GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH OBMOČIJ OB KRKI POD OTOČCEM (Z 10 TABELAMI, 13 RISBAMI IN 49 SLIKAMI M E D BESEDILOM IN 3 K A R T A M I V PRILOGI) GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF THE FLOOD AREAS IN THE KRKA RIVER BASIN BELOW OTOČEC (WITH 10 TABLES, 13 D R A W I N G S A N D 49 F I G U R E S IN T E X T A N D 3 M A P S IN A N N E X ) M I L A N Š I F R E R F R A N C L O V R E N Č A K M I L A N N A T E K SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 29. MAJA 1980 I z v l e č e k UDK 551.482.215.3. (497.12-12):911.3 Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otoecem Študija obravnava geografske značilnosti poplavnih območij ob kraški reki Krki, ki se z desne pri Brežicah izliva v Savo. Gre za kompleksen prikaz naravnih ter družbenogeografskih sestavin poplavne pokrajine v vsej njihovi vzročni ter funkcijski povezanosti. V okviru tega daje študija še poseben po- udarek razvoju poplavnih območij, značaju poplav pa tudi vsemu drugemu, s čimer je skušal človek pritegniti ta svet v svoje gospodarstvo (krčenje gozdov, poselitev, regulacije potokov in melioracije za- močviijenih predelov, izraba tal in izraba potokov). A b s t r a c t UDC 551.482.215.3 (497.12-12):911.3 Geographical characteristics of the flood areas in the Krka river basin below Otočec The study deals with the geographical characteristics of the flood areas along the karst river Krka, which from the right side at Brežice flows into the Sava. This is a complex presentation of physical and social elements of the area exposed to inundation in all of their causal and functional interrala- tedness. In this context the study focuses specifically on the development of the flood areas, charac- teristics of the inundations and on man's activity aimed at using these areas for economic purposes (the converting of forest into grassland and fields, the settlement, the regulations and ameliorations, the land use, and the economic utilization of water energy of the brooks). Naslov - Address: Dr. Milan Šifrer, znanstveni svetnik Geografski inštitut Antona Melika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 4 61000 Ljubljana, Jugoslavija Dr. Franc Lovrenčak, docent Filozofska fakulteta Univerze E. Kardelja Aškerčeva 12 61000 Ljubljana, Jugoslavija Milan Natek, strokovni svetnik Geografski inštitut Antona Melika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 4 61000 Ljubljana, Jugoslavija 1. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI P O P L A V N I H O B M O Č I J V POREČJU KRKE M i l a n Š i f r e r 1.1. POGLAVITNE MORFOGENETSKE ZNAČILNOSTI POREČJA KRKE S priloženo študijo želimo prikazati geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki in njenih pritokih od Otočca navzdol do njenega izliva v Savo. Kljub tej omejitvi pa mo- ramo pri tolmačenju številnih značilnosti teh poplavnih področij seči precej bolj na široko ter vključiti v naš pregled tudi vse ostalo porečje Krke s povsem svojskimi reliefnimi, kam- ninskimi pa tudi klimatskimi danostmi. Že dosedanja proučevanja so namreč pokazala, da poplav ob dolnjem toku Krke pogosto ne moremo tolmačiti samo z lokalnimi razmerami v Kostanjeviški kotlini, ampak da je treba upoštevati tudi razmere v širšem zaledju. To je še toliko razumljivejše ob ugotovitvi, da obsega porečje Krke kar 2.066 km2. Zajema skoraj vse obsežno ozemlje južno in jugozahodno od Posavskega hribovja s Suho krajino ter ši- rokim območjem kraških polj (Grosupeljsko polje, Dobrepolje, Ribniško polje, del Kočev- skega polja) tja do Blok, Velike gore, Roga in Gorjancev, vključujoč tudi vso obsežno Krško kotlino. Videti je, da se je razvilo porečje Krke na precej uravnjenem svetu, ki se je v terciarju širilo od Alp ter Visokih dinarskih kraških planot proti tedanjemu panonskemu morju na vzhodu. Tudi posamezni gorski hrbti ter številne osamele vzpetine, ki so se dvigale iznad teh ravnot, niso spremenile splošne podobe tega precej uravnjenega sveta. Na območju Do- lenjskega krasa, ki pripada v glavnem porečju Krke, so se ohranili ostanki tedanjega površja še posebno na široko. Ta svet se v glavnem še danes, tako kot v terciarni dobi, znižuje od Ljubljanske proti Krški kotlini. Tako se nahajajo ostanki tedanjega površja južno od Ljub- ljanskega baija še v višinah okrog 800-850 m, proti jugovzhodu pa se počasi znižujejo do 600 m ter se na območju Suhe krajine ter Krškega hribovja spuste celo na 350-500 m. Pri tolmačenju geneze tega tako značilnega terciarnega reliefa z obsežnimi ravnotami ter iznad njih dvigajočimi se vzpetinami, je videti še posebno pomembno, da je ta svet v celoti močno podoben reliefu v današnjih tropskih področjih Amerike, Afrike ter Avstra- lije. Ta primerjava je videti še toliko prepričljivejša, ker vemo, da je nastajanje tovrstnega reliefa v današnjih tropskih področjih še ves čas v teku in da so morale v marsičem podobne klimatske razmere, s povsem podobnim morfogenetskim dogajanjem, vladati v terciarju tudi pri nas. Raziskovalci današnjih tropskih področij namreč močno poudarjajo, da je nastajanje ravnot v teh krajih močno prevladujoč morfogenetski proces in da so tako ravnote, kot tudi vzpetine, ki se dvigajo iznad njih, v morfogenetskem pogledu zelo tesno povezane. Po teh ugotovitvah naj bi bil ta relief rezultat zelo intenzivnega ter globokega kemičnega prepe- revanja živoskalne podlage v ravnini, kot tudi na njenem obrobju, kjer prihaja na njenem stiku z višjim svetom, zaradi zbiranja večjih količin vlage, ki se steka po pobočjih, do še posebno močnega delovanja korozije in umikanja pobočij, s tem pa tudi šiijenja ravnot. Prav s temi procesi pa je mogoče zadovoljivo razložiti tudi znatno strmino omenjenih vz- petin ter hribovij po ravnini ter njihovem obodu ( B r e m e r 1971; 1972; 1973; B i i d e l 1977). Po teh ugotovitvah bi bila vloga fluvialnih procesov veliko manj pomembna, kot pa so to menili doslej. Tako se raziskovalci tropskih področij sklicujejo na ugotovitve, da tu reke zaradi drobnega plavja nimajo erozijske sposobnosti, kot tudi na dejstvo, da se širijo v hriboviti svet zajedane ravnote tudi stran od rek in da pogosto ne kažejo prav nobene zveze z obstoječo rečno mrežo. Navajajo primere, kjer se širijo ravnine z uravnjenim ži- voskalnim dnom prečno na potek obstoječe hidrografske mreže (»intramontane Ebenen«). Sklicujejo pa se tudi na trikotne zajede teh ravnot v obrobna hribovja, torej na oblike, ki jih s fluvialnimi procesi nikakor ni mogoče posrečeno razložiti B r e m e r 1975; B i i d e l 1977). Ko motrimo ravnote v porečju Krke s teh vidikov, lahko ugotovimo še nove podob- nosti s tistimi v tropskih področjih. Le-te so tudi v območju Krke zelo široke in se raztezajo v različne smeri, tudi stran od sedanjih, pa tudi nekdanjih vodotokov. Tudi pri nas se za- jedajo v hriboviti svet ali pa se iznad njih dvigajo posamezni višji hrbti ter osamljene vzpetine. Zelo zanimiv pa je tudi odnos teh ravnot do globljih, veliko mlajših kraških dep- resij ter današnjih dolin. Ponekod se nadaljujejo še onstran teh vrzeli, drugod pa jih ločijo od njih zelo markantne vzpetine ter ozki gorski hrbti. Tu naj opozorimo le na še posebno značilno Bloško-vidovsko planoto, ki se na široko razteza v višinah 800-850 m. Iznad nje se na severu zelo markantno dviga Krimsko višavje z Mokrcem ter Kureščkom, na jugu Potočansko višavje, na zahodu pa zelo dominantna Slivnica. Proti vzhodu je ta ravnik ne- koliko bolj odprt, vendar se tudi tu zoži ter se širi nekako v dveh smereh; med Veliko goro ter Malo goro na jugovzhod ter Malo goro ter Kureščkom na vzhod proti Posavskemu hri- bovju, Krki ter Barju. Prav v smeri proti Baiju so raztresene po njem številne stožčaste vzpetinice, med katerimi so poleg že omenjenega Kureščka (833 m) in Golca (766 m), zna- čilne tudi Gora (748 m) nad Ločnikom, Sv. Peter (580 m) nad Vrhom, Brzek (568 m) nad Gradiščem idg. Prav takega značaja pa so tudi široke ravnote v Suhi krajini okrog Dobrniča ter med Krko ter Kočevskim poljem, pa tudi na južni strani Novomeške kotline okrog Birč- ne vasi ter drugod, kjer se prav tako dvigajo iznad njih značilne vzpetine, pa tudi večji hrbti. Za korozijski postanek tega površja pa govore tudi po kraškem svetu ohranjene raz- lično stare korozijske forme izpolnjene z montmorillonitnimi glinami, ki jih ugotavlja G r i m š i č a r v kraških depresijah pri Cikavi vzhodno od Novega mesta in na več krajih pri naselju Ratež v vzhodni Suhi krajini ( G r i m š i č a r 1954). Podobne sledove pa je bilo mogoče ugotoviti tudi drugod po slovenskem krasu ( R a d i n j a 1972). Za domnevo, da so bile terciarne klimatske razmere ter ustrezni eksogeni procesi za nastanek tedanjega uravnjenega sveta zelo odločilni, pa bi govorilo morda še dejstvo, da je bil ta svet ob vseh pomembnejših transgresijah v tem obdobju zares močno uravnjen. O tem nam poleg samih ravnikov pričajo tudi ugotovitve, da je seglo morje ob tedanjih transgresijah na široko po uravnjenem površju in da se ni omejevalo samo na manjše tek- tonske depresije ter ozke zalive, kot so to menili starejši raziskovalci tega sveta (P i e r a u 1958; Š i f r e r 1962; 1970; 1972). O takih širokih preplavah tedanjega jadranskega ter pa- nonskega morja pričajo po kraškem svetu ohranjene skromne zaplate terciarnih sedimen- tov, ki se nahajajo pogosto tudi po več kilometrov stran od večjih nahajališč ustreznih od- kladnin ( Š i f r e r 1962; 1970; 1972; R a d i n j a 1972). Tu naj opozorimo samo na po- membnejše zaplate eocenskih flišnih kamnin, ki so jih v novejši dobi odkrivali geologi med dolino Krke in Kočevskim poljem ( G e r m o v š e k 1953; L. Š r i b a r 1967) npr. zahodno od Malega Riglja, pri Grintavcu vzhodno od Male gore, pri vasi Hinje jugovzhodno od Žužemberka, pri Rdečem kamnu in Kunču severovzhodno od Starega Loga. Isto izpričujejo tudi ostanki miocenskih odkladnin v Krški kotlini vzhodno od šmarješke prelomnice. Do- bro pa nam ilustrirajo to tudi najdbe ustreznih sedimentov po vsem kraškem svetu zahodno od teh prelomov. Tu naj opozorimo samo na ostanke miocenskih sedimentov pri pralnici kremenovega peska na Mokrem polju in pri Gumberku, ki vsebujejo po Germovšku tudi plasti premoga ( G e r m o v š e k 1953). V tej zvezi so zanimive tudi domneve geologov, da utegnejo pripadati miocenu oziroma oligocenu tudi spodnje plasti terciarnih sedimentov na Kočevskem polju.1. Istemu širokemu zalivu pa ustrezajo najbrže tudi ostanki miocenskih ter pliocenskih odkladnin v dolini Mirne. Ta široka uravnjenost reliefa v porečju Krke v terciarnem obdobju nas celo navaja na misel, da so tedanji eksogeni procesi sproti paralizirali tj. odstranjevali učinke endogenega dogajanja, ki ga ugotavljajo novejša geološka proučevanja v Krški kotlini in drugod (M e - l i k 1959; P r e m r u , O g o r e l e c , Š r i b a r 1977). V prid temu bi govorilo morda tudi dejstvo, da so se ohranili marinski terciarni sedimenti iz dveh ali več transgresij samo v tektonskih depresijah, medtem ko jih zasledimo drugod le fragmentarno, pa še ti so v glav- nem le iz tega ali drugega terciarnega oddelka. Videti je torej, da so bili ti terciarni sedimenti na območju tektonskega dviganja po vsakokratnem umiku morja bolj ali manj na široko odstranjeni, izpod njih pa je spet pogledala mezozojska dolomitna ter apniška živoskalna podlaga, ki so jo tedanji korozijski procesi še posebno močno zniževali. Take razvojne tendence lahko ugotavljamo tudi po miocenski transgresiji, ob kateri je moije najbrže zadnjič na široko preplavilo tudi porečje Krke. Po umiku tega moija je bil ta svet izpostavljen zelo dolgotrajnemu preoblikovanju po eksogenih procesih in to v najbrže že močno spremenljivih podnebnih razmerah. Še posebno dolgotrajno so prevla- dovale tropske podnebne razmere, precej krajša pa so bila sledeča obdobja, ki pomenijo že nekak prehod v pleistocen. V tropskem oddelku tega obdobja se je nastajanje ravnot nadaljevalo. Posebno z ob- močij tektonskega dviganja, ki so ga predstavljale Visoke dinarske planote, Posavsko hri- bovje, Rog in Goijanci ter deloma tudi Suha krajina je bilo odnešenih veliko vododržnih hribin in izpod njih se je začelo kazati mezozojsko apniško površje. Zaradi izredne učin- kovitosti korozije v tem obdobju se je apniško površje celo hitreje zniževalo kot pa vodo- držne hribine. S postopnim krčenjem areala vododržnih hribin ter pospešenim zniževanjem apniškega površja pa tudi šiijenja teh ravnot na strani se je postopoma izoblikoval že opi- sani terciarni relief z ravnotami in osamelimi vzpetinami ter gorskimi hrbti. Za tolmačenje razvoja teh ravnot pa so videti izredno pomembne tudi velikanske ko- ličine kremenovega peska ter proda, ki se je ohranil v Krški kotlini predvsem pri Raki, na Mokrem polju, okrog Ruperč vrha in v Zaloški kotlinici, v manjših količinah pa tudi po vsej Suhi krajini ( G e r m o v š e k 1953; Š i f r e r 1962). Tu naj opozorimo samo na take fragmentarne ostanke med Ambrusom ter vasjo Ratje, nadalje nad Brezovim dolom pa tudi v Starem logu pod Rogom in tudi na samem Kočevskem polju (Š i f r e r 1969; 1970). Na podlagi tolikšne razprostranjenosti fluvialnih sedimentov po apniškem in dolomitnem po- vršju Suhe krajine in Gorjancev pa tudi v Krški kotlini, kjer ležijo deloma tudi na mio- censkih marinskih odkladninah, je mogoče sklepati, da so bili pri uravnavanju tega površja poleg globokega kemičnega preperevanja ter denudacije vsaj obdobno aktivni tudi fluvialni procesi. Morda bo mogoče prav z rečno erozijo posrečeno razložiti dejstvo, da so se ohranili zatrdni sledovi globokega terciarnega kemičnega preperevanja tu dejansko samo še lokalno. Izredna debelina teh peščenih ter prodnih odkladnin pa dovoljuje tudi sklep, da je pri- šlo vsaj obdobno, morda ob pliocenski transgresiji panonskega morja, do znatnega pove- čanja debeline rečne nasutine in do nastanka obsežnih akumulacijskih ravnin, ki so se širile iz Panonske kotline tudi v samo Suho krajino in na zahod proti Kočevskemu polju, do ko- der je segel tudi ravninski svet ob Kolpi. Toda tudi v času obstoja teh ravnin tektonika najbrže ni mirovala. Izdatna debelina teh sedimentov v Krški kotlini nas navaja na misel, da se je grezanje tega sveta nadaljevalo. Zato pa bi govorili morda tudi v okolici Novega mesta ohranjeni sledovi terciarnega trops- kega preperevanja apniške ter dolomitne živoskalne podlage. Po obdobju vsesplošnega uravnavanja ter nasipanja je prišlo v proučevanem svetu do značilnega kraškega ter normalnega fluvialnega razčlenjevanja reliefa. Videti je, da so bile za tak razvoj še posebno odločilne velike klimatske spremembe ter ustrezno spremenjeni 1 Za podatke se Tonetu N o s a n u najlepše zahvaljujem. eksogeni procesi. Prišlo je že do prvih močnih ohladitev ter sušnih obdobij z močnim me- haničnim razpadanjem živoskalne podlage ter selektivno erozijo. Domnevamo, da je bilo v tem obdobju odstranjenih še veliko vododržnih terciarnih sedimentov, ki so se izkazali v teh novih pogojih za veliko manj odporne kot pa apnenec. Zaradi takega razvoja je prišlo do pospešenega razkrivanja apnenca, do močnega zakrasevanja, do številnih zelo obsežnih hidrografskih sprememb ter lokalne globoke fluvialne erozije. Še ves čas trajajoče dviganje Posavskega hribovja, Visokih dinarskih kraških planot. Roga in Gorjancev pa deloma tudi Suhe krajine ter grezanja Krške kotline je še pospeševalo globinsko erozijo ter tako še pri- pomoglo k višinski diferenciaciji reliefa v porečju Krke ( S i f r e r 1962). O starih hidrografskih zvezah nam govorijo mnoge suhe doline, ki povezujejo kraška polja in uvale in jih je raziskoval že M e 1 i k (1931). So tako številne in potekajo v tako različnih smereh, da je pogosto vsak poskus rekonstrukcije hidrografske mreže zelo pro- blematičen. Videti je, da so te doline rezultat večkratnih hidrografskih sprememb in da so o genezi vsaj nekaterih od njih pogosto odločali povsem lokalni faktorji. To so lahko bile večje zaplate neprepustnih terciarnih sedimentov, pri kasnejšem razkosavanju površja pa tudi neprepustne kredne in paleozojske kamnine, ki prihajajo lokalno na površje. Najbrže je prišlo prav v tem obdobju tudi do preusmeritve zgornjega toka Krke na Kr- ško kotlino. Nekateri znaki govorijo namreč za to, da je tekla Krka prvotno od Soteske po Črmošnjiški suhi dolini v Belo krajino in da je šele kasneje zavila tu na vzhod v Krško kotlino (M e 1 i k 1959). Medtem ko moramo v drobnem pustiti ta vprašanja še odprta, pa je videti veliko bolj zatrdno, da je bila Krka že v tem obdobju izredno močna reka ter da je dobivala pritoke iz vsega obsežnega zaledja Suhe krajine. Tako je bilo mogoče prepri- čljivo dokazati površinske hidrografske zveze med dolino Krke ter Kočevskim poljem. Na tem polju so se namreč zaradi ugodnih tektonskih razmer ohranili terciarni sedimenti še v posebno velikih množinah. V dobi večje razprostranjenosti teh kamnin še v spodnjem pleistocenu se vode iz Kočevskega polja niso odtekale samo proti Kolpi, temveč zelo na široko tudi med Kočevsko Malo goro in Malo goro proti Krki (L e h m a n n 1933). S Ko- čevskega polja vodi namreč široka dolina proti vasi Kleč in Stari Log ter od tod med Rogom ter Hinjami na sever proti Dvoru ob Krki. Odtod pa je bil usmerjen odtok tudi na seve- rozahod proti Zvirčam ter naprej po suhi dolini, ki se začenja pri Dobrem polju in teče mimo Zvirč na sever proti Ambrusu in Zagradcu ob Krki Po vseh teh dolinah se je ohranilo veliko peska ter lepo zaobljenega kremenovega proda, ki dobro izpričuje fluvialno zasnovanost teh dolin. Prav močne pritoke pa je prejemala Krka v tem obdobju tudi z leve strani. Dosedanje proučitve kažejo, da dolina Mirne v pliocenski hidrografiji Dolenjske ni imela tolikšnega pomena, kot se je domnevalo doslej (n.pr. M e 1 i k 1931). Videti je, da se je razvila šele kasneje v eni od tektonskih depresij, k i j e nastala na južnem vznožju Posavskega hribovja, kjer so se zaradi ugodnih tektonskih razmer terciarni sedimenti bolje ohranili. Številni znaki govorijo namreč za to, da so tekle vode prvotno s Posavskega hribovja naravnost na jug, oziroma jugozahod proti Krki. V tej smeri teče danes le še Višnjica. Zelo razločni so ti sle- dovi tudi ob Temenici. Tudi v svetu med Kremenjekom ter Liscem in tudi vzhodneje okrog Dobrniča je opaziti številne suhe doline, ki kažejo smer SSZ-JJV. Podobne vrzeli pa opa- zujemo tudi v Krško-šmarješkem hribovju. Videti je, da je k taki usmerjenosti vodotokov, vsaj v zahodnem delu Krške kotline, v tem obdobju zelo odločno prispevala tudi Sava, ki je tekla tedaj po široki ravnini od Sevnice prek Krško-šmarješkega hribovja direktno na jug ter pri tem odrivala pritoke Krke. O tem nam najbolje priča debel prod, ki se je ohranil na jugozahodnem koncu Sv. Duha pri Velikem Trnu v višini 380 m, lahko pa mu sledimo tudi po vsem planotastem svetu nad Rako v višinah okrog 340 m. Obilo istodobnega proda pa je tudi po južni strani Krške kotline pod Gorjanci. Tu naj opozorimo samo na debel savski prod, ki se je še obdržal po planotastem svetu nad Starim Gradom pri Podbočju v višinah 320-329 m, nadalje na Vinjem vrhu do višine 318 m ter v fosilni dolinski zajedi, ki ji sledimo od Kraške vasi proti Globočicam in še naprej proti vzhodu (Š i f r e r 1969). Razčlenjevanje precej uravnjenega površja v porečju Krke pa nikakor ni bilo enostav- no. Globinsko erozijo so večkrat prekinjala obdobja nasipanja ter lateralne erozije, kot nam to zelo zgovorno izpričujejo številne terase vzdolž Krke, pa tudi ob njenih, danes že povsem zakraselih pritokih. V okviru tega razvoja vzbujajo še posebno pozornost široke terase, ki jim sledimo v višini okrog 300-350 m oziroma okrog 150-200 m nad današnjim dnom do- line Krke. Široke so že ob zgornjem toku Krke in to predvsem na njeni levi strani, od koder je prejemala ta reka tedaj še površinske pritoke. Izredno široke pa so tudi v Novomeški kotlini, predvsem v Podgorju pod Gorjanci, pa tudi ob Temenici, ki je v tem času tekla še po površini proti Novomeški kotlini. Odtod pa sledimo tem terasam tudi v samo Ko- stanjeviško kotlino in to tako pod Gorjanci, kot tudi v Krško-šmarješkem hribovju ter ob Savi. Medtem, ko se ob zgornjem toku Krke te terase precej enakomerno znižujejo ob reki navzdol, pa kažejo v Krški kotlini, predvsem pod Gorjanci, tudi močan naklon proti osrednjim najglobljim delom kotline ob Krki. To nam je bilo že od vsega začetka zelo teht- no opozorilo, da pri nastanku teh teras najbrže ni sodelovala samo Krka, ampak tudi pri- toki, ki jih je prejemala ta reka iz obrobnega hribovja. Pri proučevanju zvez med suhimi dolinami in temi terasami smo postali pozorni tudi na dejstvo, da so prav po tem obdobju številni pritoki Krke zakraseli. Pri razglabljanju o vzrokih tako hitrih sprememb se vsiljuje domneva, da je moralo priti v tem obdobju do še posebno hitrega odstranjevanja korozijsko globoko preperele ži- voskalne podlage, pa tudi do krčenja areala vododržnih terciarnih kamnin. Procesi razpa- danja ter odnašanja tega gradiva so morali biti torej še posebno aktivni. S tem se dobro ujema tudi ugotovitev, da je prod v ustreznih terasah ob Savi izredno debel, debelejši kot v starejših višjih, pa tudi mlajših, nižjih pleistocenskih terasah ( Š i f r e r 1969a). To je še okrepilo domnevo, da so bili procesi mehaničnega razpadanja kamnin ter pospešena selek- tivna erozija v tem obdobju izredno aktivni in to morda celo krepkejši kot v sledečem pleistocenskem obdobju. Prišlo je do globljega prepokanja živoskalne podlage, do nastaja- nja debelejših kamninskih kosov ter ustrezno tudi proda. To so razlogi, da so se ohranili terciarni marinski sedimenti iznad teh teras oziroma iznad območja tedanjega nasipanja le v neznatnih fragmentih. Bolj sklenjeni so šele v nižjih legah, torej pod 300 oziroma 350 m, kar je vodilo starejše raziskovalce do zaključka, da so segli zalivi terciarnega morja v morfološko že docela izoblikovane kotline. Videti je torej, da se je v tem obdobju še bolj na široko razkrila apniška ter dolomitna podlaga, k i je za današnji svet v porečju Krke tako zelo značilna. Zdi se, da so se tovrstni morfološki procesi lahko uveljavili v obdobju močno sušnega subaridnega podnebja, ko je prišlo do izredno močnega mehaničnega razpadanja kamnin ter do močne akumulacije v dnu dolin. Če se bodo te domneve izkazale za točne, bomo široke terase predvsem v Podgorju na severni strani Gorjancev lahko smatrali za ostanke širokih reliefnih form »glacis«, ki so v današnjih subaridnih območjih severne Afrike ter v nekaterih območjih srednje Azije še ves čas v nastajanju (pregled poglavitne literature B i i d e l 1977). To bi se dobro ujemalo tudi z dognanji drugod po Evropi, kjer ugotavljajo po terasah iz prehodnega obdobja med pliocenom ter pleistocenom sledove debelega proda. Starejši raziskovalci so ga skušali razlagati z okrepitvijo tektonskih procesov ter ustreznim močnej- šim drobljenjem skal. Po novejših ugotovitvah pa postaja čedalje očitneje, da je prišlo do tega nasipanja ob mehaničnih procesih v subaridni klimi ( W i n k l e r 1955; Š i f r e r 1969a). Učinki teh procesov so bili zaradi predhodne globoke kemične preperelosti živos- kalne podlage najbrže še posebno izdatni. Videti je, da je to obdobje še poudarilo tektonsko zasnovanost doline Krke. Po od- stranitvi velikanskih količin terciarnih sedimentov so prišli v razkritem apnencu še bolj do veljave markantni dinarski prelomi, na katere se je naslonila Krka v svojem zgornjem delu, pa tudi alpska tektonska zasnovanost Krške kotline, ki jo tako razločno nakazuje usmer- jenost Gorjancev ter strmi južni rob Suhe krajine. V sami Krški kotlini pa so postali čedalje očitnejši tudi razločki med zahodnim in močneje ugreznjenim vzhodnim delom kotline. Proučevanja so namreč pokazala, da je bilo v tem obdobju v Novomeški kotlini razkritega že obilo apniškega ter dolomitnega površja ter da seje ta del Krške kotline že razločno ločil od globlje ugreznjenega vzhodnega dela vzhodno od šmarješke prelomnice (Š i f r e r 1962; 1969; 1970). Krčenje ravninskega sveta na manjše površine vzdolž Krke se je v sledečem kvartarnem obdobju še stopnjevalo. Na podlagi ohranjenih fluvialnih teras je mogoče sklepati, da je v starejših oddelkih kvartaija spremljalo dolino Krke od njenega izvira navzdol proti Soteski še prav široko dolinsko dno. Do naslednje razširitve je prišlo nato spet v trikotu med So- tesko, Podhosto ter Poljem. Še posebno široke površine pa je zajemal tedanji ravninski svet v Novomeški kotlini pa tudi nižje ob Krki navzdol proti Kostanjeviški kotlini (Š i f r e r 1969). Za tolmačenje tako različne širine dolinskega dna vzdolž Krke so videti tektonska dej- stva zelo odločilna. To velja tako za Kostanjeviško, kot tudi za Novomeško kotlino. Za razširitev doline v zavoju Krke pod Sotesko pa je po vsej verjetnosti zadoščala že močna pretrtost kamnin, saj se prav tukaj stikajo zelo močni alpski ter dinarski prelomi. Znatno razširjeni zgornji del doline Krke nad Sotesko pa predstavlja najbrže zelo staro depresijo, ki je bila v pliocenu zapolnjena s kremenovim prodom in peskom ter tekom kvartarja ekshumirana (Š i f r e r 1970). V srednjem ter mlajšem pleistocenu pa tudi v holocenskem obdobju se je areal rav- ninskega sveta ob Krki še zmanjšal. Večje akumulacijske ravnice so se obdržale do danes le še v trikotu med Sotesko, Meniško vasjo ter Dolenjim poljem, nadalje v Zaloški kotlinici ter še posebno na široko v Kostanjeviški kotlini nekako od vasi Gorenje Kronovo navzdol. Povsod drugod ob Krki pa so se razvile v tem času tesni, ki imajo ponekod značaj pravih korit. Takega značaja je ves zgornji del doline Krke nad Sotesko. Prav tesna pa je njena dolina tudi pod vasjo Dolenje polje in še posebej pod Zaloško kotlino, od Irče vasi navzdol proti Kronovemu. Tu se je namreč zagrizla Krka v ekshumirano pokrajino miocenskega tropskega stožčastega krasa, kot kažejo med apniškimi griči ohranjeni preostanki globokega tropskega preperevanja (montmorillonitne gline). V razširjenem delu doline Krke pod Sotesko spremlja reko poleg akumulacijskih pleistocenskih teras tudi najnižje poplavno dolinsko dno, ki je pod Loško vasjo okrog 3(XM00 m široko. V Zaloški kotlini v trikotu med Rumanjo vasjo, Zalogom ter Prečno pa so širše le srednje ter mladopleistocenske terase, medtem ko je najnižje dolinsko dno razmeroma ozko ter se deloma razširi le pod Volavčami proti Zalogu in ob pritoku Prečni. Pod vasjo Kronovo pa preide Krka v pravi ravninski svet Kostanjeviške kotline. Starejše kvartarne ter pliocenske terase se omejujejo tu le na obrobne dele kotline ob Gorjancih ter ob Krško-šmarješkem hribovju, medtem ko zavzemata mladopleistocenska ravnina ter najnižje holocensko dolinsko dno ves osrednji del kotline ter se širita še od Gor- njega Kronovega daleč na vzhod proti Savi. Gre za okrog 20 km dolgo ter 4 -6 km široko ravnino, nastalo v glavnem v obdobju širokopoteznega vviirmskega nasipanja (M e 1 i k 1959). Pri tem nasipanju je bila poleg Krke in njenih pritokov z Goijancev ter s Krško- šmaiješkega hribovja pomembna tudi Sava, ki je pomenila Krki vseskozi osnovno akumu- lacijsko ter erozijsko bazo. Odnos med posameznimi akumulacijskimi območji nam najbo- lje označuje sam tok Krke, ki se drži v glavnem najnižjega sveta med njimi. Tako so potoki, ki pritekajo iz najvišjega osrednjega dela Gorjancev med Trdinovim vrhom ter Opatjo goro, v zadnji ledeni dobi z debelim prodom zasuli vse obsežno področje na desni strani Krke med Kronovim ter Prekopo pri Kostanjevici. Pri tem pretežno fluvioperiglacialnem nasi- panju sta bila še posebno aktivna Pendirjevka ter Šentjernejski potok ali Kobila, ki sta na- sula obsežno Šentjernejsko polje. Velikanske količine proda pa je nanašala v tem obdobju tudi Sava. Z njim je zapolnila ves vzhodni del Krške kotline vzhodno od Senuše, tako, da se je Krka obdobno izlivala v Savo že pri Brodu pri Podbočju. Ves ostali del ravninskega sveta zahodno in severno akumulacijske domene Save ter potokov iz Goijancev pa je ostal v območju nasipanja Krke ter njenih levih pritokov, ki jih prejema glavna reka iz Krško-šmarješkega hribovja. V nasprotju z debelim prodom, ki so ga nanašali Sava ter potoki iz Gorjancev, so Krka ter njeni levi pritoki nasipali pretežno ilovnate ter peščene sedimente s primešanim prodom, ki prevlada samo v nekaterih plasteh. Pri tej omejitvi akumulacijskih območij enih in drugih rek pa nikakor ne sme ostati neomenjeno, da seje meja med njimi tekom razvoja tega sveta vendarle močno spreminjala kot nam kažejo stratigrafske razmere na stiku med enimi ter drugimi področji. Tako se je pokazalo na vsem širokem stiku med nasipanjem Save in akumulacijskim območjem Krke ter njenih pritokov iz Krško-šmarješkega hribovja, ki poteka nekako na črti Velika vas, Mali Podlog, Gržeča vas, Veliki Podlog, Pristava, Naklo, Malo Mraševo in Brod, da leži pod 3-6 m debelo plastjo savskega proda ilovnata in peščena naplavina Krke ter potoka Senuše. V Malem Podlogu so vodnjaki 5-7 m globoki. Čim bolj gremo proti zahodu, tem plitvejši so. Pri hiši štev. 1 v osrednjem delu Malega Podloga je vodnjak še čez 5 m globok. Pod okrog 4,5 m debelo plastjo proda sledi v njem sivopeščena ilovica, po kateri priteka voda. Pri sosednji hiši zahodno od nje pa je proda le še 3,8 m na debelo, pod njim sledi temnosiva peščena ilovica, nato pa v globini 9,5 m pesek, po katerem je pritekla voda. Tudi v okrog 6 m globokih vodnjakih v Gržeči vasi in v Malem Podlogu se pojavi temnosiva ilovica v globini 4-5 m. V Malem Podlogu so našli v ilovici pod prodom na več krajih štore in tudi cela debla. Tudi okrog vasi Kalce-Naklo moramo računati le s tanjšo plastjo prodne nasutine, saj pride tu na površino celo še fragment starejše ilovnate terase. To izpričuje tudi vodnjak na južnem koncu terase pri Venetu, kjer se pojavi svetlosiva mivka in ilovica že pod okrog 1,5 m debelo plastjo savskega proda. Le okrog 4 m na debelo pa je savskega proda tudi na Brodu na levi strani Krke. Pod njim sledi temnosiva ilovica z obilo hlad- nodobnega organskega detritusa s pelodom, globlje pa slabo zaobljen prod, ki ga je nasula izpod Gorjancev pritekajoča Sušica. Ogled tega gradiva sta nam omogočila dva sveže sko- pana vodnjaka pri novih hišah na skrajno zahodnem koncu vasi Brod ( Š i f r e r 1969). Ilovnate in peščene sedimente pa nismo našli samo pod prodom, ampak vsaj lokalno tudi na njem. To seje še posebno lepo pokazalo ob Velikem potoku pod Veliko vasjo proti Malem Podlogu ter Gržeči vasi. Tu je odložil Veliki potok po savskem produ več metrov debele plasti drobno peščenih in celo prav finih ilovnatih sedimentov, ki jih uporabljajo tudi tamošnji lončarji. Do zelo zapletenega prepletanja ilovnatih sedimentov ter proda pa je prišlo tudi na sti- ku med akumulacijsko domeno potokov iz Gorjancev ter Krko in to na vsej črti med Belo Cerkvijo ter Prekopo pri Kostanjevici. Vpogled v to pestro menjavo plasti so nam omo- gočili številni vodnjaki v vaseh po desni strani Krke ( Š i f r e r 1969). Zanimiv pa je tudi različen naklon enih in drugih akumulacijskih površin. Tako se n pr. obsežen vršaj, ki ga je v Krški kotlini nasula Sava, zelo hitro znižuje od Leskovca pri Krškem na jug proti Krki oziroma skrajno južnemu koncu kotline. Pri Leskovcu se nahaja še v višini 166 m, pri Borštu ob Krki pa je le še okrog 150 m visoko. Le za spoznanje više (150,3 m) pa se nahaja ustrezna ravnina tudi na Brodu pri Podbočju na skrajno jugoza- hodnem koncu vršaja. Še veliko večji strmec imajo vviirmski vršaji izpod Goijancev. Tako začenja šentjernej- ski vršaj pri Gorenjem Vrhpolju v višini okrog 260 m, do Šmaija se zniža na 218 m, do Šentjerneja na 185 m, pri Drami pa je le še v višini okrog 152-153 m. Zelo podobno se znižujejo tudi drugi prodni vršaji, ki so jih nasuli v tem obdobju potoki iz Gorjancev. V nasprotju z velikim padcem, ki ga ima akumulacijska ravnina ob Savi ter vršaji po- tokov izpod Gorjancev, pa kažejo ledenodobne ilovnate ter peščene ravnice ob Krki ter ob njenih levih pritokih le neznaten naklon. Tu na široko prevladujejo višine med 152 m in 153 m in tudi navzgor ob Krki proti vasi Kronovo ter ob potokih proti Krškemu hribovju se ta svet le počasi dviga. Po vsem tem širokopoteznem vviirmskem nasipanju so reke v Kostanjeviški kotlini le neznatno poglobile svoje doline, ustvarile pa so široka najnižja dolinska dna, kar vse še pri- speva k enotni ravninski podobi tega sveta. Celo ob Savi, ki je tekom holocena najmočneje poglobila svojo dolino se nahaja poplavna danja ravnica le okrog 6 m pod vviirmsko rav- nino. Krka je uspela toliko poglobiti svojo dolino le od svojega izliva pa nekako do Boršta, odtod navzgor pa je poglobitev že manj izdatna; pri yasi Mraševo znaša le še okrog 4 m, pri Kostanjevici 3 m. nato pa pade celo samo na 2 m. Prav neznatno pa se dviga vvtirmska ravnina nad najnižjim dolinskim dnom tudi ob pritokih, kjer ju je posebno ob tistih iz Kr- ško-šmarješkega hribovja pogosto celo prav težko ločiti med seboj. Zato so najnižja dolinska dna v Kostanjeviški kotlini še posebno široka. Ob Krki je danja ravnica že takoj pod Gorenjim Kronovim široka okrog 200 m, nato pa se hitro razširi na 300 m oziroma 400 m, na območju velikih meandrov med Dobravo ter Malencami pa celo na 600 m. Pod Malencami in navzdol ob Krki proti Krški vasi se širina najnižjega dolinskega dna zaradi močne erozije spet zmanjša na okrog 200-300 m. Do lokalnih raz- širitev pride tu le še v meandru pri Kostanjevici in še posebno močno v meandrih pri Ve- likem Mraševem ter pri Cerkljah. Tako je na najširšem mestu pri Velikem Mraševem danja ravnica široka celo čez 800 m. Izredno široka pa so najnižja dolinska dna tudi ob pritokih Krke, ob Radulji, Račni, Lokavcu ter Senuši. Ob Radulji se najnižje dno močno razširi že med vasema Radovlja in Zalog (okrog 500 m), nato pa spet ob pritoku Pijavniku in še posebno močno od Dobruške vasi navzdol proti Dobravi, kjer je na najširšem mestu še čez 850 m široko. Bliže Krki ne- kako med Dobravo in Čučjo mlako pa se njegova širina spet zmanjša na okrog 100 m. Tudi ob Račni se danja ravnica ob prehodu iz obrobnega hribovja ter iz območja višjih plei- stocenskih terasah pod Gmajno razširi v obsežno ravnino, ki je na najširšem mestu še čez 2 km široka, s približevanjem Krki pa se tako kot ob Radulji zoži na okrog 500 m. Še širše pa je najnižje dolinsko dno ob Senuši. V hribovitem svetu ter na območju srednje ter sta- ropleistocenskih teras na njegovem vznožju je tako kot ob opisanih potokih le okrog 200 rti široko, ob prehodu na mladopleistocensko ravnino pa se razširi spočetka na 1000 m, nato na 2000 m ter na najširšem mestu celo na 2.250 m. Ob Krki oziroma prav malo pred njo pa se tudi ob Senuši najnižje dolinsko dno nenadoma zoži ter je pri vasi Malo Mraševo le še okrog 50-100 m široko. Nadvse značilen pa je tudi izredno majhen naklon obravnavanega najnižjega dolinske- ga dna v Kostanjeviški kotlini. Tako se nahaja ob Krki pri Gorenjem Kronovem v višini okrog 153,5 m, do Drame pri Dobravi se zniža na 152 m, do Kostanjevice na 150 m, do Mraševega na 149 m, do Cerkelj na 148 m ter do Krške vasi na 145 m. Na območju najmanjše nagnjenosti recentne ravnine med Belo Cerkvijo ter Kostanje- vico znaša njen naklon v povprečku le 0,125 °/oo, na krajših odsekih pa celo le 0,005 %o. Izredno majhen naklon imajo ustrezne najmlajše fluvialne površine tudi ob levih pri- tokih Krke. To velja že za danjo ravnico ob Radulji, ki se zniža od vasi Grmovlje pa do Krke (na razdalji 3 km) le za okrog 4 m. Še izrazitejše pa je to ob Račni, kjer se zniža rav- nina od Gmajne pa do Hrvaškega broda ob Krki (na razdalji okrog 3 km) celo samo za 2-2,5 m. Prav isto sliko nam kaže tudi najnižje dolinsko dno ob Senuši. Zahodno od Gržeče vasi se nahaja v višini okrog 155 m, do sotočja z Velikovaškim potokom se zniža na 152,9 m, do Malega Mraševa pa na 149 m. Na razdalji 4,5 km znaša torej naklon te ravnine le 6 m. Pri tolmačenju vseh teh značilnosti najnižjega dolinskega dna so videti morfogenetska ter sedimentološka dejstva še posebno pomembna. V tej zvezi kaže poleg že večkrat ome- njenih tektonskih ter kamninskih razmer še posebej opozoriti na to, da smo tu že v samem najnižjem obodu Panonske kotline, kjer je po širokopoteznem mladopleistocenskem nasi- panju tudi Sava kot glavna reka le neznatno poglobila svojo dolino. Tu pa je bila erozija zaradi pretransportiranja proda iz zgornjih delov dolin tudi v holocenu večkrat prekinjena ter je prišlo celo do nasipanja. O takih nasipanjih nam ob Savi še posebno zgovorno pričata ena ali dve terasi, ki se nahajata pri Krškem okrog 5 oziroma 6 m pod wiirmsko ravnino, v Krški vasi pa sta le še 3 oziroma 4 m pod njo. Sestavlja ju prod, ki je veliko močneje zaobljen kot vviirmski, v njem pa je tudi več peska; le-ta pa terasi tudi pokriva. Gre torej za nasutino, ki je v vsem veliko bolj podobna recentni kot pa vviirmski nasutini ter zato skoraj ne more biti dvoma, d a j e holocenske starosti ( Š i f r e r 1969a). Nobenega dvoma ni. da so imele vse te razvojne tendence močan vpliv tudi na Krko, vendar je bila tu erozija še veliko skromnejša. Zato tudi tu ni razločnejših sledov več ero- zijskih ter sledečih akumulacijskih faz. Videti je, kot da sledi tu pod pleistocenskim rav- ninskim površjem že takoj samo zelo široko najnižje dolinsko dno. K tej podobi pa je naj- brže veliko pripomoglo tudi najmlajše nasipanje, ki je še ves čas v teku. To akumulacijo smo ugotovili doslej že ob številnih slovenskih rekah, ter postavili domnevo, da jo je sprožil človek s svojimi posegi v pokrajino ( Š i f r e r 1961; 1969; 1976). Da imamo tudi ob Krki opravka s prav mladim nasipanjem, nas najbolje opozarjajo številni antropogeni ostanki, ki so se ohranili v naplavini po danji ravnici. Tu mislimo na številne drobce opeke, keramike in stekla. Nadvse zanimive pa so tudi golice na tistih kra- jih, kjer regulacijski jarki prečkajo stare kolovozne poti ter lokalne ceste in razkrivajo sle- dove nasipanja rek in tudi človeka, ki je moral ob zablatenju cest z rečnimi sedimenti nasuti po poteh zopet nov drobir. Na tak še posebno zanimiv primer smo naleteli v vasi Dolenje okrog 50 m južno od glavnega vaškega mostu čez potok Čolnišček in okrog 26 m stran od njegove stare struge. Na tem mestu se ob novi strugi, nekako do globine 0,75 m, izmenja- vajo plasti debelega apniškega drobirja s tanjšimi plastmi peščenih ilovic, torej sloji antropogenega porekla ter naplavina potočka Čolniščka. Ker se naplavina ni odlagala samo ob potoku ob cesti navzgor ampak tudi navzdol, je postalo očitno, da tega nasipanja ni sprožila cesta sama, ampak, da je to nasipanje rezultat nekih splošnih akumulacijskih ten- denc (si. 1.). Te golice torej kažejo, da je nasul potoček Čolnišček, odkar je zgrajena ta cesta po danji ravnici, v vasi Dolenje okrog 0,75 m debelo plast peska ter peščenih ilovic. SI. 1. Slika prikazuje na novo skopano strugo potoka Čolniščka v vasi Dolenje. V golicah so razkrite peščene ilovice pa tudi plasti apniškega drobirja s katerim so posipali stari kolovoz, ki ga označuje čez potok položena deska, viden pa je tudi v travi na desni strani slike Pri proučevanju obravnavanega recentnega nasipanja pa smo postali pozorni tudi na to, da postajajo proti površini poplavnih danjih ravnic sedimenti čedalje bolj grobo peščeni ter da v zgornji 10-50 cm debeli plasti, v kateri je tudi največ antropogenih ostankov, pesek odnosno mivka skoraj docela prevladujeta. Ob Krki je ta najmlajša peščena plast okrog 10-20 cm debela, ob potokih pa se posebno navzgor ob njih proti hribovitemu obrobju hit- ro poveča na 30 cm in celo na 60 cm. Ker je v tej zgornji peščeni plasti tudi največ antropogenih ostankov, domnevamo, da je prišlo do te spremembe v nasipanju zaradi čedalje močnejših ter radikalnejših posegov človeka v pokrajino. Te spremembe pa niso zanimive samo zaradi morfogenetskih dejstev, ampak tudi zato, ker se je spremenil s tem tudi značaj poplavnega sveta. Zaradi peščene sestave povrhnjih plasti so postala tla bolj zračna, za vodo prepustnejša in zato za kulturno izrabo tudi veliko ugodnejša. Z naraščanjem debeline peščenih drobcev pa so se spremenili tudi drugi procesi, ki spremljajo nasipanje. Nobenega dvoma ni, da se je s tem še okrepila lateralna erozija, ki je že tako reden spremljevalec vsakega nasipanja. To je še okrepilo širjenje najnižjega po- plavnega dolinskega dna, kar je za tolmačenje njegove izredne širine vsekakor izredno po- membno. Tudi značilna morfološka izoblikovanost danje ravnice potrjuje, da je razvoj res šel v opisani smeri. Tako se je n.pr. pokazalo, d a j e ravnica neposredno ob strugah Krke ter nje- nih pritokov povečini nekoliko višja kot nekoliko stran od njih. Prav ob bregovih rek se namreč poplavna voda zaradi grmovja in drevja najhitreje umiri, zato prihaja tukaj tudi do močnejšega in hitrega odlaganja debelejšega plavja, medtem ko je po danji ravnici ne- Sl. 2. Pogled po najnižjem dolinskem dnu ob Krki med Dobravo ter Belo Cerkvijo. Slika prav dobro prikazuje z vodo zaliti najnižji del ravnice pa tudi njen višji del proti Krki. ki jo označuje grmovje in drevje na zgornjem koncu slike. Medtem, ko je nižji pogosto poplavljeni del danje ravnice povečini v vlažnih travnikih ter so zanj značilne tudi skupine vrb pa je sušnejši del povečini v njivskih površinah, ki so tudi na sliki dobro vidne Pogled od Zaloga po poplavljenih površinah ob spodnjem toku Prečne. Kmetija, ki jo vidimo na sliki s e j e znašla ob tej poplavi sredi poplavnega sveta (8. decembra 1976) koliko stran od reke nasipanje že veliko skromnejše ter tudi bolj drobnozrnavo. Ta dejstva so izredno pomembna tudi za kmetijsko izrabo danjih ravnic. Tako se nahajajo njive po- večini na nekoliko sušnejšem svetu neposredno ob rečnih strugah, medtem ko poraščajo nižje dele danjih ravnic nekoliko stran od reke v glavnem vlažni, bolj ali manj zamočvirjeni travniki (si. 2). Ta morfološka dejstva so tudi sama po sebi zelo tehten dokaz, da nasipanje še ves čas traja. Zavedati se namreč moramo, da pride zaradi prikazanih morfogenetskih procesov ter ustreznih morfoloških oblik do pogostega prestavljanja struge in da je prika- zana izoblikovanost danjih ravnic zares samo odraz najmlajšega razvoja. Skromen naklon, ki ga imajo vse te akumulacijske površine ob Krki ter njenih pritokih iz Krško-šmarješkega hribovja, pa poskušamo razložiti z izredno vodnatostjo Krke ter s prevlado ilovnatega plavja, ki ga nanaša ta reka iz obsežnega kraškega zaledja, pritoki pa tudi iz hitro razpadljivih terciarnih kamnin. Pri postanku tako uravnjenega ilovnatega po- vršja pa bo treba upoštevati najbrže tudi vlogo Save, ki ob poplavah zajezuje Krko ter še povečuje zastajanje vode ob njej. Nobenega dvoma ni, da se odlaga ob takih razmerah ve- čina grobega plavja že takoj ob vstopu Krke ter njenih pritokov v Kostanjeviško kotlino in pride zato v nadaljnji transport samo najbolj drobno peščeno ter ilovnato gradivo. Prav zagotovo je tako sortiranje naplavine še prispevalo k postanku tako močno uravnjenega po- vršja v dnu Kostanjeviške kotline. 1.2. POPLAVNA O B M O Č J A OB KRKI IN N J E N I H PRITOKIH V dolini Krke so se tako razvila nekako tri glavna poplavna področja.2 Prvo se nahaja ob ostrem zavoju, ki ga dela Krka pri Dolenjskih Toplicah med Sotesko, Meniško vasjo ter Dolenjim Gradiščem (si. 3). Drugo poplavno področje zajema dolino Krke med Selom ter Srebrničami oziroma Ceščo vasjo ter se širi na široko ob spodnjem toku potoka Prečne na sever proti istoimenovanemu kraju (si. 4 in 5). Tretje poplavno področje pa začenja pod gradom Struga pri Gorenjem Kronovem ter se razteza ob Krki navzdol do Krške vasi, kjer se spoji s poplavnim svetom ob Savi. To poplavno področje je od vseh treh najobsežnejše ter je bilo deležno v okviru našega proučevanja še posebne pozornosti. Ob podrobnejšem ogledu obsežnosti tega tretjega poplavnega področja se je pokazalo, da Krka prestopa strugo že ob vstopu v Kostanjeviško kotlino ter da se okrog 250-350 m na široko razliva po najnižjem dolinskem dnu, ki spremlja Krko mimo Dolenjega Kronovega, Družinske vasi, Breške vasi, Drage in Gorenje Gomile proti Dobravi. Ob prav velikih po- plavah udere voda tudi v spodnji del vasi Dolenje Kronovo ter zalije 4-5 hiš (1931, 1933, 1937, 1939, 1948 in 1953). Tej vasi pa se približa voda tudi iz vzhodne strani, kjer se na široko razliva po najnižjem dolinskem dnu ob Toplici. Tu seže poplavna voda čisto do glav- ne ceste, ki se je drži nato vse do Ruhne vasi. Ob večjih povodnjih doseže voda tudi hleve v Breški vasi ter v Gorenji Gomili (leta 1933, 1937, 1939, 1948 in 1953). Še veliko bolj pa se razširi poplavni svet pri Dobravi ter odtod navzdol proti Malencam pri Kostanjevici (si. 6). Na desni strani Krke sežejo tu poplave do skrajno južne skupine hiš v Dolenji Gomili ter do kapelice s koto 153,8 m. Voda obliva tudi naselje Dramo ter seže ob največjih poplavah tudi v samo vas. Tukajšnja cerkev sv. Miklavža (153,3 m) se znajde ob visokih vodah sredi poplavnega sveta ob največjih katastrofah pa pride voda tudi vanjo (si. 7). Pod vodo pride tudi cesta med Dobravo ter Dramo in je tedaj mogoč promet čez reko le s čolni (si. 8 in 9). Okrog 300-500 m na široko pa prestopa Krka bregove tudi proti Šentjakobu ter Dolenji Prekopi. V Šentjakobu seže čisto do hiš pod vaško cesto. Pod vodo pa pride tudi cesta, ki povezuje Šentjernej z Mršečo vasjo (si. 10). Še večje površine zavzema poplavni svet na levi strani Krke. Tu se njena poplavna voda spoji z obsežnimi 2 Glej priloženo karto 1: Poplavna območja ob Krki. SI 6. Tako na široko se je razlila Krka dne 8. decembra 1976 v Dobravi pri Beli Cerkvi k SI. 7. Poplavljena cesta med Dobravo ter Dramo. Voda se je nevarno približala tudi cerkvi sv. Miklavža na desni strani slike (9. decembra 1976) SI. 8. Ob poplavi je mogoč prevoz potnikov čez Krko pri Dobravi le s čolni (9. decembra 1976) SI. 9. Ob poplavi dne 9. decembra 1976 je zalila Krka v Dobravi nekatere kmetije in se je nevarno približala tudi trgovini, ki jo vidimo na skrajno levi strani slike SI. 10. Poplavljena cesta med Šentjernejem ter Mršečo vasjo (9. decembra 1976) Poplavnimi površinami ob spodnjem toku Radulje, Čolniščka, Račne, Sajevca, Lokavca ter rnivca oziroma Ajdovca, pritekajočega iz zamočvirjenega Trstenika v obsežno, več kvad- ratnih kilometrov obsegajoče, jezero. Iz njega se dvigajo le manjši nizki otoki, na katerih so zrastla naselja, kot Cučja Mlaka, Hrvaški brod, Mršeča vas, Zameško, Koprivnik, Čisti breg, Robič ter Ma[ence. Toda tudi ta naselja pred poplavami danes niso več varna. Tako zalije visoka voda Čučjo Mlako ter še ves severozahodni del Hrvaškega broda (severno od kote 152,6 m), v vas pa seže tudi od Krke navzgor, kjer zalije 3 ali 4 hiše. Poplavna voda seže tudi do hiš v Mršeči vasi ter do tistih na vzhodnem koncu vasi Zameško, priteče pa tudi v Koprivnik, Čisti breg, Robič in Malence ter se na široko razliva po Krakovskem goz- du proti Trsteniku (si. 11, 12, 13). Zato pride v precejšnji dolžini pod vodo tudi glavna ce- sta, ki vodi po levi strani Krke od Dobrave proti Hrvaškem brodu, Malencam ter Kosta- njevici, pa tudi lokalne poti proti Čistemu bregu ter cesta med vasjo Zameško ter Gmajno. Pod Malencami se poplavna voda, odtekajoča iz tega jezera, razdeli na dve strugi: de- loma odteka po Krki, ki si je prav od tu navzdol zaradi vrezovanja Save svojo strugo močno poglobila, deloma pa teče severno odtod na vzhod proti Črnivcu oziroma Ajdovcu in po njem mimo Ponikvarja v Krko. Ker je dolina Krke od Malenc navzdol nekoliko globlja, je tudi širina poplavnega sveta na splošno manjša. Prihaja le do lokalnih razširitev. Do prve večje razširitve pride že pri Kostanjevici, kjer pripada poplavnemu svetu vsa pozidana mestna površina z glavno cesto, pa tudi obsežni travniški svet na zahodni ter vzhodni strani tega naselja (si. 14). Cesta, ki pelje po desni strani Krke mimo osnovne šole v Kostanjevici proti Podbočju pa prečka po- plavni svet z nasipom. Neznatno se razširi poplavno območje nato zopet ob izlivu Senuše v Krko. Toda ob tem moramo opozoriti, d a j e ta razširitev bistveno manjša, kot ob pritokih ob Krki navzgor med Dobravo ter Malencami (Radulja, Račna, Sajevec, Lokavec). To je verjetno zato, ker SI. 11. Tako na široko se je razlila Krka dne 9. decembra 1976 pri Robiču severozahodno od Kostanjevice (9. december 1976) je tudi Senuša, podobno kot tukaj Krka, že močno poglobila svojo dolino. Za to domnevo govori tudi dejstvo, da tudi Senuša ter njen pritok Veliki potok ob izstopu iz hribovja v ravnino na široko poplavljata in da se zahodno od Velikega Podloga, Pristave ter naselja Kalce-Naklo razlivata še čez 2.500 m na široko. Odtod navzdol proti Krki pa se zaradi močnejše erozije Senuše ter ustrezno globlje zajedenosti doline širina poplavnega sveta hitro zmanjša na 250 m ter pri vasi Malo Mraševo celo le na 50-100 m. Na Brodu Krka skoraj ne prestopa bregov, pod njim pa se širina poplavnega sveta ne- nadoma poveča, sprva na 250 m, pri vasi Veliko Mraševo na 600-700 m, vzhodno od tega naselja pa celo na 2 km. Tu zalije voda vso široko nižino vzhodno od vasi Veliko Mraševo z Lokami, Zelniki ter Malim gajem vred. Poplave pa povzroča tu tudi neznaten potoček izpod Pristave, ki teče ob vzhodnem koncu vasi Veliko Mraševo ter se ob velikih vodah razliva po bližnjih njivah pa tudi po samem naselju. Poplavni svet se ponovno razširi nato zopet pod Bušečo vasjo v smeri proti Cerkljam ter Račji vasi (si. 15). Pri Krški vasi poplavlja poleg Krke že tudi Sava. Tu so še posebno močno ogrožene hiše na vzhodnem koncu vasi, ki se nahajajo na okrog 4 m nižji terasi, kot staro vaško jedro. Ob prav velikih poplavah pa udere voda tudi po višji terasi ter zalije ves vzhodni, severni ter osrednji del Krške vasi. Varnejši je pred poplavami le zahodni ter jugozahodni del na- selja. Onstran Krke pa zalije velika voda tudi gostilno v Malencah ter udere tudi v nekaj drugih hiš v tej vasi (n.pr. leta 1933). Obsežnost poplav v porečju Krke pa naj ilustriramo še s podatkom, da pride ob naj- večjih poplavah na glavnih treh poplavnih področjih pod vodo kar okrog 52,10 km2 (5.210 ha) površja. Od tega zajema poplavni svet v kolenu Krke pod Sotesko 1,36 km2 (136 ha), pri Zalogu 2,24 km2 (224 ha), v Kostanjeviški kotlini pa kar 48,50 km2 (4.850 ha). 1.3 ZNAČAJ POPLAV VZDOLŽ KRKE P o g o s t o s t p o p l a v : V Kostanjeviški kotlini prihaja do poplav izredno pogosto, saj nastopajo redno vsako leto in to tudi po večkrat (si. 16). V obdobju 1912-1975 so bile povprečno kar po štiri poplave na leto (Brod pri Podbočju: podatki manjkajo za leta 1917-1920, nadalje za leto 1923 ter za vojna leta 1941-1945).3 Sicer pa je Krka poplavljala v-petih letih po 1-krat, v sedmih letih po 2-krat, v sedmih letih po 3-krat, v sedmih letih po 4-krat, v desetih letih po 5-krat, v desetih letih po 5-krat, v treh letih po 6-krat, v štirih letih po 7-krat, v štirih letih po 8-krat, v letih 1934, 1937, 1933 in 1922 pa po vrsti celo po 9-krat, 10-krat, 12-krat ter 14-krat. R a z p o r e d i t e v p o p l a v t e k o m l e t a : Poplave lahko nastopajo v vseh letnih časih, vendar so v nekaterih mesecih veliko pogostejše kot v drugih. To nam še posebno lepo ilustrira prikaz razporeditve poplav po posameznih mesecih za obdobje 1912-1975 (manjkajo samo leta 1917-1920, nadalje leto 1923 ter vojna leta 1941-1945): J F M A M J J A S O N D 16 12 31 21 22 11 10 7 18 33 43 17 Iz teh podatkov vidimo, da so bile poplave najpogostejše novembra (43-krat). V vseh ostalih mesecih pa nastopajo precej bolj poredko in dosežejo avgusta svoj ekstremni mi- nimum. 3 Zvezi vodnih skupnosti Slovenije se za podatke o višini ter pretoku Krke najlepše zahvaljujemo. 1 16 SI. 15. Poslopje nekdanjega mlina v Cerkljah se je znašlo ob poplavi 10. decembra 1976 sredi vode Razporeditev poplav tekom leta se dobro ujema s pluvio-nivalnim rečnim režimom reke Krke, ki ga karakterizira izredno visoka voda jeseni kot posledica oktobrskih ter no- vembrskih padavin ter sekundarni višek marca, ki nastopa zaradi pomladanskega taljenja snega (prim. 11 e š i č 1948). Še vedno precej številne poplave maja ter junija pa bo po vsej verjetnosti tolmačiti z okrepljenimi padavinami v teh dveh mesecih (primerjaj tabelo sred- njih mesečnih ter letnih padavin v letih 1925-1956 po F u r l a n u 1959; primerjaj risbo D. Pri jesenskih poplavah bo treba, kot je opozoril že II e š i č , močno upoštevati tudi povečan ter pospešen odtok padavinske vode v tem času (11 e š i č 1948). K temu poleg niž- jih temperatur, obdobnega taljenja snega in pogosto zamrznjenih tal veliko prispeva tudi rastje, ki v tem obdobju ne zadrži več toliko vode kot poleti. V i š i n a p o p l a v n e v o d e se po poplavnem svetu od kraja do kraja močno spre- minja. Odvisna je od reliefnih razmer, od trajanja, količine ter intenzivnosti padavin pa tudi od areala, ki ga poplave zajemajo. Prav tako pa nikakor ni vseeno ali pride do poplav zaradi zajezevanja Krke po močno narastli Savi ali pa zaradi močnih padavin v porečju Krke. Na različno višino poplavne vode pa vplivajo tudi različni antropogeni posegi v vodne razmere, ki pospešujejo oziroma zavirajo hiter odtok močno narastlih voda. Zato se pri rekonstrukciji višine poplavne vode po poplavnem svetu nismo mogli op- reti samo na vodomerne postaje, ampak so bili za nas še veliko koristnejši podatki, ki smo jih zbrali pri ljudeh ter lastna opazovanja poplav v času našega proučevanja. Do prve po- plave v tem času je prišlo v dneh 8.-12. decembra 1976 in je s pretokom 271 mVsek (pri Brodu) pomenila srednje veliko povodenj. Druga opazovana poplava 9. do 12. aprila 1977 je bila neznatnejša, saj so Krka ter njeni pritoki komaj kaj prestopili bregove. Iz tako zbranega gradiva smo lahko povzeli, da se razliva Krka po širokem najnižjem dolinskem dnu od Gornjega Kronovega navzdol povečini 1-2 m visoko. Po starejših in ne- CESU i , p Q P U l t f i * i SI. 16. O pogostosti poplav pri Dobravi ter ob poti od tod proti Kostanjevici nam pričajo tudi prav v te namene izdelani napisi, ki opozarjajo ljudi na neprevozne ceste Risba 1. Kolebanje vodnega pretoka Krke v Krški vasi (1925-1940) Drawing 1. Water Flow Oscilation of the Krka River at the Village Krška vas near Brežice during the Period of 15 Years (1925-1940) Tabela 1. Srednje mesečne ter letne višine padavin v obdobju 1925-1956 (po D. F u r l a n u ) J F M A M J J A S O N D Skupaj Sodražica 97 92 105 114 158 155 120 131 148 181 193 122 1.616 Zagradec 73 70 66 82 115 129 93 111 111 129 112 88 1.179 Dvor 74 67 65 82 117 130 96 104 110 121 116 88 1.170 Občice 80 76 75 87 143 130 107 124 125 146 121 92 1.306 V. Račna 77 72 78 94 159 147 116 129 132 146 133 93 1.346 Višnja gora 85 80 71 88 122 135 114 122 128 134 125 88 1.292 Ambrus 81 73 77 90 131 128 102 119 123 144 127 92 1.287 Novo mesto 74 67 65 81 119 134 107 107 118 143 116 89 1.220 Bela cerkev 62 59 55 66 105 119 96 108 107 123 95 85 1.080 Kostanjevica 61 64 62 76 118 114 100 103 100 124 103 78 1.103 Krško 61 60 58 72 102 118 97 100 96 110 99 77 1.050 koliko višjih površinah nad njim pa je višina poplavne vode veliko manjša. To se pokaže že pri Družinski vasi, pri Ruhni vasi pa tudi pri Drami in dalje proti Prekopi ter onstran Krke med Dobravo ter Kostanjevico, kjer se razliva poplavna voda po Krakovskem gozdu še čez 2 km na široko. Po vseh teh starejših površinah nad najnižjim dolinskim dnom je poplavna voda le okrog 10-70 cm visoka in preseže to višino samo v lokalnih depresijah ter dolinskih zajedah. Do močnega nihanja višine poplavne vode pa prihaja tudi ob pritokih, ki jih prijema Krka iz vododržnih hribin v povirju in še posebej v Novomeški ter Kostanjeviški kotlini. Tu nas še posebej zanimajo razmere ob pritokih, ki jih prejema Krka iz Šmarješko-krškega hribovja, ki ob vstopu v ravnino na široko poplavljajo ter so se razvila ob njih zelo široka poplavna področja. Pri natančnejšem ogledu razmer na teh področjih se je pokazalo, da je na širokih površinah poplavna voda visoka le okrog pol metra pa tudi manj, saj marsikje komaj pokriva travno vegetacijo. Toda tudi tukaj lokalno doseže 1 m višine, na območju najbolj pogostih in trajnih poplav ob Račni v Blatih in Ščurkih pa celo 2 ali 3 m, v najbolj ekstremnih primerih pa celo 4 m. T r a j a n j e p o p l a v : Poleg same pogostosti poplav ter višine poplavne vode pa je za značaj poplavnega sveta izredno pomembno tudi njihovo trajanje. Hidrološki podatki vodomerne postaje Brod pri Podbočju za obdobje 1919-1975 kažejo, da so poplave v Ko- stanjeviški kotlini od Kronovega navzdol precej dolgotrajne. Najbolj številne so tiste, ki tra- jajo po dva dni (65 poplav), nekoliko manj je takih po en dan (60). Povodnji, ki so se za- drževale po tri dni je bilo v imenovanem obdobju 33, tistih po štiri dni 29 in po pet dni 17. Nad pet dni trajajočih je bilo 42 poplav. Od tega jih je 18 trajalo po 6 dni, 10 po 7 dni, 6 po 8 dni, 2 po 9 dni, 3 po 10 dni, 1 po 11 dni, 1 po 12 dni in ena celo 18 dni. Seveda pa velja vse to le za Krko. Na gozdnih območjih Krakovskega gozda se zadržuje poplavna voda povečini še veliko dlje. Tako so še posebno dolgotrajne poplave ob Račni jugozahodno od Gmajne v Velikem Grezu, v Blatih in Ščurkih pa tudi vzhodno od tod. Prav dolgotrajne pa so poplave tudi ob Senuši. Na teh območjih se že kratkotrajne po- plave zavlečejo za kak teden, pri večjih poplavah, ki jih povzroča trajnejše deževje pa vz- traja voda po poplavnem svetu tudi po mesec dni. D i n a m i k a p o p l a v n e v o d e : Poplave ob Krki pa se odlikujejo tudi po tem, da so razmeroma mirne. Voda, ki prestopa bregove, se povsem mirno razliva po poplavnih površinah. Na poplavnem področju v Kostanjeviški kotlini je to še posebno ekstremno te- daj, ko poleg Krke močno naraste tudi Sava, ki z visoko vodo zavira Krki odtok. Do bur- nejših poplav s hitrejšim tokom vode, prihaja le v tesnih delih doline Krke izven glavnih poplavnih področij. To velja deloma že za dolino Krke nad Sotesko, nadalje med Gradiš- čem in Rumanjo vasjo ter med Irčo vasjo pri Novem mestu in gradom Struga pri Otočcu. 1 4. ZASNOVANOST POPLAV V P O R E Č J U KRKE 1.4.1. Kamninska in reliefna zasnovanost Videti je, da bo pri ovrednotenju vpliva reliefa na razvoj poplav ob Krki še posebej upoštevati njegovo povsem svojsko kamninsko sestavo in iz tega izvirajoče prepletanje nor- malnega ter kraškega reliefa, nadalje značilno menjavo ožjih ter širših delov doline pa tudi povsem svojsko drobno izoblikovanost njenega toka z menjavo strmca ter zvijuganosti. Prav gotovo je prevlada apnenca ter dolomita za ta svet še posebno značilna. Te kam- nine sestavljajo vse široko območje Visokih kraških planot, Suhe krajine, Roga in Gorjan- cev. Močno pa so zastopane tudi na območju kraških polj, v Krško-šmarješkem hribovju, v Posavskem hribovju pa tudi v Novomeški kotlini, kjer se vsaj lokalno javljajo poleg njih v večjih ali manjših zaplatah tudi vododržne skrilave, laporaste ter peščene kamnine. Več vododržnih hribin je le v Kostanjeviški kotlini pa še te sestavljajo predvsem vznožne, nižje dele Gorjancev ter Krško-šmarješkega hribovja. Zaradi silne zakraselosti apniškega površja se uvršča Krka med eno od najbolj tipičnih kraških rek z obsežno podzemno hidrografijo ter maloštevilnimi površinskimi pritoki (risba 2). Že dolgo je znano, da je zgornji tok Krke skoraj povsem brez površinskih pritokov in da prejema vodo iz številnih kraških izvirov. Izjemo predstavlja v tem delu doline le Viš- njica. V Novomeški kotlini se zaradi večje zastopanosti dolomita ter terciarnih predvsem peščenih ter ilovnatih odkladnin število normalnih površinskih pritokov nekoliko poveča. Risba 2. Rečno omrežje Krke Drawing 2. Drainage Network of the Krka River K R Š K O Med njimi naj opozorimo tu le na Radešco, Sušico, Težko vodo, Šajser ter Temenico. Ven- dar prijemajo tudi ti potoki vodo v glavnem iz kraških izvirov in so tako še vedno močno kraški. Bistveno se spremene razmere šele v Kostanjeviški kotlini, kjer se je razvila na vo- dodržnih hribinah zelo gosta rečna mreža. Tu prejema Krka z leve Raduljo, Račno, Lo- kavec in Senušo, z desne pa Rateški potok, Pendirjevko, Šentjernejski potok, Sušico ter Pi- roško vodo. In tudi sicer je ta svet veliko bolj razčlenjen s številnimi globoko zajedenimi grapami ter žlebovi. Tolikšna prevlada kraškega sveta v porečju Krke z zelo zapletenim podzemeljskim pre- takanjem vode prav gotovo močno zavira odtok iz tega sveta. To nam še posebno slikovito ponazarjajo številna poplavna področja, ki so nastala na stiku med normalnim ter kraškim svetom zaradi prepočasnega odtekanja vode v kraško podzemlje. Tu naj opozorimo na takšno obsežno poplavno področje ob Temenici pri Ponikvah in pod vasjo Dolenji Jablan, kjer ta reka ponovno ponikne. Podobne pojave zasledimo tudi ob potokih na vsem ostalem stiku med normalnim ter kraškim svetom med Ponikvami pri Trebnjem proti Višnji gori ter Grosuplju, kjer so posebno na Radenskem polju poplave zelo dolgotrajne. V podobnih razmerah se razlivajo narastle vode tudi po kraških poljih na stiku z vododržnimi hribinami okrog Velikih Lašč. Tu naj opozorimo samo na obsežna taka poplavna področja v Dobre- polju ter na Ribiškem in Kočevskem polju. Do zastajanja vode pa ne prihaja samo na stiku med normalnim ter kraškim svetom, ampak tudi v kraškem svetu samem. Številni sifoni pa tudi izredno raznosmeren ter zvit podzemni pretok povzročajo, da se odtok vode iz tega sveta močno zakasni. Zato nas prav nič ne preseneča, da tudi po istočasnem deževju kraški izviri različno hitro narastejo in da je tudi nihanje količine vode vsaj pri nekaterih od njih razmeroma neznatno. Videti je* da lahko že neznatne površine kraškega sveta močno zavrejo vodni odtok. V tej zvezi so bila zanimiva naša opažanja v Krško-šmaiješkem hribovju ob velikih nalivih 10. decembra 1976. Pri ogledu vodnih razmer v porečju Senuše, Lokavca ter Račne smo tedaj ugotavljali, da je voda v kraških izvirih le neznatno porastla. V nasprotju s tem pa je bil odtok vode iz vododržnega površja izredno močan ter dinamičen. Voda ni drla samo po dolinah s trajnimi vodotoki, ampak je silovito narastla tudi v neznatnih dolinskih za- jedah v pobočjih, po katerih sicer normalno sploh ne teče (si. 17, 18, 19 in 20). Zato je tudi voda v glavnih dolinah Senuše, Lokavca in Račne močneje narastla šele tedaj, ko so jo dosegle vode iz vododržnega sveta. Šele od tam navzdol so začeli potoki prestopati svoja korita ter poplavljati. Nobenega dvoma ni, da se lahko zaradi zaustavljanja vode v kraškem podzemlju na- stop visokih voda zelo zakasni. Različno dolgo zadrževanje vode v kraški notranjosti pa ima za posledico tudi razpotegnitev visokih ter srednjevisokih voda na precej daljši čas. To pa prav gotovo podaljšuje tudi trajanje poplav ter lahko ob ponovnih padavinah, v nasprot- ju z razmerami v normalnem reliefu, kjer so vode tedaj že upadle, povzroči spet nove po- plave. Do tega pride torej kljub temu, da počasnejši pretok voda skozi kraško podzemlje blaži ekstremne viške ter s tem tudi obsežnost poplav. To značilnost kraških voda nam zelo dobro ilustrira tudi procentualni odnos med ko- ličino vode pri povprečnem, srednjem ter visokem vodnem stanju (obdobje 1926-1965) v Krki ter v nekaterih drugih bolj ali manj kraških rekah, ki ga nam prikazuje naslednja raz- predelnica: Q min. Q sr. Q max. Krka-Podbočje 1 13 113 Ljubljanica-Vrhnika 1 15 62 Ljubljanica-Moste | 14 g5 Sava-Radovljica 1 6 100 Soča-Solkan 1 g I <50 Savinja-Laško 1 j j 303 S1 ' , 7 ' n a h t d t d T o m ^ b r a T 9 e 7 ? e n i 1 1 o b c e s t n l j a r k l v Krško-šma.ješkem hribovju ob velikem ^ S e n U Š W m P ° t o k o m stražo v Krško-šmaiješkem hribovj Zaradi tolikšne prevlade kraškega sveta v porečju Krke ima tukaj tudi vloga orograf- skih prilik precej manj veljave kot pri normalnem reliefu. Odtok vode iz teh območij je namreč bolj odvisen od kraške notranjosti kot od višine hribovitega sveta in strmine po- bočij. Vse to pa v proučevanem področju seveda ne velja samo za kraški svet, ampak tudi za tista območja vododržnih hribin, s katerih se stekajo vode proti kraškemu površju, po- nikajo vanj in se šele po krajši ali daljši podzemni poti stekajo v Krko. Vpliv višjega hri- bovitega oziroma planotastega sveta se kaže tu pretežno le v tem, da prejema ta višji svet zaradi svoje višine tudi več padavin. Kljub taki prevladi kraškega sveta v porečju Krke pa pri razvoju poplav ob njej ne sme- mo prezreti tudi površinskega odtoka vode s povsem normalnega, neprepustnega sveta. To velja še posebno za Kostanjeviško kotlino, kjer v reliefu močno prevladujejo vododržne ilovnate, peščene, laporaste ter skrilave kamnine. Na njih seje razvila zelo gosta rečna mre- ža s trajnimi površinskimi tokovi. Ti so ves ta svet globoko razjedli in ustvarili v njem šte- vilne grape z zelo strmimi pobočji. Nastal je relief, s katerega se voda ob nalivih zelo hitro odteka, ob izstopu iz hribovja pa zaradi nenadnega zmanjšanja strmca zastaja ter zato po- plavlja. O vsem tem smo se še posebno prepričali v Krško-šmarješkem hribovju, ko so vode ob nalivih 10. decembra 1976 silovito narastle. Voda je tekla po vsem površju in s e j e že v naznatnih linearnih zajedah v pobočjih zbirala v prave hudournike. Seveda so tudi glavne reke močno prestopale struge ter se ob vstopu v ravnino na široko razlivale po poplavnem svetu. Pri osvetlitvi reliefne zasnovanosti poplav ob Krki pa bo treba poleg prikazanega zna- čaja hidrografskega zaledja močno upoštevati tudi povsem svojsko izoblikovanost njene do- line. Že pri geomorfološkem opisu smo opozarjali na to, da teče Krka od izvira pa do Go- renjega Kronovega po zelo tesnem, v apnenec zajedenem koritu, ki se nekoliko razširi le SI. 19. V hudournik spremenjena cesta pri Straži v Krško-šmarješkem hribovju (10. decembra 1976) si. 21. Tako močno lahko naraste in dere Krka že takoj pod svojim izvirom v vasi Krka (9. decembra v zavoju pod Sotesko ter v Zaloški kotlinici zahodno od Novega mesta. Pod Gorenjim Kro- novim pa se dolina Krke ob prehodu iz apnenca na vododržne hribine nenadoma razširi ter preide v ravnino. Delno se spremeni to le pod Malim Mraševim, oziroma šele pod vasjo Gazice, kjer se dolina Krke ob vstopu na prodno ravnino Save spet nekoliko globlje zaje v nasutino. Skladno z menjavo tesnih ter širših delov doline Krke pa se spreminja tudi njen strmec. Tako ima Krka še posebno velik strmec v svojem zgornjem toku nad Sotesko (3,5°/oo) ter v tesni dolini med Grobljami pri Novem mestu ter Otočcem (0,58 %o), medtem ko je na razširjenih odsekih le-ta precej manjši. Tako znaša med Sotesko ter Dolenjim poljem ter v Zaloški kotlinici le okrog 0,22 °/oo, v Kostanjeviški kotlini pa je še manjši ter znaša lo- kalno le še okrog 0,125°/oo, na krajših odsekih pa celo samo 0,005 °/oo. Videti je, da je prikazan značaj doline Krke za razvoj poplav ob njej izredno pomem- ben. Že dosedanja proučevanja kažejo, da Krka ob poplavah izredno močno naraste ter da se količina vode v njej v primerjavi z nizkim vodnim stanjem lahko tudi za več kot 100-krat poveča. V takih razmerah ta reka povsem spremeni svoj miren značaj ter se razvije v pravi deroči vodotok, ki še posebno divja v koritastih tesnih delih doline nad Gorenjim Krono- vim (si. 21). Tu se njen tok tudi na sicer mirnih odsekih nad jezovi številnih mlinov ter pregrad iz sige ne umiri. Tudi na poplavnem svetu pod Sotesko in v Zaloški kotlinici obdrži precejšnjo hitrost. S takim silovitim tokom pridere Krka v Kostanjeviško kotlino, kjer se zaradi nenadnega zmanjšanja strmca ob vstopu v ravnino mahoma umiri, prestopi bregove ter na široko poplavlja. Zaradi najmlajšega nasipanja pa so se pogoji za razvoj poplav v Kostanjeviški kotlini v zadnjem času še izboljšali. Že pri geomorfološkem opisu smo opozarjali, da se je zaradi recentnega nasipanja že itak skromna višinska razlika med najmlajšim dolinskim dnom ter starejšimi akumulacijskimi površinami še zmanjšala in da je ta razvoj na številnih krajih pripeljal že tako daleč, da se poplave ne omejujejo več samo na današnjo ravnico, ampak da sežejo tudi že po starejših akumulacijskih površinah, ki pred tem nasipanjem poplav skoraj niso poznale. K zastajanju vode na malo nagnjenih poplavnih ravnicah vzdolž Krke pa veliko pri- spevajo tudi številni meandri. To velja že za poplave v kolenu Krke med Sotesko ter Do- lenjim poljem, isto pa ugotavljamo tudi ob Prečni oziroma pri Zalogu nad Novim mestom. Silno zvit tok pa ima Krka tudi na glavnem poplavnem področju med Dobravo ter Ma- lencami, pa tudi na manjših poplavnih področjih kot n.pr. pri Kostanjevici ter med Mra- ševim in Cerkljami. Pri tem pa ne smemo prezreti tudi številnih sigastih pragov, ki prav tako zavirajo Krko in jo silijo, da ob visokih vodah prestopa bregove in poplavlja. Učinki teh pragov so še po- sebno opazni v Kostanjeviški kotlini. Z umetno odstranitvijo nekaterih od teh pregrad se je obseg poplav pa tudi njih pogostost lokalno močno zmanjšala. 1.4.2. Klimatska zasnovanost poplav Klimatske razmere v poprečju Krke niso tako ugodne za razvoj poplav kot v nekaterih drugih področjih Slovenije. To nam deloma osvetli že ugotovitev, da prejemajo Julijske Alpe ter Kamniške Alpe pa tudi svet Visokih dinarskih planot okrog 2.000 mm padavin, v najbolj namočenih področjih še nekaj čez 3.000 mm, medtem ko pade v porečju Krke le okrog 1.000-1.600 mm padavin. Največ moče v tem območju (1.400-1.600 mm) prejme Kočevsko ter Ribniško polje z okolišnim hribovitim svetom (Velika gora, Kočevska gora. Kočevska Mala gora, Mala gora ter Rog). Odtod proti vzhodu pa se količina padavin hitro zmanjša na 1.300 mm in še dalje v tej smeri celo na 1.200 mm. Tolikšno količino padavin sprejemajo tudi zahodni ter osrednji deli Gorjancev. Vse ostalo hidrografsko zaledje Krke vzhodno ter severno od tod pa prejema še manj padavin (Škocjan 1.080 mm, Kostanjevica 1.103 mm, Krško 1.050 mm - v letih 1925-1956; prim. F u r l a n 1959; 1961). Razmeroma neugodna pa je z vidika poplav tudi sama razporeditev padavin tekom leta. Že dosedanja proučevanja so pokazala, da se prepletajo tu mediteranski ter kontinen- talni vplivi in da postaja podnebje z oddaljevanjem od Mediterana proti Panonski nižini čedalje bolj kontinentalno. Deloma nam predstavi te značilnosti že ugotovitev, da se od Jadranske kotline in sveta Visokih dinarskih planot na vzhod proti Krški kotlini padavine vse bolj koncentrirajo na toplejšo polovico leta, torej na obdobje, ko je izhlapevanje naj- močnejše. Tako prejema svet okrog Sodražice nadpoprečno količino padavin meseca maja in junija, nato pa spet oktobra in novembra. Jugovzhodno in vzhodno od tod pa je poleg teh mesecev nadpovprečno namočen še avgust (Zagradec, Dvor, Občice pri Dolenjskih Toplicah), nato pa še vsi meseci od maja do oktobra (Velika Račna, Višnja gora, Novo mes- to, Bela Cerkev, Kostanjevica ter Krško). Tu se že razdeli leto po namočenosti nekako na dva dela, na nadpovprečno namočene mesece od maja do oktobra ter na bolj suho polovico leta od novembra do aprila ( F u r l a n 1959; 1961). Krepitev kontinentalnega vpliva od zahoda proti vzhodu pa nam deloma ilustrira tudi slabljenje jesenskega viška padavin (september, oktober in november), do katerega pride na prehodu med maritimno ter kontinentalno deževno dobo ter na jačanje pomladanskega ozi- roma poletnega viška (maj, junij ter julij), k i je tako značilen za kontinentalno klimo. Tako sta v Sodražici oktober ter november še veliko bolj namočena kot sekundarni višek maja ter junija, pri postajah Ambrus, Občice, Novo mesto, Bela Cerkev in Kostanjevica je pred- nost jesenskega viška pred pomladanskim že prav neznatna. Zagradec pa kaže že izenače- nje, medtem ko je pri meteoroloških postajah Velika Račna, Višnja gora, Dvor in še posebej Krško pomladanski odnosno poletni maksimum že močnejši od jesenskega. Zanimivo je, da pride do največje količine jesenskih padavin pri Sodražici novembra, pri ostalih postajah pa že oktobra, spomladanski višek pa pade na mesec maj (Sodražica, Občice, Ambrus, Kostanjevica) ter junij (Velika Račna, Višnja gora, Zagradec, Dvor, Novo mesto, Bela Cerkev, Krško). Okrepitev kontinentalnosti od zahoda proti vzhodu pa nam deloma osvetljuje tudi prestavitev minimalnih mesečnih padavin iz februaija (Sodražica, Velika Račna, Občice, Ambrus) na marec (Višnja gora, Zagradec, Bela Cerkev, Krško). V primeijavi z ostalimi, močneje namočenimi področji Slovenije, pa zaostaja hidro- grafsko zaledje Krke tudi po številu dni z 20 mm padavin in več. Tako je bilo v letih 1929-1956 v Bohinju kar 45,3 takih dni, v Breginju 44,1, v Idrijski Beli 40,8, v Kočevju pa le še 27, v Sodražici 25,3, v Ambrusu 19,9, na Grmu pri Novem mestu 16,9, v Trebnjem 16,8, v Kostanjevici 14,40, v Krškem 14,2, v Brežicah pa celo samo še 12,9 dni (F u r 1 a n 1959). Za Alpami ter območji Visokih dinarskih kraških planot pa zaostaja ta svet tudi po debelini ter trajnosti snežne odeje. Medtem ko je znašala srednja maksimalna debelina snež- ne odeje v letih 1948-1956 v Julijskih Alpah še nad 5 m, pa je dosegla na Kočevskem ter na območju zahodne Suhe krajine ter v Novomeški kotlini le okrog 60-80 cm, v Posavskem hribovju, v vzhodni Suhi krajini ter v Novomeški kotlini 40-60 cm, v Kostanjeviški kotlini pa je bila celo pod 40 cm (Krško 35 cm; F u r l a n 1959). Isto pa se pokaže tudi pri trajanju snežne odeje. Medtem, ko se zadržuje v gorskem svetu povprečno še nad 100 dni, pa traja v porečju Krke le 40-60 dni. Kljub temu pa je vpliv taljenja snega na vodne razmere Krke vendarle velik. Pri tem ne mislimo samo na pomlad, ko je taljenje še posebno intenzivno, ampak tudi na jesen ter zimo, ko prihaja za- radi pogostih odjug do prav hitrega taljenja snega, kar bistveno vpliva na vodne razmere Krke ter lahko pripelje tudi do poplav. Pri ovrednotenju klimatskih elementov na vodne razmere na Krki pa seveda ne smemo prezreti tudi toplotnih razmer, ki vplivajo na izhlapevanje in s tem na odtok. Ob tem kaže še posebej podčrtati, da so temperature v širokem hidrografskem zaledju Krke na splošno nekoliko nižje, kot v Krški kotlini. Tako znašajo srednje letne temperature za obdobje 1931-1960 v Sodražici 1,9', v Kočevju 8,2°, v Novem mestu 9,6", v Krškem 10,2", v Bre- žicah pa prav tako 10,2'. Te razlike nam zelo dobro ilustrirajo tudi srednje januarske tem- perature, ki znašajo v Sodražici -2,8°, v Kočevju -2,6°, v Novem mestu -1,5°, v Brežicah -1,3°, v Krškem pa le še -1,0°. Še ekstremneje pa se pokažejo te razlike poleti, ko pride v Krški kotlini zaradi obsežnosti depresije ter nizke nadmorske lege njenega dna še do stop- njevanja vročine. Tako znaša srednja julijska temperatura v Sodražici 17,9°, v Kočevju 18,1°, v Novem mestu 19,6°, V Krškem 20,0° v Brežicah pa celo 24,4° ( F u r l a n 1965). Topli jugozahodni vetrovi, ki se skozi vse leto v obliki fena slapovito spuščajo prek Roga in Gorjancev v dolino, še prispevajo k večji toplotni in zlasti še k večji zračni sušnosti ( S e i d e l 1932-1935). O vplivu vseh teh klimatskih faktorjev na vodni odtok Krke in s tem tudi na poplave nam pove nekaj že procentualni prikaz odnosa med padavinami ter odtokom (za obdobje 1925-1940; R u s - G o 1 j e v š č e k 1962; glej tabelo 2 in risbo 3). Tabela 2. Procentualni prikaz odnosa med padavinami in odtokom v naseljih Krka, Brod in Krška vas Postaja Mesec Jan. Febr. Marec April Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Krka a 5,1 4,6 6,1 6,9 11,2 9,4 7,3 9,9 10,4 12,9 9,3 6,9 b 6,9 5,7 11,5 8,1 10,4 8,0 4,6 4,6 6,9 11,5 13,8 8,0 Brod a 5,1 4,6 6,1 6,9 11,2 9,4 7,3 9,9 10,4 12,9 9,3 6,9 b 6,3 5,8 10,5 9,3 10,5 8,9 4,5 4,3 6,6 10,8 13,7 8,8 Krška vas a 5,1 4,6 6,1 6,9 11,2 9,4 7,3 9,9 10,4 12,9 9,3 6,9 b 7,0 6,6 11,2 9,1 9,8 7,8 4,5 4,5 6,7 10,2 14,4 8,2 Razlike med odstotki odtoka in odstotki letnih padavin so v posameznih mesecih in postajah naslednje: Postaja Mesec Jan. Febr. Marec April Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Krka Brod Krška vas + 1,8 +1,2 +1,9 + 1,1 +1,2 +2,0 +5,4 +4,4 +5,1 +1,2 +2,4 +2,2 -0 ,8 -0 ,7 -1 ,4 -1 ,4 -2 ,7 -0 ,5 -2 ,8 -1 ,6 -2 ,8 -5 ,3 -5 ,6 -5 ,4 -3 ,5 -3 ,8 -3,7 -1 ,4 -2 ,1 -2 ,7 +4,5 +4,4 +5,1 +1,1 +1,9 + 1.3 Legenda: a = padavine b = odtok Za vse tri opazovalne postaje Krko, Brod in Krško vas velja torej, da je odtok vode od maja do vključno oktobra nižji kot pa so padavine, medtem ko je od novembra do vključno aprila višji. Postopno zniževanje odtoka od maja proti avgustu, ko ima Krka kljub znatnim padavinam najmanj vode, bo mogoče razložiti z visokimi temperaturami, močnim izhlapevanjem ter bujnim rastjem, ki porabi v tem obdobju še posebno veliko vode. Znatno večji odtok vode v primerjavi s padavinami v hladni polovici leta pa je mogoče razlagati z znatnimi vodnimi rezervami zaradi kraškega zaledja, ki pridejo šele v tem času v odtok ter verjetno tudi pogostimi odjugami ob katerih pride do močnega taljenja snega. Tako je videti povsem upravičena domneva, da bo razlagati velik odtok vode v mesecu marcu s po- spešenim taljenjem snega v tem času, podobno velik odtok novembra pa z močno namo- čenostjo tega meseca ter s predhodnimi oktobrskimi padavinami, ki pridejo zaradi kraškega sveta v obtok šele v tem mesecu. Pri tolmačenju tolikšnega odtoka v novembru ter marcu pa moramo upoštevati tudi še razmeroma nizke temperature, obdobno zamrznjenost tal ter dejstvo, da je drevje v tem času povsem brez listja, siromašnejša pa je tudi travna ve- getacija, kar vse povečuje odtok. Risba 3. Procentualni odnos med padavinami ter odtokom Krke v letih 1925-1940 Drawing 3. Percentual Relation on the Krka River between Precipitation and Runoff (1925- 1.4.3. Vegetacijska zasnovanost poplav Nobenega dvoma ni, da je od faktorjev, ki vplivajo na poplave, prav rastje eden od tistih, ki ga je človek s svojimi posegi v pokrajino najmočneje spremenil. To velja deloma že za same spremembe drevesnih vrst v gozdovih, še bolj pa za območja, kjer je prišlo do obsežnega krčenja gozdov ter do spreminjanja teh površin v pašnike, travnike, njive, vino- grade in sadovnjake. To pa je z vidika poplav izredno pomembno, saj vemo, da gozdovi močno omilijo hitrost pa tudi količinski odtok padavinske vode in da lahko tako obsežna krčenja gozdov močno povečajo odtok ter s tem hudourniški značaj rek in potokov in tudi poplave (Š i f r e r 1978 - v tej študiji je zbrana tudi pomembnejša tovrstna literatura). Se- veda pa pri tem ni vseeno ali je prišlo do glavnega krčenja gozdov v poplavnem zaledju ali pa na samem poplavnem svetu. Medtem ko krčenje v poplavnem zaledju močno poveča odtok, pa v drugem primeru celo omili učinek poplav, saj se voda iz teh površin, če niso pod gozdom, celo hitreje odteče. Bistveno različni pa so tudi učinki, če pride do krčenja gozdov na vododržnih hribinah ali pa po kraškem svetu. Medtem, ko se v prvem primeru odtok nesporno močno poveča, pa je v drugem še vedno močno odvisen od izoblikovanosti oziroma zvotljenosti kraškega podzemlja, ki lahko močno modificira in tudi omili funkcijo krčenja gozdov ter v ekstremnem primeru lahko odtoka sploh ne spremeni. Če pogledamo iz naštetih vidikov razmere v porečju Krke, lahko ugotovimo, da je pri- šlo tu v primerjavi z nekaterimi drugimi področji v Sloveniji do nekoliko manjšega krčenja gozdov. Ti pokrivajo namreč še vedno okrog 60% površja, kar je skoraj za 10% več, kot je slovenski povpreček. Pri tem pa moramo takoj opozoriti, da so pod gozdovi povečini kraška področja. Tako so gozdovi še posebno sklenjeni na območju Velike gore, Kočevske gore, Kočevske Male gore. Male gore, Roga in Gorjancev. Nekoliko bolj je gozd izkrčen v Suhi krajini ter na neprepustnih hribinah v Posavskem hribovju in še posebej na stiku med obema področjema, nekako v pasu od Ljubljanske kotline prek Grosuplja proti Šent- vidu, Trebnjem in ob Temenici navzdol proti Krški kotlini. Obsežne krčevine pa so zna- čilne tudi za dolino Krke. To velja že za njen zgornji del nad Sotesko, kjer je po položnejših dolomitnih pobočjih ter po širokih pleistocenskih terasah z debelo naplavino gozd zelo na široko odstranjen. Isto pa lahko ugotavljamo tudi v Krški kotlini. Tu so še posebno očitne široke krčevine v Podgorju na severni strani Gorjancev, pa tudi po terciarnem hribovju na severni strani Krške kotline ter po njenem dnu. Opozorimo naj samo na široka področja brez gozda v ostrem zavoju Krke pod Sotesko, nadalje v Zaloški kotlinici ter v vsej ožji ter širši okolici Novega mesta. Na široko pa je bil gozd izkrčen tudi ob Krki od Gorenjega Kronovega navzdol in po Šentjernejskem polju ter po vsej široki prodni ravnini Save vzhodno od Senuškega potoka. V ravninskem svetu vzbuja pozornost samo obsežen ter sklenjen Krakovski gozd, ki zajema ves široki prostor na levi strani Krke med Raduljo ter Senušo. Nobenega dvoma ni, d a j e to veliko krčenje gozdov v porečju Krke in še posebej v njeni ožji dolini močno modificiralo vodne razmere. Tako je krčenje gozdov v poplavnem zaledju močno povečalo količino ter hitrost vodnega odtoka ter povzročilo na reliefno izredno ši- rokopotezno zasnovanih poplavnih področjih povečanje obsega poplav. Učinki tega krčenja so še toliko večji, ker so se omejevala predvsem na območja dolomitnih ter terciarnih vo- dodržnih hribin v samem ožjem gričevnatem zaledju doline Krke, iz katerega je odtok vode proti Krki še posebno neposreden. Spet drugačne posledice pa je imelo krčenje gozdov po samem poplavnem svetu. Iz obsežnih travnih površin, ki so za poplavne površine ob Krki tako zelo značilne, se voda veliko hitreje odteče, kot pa iz tistih, ki so še ves čas pod gozdom. Videti je, da nudijo travne površine poplavni vodi precej manjši odpor kot pa gozdno rastje z grmovjem, drevjem ter njegovimi koreninami. Zato pa so travne površine tudi povečini sušnejše, kot pa poplavni gozdovi. Skoraj ni dvoma, da bo prav s temi dejstvi mogoče delno razložiti tudi tako trajno zadrževanje poplav v Krakovskem gozdu iz katerega se voda ne odteče tudi po dva in več tednov. Prav svojsko pa vpliva na razvoj poplav tudi drevje ter grmovje, ki spremlja vzdolž struge Krko ter njene pritoke in to tudi tam, kjer je gozd iz ostale poplavne ravnine že iz- krčen. Tudi ob Krki smo namreč tako kot drugod po Sloveniji ugotavljali, da se večina gro- bopeščena plavja, ki ga prenašajo reke ob poplavah, sedimentira že takoj v grmovju ob reki, kjer se hitrost vodnega odtoka nenadoma močno zmanjša. Zaradi tega so ravnice ob po- tokih ob samih strugah nekoliko višje kot nekoliko stran od njih. To pa tako kot rastje ob strugi preprečuje hitrejši odtok vode iz poplavnega sveta. Videti je, d a j e vse to v gozdnatih področjih po poplavnem svetu še veliko ekstremnejše in tako gozd še stopnjuje trajanje poplav. 1.4.4. Družbenogeografska zasnovanost poplav* Brez dvoma je človek s svojimi najraznovrstnejšimi dejavnostmi porušil ravnotežje, ki je prevladovalo med posameznimi prvinami geografskega okolja. Ker nam zaradi pomanj- kanja ustreznih paleogeografskih in historičnogeografskih raziskav ni mogoče podrobneje rekonstruirati podobe pokrajine pred prvimi korenitejšimi človekovimi preoblikovalnimi posegi, zato tudi ne moremo prikazati vseh najpomembnejših antropogenih dejavnikov, ki so soodločali pri nastanku povodnji ter pri nastajanju in oblikovanju posameznih poplav- nih področij. Postavlja se nam temeljno vprašanje: V kakšnih medsebojnih odnosih so bile posamez- ne prvine geografskega okolja pred človekovimi posegi? Ali je prevladovalo med njimi la- bilno ravnotežje, ki ga je z lahkoto porušila samo za trenutek okrepljena moč posamezne prvine? Za celotno obrobje Krške kotline, ki je vključeno v zaledje poplavnega sveta ob Krki, je izpričana gosta obljudenost že v halštatskem obdobju. V tistem času je bilo še posebej gosto poseljeno Raduljsko-krško hribovje (ANS1, 1975» str. 57). Iz tega smemo sklepati, da je svet v porečju levih Krkinih pritokov med Raduljo in Senušo že vsaj 2.500 let pod in- tenzivnimi vplivi in učinki človekovih dejavnosti. S poselitvijo teh predelov je sprožil člo- vek nove procese v dotedanjem preoblikovanju naravnega okolja. S krčenjem gozda, ki predstavlja v tem subpanonsicem obrobju prirodno vegetacijsko odejo, so bili dani osnovni pogoji za okrepitev denudacije in erozije prsti. Odtok padavin je postajal čedalje hitrejši, s tem v zvezi pa se je povečala vrednost odtočnega količnika. Zdi se, da smo upravičeni postavljati začetke nastajanja prvih poplavnih območij, ki jih je sprožila človekova dejav- nost, že v prazgodovinsko obdobje. Posredna znamenja kažejo, da so bila poseljena obsežna in sklenjena poplavna pod- ročja ob Krki že v rimskih časih. Na takšno domnevo nas opozarja tudi potek rimske ceste (Emona-Neviodunum-Siscia), k i j e bila prvotno speljana po levem bregu Krke in s e j e v glavnem izogibala poplavnega sveta (ANS1, 1975, str. 101-102). Okrog leta 139 n.št. je ve- liko neuije uničilo rimsko magistralo, katere del se je pogreznil v močvirje Krakovskega gozda. Tedaj je propadla tudi vojaška postojanka v Dobravi ob Krki. Zato so zgradili Rim- ljani v letih 139-141 obhodno cesto, in sicer po desnem bregu Krke, od Breške vasi skozi Gorenjo Gomilo - Groblje - Kostanjevico - Veliki Podlog - (Neviodunum). V letih 201 do 202 n.št. so obnovili prvotno cesto skozi Krakovo. Na področju Dobrave so jo speljali po novi trasi, ki je ponekod za več kot kilometer odmaknjena od Krke proti severu (prim. P i r k o v i č 1958). •Odstavek je napisal Milan N a t e k . Čedalje intenzivnejši človekovi posegi v pokrajino, ko je krčil in obdeloval zemljo, so povzročali širjenje poplavnih področij. To se kaže med drugim tudi v tem, da Krkine na- plavine prekrivajo vznožje prodnatega šentjernejskega vršaja. Tudi Krkini pritoki, še po- sebno levi, ki prihajajo iz mehkejših terciarnih kamnin, prinašajo s seboj finozrnati mate- rial, ki ga odlagajo v času povodnji na poplavnih predelih. S tem se zvišuje danja ravnica, obenem pa se razširja poplavni pas. Nekatera arheološka znamenja kažejo, da so se pod posrednimi človekovimi vplivi spreminjala dotedanja ali pa sploh na novo oblikovala posamezna poplavna področja. Do- mnevamo, d a j e srednjeveški Otok pri Dobravi (Gutenwerth) nastal na nepoplavnem svetu. Najdbe tega naselja pa so danes prekrite že s plastjo zemlje, katere debelina znaša od 60 do 100 cm ( Š r i b a r 1970). Ali to pomeni, da so Krkine povodnji od 1473. leta, ko so Turki razdejali Otok, pa do danes odložile to debelino sedimentov? S pritrdilnim odgovo- rom nam postane razumljivejše, zakaj so selišča nekaterih kmečkih naselij postavljena na današnjih poplavnih področjih. Res je, da so bila poplavna območja ob Krki (v Zakrakovju) dolga stoletja neobljudena. Na osnovi zgodovinskih virov pa je mogoče sklepati, da jih je zajela šele srednjeveška kolonizacija ( B l a z n i k 1958; M e l i k 1959, 336). Prepričani smo, da se je takratna naselitev ustalila izven poplavnega sveta, morda prav na robu med sušnejšim zemljiščem in poplavnimi predeli. Pri izbiri selišč so pomembno odločale mik- roreliefne prilike. Skoraj vsa naselja, ki so danes že v območju rednih povodnji, stoje na rahlo vzdignjenem svetu, ki ga nizke povodnji ne zajemajo (npr. Dolenja Gomila, Dobrava, Čučja Mlaka, Hrvaški Brod, Malence, Koprivnik, Mršeča vas, Drama, zaselek Nahrib, Šentjakob idr.). Podoba je, da se je šele z gostejšo in strnjeno naselitvijo po obrobnem gričevju povečal in okrepil odtok padavin. Tudi kolovozi in ceste med posameznimi naselji, še posebno tiste, ki so zaradi starosti že zajedene v manj odporno površje, postajajo v času neurij podobni hudourniškim strugam. S tem seje pospešil odtok padavin proti strugam potokov. Prouče- vanja so nas opozorila, da je na ozemlju, še zlasti v gričevnatih predelih, ki je prepredeno z omrežjem cest in kolovozov, izredno močno pospešen odtok padavin. Po zaraščenem po- bočju polzi voda počasneje kot po golih tleh (npr. njive, vinogradi). Nad cesto zbrana voda teče po utrjeni poti mnogo hitreje kot po drugem zemljišču pa tudi odtočni količnik znatno presega onega z območij z različnimi zemljiškimi kulturami. Potemtakem smemo v pro- metnem omrežju ter v načinih obdelovanja zemlje, ki se kaže v razporeditvi zemljiških kul- tur ter v razmerjih med njimi, iskati enega izmed mnogih antropogenih vzrokov nastanka povodnji. Gozdovi so izredno pomemben činitelj v zaledju poplavnih območij. Njihove površine izredno blažilno delujejo na odtok padavin. To je pomembno še zlasti za nalive in neurja, ko so prav gozdovi premnogokrat preprečili katastrofalne povodnji. Pomen in vloga gozda sta najbolj ilustrativno ovrednotena na primeru Kobilščice, ki sega s svojim povirjem v Gorjance. V letih tik pred prvo svetovno vojno so posekali do golega obsežne predele ple- terskih gozdov v Gorjancih. Kmalu zatem so začele pestiti pogoste in visoke povodnji ve- čino domov ob Kobilščici. Kajti gozd s svojim drevjem, podrastjo ter debelo plastjo listja in druge suhljadi je vsrkaval in zadrževal ogromne količine padavin. V času zrelega gozda so narasli potoki v dolini šele po osmih ali desetih urah po vsakem močnejšem nalivu ali neurju. Kmalu po goloseku pa so prave hudourniške vode zajele dolinska naselja že v dveh urah ali celo prej. Te povodnji so bile silovitejše v primerjavi s prejšnjimi, a pustošile so krajši čas. V tem primeru je prispeval človek k izoblikovanju hudourniškega tipa povodnji. Neposreden človekov odnos do potoških voda, ki so nosilke in oblikovalke povodnji, se je stalno spreminjal. Vse do nedavnega je človek skrbel za drobna dela pri urejevanju potokov, za krčenje in izravnavo ter čiščenje njihovih korit. Dokler je bila izraba pogonskih moči potokov potrebna za mlinarstvo in žagarstvo, je bila večina potokov deležna nena- vadno skrbne nege. Na proučevanem porečju Krke pod Otočcem smo našteli blizu dvesto različnih obratov na pogon vodnih koles. Na potokih, ki so poganjali vodna kolesa, pa je bilo še nekaj več jezov. Prav jezovi so imeli izredno pomembno nalogo pri zadrževanju vod- nega odtoka. Čeprav je bila njihova vloga v času povodnji dvojnega pomena, pa vendarle smemo trditi, da je z odpravo jezov porasel obseg poplavnih področij v spodnjih delih po- tokov. Tudi v sami strugi zgornje Krke so odpravili nekaj jezov po usahnitvi mlinarstva in žagarstva. S tem se je povečala hitrost njenega toka. Ker pa v spodnjih delih njene struge niso odstranili nekaterih naravnih pragov, ki imajo funkcijo jezov, prihaja prav na tem pod- ročju do pogostejših in obsežnejših povodnji ( R u s - G o l j e v š č e k 1962). Prav to nas opozarja, da zahteva urejevanje in reševanje vodne problematike vzajemne in celovite po- sege. Zato se nam zdi precej neumestna regulacija Račne, ki se je zaustavila v najspodnej- šem delu, tik nad izlivom v Krko. Po deževju, kadar naraste tudi Krka, se Račna ne more izlivati vanjo. Zato še danes poplavlja obsežne, v zgornjem delu tudi zamočvirjene travnike (Ščurke). Že v letih med obema vojnama, še posebej pa po zadnji vojni so zajezili več močnejših izvirov pitne vode za različne, med seboj še ne povezane vodovode. Ta zajetja pa niso zmanjšala poplavnih področij. Podoba je, da zaradi rednih in pogostih povodnji večina poplavnih področij ob Krki ni gosteje obljudena. Glavna naselitvena jedra stoje že izven poplavnega sveta. Prav tako ugotavljamo, da so v naseljih na proučevanih poplavnih predelih le maloštevilni sledovi no- vodobne urbanizacije (precejšnjo izjemo predstavlja Kostanjevica na Krki). Tudi vsa da- našnja naselitev se izogiba poplavnega sveta. Za večino poplavnih področij velja ugotovitev, da jih je zajelo ozelenjevanje po zadnji svetovni vojni. Zdi se, da se agrarna proizvodnja še vse preveč naslanja na podedovane ob- like kmetijstva. Ali je vzrok takemu načinu gospodarjenja na zemlji v tem, da Krška kotlina nima večjega in močnejšega urbanskega središča? Zato ni potreb, da bi se kmetijske povr- šine na poplavnih področjih intenzivneje vključile v preobrazbo celotnega podeželja. Morda pa je vzrok v tem, da Krška kotlina nima osrednjega gravitacijskega središča? Kajti prav na njenem območju se prepletajo vplivi Krškega, Brežic, Novega mesta in zlasti še Zagreba (prim. V r i š e r 1974; K o k o l e 1979). Razslojevanje podeželskega prebivalstva in gravitacijska sredobežnost sta činitelja, ki neposredno vplivata, da prepuščajo znatne površine poplavnega kmetijskega zemljišča sti- hijskemu razvoju. In prav zato, ker so neagrarne dejavnosti prehitro odtrgovale ljudi od zemlje, so zamrla številna opravila na zemlji in potokih. S tem seje porušilo nekdanje rav- notežje med naravnimi in gospodarskimi prvinami okolja, kakršnega je izoblikoval in vzdr- ževal človek skozi stoletja. Zato menimo, da prenagla deagrarizacija v Krški kotlini tudi vzpodbuja porajanje tistih dejavnikov, ki povzročajo nastanek današnjih povodnji in ob- likovanje poplavnega sveta. 2. P R S T I N R A S T J E P O P L A V N E G A S V E T A O B KRKI F r a n c L o v r e n č a k 2.1. UVOD Poplave ob Krki in njenih pritokih zavzemajo večji obseg šele v njenem srednjem in spodnjem toku, zlasti od vasi Kronovo navzdol. Od tu naprej se razprostira bolj ali manj širok poplavni svet, ki ga poleg drugih značilnosti označuje tudi značilna odeja prsti in rast- ja. Na razlike v odeji prsti in rastju, ki se kažejo v samem poplavnem svetu, je dokaj vpli- vala razlika med sedimenti, ki so jih nanašali Krka in njeni pritoki. Levi pritoki so veči- noma nanašali drobno zrnate usedline, podobne Krkinim, desni, zlasti tisti s Šentjernejske- ga vršaja pa bolj grobo zrnati dolomitno-apniški nanos. Na tako različni matični osnovi so nastale prsti, ki se ločijo po fizikalnih in kemičnih lastnostih, kar vse se odraža v na- ravnem rastju in izrabi tal. Zlasti je pomembna zrnatost matične osnove, ki dokaj vpliva na vlažnostne razmere v prsti. Tako se na drobno zrnatih usedlinah ob levih pritokih Krke (Radulja, Račna, Lo- kavec, Senuša), še posebno v zgornjih delih njihovih dolin, voda le počasi odteka, zato se v prsti kažejo znaki prevelike navlaženosti. Na bolj grobo zrnatem nanosu, na desni strani Krke (zlasti na severnem robu šentjernejskega vršaja) pa se voda navpično hitro odceja, kar preprečuje prekomerno vlažnost. Pri proučevanju prsti in rastja v poplavnem svetu ob Krki in njenih pritokih smo se naslonili na metodologijo proučevanja poplavnih področij, ki je bila izdelana za sistema- tično proučevanje poplavnega sveta v Sloveniji ( R a d i n j a et al., 1974). Prsti in rastje poplavnega sveta ob Krki smo raziskali le pregledno, saj ta poplavni svet spada med največje v Sloveniji. Odejo prsti bomo prikazali s pomočjo 16 profilov, iz ka- terih smo vzeli 43 vzorcev in jih podrobneje analizirali v laboratoriju.4 Vzorce prsti smo jemali večinoma v poplavnem svetu v dolini Krke, manj pa v dolinah njenih pritokov. Z nadaljnjim proučevanjem poplavnega sveta ob Krki in njenih pritokih pa bomo dobili še popolnejšo predstavo o njegovi odeji prsti. Pri terenskem delu smo opisali tudi vegetacijo poplavnega sveta. Gozdne površine, zlasti v poplavnem zaledju so prikazane na karti 1 : 1 0 0 . 0 0 0 . Prikaz prsti in rastja v poplavnem svetu Krke in njenih pritokov smo razdelili na dva dela. Eden bo zajel odejo prsti, zlasti predstavitev glavnih tipov in njihovih lastnosti, drugi pa prikaz rastlinske odeje in njenih značilnosti v poplavnem svetu in njegovem zaledju. 2.2. PRSTI-V P O P L A V N E M SVETU KRKE Odejo prsti poplavnega sveta Krke in njenih pritokov sestavlja več tipov prsti. Ti se ločijo po fizikalnih in kemičnih lastnosti, kar je posledica razlik v matični osnovi in relief- nih oblikah. S tem so ozko povezane vlažnostne razmere, zlasti nihanje gladine talne vode. Glede na matično osnovo lahko delimo prsti v poplavnem svetu na tiste, ki so nastale na pretežno glinasto-ilovnatih do ilovnato-glinastih holocenskih sedimentih in tiste na pešče- no-prodnem substratu, ki so ga nanesli večinoma potoki izpod Gorjancev. Krka in njeni pritoki še sedaj nanašajo drobno zrnate usedline, ki se usedajo zlasti iz poplavne vode. Tako v bližini vodotokov v profilu prsti še danes potekata vzporedno pro- cesa pedogeneze in akumulacije. To se odraža tudi v lastnostih prsti, ki kaže znake slabo oblikovanega in mladega profila. Matična osnova na kateri s e j e razvila ta prst je glinasto- ilovnata, ponekod pa tudi peščeno-ilovnat rečni nanos. Profil 7: obrečna prst, slabo razvita Kraj: Ruhna vas Matična osnova: glinasto-ilovnat holocenski nanos Reliefna oblika: holocenska terasa Vegetacija: vrbje in trava Ai 0 -20 cm, tem'io rjav, prekoreninjen, glinasto-ilovnat, humozen C pod 20 cm, svetlo siv, mivkast, vlažen, glinasto-ilovnat Ta prst se je razvila na prvi holocenski terasi v bližini struge Krke in njenih pritokov. Terasa je bolj ali manj široka in je v glavnem ravna. Talna voda ne seže v profil te prsti, saj ni opaziti sledov prekomerne vlažnosti. Poplavna rečna voda pa to prst zalije ob vsaki višji vodi. Posledica tega se kažejo v usedanju drobno zrnatih sedimentov, ki prispevajo k 4 Analize so bile narejene v Fizičnogeografskem laboratoriju PZE za geografijo FF v Ljubljani. višanju zgornjega horizonta te prsti. Ko poplavna voda odteče se na travah in drugem rastju vidi tanka siva prevleka sedimentiranih delcev, ki se med rastjem usedajo tudi na tla. Manj pa je viden vpliv poplavnih voda na vlaženje teh prsti, saj njihova zrnavost omogoča dobro odcejanje padavinske in poplavne vode. Zgornji horizont te prsti je še slabo izražen. Humusni horizont je srednje humozen (ta- bela 4). Organska snov pa se nahaja tudi v spodnjem delu profila. Prst je bogata s kalcijevim karbonatom, saj ga je v celem profilu skoraj 30 % (tabela 4). Reakcija prsti je v celem profilu alkalna, saj znaša vrednost pH 8 (tabela 4). Nekoliko stran od rečne struge je v poplavnem svetu Krke razširjena obrečna rjava prst. Poplavni svet je rahlo razgiban, kar vpliva tudi na lastnosti prsti. Tako v tem delu poplavnega sveta nastopa ta prst v asociaciji s slabo razvitimi in oglejenimi travniškimi pr- stmi na holocenskih usedlinah (Inštitut za tla...). Ta skupina prsti je razšiijena na obeh stra- neh Krke, večinoma do tam, kamor še segajo poplave. Matično osnovo teh prsti tvori holocenski rečni nanos, ki je glinasto-ilovnate do ilov- nato-glinaste teksture. Profil 1: obrečna rjava prst Kraj: Kronovo Matična osnova: glinasto-ilovnat holocenski nanos Reliefna oblika: holocenska terasa Vegetacija: trava Ai 0-10 cm, temno rjav, prekoreninjen, suh, glinasto-ilovnat, humozen, drobljiv AiB 10-30 cm, svetlo rjav, še korenine, ilovnat, še humozen B 30-70 cm, rumenkasto-rjav, slabo humozen, suh, glinasto-ilovnat C pod 70 cm, svetla glinasta ilovica, vlažna Ta prst je večinoma globoka, saj znaša debelina profila 100 cm. Profil je slabo dife- renciran, z A-B-C razporeditvijo horizontov. Ai podhorizont je večinoma dobro humozen (nad 6 % humusa, tabela 4) in dobro prekoreninjen. Po zrnatosti spada večinoma med gli- naste ilovice. Grobega peska vsebuje le malo, prevlada pa frakcija drobnega peska in melja. Glinaste frakcije pa je zopet manj (tabela 4). Spodnji del profila je podobne glinasto-ilov- nate teksture, le ponekod je delež glinastih delcev večji, kar povzroči ilovnato-glinasto tek- sturo. Struktura teh prsti je grudičasta, po odpornosti pa drobljiva (Inštitut za tla...). Reak- cija je večinoma srednje alkalna (pH nad 8, tabela 4). Bogataje prst tudi s kalcijevim kar- bonatom (v celem profilu nad 20%, tabela 4). Adsorbcijski kompleks pa je zasičen z bazami (V preko 90%) (Inštitut za tla...). Razlika nastopa med prstmi na levi in desni strani Krke, ko npr. pri Čadražah prst vsebuje le okoli 5 % CaC03 (tabela 4). Tu se veijetno kažejo vplivi iz Šentjernejskih Dobrav, kjer prevladuje preperelina, ki je bolj izprana in zato revnejša s kalcijevim karbonatom. Te fizikalne in kemične lastnosti rjavih obrečnih prsti so ugodne za uspevanje rastlin. Tam, kjer je holocenska ravnica nekoliko dvignjena in ni nevarnosti rednih poplav, je prst ugodna za kulturne rastline. Tako so ponekod površine s to prstjo obdelane, tu dobro us- pevajo žita, koruza in detelje (Inštitut za tla...). Površine, k i j i h zajamejo redne poplave, pa so zelo dobre za rast travne vegetacije. Poleg obrečne rjave prsti se v poplavnem svetu v nižjih depresijskih delih uveljavi ob- rečna rjava prst, ki je oglejena. V njej se zaradi večje vlažnosti kažejo procesi oglejevanja, zlasti v spodnjem delu profila. Ima večinoma globok humozen horizont. Reakcija je slabo kisla do nevtralna. Podobno kot rjava obrečna prst pa je dobro zasičena z bazami. Tudi biološka aktivnost je v njej dobra. Vse te lastnosti ugajajo travnemu rastju. Zlasti za rast trav in detelje je primerna. Zato te površine tudi gnojijo, kar še poveča količino in kakovost sena, ki ga pridobe na njih. Za obdelovalne površine so te prsti manj primerne (Inštitut za tla...) Na nižjih depresijskih delih poplavnega sveta ob Krki in večini njenih pritokov so raz- širjene srednje in močno oglejene prsti. Često se pojavljajo tudi na robu ožjih holocenskih ravnic tam, kjer se dno doline začne dvigati v pobočja. Površine pod temi prstmi so redno poplavljene. Na njihove lastnosti pa vpliva zlasti nihanje gladine talne vode, od katerega je odvisno večja ali manjša intenzivnost oglejevanja. Matično osnovo tvorijo ilovnato-gli- nasti recentni rečni nanosi. Te prsti se nahajajo zlasti v poplavnem svetu ob levih pritokih Krke. V dolinah ob njihovih zgornjih tokovih, prav tako pa tudi ob spodnjem toku, ko pritečejo že v kotlino. Zlasti ob pritokih, ki tečejo preko Krakovskega gozda, so večje površine s temi prstmi. Bolj ali manj oglejene prsti se razprostirajo tudi v poplavnem svetu ob Krki. Profil 11: močno oglejena prst - glej Kraj: Radulje Matična osnova: glinasto-ilovnat nanos potoka Reliefna oblika: holocenska ravnica Vegetacija: trave, mehki osat (Cirsium oleraceum) Ai 0 -15 cm, temen (skoraj črn), prekoreninjen, humozen, ilovnat G s o 15-35 cm, marmoriran (sive in rjave lise), meljnato-glinasta ilovica G r pod 35 cm, siv, glinasto-ilovnat, vlažen, masten, zbit Ta prst je večji del leta vlažna. To vpliva na temperaturo, ki je nižja kot v bolj suhi prsti. Zato je ta prst biološko slabo ali celo neaktivna. Pod Ai podhorizontom, ki je debel 15 cm, se nahaja lisast horizont, kar je posledica oglejevanja. Ta horizont po 40 cm prehaja v tipičen modrikasto siv horizont gleja. Težja mehanska sestava, otežuje poleg ravnega po- vršja, odtok vode. Zato gleji spadajo med najvlažnejše prsti celega poplavnega sveta. Tre- nutna vlažnost (september) znaša skoraj v celem profilu nad 50% (tabela 4). Reakcija je slabo do srednje bazična, kar je v primerjavi s podobnimi prstmi v poplavnem svetu drugod v Sloveniji izjema, saj imajo oglejene prsti večinoma slabo kislo reakcijo. Odgovor na vpra- šanje o vzrokih take reakcije ostaja odprt. Zanimivo je tudi, da ima ta prst nizek delež kal- cijevega karbonata, ki skoraj nikjer ne preseže 10% (tabela 4). Zaradi teh lastnosti je produkcijska sposobnost te prsti majhna. Tu uspevajo rastlinske vrste, ki niso uporabne za prehrano živali, le malo je dobrih trav. Na teh površinah kosijo travo večinoma le za steljo. Šele ureditev vodnih razmer v tem gleju (hitrejši odtok vode, znižanje gladine talne vode) bi povečalo produkcijsko sposobnost teh prsti, kar bi omogo- čilo njihovo lažje izkoriščanje (Inštitut za tla...). Poplavni svet Krke in njenih pritokov se širi deloma tudi na površine, ki jih porašča Krakovski gozd. Levi pritoki Krke (Senuša, Lokavec, Radulja) so v pleistocenu nasuli v Kr- ško kotlino velike in položne vršaje, ki jih sestavljajo drobno zrnati sedimenti. V te sedi- mente so v holocenu vrezali svoje struge, ki jih zopet zasipavajo s podobnimi usedlinami. Med temi holocenskimi dolinami se širi višje površje, ki je rahlo vegasto. Menjavajo se šte- vilne depresije in blage vzpetine. Tako površje dokaj vpliva na vlažnostne razmere v prsteh, ki se nahajajo na njem. Tu sta zelo slaba vodoravno odtekanje in navpična infiltracija. Pa- davinska voda se zadržuje na površju in povzroča poplave. V takih razmerah so se razvile mineralno-močvirne prsti (Inštitut za tla...). Te prsti imajo A-Ggo-Gr profil. Gladina talne vode v tej prsti čez leto koleba. Glede na globino talne vode se kaže večja ali manjša intenzivnost oglejevanja. Tako se ločijo močno oglejene prsti (globina talne vode 20-60 cm pod površjem) in srednje oglejene močvirno-mineralne prsti (globina talne vode 60-100 cm). Obe obliki se često nahajata ena poleg druge, zaradi ne- ravnega površja. Za to prst je značilen izrazit humozen horizont. Pod njim se nahajajo horizonti og- lejevanja. Ti imajo prizmatično strukturo. Po mehanski sestavi so te prsti ilovnato-glinaste, kar otežuje odtekanje vode v globino. Tako so te prsti često zamočvirjene od padavinske in talne vode. Niso primerne za kmetijsko izrabo. Zato so te površine ostale pod gozdom. Šele z ureditvijo vodnih razmer bi bile usposobljene za intenzivnejšo gospodarsko izrabo. Poleg teh prsti, ki so se razvile na drobno zrnatih fluvialnih sedimentih, se v poplav- nem svetu Krke pojavijo tudi prsti na grobo zrnatih peščeno prodnatih usedlinah. Pojav- ljajo se zlasti na severnem robu šentjernejskega vršaja, ki ga je Krka na več mestih odrezala, na dan pa je prišla prodnata osnova, nanos desnih pritokov Krke iz Goijancev (Pendirjevke, Šentjernejskega potoka, Prekope itd.). Prsti na taki matični osnovi se nahajajo na desnem bregu Krke od Breške vasi ob strugi navzdol, vendar ne prekrivajo vsega poplavnega sveta, temveč se prepletajo z rjavimi obrečnimi prstmi. Matično osnovo te prsti tvori fluvioperiglacialni nanos iz Gorjancev ( Š i f r e r 1962; 1969; R a d i n j a 1969). Granulacijska analiza je pokazala, da ima ta nanos nad 50 % del- cev večjih od 5 mm, malo je delcev od 2-3 mm, več pa delcev s premerom pod 2 mm (ta- bela 3). Tabela 3. Granulacijska sestava Jluvioperiglacialnega proda pri Breški vasi na Sentjernejskem polju Horizont 10 mm 5 mm 3 mm 2 mm pod 2 mm Številka vzorca A/C 24,8% 22,3% 14,6% 11,9% 26,4% 23 C 29,3% 26,8% 17,8% 9,8% 16,3% 26 C 32,2% 27,3 % 12,7% 6,0% 21,8% 184 Profil 3: ijava rendzina Kraj: Breška vas Matična osnova: fluvioperiglacialni prod in pesek Reliefna oblika: dno doline Vegetacija: travnik Ai 0 -20 cm, svetlo rjav, prekoreninjen, skeleten, humozen, suh, glinasto-ilovnat A/C 20-35 cm, prekoreninjen, skeleten C pod 35 cm, čist pesek in prod Ta prst je debela do 40 cm in ima A-A/C-C profil. Zgornji horizont je debel do 20 cm in vsebuje do 6 % organskih snovi, je dobro prekoreninjen in je skeleten. Ta podhorizont prehaja po 15-20 cm v svetel prod in pesek. Ta prehodni horizont je precej skeleten. Ima podobno granulacijsko sestavo kot matična osnova, le delcev s premerom 2 in pod 2 mm ima skoraj 10% več (tabela 3). Po mehanski sestavi je Ai podhorizont glinasta ilovica do meljnata ilovica, z visokim deležem drobnega peska in melja, manj pa je grobega peska in gline (tabela 4). Ta prst je bogata s karbonati. Delež kalcijevega karbonata se veča od 26% v Ai dp 89 % v C horizontu. Revnejša s tem karbonatom je prst zahodno od Breške vasi, kjer je celo v spodnjem delu profila le 26% CaCCh, verjetno se tu kažejo že vplivi manj karbo- natnih nanosov iz Podgorja. Zadovoljivejši odgovor glede lastnosti te prsti naj bi dala na- daljnja proučevanja. Reakcija je v celem profilu srednje bazična. C horizont pa ima celo močno bazično reakcijo (pH 9, tabela 4). Na ijavi rendzini, ki je ob visoki vodi še poplavljena, so ugodni pogoji za rast kulturnih rastlin (krompir, koruza). Zato segajo na te površine ponekod tudi njive. Vendar večji del teh površin porašča travno rastje. Tu rastejo gospodarsko vredne travne in druge zeliščne vrste, ki so dokaj pomembne za živinorejo. Tabela 4. Prsti poplavnega sveta ob Krki Štev. Štev. Hori- Debelina % % % % profila vzorca zont (v cm) grobi pesek drobni pesek melj glina 1 2 3 4 5 6 7 8 1 131 A 0-10 3,91 47,19 30,8 18,1 171 Ai B 10-30 6,21 58,39 36,4 9,0 118 B 30-70 5,89 51,31 25,0 17,8 157 BC pod 70 5,36 53,34 21,5 19,8 2 151 Ai 0-10 1,72 45,28 35,7 17,3 140 B 10-60 1,03 31,87 40,4 26,7 62 C pod 60 1,04 33,36 33,3 32,3 3 7 23 26 A. A/C C 0-20 20-35 pod 35 12,9 34,6 29,2 23,3 4 38 A. 0 -20 5,43 36,77 28,8 29,0 58 AB 20-35 7,2 25,6 16,2 51,0 97 C pod 35 23,13 51,57 13,0 12,3 5 107 0-15 2,82 40,28 49,8 7,1 134 15-40 7,33 36,97 31,7 24,0 184 pod 40 6 159 A. 0-20 0,78 36,72 32,9 29,6 701 B 20-40 5,93 29,17 39,5 25,4 702 BC pod 40 5,65 18,25 45,8 30,3 7 703 Ai 0 -20 7,07 44,23 25,2 23,5 704 C pod 20 10,47 44,03 25,5 20,0 8 45 Ai 0-30 3,19 50,0 27.1 19,7 166 C pod 30 1,62 43,28 30,7 24,4 9 86 A, 0-35 6,13 37,17 32,5 24,2 500 C pod 35 0,44 16,66 44,0 38,9 10 42 Ai 0-20 2,55 30,85 31,4 35,2 82 G s o pod 20 0,74 18,56 38,9 41,8 11 2 Ai 0-15 1,36 44,64 39,2 14,8 132 G s o 15-35 0,97 28,73 47,6 22,7 145 G r pos 35 0,97 30,93 42,4 25,7 12 35 A, 0-15 43,0 29,94 16,5 10,5 74 C pod 15 12,82 40,08 29,8 17,3 13 102 Ai 0-20 5,28 39,42 16,4 38,9 6.002 C pod 20 1,56 34,0 39,2 25,2 14 38 Ai 0-10 5,43 36,77 28,8 29,0 57 C 10-70 1,19 39,7 39,4 19,7 100 70-100 0,45 18,95 44,2 36,4 135 pod 100 0,28 20,42 39,4 39,9 15 44 Ai 0-15 13,46 47,74 22,8 16,0 184 C pod 15 8,05 48,45 26,7 16,8 2.3. RASTJE POPLAVNEGA SVETA Rastje v poplavnem svetu Krke in njenih pritokov se glede na prsti in vodne razmere loči v več tipov. V poplavnem svetu pritokov in marsikje tudi ob Krki se širi travno rastje, ki mu daje s svojo sestavo značilen videz. Vzdolž samih vodotokov se ob Krki in njenih pritokih razrašča grmovno-drevesno rastje v obliki dolgih in ozkih pasov. Na levi strani Krke od vasi Zameško proti vzhodu pa poplavni svet deloma porašča tudi pravi gozd. Teks- % PH % % Rastje Kraj Tip prsti tura CaC0 3 humusa vlage (utežni) 9 10 11 12 13 14 15 16 GI 21,73 8,2 6,0 11,6 travniško Kronovo obrečna ijava I 23,0 8,3 3,35 12,3 prst GI 21,29 8,5 1,14 14,2 GI 31,52 8,4 0,8 21,1 GI 15,33 8,3 6,7 12,5 travniško G. Gomila obrečna ijava IG 5,11 8,3 1,7 11,7 prst IG 3,62 8,3 U 16,3 GI 26,4 8,3 4,69 7,3 travniško Breška vas rjava rendzina 78,4 8,6 8,3 88,7 9,0 IG 12,3 8,2 21,6 travniško Breška vas ijava lesivirana G 8,9 7,9 1,5 21,8 prst PI 84,33 8,6 12,8 MI 16,18 8,3 6,4 25,8 travniško Pristavica GI 9,37 26,43 8.5 8.6 16,5 9,3 IG 4,7 8,1 4,0 16,7 travniško Čadraže obrečna ijava IG 3,1 8,4 4,7 23,8 prst MG 5,32 8,2 1,8 20,1 GI 29,8 8,3 7,0 37,7 vrbovje Ruhna vas obrečna slabo GI 28,1 8,3 5,2 38,9 razvita prst GI 14,0 8,5 6,3 36,6 travniško Dobruška vas obrečna slabo GI 16,1 8,3 25,0 razvita prst GI 7,4 8,5 29,2 Mršeča vas obrečna slabo IG 3,1 8,2 20,2 razvita prst IG 3,8 8,1 93,5 travniško glej IG 5,9 8,3 41,2 I 12,1 8,3 82,9 travniško Radulje glej MGI 6,0 8,2 71,9 GI 3,4 7,9 56,5 PI 62,0 8,8 33,1 travniško obrečna slabo GI 34,9 8,8 33,2 razvita prst IG 0,5 8,2 31,6 jelše, vrbe obrečna slabo IG 0,4 8,3 23,9 razvita prst IG 12,3 8,2 21,6 travniško Boršt obrečna slabo t « razvita prst IG IG GI GI Poplavni svet pritokov Krke, zlasti tistih, ki tečejo iz Krškega gričevja, porašča travno rastje, ki pripada združbi gozdnega sitca in mehkega osata (Scirpeto-Cirsietum) (V o v k 1950). Na teh travnikih se dokaj uveljavi mehki osat (Cirsium oleraceum), ki jim daje zna- čilno podobo. Poleg njega uspevajo tu še trave in druge zeliščne vrste, ki jim prija več vlage v prsti. Ti travniki so kljub temu, da ne dajejo kvalitetnega sena, gospodarsko pomembni, saj jih večino kosijo in seno uporabijo za krmo. Tako rastje porašča poplavni svet ob levih pritokih Krke (npr. ob Senuši). Ponekod pa porašča tudi poplavni svet ob Krki, vendar ne v bližini struge, temveč nekaj vstran. Bolj na robu poplavnega sveta, kjer se kaže vpliv talne vode in vode s pobočij (npr. pri Breški vasi na desni strani Krke). Tu je površje nekaj nižje kot ob sami strugi. Take površine so ponekod osušili z ureditvijo odtočnih jarkov. V poplavnem svetu Krke in pritokov so tudi vlažne prsti, ki jih štejemo k oglejenim prstem. Zaradi svojih fizikalnih in kemičnih lastnosti nudijo le slabe rastne pogoje zahtev- nim rastlinskim vrstam. Na takih rastiščih se razraščajo značilne higrofilne rastlinske vrste, zlasti vrste iz rodu ločkov (Juncus sp.), ki jim domačini pravijo cedilk. Higrofilno rastje porašča poplavni svet levih pritokov Krke, ki teko skozi Krakovski gozd. Rastlinske vrste, ki sestavljajo to rastje, nimajo hranilne vrednosti in travniki s tem rastjem imajo neznaten gospodarski pomen. Večji del poplavnega sveta ob Krki, zlasti med Kronovim in Dramo ter tudi od Drame ob Krki navzdol (npr. pri Cerkljah) poraščajo travniki z navadnim glavincem, ripečo zla- tico, navadnim korenjem itd. Med temi rastlinskimi vrstami se uveljavijo tudi hranljive tra- ve in druge zeliščne vrste. Površine pod tem rastjem so pod vodo ob večjih poplavah, kar ugodno vpliva tudi na rastje. Te travnike kmetje tudi gnojijo, zato je tu travna ruša gosta in visoka, kar da dobro seno. Zato so ti travniki za kmetijstvo precej pomembni. Za vodotoke, ki tečejo po poplavnem svetu Krke, je značilno, da njihova dna niso tako poraščene kot npr. struge drugod po Sloveniji. Tudi strugo Krke razen hidrofitov ne porašča drugo rastje. Verjetno je vzrok v tem, da so Krka in njeni pritoki bolj vodnati in hitrost toka tudi večja. Vse to pa preprečuje zaraščanje struge. Zaradi slabega zaraščanja strug vod- ni tok v strugi ni oviran in rastje, ki raste v njej ne vpliva na poplave. Nekaj večja zaraščenost strug in bregov je le v umetno skopanih drenažnih jarkih, ki se napolnijo ob večjih padavinah. Gosta rastlinska odeja v njih delno ovira hitrejše odte- kanje padavinske vode. Od hidrofitov, ki rastejo v Krki so pogoste vodna zlatica (Ranunculus trichophyllus), navadni rogolist (Ceratophyllum demersum), dristavci (Potamogetón sp.) itd. Te rastline grade združbo dristavca in vodne zlatice (Potamogeto perfoliati - Ranunculetum jluitantis) ( B r e z i g a r 1977). Del poplavnega sveta na levi strani Krke, vzhodno od vasi Zameško, porašča tipičen ravninski gozd. Graditelja tega gozda sta hrast dob (Quercus robur) in beli gaber (Carpinus betulus). Poleg njiju rastejo v drevesnem sloju še brest (Ulmus laevis) in klen (Acer cam- pestre). V grmovnem sloju pa leska (Corylus avellana), glog (Crataegus oxyacantha), krhlika (Rhamnus frangula) in drugi grami. Bujno je razvit zeliščni sloj, ki ga sestavljajo evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea), podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), migalični šaš (Carex brizoides) itd. (Accetto 1977). Floristična sestava gozda in njegova fiziognomija sta v ozki povezanosti z vodnimi raz- merami v prsti. Zaradi drobnih rečnih sedimentov je odtekanje deževnice zelo oteženo. Prav tako pride do izraza visoka talna voda. Vse to je vplivalo, da tu ljudje niso posekali gozda, saj njegovo rastišče ni primerno za rast kulturnih rastlin. Tako je v delu poplavnega sveta ob Krki ostal še gozd. Drevesno in grmovno rastje porašča tudi bregove Krke in njenih pritokov. To rastje se širi vzdolž vodotokov v obliki le nekaj metrov širokih pasov. Glavne drevesne in grmov- ne vrste so vrba (Salix sp ), topol (Populus sp.), jelša (Alnus glutinosa), dren (Cornus sp.) in glog (Crataegus sp.). To rastje pripada združbi bele vrbe in črnega topola (Salici - Po- puletum). To rastje ima zelo pomemben varovalen značaj, saj ob visoki vodi preprečuje trganje in odnašanje nesprijetih sedimentov, ki jih voda ob poplavi odlaga na travnikih v niže le- žečem poplavnem svetu. Z gostim koreninskim sistemom drevesa in grmi vežejo tla in s tem utrjujejo rečne bregove. Da je razdiralna moč reke velika, se vidi ponekod ob strugi, kjer je reka odnesla svoj prejšnji nanos in drevesa so se posedla v strugo. Posredno je s poplavami povezano tudi rastje izven poplavnega sveta, to je v poplav- nem zaledju. Krka ima zaradi hidrografskega razvoja na propustni apniški kamnini zelo obsežno poplavno zaledje. Vrsta vodotokov, ki tečejo po dolenjskih kraških poljih, pod- zemno odteka proti Krki. K zaledju Krke spadajo tudi višji apniški deli zahodno od njenega pritoka Črmošnjice. Tu zlasti izstopajo Rog in gore proti Ribniško-kočevskemu polju. Vsi ti predeli spadajo med najbolj gozdnate dele Slovenije. Poraščajo jih obsežni gozdovi bukve in jelke (Abieti-Fagetum dinaricum), ki spadajo med naše najboljše gozdove. Ti višji ap- niški deli so skoraj v celoti pod gozdom, ki zadržuje padavinsko vodo in preprečuje hitro pronicanje v tla. Manj sklenjeno je gozdno rastje na nižjih apniških delih na obeh straneh Krke ob nje- nem zgornjem toku. Vendar tudi tu pripadajo gozdu precejšnje površine. Gozdovi so tudi v Krškem hribovju na levi strani Krke. Tu so precej razširjene neprepustne kamnine, zato je gozd bolj izkrčen in je več obdelovalnih površin s kulturnim rastjem, ki slabše zadržuje padavinsko vodo kot gozdno rastje. Tako je odtok v dolino večji, kar delno vpliva tudi na poplave. Popolnejšo sliko o vplivu rastja na odtok vode in s tem na poplave naj bi dala še nadaljnja proučevanja. Postavlja se tudi vprašanje vpliva in posledic človekovega krčenja gozdne vegetacije, na katero še ni zadovoljivega odgovora, saj je treba ovrednotiti vplive rastja na prepustnih in neprepustnih kamninah. Verjetno je odtekanje padavinske vode na ravnejših apniških površinah brez gozda, drugačno kot na podobnih površinah na nepre- pustni kamnini. V celoti poplavno zaledje Krke poraščajo obširni gozdovi. Koeficient gozdnatosti (Kg) za celo porečje Krke znaša 0,60.5 Kar kaže, da je 60% vsega porečja pod gozdom. Tako visok delež gozda uvršča poplavno zaledje Krke med najbolj gozdnate v Sloveniji. Kljub temu pa ima rastje kot dejavnik, ki vpliva na poplave, drugoten pomen za reliefnimi, hid- rografskimi, kamninskimi in klimatskimi dejavniki. 3. NEKATERE DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH PODROČIJ OB KRKI M i l a n N a t e k 3.1. ZNAČAJ , P O M E N IN OPREDELITEV DRUŽBENOGEOGRAFSKEGA P R O U Č E V A N J A P O P L A V N I H P O D R O Č I J Proučevanje nekaterih družbenogeografskih značilnosti na poplavnih predelih Krke pod Otočcem ter ob njenih pomembnejših pritokih nas je opozorilo na izredno močno medsebojno funkcionalno pogojenost in povezanost med tistimi pojavi in procesi, ki dajejo poglavitne značilnosti celotni fiziognomiji poplavnega sveta. Zategadelj smo vključili v ob- seg proučevanja vse tiste človekove dejavnosti, ki so se naslanjale neposredno na naravne prvine geografskega okolja že v preteklosti. Človek je s svojimi najraznovrstnejšimi dejav- nostmi, ki so neposredno povezane z njegovim bivanjem v pokrajini, stalno vrednotil po- edine prvine svojega življenjskega okolja. Te prvine pa so že po naravi v različnih predelih različne, zato se je mogla tudi v njih človekova prisotnost uveljaviti različno intenzivno, tem bolj, ker ni bila odvisna samo od naravnih prilik, temveč jo je čedalje bolj pogojevala in pestrila stopnja njegove družbeno-gospodarske razvitosti in aktivnosti. Gričevnato-obrobni predeli Krške kotline sodijo med najstarejša naselitvena področja na Dolenjskem (prim. ANS1, 1975). Spričo tega smemo domnevati, da je razvoj kulturne pokrajine v zaledju Krkinih poplavnih predelov kar najtesneje povezan že s prastarimi člo- vekovimi poseganji v pokrajino, ter njegovim vrednotenjem različnih prednosti in ugodno- sti poedinih predelov. Sorazmerno mlada pa je poselitev in kultiviranost poplavnega sveta 5 Koeficient gozdnatosti smo dobili s planimetriranjem gozdnih površin na karti 1 • 100 000 kjer je 1.389,1 km2 gozda, porečje pa je veliko 2.284,1 km2. ob Krki ( K o s 1955, 50; M e l i k 1959, 327, 330, 340-341, 350). Podrobna arheološka proučevanja Otoka pri Dobravi so pokazala, da je bil ta prostor, prostor poznejšega Gu- tenvvertha, poseljen že v 11., mogoče celo v 10. stoletju ( V . Š r i b a r 1970, 34; 1975, 43). Nekatere arheološke najdbe dopuščajo celo domnevo, da je bila na Otoku že rimska na- selbina (V. Š r i b a r 1973, 59; 1975, 32 in 33). In prav to območje srednjeveškega nekmeč- kega naselja med današnjo Dramo in Krko pri Dobravi, ki je imelo vse značilnosti cen- tralnega kraja, spada med najbolj tipična poplavna območja na Slovenskem. Podoba je, da se je človek sprva tudi tu izogibal poplavnemu svetu in da se je šele v srednjem veku, ko je bilo celotno gričevnato obrobje že močno obljudeno, začel naseljevati na njem in ga z vsemi njegovimi ugodnostmi in neugodnostmi vključevati v dotedanji si- stem kmetovanja. S tem se je tudi na njem začela oblikovati kulturna pokrajina z vplivi najrazličnejših človekovih dejavnosti, ki pa so se v glavnem vendarle naslanjale na kme- tijsko izrabo površja. Ob zapisanem se postavljajo najrazličnejša nova vprašanja. Kateri prirodni, predvsem pa družbeni činitelji so bili tako odločilnega pomena, da se je naslonila mlada, to je sred- njeveška naselitev na tako neugodne površine, kot so to poplavna področja ob Krki? Zakaj je čutiti v fiziognomiji in gospodarski usmerjenosti naselij ob Krki že prenekatere tipične poteze panonskega sveta? Kateri geografski dejavniki so narekovali, da se je mogel svet na poplavnih območjih Krke šele v zadnjih sto letih ali celo pozneje neposredno in celoviteje kot dotlej vključiti v sklop kmetijskega zemljišča? Čeprav ni naša glavna naloga, da bi do- kumentirano odgovorili na postavljena vprašanja, pa vseeno čutimo potrebo po razjasnitvi opisane problematike. Šele tako bi mogli zaznati in opredeliti vse tiste činitelje, ki so vpli- vali na spremembo oziroma na preoblikovanje nekdanje podobe poplavnega sveta. Proučevanja so pokazala, da je vlagal človek v zadnjih sto letih ogromno svojega dela in znanja v osvojitev poplavnega sveta. Najrazličnejši razlogi so ga silili, da je posvečal še prav posebno skrb zemljiščem ob Krki in njenih pritokih. Ne samo povodnji, ki so mno- gokrat razvrednotile in marsikdaj tudi povsem uničile učinke dela na poplavnem svetu, temveč tudi neugodne vremenske razmere, pa močna kolebanja gladine talnice, struktura prsti itd., vse to so objektivni razlogi, ki so posamezna območja kmetijskega zemljišča tudi z zelo različno trdnostjo in gospodarsko upravičenostjo povezovala z eksistenčnimi mož- nostmi in potrebami kmečkih obratov. Čimbolj zaprto in samooskrbno je bilo gospodar- stvo, tembolj trdno je bilo navezano na različno izrabo zemljišča in na njegove kmetijske pridelke. Pri tem je mnogokrat prihajalo do rahljanja ali pa celo do porušenja dotakratnega ravnovesja med naravnimi danostmi geografskega okolja ter oblikami in pričakovanimi za- htevami človekovih posegov. V poplavnem svetu se je človek moral še posebno prilagajati zakonitostim naravnega okolja, ki so tu še posebno naglo spremenljive, zlasti ob napačnem vrednotenju njegovih posameznih prvin. Človek pa ni skušal samo zavarovati ter nadalje negovati ter obdelovati poplavni svet, ampak tudi odstranjevati prenekatere vzroke ali pogoje za nastanek povodnji. S tem v zvezi so bila opravljena najrazličnejša regulacijska dela na strugah številnih potokov. Prav tako se kmečki človek že tudi v preteklosti ni popolnoma izogibal zamočvirjenim predelom, ki jih je moral najprej osušiti, da jih je lahko kasneje kolikor toliko enakovredno vključil v svoj polikulturni proizvodni sistem. Navkljub vsem prizadevanjem, ki jih poznamo iz za- dnjih sto let, pa so bili neuspešni skoraj vsi delni posegi, s katerimi so želeli spremeniti na- membnost poplavnega sveta in uravnotežiti na poplavnem območju izredno labilno, hitro se spreminjajoče razmerje med činitelji, ki povzročajo povodnji ter nekaterimi intenzivnej- šimi oblikami kmetijskega gospodarstva. Tekoče vode pa niso bile človeku le sovražne (s poplavami), temveč jih je skušal tudi neposredno vključevati v svoje proizvodne namene. Da bi mogel izrabljati njihovo pogon- sko moč, je bil prisiljen neposredno posegati v razvejanost njihovega omrežja, ki ga je pri- lagajal in podrejal vsakokratnim tehničnim dosežkom proizvajalnih sredstev. Zato smemo tudi v številnih strugah Krkinih pritokov pod Otočcem iskati učinke človekovega poseganja v spreminjanje smeri njihovih tokov. Vprašanje je, kateri deli strug posameznih pritokov so še naravnega porekla? Ali smemo v primerih, ko v posamezno rečno korito še ni vidno posegel človek s svojimi neposrednimi posegi, zagovarjati stališče, da je struga še vedno takšna kot je bila prvotno, naravna. Ali ni človek vplival na njo vsaj s svojo bolj ali manj vidno vsakdanjo posredno prisotnostjo in dejavnostjo v širši okolici. Zato upravičeno tr- dimo, da je celotno omrežje Krkinih pritokov na območju Krške kotline že rezultat člo- vekovega življenja in dela v pokrajini. Izraba tekočih voda je vplivala na menjavo ritma rečnega toka. Že samo s postavitvijo jezov na potokih se je spremenil podolžni profil njihove struge. To pa je lahko poživilo in pospešilo ali pa omrtvičilo nekatere dotlejšnje preoblikovalne procese. S tem v zvezi je pri- šlo na posameznih odsekih rečnih korit tudi do čisto novih odnošajev med talnico in po- toško vodo. Tem spremembam je sledilo rastje, ki se je moralo prilagoditi novim talnim in sploh spremenjenim ekološkim pogojem. Na videz so zelo presenetljive ugotovitve, da so tudi na Krkina poplavna področja ne- posredno navezana posamezna (predvsem kmečka) naselja. Selišča kmečkih naselij na Slo- venskem so naslonjena na prirodne in kulturno-gospodarske meje v njihovem zemljišču (gl. M e l i k 1933, 151-154; 1936, 531-534; I l e š i č 1933, 5-19). V preteklosti, ko sta bila človek in njegova gospodarska moč neposredno odvisna od obsega in kvalitete kmetijskega zemljišča, so nastajala naselja kakor tudi selišča samotnih kmetij (domačij) na manj rodo- vitnem in manj donosnem zemljišču. Domnevati pa smemo, da so se izogibala selišča kmečkih domov poplavnemu svetu že v preteklosti. Le redki domovi, katerih dejavnost je bila poleg kmetovanja na zemlji navezana še na izrabo vodnega pogona (mlinarji, Žagarji), so se naselili neposredno ob potokih, ki so čestokrat prestopali svoje bregove. Tudi danes je na poplavnih območjih Krke večje število kmečkih naselij, ki jih prizadenejo vse večje povodnji. Menimo, da selišča teh naselij v preteklosti niso bila pod neposrednimi vplivi red- nih povodnji, temveč da so stala že izven ožjega območja poplavnega sveta. Šele tekom sto- letij, ko so povodnji s svojimi nanosi izravnavale, obenem pa z nasipanjem prenašanega gradiva tudi dvigovale danjo ravnico, so postajala posamezna naselja čedalje pogosteje po- plavljena. To pomeni, da so se poplavna območja razširjala, ali pa so se začela na novo oblikovati šele pod neposrednimi učinki človekovega poseganja v pokrajino (npr. krčenje gozdov, povečevanje ornih in vinogradniških površin, izpeljave kolovozov in cestišč itd.). Pri obravnavi in podrobnejši členitvi poplavnih predelov ob Krki ne smemo prezreti specifičnih oblik prometa in razvejanosti prometnega omrežja. Že od nekdaj je veljala ce- lotna dolina Krke za izredno pomembno prometno smer, k i j e povezovala pokrajine z raz- ličnimi naravnimi prilikami in proizvodnimi usmerjenostmi (prim. M e l i k 1959, 306-307; P i r k o v i č 1968, 26-32). Ceste so se že v preteklosti izogibale poplavnemu sve- tu. Tudi domačemu prebivalstvu so preprečevale pogoste povodnji nemoteno gibanje po njihovem zemljišču. Zato nas zanima lokalno prometno omrežje v preteklosti in sedanjosti, spremembe v prometnih sredstvih, ki so namenjena vaškemu prebivalstvu in kmetijski pro- izvodnji. Družbenogeografska problematika poplavnih predelov ob Krki ter ob njenih pritokih je izredno zanimiva in aktualna še posebej danes v obdobju uresničevanja srednjeročnega programa razvoja kmetijstva (»zeleni načrt«). Da bi mogli vključiti tudi večino poplavnega sveta ob Krki neposredno v intenzivnejše oblike sodobnega in usmerjenega kmetijstva, je koristno in potrebno, da se seznanimo z njegovimi sestavinami kakor tudi z njegovo do- sedanjo in današnjo namembnostjo. 3.2. M E L I O R A C I J E IN REGULACIJE Prav gotovo je kontinuiteta poselitve obrobnih predelov nad današnjimi poplavnimi območji ob Krki že od pradavnine do danes (to je od paleolitika dalje; prim. ANS1, 1975, 43-69 in ustrezne karte v prilogi) v marsičem prispevala, d a j e človek pogostokrat segal tudi v regulacijska dela na Krki kakor tudi na vseh njenih pomembnejših pritokih. Težko si je predstavljati pokrajino, k i j e bila v halštatskem obdobju izredno gosto poseljena (gl. ANS1, 1975, 55, 57 in 59), da ne bi doživljala že od tedaj dalje izredno bogatih fiziognomskih spre- memb, med njimi tudi preurejevanja rečnih strug ter smeri vodnih tokov. Kakor nam ka- žejo zgodovinska sporočila, je bilo deležno vodno omrežje mnogih sprememb in preure- ditev že v rimskem času kakor tudi pozneje. Preurejevanje in oblikovanje novega sistema vodnega omrežja so vzpodbujale in narekovale predvsem gospodarske, a ponekod tudi čisto strateško-obrambne potrebe. Pri tem ne smemo prezreti prometa in izrabe pogonske moči tekočih voda, zaradi katerih je bilo potrebno preurediti ali pa povsem na novo izkopati pre- nekatero strugo. Kakor je znano, ima Krka od Otočca dalje izredno majhen strmec, zaradi česar pogosteje kakor druge reke poplavlja obrečni prostor. V neposredni zvezi z izredno majhnim strmcem Krkine struge (od 0,005 do 0,125%o; prim. M e 1 i k 1959, 334; G a m s 1962, 108; R u s - G o l j e v š č e k 1962, 114) so se razvili številni okljuki, ki so poleg nje- nega mirnega toka med najbolj pogostimi povzročitelji povodnji. Reliefna izoblikovanost Krkine danje ravnice nam kaže, da je reka še v zgodovinskem obdobju mnogokrat prestav- ljala strugo. Ravnica, ki predstavlja pretežno večino poplavnega območja, je že močno kul- tivirana. Prav z obdelovanjem njenega površja so se porazgubili številni starejši sledovi nek- danjih Krkinih tokov. Vprašanje pa je, koliko so spremembe Krkinega toka od Otočca na- vzdol povzročile čisto slučajne naravne prilike, koliko pa je bil pri tem soudeležen človek? Na osnovi arheoloških odkritij smemo zelo zanesljivo ugotavljati, da je Krka v zadnjih osemnajstih stoletjih spreminjala strugo svojega toka. Pod Belo Cerkvijo jo je postopoma prestavljala proti jugu (P i r k o v i č 1961, 179). Druga večja in temeljitejša preureditev Kr- kine struge je bila opravljena med Dobravo in Dramo. Podrobnejše so posamezne faze re- gulacije in prestavljanja Krkine struge v tem predelu prikazane v Š r i b a r j e v i h prouče- vanjih (V. S r i b a r 1970, 29 in 31; 1972, 68; 1975, 26-27 in 29; prim. še P i r k o v i č 1961, 177; 1968, 13-14; B o h i n j e c 1911, opomba 3 na str. 10). Se v rimskem času je bila speljana Krka ob Drami. Kasneje, v visokem srednjem veku, ko je zahodno od nje, na levem bregu Krke, nastalo urbano središče Otok pri Dobravi, so najbrž tudi zaradi ob- rambnih razlogov zavarovali naselje z vodno oviro še z zahodne strani. Da je Krka doživela spremembo svojega toka med Dramo in Dobravo v času nastanka in razcveta Otoka, nam vsaj posredno dokazuje tudi župnijska meja škocjanske župnije. Že od nekdaj sodi cerkev sv. Miklavža (Nikolaja) na Otoku, ki je danes na desnem bregu Krke, pod škocjansko faro (prim. B o h i n j e c 1911,9 in 35). Morda smemo iskati v tem sporočilu tudi časovno op- redelitev regulacijskih del na tem odseku Krke? Mnenja smo namreč, da meje nekdanjih tukajšnjih cerkvenih okolišev niso segale prek Krke, oziroma so se naslonile nanjo kot na dovolj zanesljivo in markantno naravno ločnico. To pomeni, da je v 11. stoletju, ko je bila ustanovljena prafara v Beli Cerkvi, pod okrilje katere je sodila tudi današnja škocjanska župnija, tekla Krka še po zahodnem robu današnjega selišča Drame (prim. še B 1 a z n i k 1958, 29). Potemtakem sodi prestavitev oziroma razvejitev njenega toka proti zahodu, kjer je speljena še danes, v čas med 11. in 15. stoletjem (podrobnosti, primerjajte: V. Š r i b a r , V. S t a r e , 1977). Srednjeveškemu Gutenwerthu - Otoku - podobno situacijo zasledimo še pri Kostanjevici na Krki. Po L i k a r j e v e m mnenju so izkopali že Rimljani umetni rokav ob Krki na severnem in zahodnem delu današnjega otoka in so po njem napeljali vodo. Tako je obkrožala voda umetni otok in ga varovala pred sovražnimi napadi ( L i k a r 1953, 26). Od Kostanjevice navzdol pa ni mogoče več s poznanimi in zanesljivejšimi viri izpričati kakršnekoli človekove posege v preurejevanje Krkinega toka. To pa ne velja za njen najbolj spodnji del tik nad ustjem pri Brežicah, ki je bil urejen hkrati z regulacijskimi deli na Savi (prim. M e l i k 1959, 322; L i p u ž i č 1957,55-56). Večje in pomembnejše spremembe je doživej na obravnavanem področju tok K o b i 1 - š č i c e , ki jo imenujejo tudi Kobila, Kobilar, Šentjernejski potok; prim. B e z l a j 1956, 265-266. Zdi se naravno, d a j e bil usmerjen tok nekdanje Kobilščice od Dolenje Brezovice proti severovzhodu, tako da je tekla mimo današnjega naselja Groblje proti Krki. Tam naj bi stala pomembna rimska poštna postojanka Crucium, katere prebivalstvo se je oskrbo- valo iz Kobilščice tudi s pitno vodo (podrobnosti gl. L e s j a k 1927, 90; P i r k o v i č 1968, 21, 26 in 29; 1971, 189; K u š l j a n 1968, 109). Domnevno so preusmerili Kobilščico v 12. stoletju iz Dolenje Brezovice skozi nastajajoči Šentjernej in jo speljali skozi Mihovico proti Krki (P i r k o v i č 1971, 189). Upravičeno pa se nam postavlja vprašanje, ali so res napeljali Rimljani Kobilščico iz Dolenje Brezovice prek Šentjernejskega polja na današnjo Grobljo (P i r k o v i č 1968, 26) ali pa je bil to njen naravni tok? To bi pomenilo, da se je njen tok po več kot devetih stoletjih vrnil v svojo nekdanjo strugo. Brez dvoma bi mogli odgovoriti na to vprašanje verodostojneje le rezultati podrobnejših paleogeografskih in his- toričnogeografskih proučevanj, ki pa jih zaenkrat za ta predel še ni dovolj. Da pa je imela Kobilščica že v preteklosti vse značilnosti potoka s hudourniškim značajem in s sposob- nostjo prenašanja in odlaganja večjih količin erodiranega gradiva, o tem ni nobenega dvo- ma. Njen poprečni strmec med naseljema Mihovo (278 m) in Grobljo (162 m) je znašal okoli 16,57%o, med Dolenjo Brezovico (250 m) in Grobljo pa še vedno 12,29°/oo. Neko- liko manjši je strmec današnje struge Kobilščice, saj znaša v poprečju od Mihovega do ustja ob Krki 14,48°/oo, od Dolenje Brezovice do ustja pa 10,19%o. Zgornji del njenega toka je izredno buren, saj znaša strmec njene struge kar 20,86 °/oo. Ob teh navedbah je razumljiva škoda, ki jo je povzročala Kobilščica že v preteklosti, in sicer največ na območju Groblje. Prav zaradi tega so prodali Grobeljci današnji Šentjernejski potok Mihovčanom (prim. P i r k o v i č 1968, 26; 1971, 189); skozi njihovo naselje teče še danes. Zaradi pomanjkljivosti virov ni mogoče sistematično spremljati vseh manjših preure- ditvenih del na Krkinih pritokih pod Otočcem. Glede tega se moramo nasloniti v glavnem na izsledke terenskega dela. Oglejmo si nekatera regulacijska dela na d e s n i h p r i t o k i h K r k e . Proučitev je pokazala, da je bila struga Z e r j a v i n s k e g a p o t o k a , ki se izliva v Krko pod gradom Struga, deležna prenekaterih človekovih posegov. Še posebej to velja za njegov spodnji del, in sicer pod sotočjem s potokom, ki izvira pod naseljem Polhovica. Tudi umetna pregrada, k i je dobrih 250 m nad njegovim ustjem v Krko, ter suha struga, k i je speljana po njegovem desnem bregu tik ob robu gozda nad pregrado, nedvoumno izpričujeta učinke človekovih rok. V letu 1975 so opravili večja regulacijsko-melioracijska dela na področju nekdanje dramske, mihovške in rojske gmajne, ki jo izrablja kmetijska zadruga Draškovec. Na tem obsežnem področju, bogatem z izviri talnice, so bila še v letu 1977 v teku razna meliora- cijska dela (omrežje osuševalnih kanalov, ki se neposredno izlivajo v Krko). Sredi sedem- desetih let je bila regulirana tudi struga K a l u d r č k a (prim. ime pri B e z 1 a j 1956, 247; KLS, 1971, 512; opravljene regulacije potokov in melioracije zamočvitjenega sveta so pri- kazane na karti 3 v prilogi). Izravnali so srednji tok K o b i l š č i c e , in sicer od Dolenje Brezovice do naselja Do- lenje Vrhpolje; to so opravili v letih 1939-1940 (prim. si. 22). N a g r o b e l j s k i g m a j n i , to je med Krko, zaselkoma Nahrib in Velike Roje na zahodu ter cesto Šentjernej-Zameško na vzhodu, kjer so tudi številni izviri talnice, so op- ravili večja in pomembnejša osuševalna dela v zadnjih štiridesetih letih. Izkopali so več vzporednih in med seboj povezanih jarkov, ki so usmerjeni od juga proti severu, to je proti Krki. Nekaj del so naredili že v začetku druge svetovne vojne (1942), koreniteje pa so po- segli v ureditev tega vodnega omrežja v letu 1960 (prim. P i r k o v i č 1969, str. 30 in skica T. 4 v prilogi). Dne 1. avgusta 1937. leta, ko s e j e utrgal oblak na Bočjem, je narasla S u š i c a po- plavila večino domov v Podbočju in razdrla bregove svoje struge. Prav to neurje je prisililo domačine, da so pristopili k načrtni preureditvi njene struge. Tedaj so regulirali njen tok navzgor od sotočja s Skradnico (nad naseljem Šutna) pa vse do Mlinarčkovega mlina (glej si. 33). Tok S k r a d n i c e so preuredili v letu 1957, in sicer od njenega ustja pri Šutni pa do Gramčevega mlina. Že omenjeno neurje nad Bočjem, je precej prizadelo tudi domačije v dolini Skradnice. Tedaj je narasla voda z gradivom, ki ga je prenašala, zatrpala večino svoje dotlejšnje struge. Po neurju je moral lastnik Peščevega mlina na Skradnici (Brezovica) čisto na novo izkopati strugo potoku, da je sploh lahko pričel z meljo. Da je bila večkrat v preteklosti preurejena tudi struga S u š i c e med Gorenjo in Do- lenjo Pirošico, nam posredno izpričujejo izravnave na posameznih odsekih njenega toka. Ob priliki gradnje mostu čez Sušico v Dolenji Pirošici v letu 1973, so izravnali del njene struge vse do tedaj še delujočega Bedlajevega (Peničevega) mlina. Ozrimo se še po nekaterih regulacijskih delih na l e v i h K r k i n i h p r i t o k i h . Tik pred zadnjo vojno so uredili spodnji d e l G l o b e v š k e g a p o t o k a , in sicer pod naseljem Veliko Mraševo. Obsežnejša in temeljitejša regulacijsko-melioracijska dela so zajela S e n u š o z V e - l i k o v a š k i m p o t o k o m , katera so bila opravljena v letih 1959-1960. Spodnji del Se- nušine struge pod Malim Mraševim so izravnali že v letih 1940-1941. V tridesetih letih tega stoletja je bilo odstranjenih na srednjem toku Senuše večje število manjših okljukov, ki so povzročali pogoste povodnji. Dela so opravili na odseku, ki je zahodno od Gržeče vasi. Čeprav so bili to le manjši posegi, pa je bil njihov učinek izrednega pomena. Pogoste povodnji, ki so poplavljale Gržeško polje (prim KLS, 1976, 139), so bile odpravljene ali pa vsaj razredčene. Eden bistvenih razlogov za pogoste povodnji na tem območju je pre- majhna zmogljivost korita Senušine struge. V poprečju znaša današnja prepustnost Senu- šinega korita okrog 3 mVsek. Ob naraslih vodah pa imajo njene povodnji pretok po 9 m3 na sekundo (prim. si. 24). Večje in pomembnejše izravnave je doživela tudi R a č n a v letu 1972. Dela so bila opravljena od naselja Gmajna, kjer ima podjetje Kremen separacijo kremenovega peska SI. 22. Hudourniško Kobilščico, ki je povzročala mlinarjem in Žagarjem obilo skrbi, so regulirali večkrat. Pogled na del njene zavarovane struge med Dolenjo Brezovico in Dolenjim Vrh poljem S L 23- K m n 1 n d c 5 ó e M , ' a 9 k 7 o 2 r e g U , Í r a n e ' 3 d a n e S & Z Ä e R a ¿ - "a Ščurkah med Hrvaškim (KLS, 1976, 136), oziroma od spodnjega roba avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb pa vse do sotočja z Martinkom, kjer stoji Tomažinov mlin iz Hrvaškega Broda; danes je preurejen v počitniško hišico (prim. si. 23, 29 in 41). Značilno je, da teče spodnji del Račne po izredno zamočvirjenem travniškem svetu (Ščurke), ki ga pogostokrat tudi poplavlja. Sicer pa znaša - že po regulaciji - njen strmec med Gmajno in ustjem ob Krki nad Hrvaškim Brodom še vedno samo okrog l,83°/oo (prim. tudi si. 29 in 44). Ko so regulirali Račno, so poglobili njeno strugo; odtlej so poplave redkejše in manj obsežne. Po regulaciji so tudi obrečni trav- niki redkeje poblateni z gradivom, ki ga odnaša narasla voda s separacije kremena. Tudi na R a d u 1 j i - med Dobravo in Čučjo Mlako - so bila opravljena manjša iz- ravnalna dela po drugi svetovni vojni. Z njimi so uredili njeno strugo pod Bregarjevim mli- nom (Čučja Mlaka, h. štev. 6) in cesto, ki pelje po levem bregu Krke proti Zameškemu. Skoraj na vseh Krkinih levih pritokih so izvedli v letih 1957 in 1958 manjše regulacije na krajših odsekih strug na obeh straneh avtomobilske ceste. Uredili so pod to cesto zadosti velike prepuste, ki odvajajo tudi znatnejše količine naraslih voda. Avtomobilska cesta, ki je pretrgala številne žile talne vode, odtoka ni zavrla, temveč ga v večini primerov pospe- šuje. Zanimiva je navedba, ki smo jo dobili pri domačiji pod naseljem Hudenje (pri Mik- ličevih), kjer so imeli mlin do leta 1972, še prej pa tudi žago, ki so jo opustili že pred tem (prim. tudi KLS, 1971, 503). Pred zgraditvijo avtomobilske ceste je bila ta domačija ob vseh hujših povodnjih Radulje odrezana od vseh drugih domačij in naselij tudi do tri dni. Odtlej naprej pa ji avtomobilska cesta nudi varen prehod po suhem. Na njivah, predvsem pa na travnikih, ki v glavnem zajemajo poplavna območja, sle- dimo številnim suhim, ponekod tudi z grmičevjem ali higrofilnim drevjem zaraslim strugam potokov, ki še danes sooblikujejo poplavni svet. Ob tem se nam postavlja vprašanje, ali so vse te preureditve nekdanjih vodnih tokov na ravnini neposredni učinki človekovih pose- gov. Opažamo namreč, da je bila prestavljena struga Krke pri Podbočju bolj proti severu, saj je njeno staro in danes popolnoma suho korito speljano tik ob severnem robu naselja. Še mnogo je takšnih ali podobnih primerov, ki bi jih mogli našteti ne samo ob Krki, temveč tudi ob vseh njenih pomembnejših pritokih, še posebno ob tistih njihovih odsekih, ki imajo le neznaten strmec. Opozorimo naj še na vidne sledi starega toka Toplice pri Dolenjem Kronovem, kjer so danes le še travniki (KLS, 1971, 484). Neposredni človekovi posegi v preureditev rečnega omrežja so bili namenjeni tudi bolj- ši in koristnejši izrabi pogonskih moči tekočih voda na vseh tistih potokih, ki so mu služili v mlinarske ali žagarske namene. To pa je večina močnejših Krkinih pritokov. -Le redkokateri potok, ki je poganjal vodna kolesa, ni bil deležen preureditvenih po- segov. Večinoma so ostali nedotaknjeni le zgornji deli potokov. Povsod tam, kjer je bila na voljo že večja količina vode, so nastali j e z o v i na strugah, pod njimi pa so bile v obliki vzporednih krakov speljane m l i n š č i c e oziroma » p o t o k i « (prim. si. 31). S propadom mlinarstva so te vode po večini izgubile svojo nekdanjo mikavnost, pomembnost in veljav- nost, vsekakor pa so deležne precej manjše nege in skrbi kot poprej. Našli smo jih ob na- slednjih potokih, kjer deloma še danes opravljajo svojo osnovno funkcijo deloma pa po- menijo le še relikt v pokrajini. Našli smo jih na C a d r a š k e m p o t o k u nad Čadražami, še več jih je na njegovem desnem pritoku P e n d i r j e v k i , in sicer pod Dolenjim Gradi- ščem, pri Loki, v Gorenji Stari vasi ter v Orehovici. K o b i 1 š č i c a ima vzporedno strugo - mlinščico v Šentjerneju, Dolenji Brezovici ter v Gorenjem Vrhpolju. Prav zanimivo je, da na celotnem proučevanem območju nismo za- sledili termina »mlinščica«. V Šentjerneju imenujejo Kobilščico oziroma njeno glavno strugo Stari potok, medtem ko je Nova struga v bistvu mlinščica, ki so jo izkopali v letih 1924-1925 za potrebe vaške električne centrale in Cerkvenega mlina (prim. L e s j a k 1927, 79-80). V Mihovici je glavni potok Kobila (Kobilščica, tudi Šentjernejski potok), ki se razcepi: levi krak imenujejo Veliki potok in ob njem je stal Kuzmatov mlin, medtem ko je desni krak imenovan Mali potok. Oba kraka se združita pri Japetovem mlinu v Do- lenji Gomili. Tudi na L a č n e m p o t o k u (ali P r e k o p s k i p o t o k ) v Dolenji vasi poznajo pri Mlinarjevih za mlinščico ime Novi potok, medtem ko označujejo kot Stari po- tok glavno korito Lačnega potoka. Tudi S t u d e n a ima razklan tok, in sicer že takoj pod Kostanjeviško jamo do doma- čije Na žagi (prim. tudi KLS, 1976, 136), kjer sta bila mlin in žaga. Na S u š i c i sta še ohranjeni dve mlinščici: ob njenem toku tik nad Podbočjem ter v Šutni. Tudi struga spodnje (piroške) S u š i c e se razcepi v Gorenji Pirošici v dva kraka. Večje število m l i n š č i c oziroma njihovih sledov, ki jih še vedno zalivajo povodnji, smo spoznali na l e v i h p r i t o k i h K r k e . Tako je razdeljena struga T o p l i c e nad Družinsko vasjo. Na R a d u 1 j i so pomembnejše mlinščice nad Zalogom ter pred naseljem Zavinek (pod Škocjanom); na D o l s k e m p o t o k u pod naseljem Zloganje ter na nje- govem levem pritoku - J e s e n k u - je mlinščica pod naseljem Gorenje Dole. Na potoku C o l n i š č e k so ohranjene še tri mlinščice, in sicer pod Štritom, pod zaselkom Dule ter v Gorenjih Raduljah. Na R a č n i so štiri mlinščice: pod naseljem Brezovo, pod zaselkom Gorenje Površje in Dolenje Površje ter nad naseljem Dobrava nad Rako. Tudi na L o k a v - c u je več mlinščic: pod Stražo, pod Ardro oziroma Dednim vrhom, pod ustjem Raztoka in pod Pijano goro. S e n u š a ima mlinščice nad zaselkom Topol (v okviru naselja Dolenje; prim. še KLS, 1976, 133), v Dolenjah ter v naselju Senuša. Ako smo že omenili nekatera obsežnejša in korenitejša melioracijska dela, ki so bila opravljena na proučevanem območju po drugi svetovni vojni, pa ne moremo mimo vseh tistih manjših, lokalno omejenih in pogojenih s prirodnogeografskimi danostmi določenega predela. Na vsem tem območju, še posebej tam, kjer so zaradi naravnih prilik obsežnejši zamočvirjeni predeli, je človek vzporedno z izrabo zemljišča v kmetijske namene tudi skrbel za izboljšanje njegovih fizičnih lastnosti. Z namenom, da bi bili obsežni kompleksi kme- tijskega zemljišča na zamočvitjenih predelih kar se da enakomerno vključeni v obseg kme- tijske proizvodnje, je bilo v prejšnjih desetletjih in stoletjih izkopanih mnogo o s u š e v a l - n i h j a r k o v . Sestavljali so pravcati sistem omrežja osuševalnih kanalov. Vse dotlej, do- kler je človek bdel nad njimi in skrbel za njihovo redno vzdrževanje, so znatno prispevali k vsestranski izboljšavi zemljišča ter k njegovi boljši rodnosti, večjemu in kvalitetnejšemu pridelku. Vsa regulacijska dela, ki so bila opravljena na proučevanih območjih porečja Krka, so bila namenjena izboljšanju ter zavarovanju kmetijskega zemljišča pred povodnjimi. Še ved- no ostajajo vprašanja, kako rešiti in izboljšati talno strukturo vseh zamočvirjenih območij ob Krki in njenih pritokih? Ob vseh Krkinih levih pritokih, ki zaradi majhnega strmca in počasnega toka ter ilov- nato-glinene sestavine danje ravnice vzdržujejo visoko gladino talnice, je bilo izkopanih v preteklosti večje število osuševalnih jarkov. Tudi na desnem obrežju Krke, od gradu Struga navzdol pa vse do Prekope nad Kostanjevico moremo slediti aktivnim, a še večjemu številu že opuščenih jarkov, ki so speljani neposredno k reki. Na tem področju, kjer se stika prodni šentjernejski vršaj z danjo ravnico dolino Krke, pridejo na površje številni viri talnice. Zato je na vsem tem predelu, ki je kmetijsko izrednega pomena, zamočvirjenih več obsežnejših površin. Tudi spodnji desni breg Krke, še posebej v območju Podbočja in Dolenje Pirošice, je bogat z omrežjem osuševalnih jarkov. Proučevanje je pokazalo, da vse dokler je bil človek neposredno odvisen od količine in kakovosti lastnih kmetijskih pridelkov, je tudi izredno skrbel za kakovost svojega zem- ljišča. S stopnjevanjem deagrarizacije, ki odteguje kmetijstvu predvsem mlado delovno moč, pojenjuje skrb za negovanje zamočviijenih in poplavnih predelov. S prenehanjem red- nega letnega čiščenja osuševalnih jarkov, ki so speljani praviloma na mejah dveh parcel in po travnatih predelih tudi poraščeni z ustreznim higrofilnim grmičevjem ali drevjem, sta se pričela slabšati kakovost in količina pridelka (prim. tudi si. 23 in 24). Prav na takih ob- močjih prihaja tudi do izredno nagle menjave zemljiških kultur. V kolikor so bila usmer- jena prizadevanja gospodarjev zamočvirjenega zemljišča v preteklosti k njegovi izboljšavi in intenzifikaciji, pa prav to zemljišče s svojimi zahtevami in potrebami močno obreme- njuje že tako skrčeno število delovne sile po kmetijah. Zato je večina zamočviijenega in do nedavnega z umetnimi jarki vzdrževanega zemljišča prepuščena zakonitostim naravnih procesov. Pa tudi tisti posamezni in osamljeni poskusi za ohranitev dosedanje kakovosti zamočvirjenega zemljišča, ki se še pojavljajo, so večinoma obsojeni na neuspeh, ker ne gre več za vzdrževanje celotnega omrežja osuševalnih kanalov, ki naj bi služilo osuševanju kmetijskega zemljišča. Navkljub vsemu pa še vendarle zasledimo tu in tam sveže očiščene ali na novo izko- pane osuševalne jarke. Tako so jih v začetku 70. let izkopali med Breško vasjo in Pristavico. Nekateri so nasledili starejše, že pred desetletjem opuščene, nekaj pa je bilo čisto na novo urejenih. V kolikor so jih v preteklosti urejevali in vzdrževali z ročnim orodjem (predvsem z uporabo motike in lopate, redkeje so uporabljali kramp oziroma rovnico), pa je danes tudi to opravilo že precej mehanizirano. Za čiščenje ali izkop novih jarkov uporabljajo plug, ki ga vleče ali vprežna živina ali traktor. Tudi od Gorenje Gomile navzdol ob desnem bregu Krke je večina zamočvirjenega travniškega zemljišča preprežena z jarki. Še v prvih povojnih letih so jih redno vzdrževali, a danes jih čistijo le še redki posestniki. V Šentjakobu pod Grobljo prihaja talnica na po- vršje v številnih izvirih. Zato je del šentjakobskega zemljišča preprežen z melioracijskimi jarki, ki pa so povečini opuščeni. V zadnjih letih se je pojavilo nekaj novih jarkov, ki iz- Sl. 25. Obsekane krošnje vrb kažejo na enega izmed številnih nači- nov utrjevanja rečnih strug. Odsekano vejevje so uporablja- li ali za drva ali za kolje k vin- ski trti oziroma za fižolovke SI. 26. Povodenj v Koprivniku je zalila vso danjo ravnico ob Krki, ki je danes namenjena večinoma le se travnikom. Posneto 12. aprila 1977. leta SI. 27. Krka pod naseljem Veliko Mraševo. Pogled na jugovzhodni del Dolenjega polja ki je danes večinoma opuščeno v travnike. Voda zalije ob povodnji opuščene struge Krke. Na spodnjem delu fotografije je izliv Velike Muzge v Krko J boljšujejo zamočvirjene travnike. Na ostroškem zemljišču Rasulje, k i j e pomaknjeno v ok- ljuk Krke, je bilo precej gosto omrežje osuševalnih kanalov, a večina je že opuščenih. Še v povojnih letih so prevladovale na tem zemljišču orne površine, ki so se ohranile do danes le še na redkih parcelah (prim. tudi izrabo tal na karti 3 v prilogi). Točnega vzroka za spre- membe v namembnosti kmetijskega zemljišča ni bilo mogoče ugotoviti. Domnevamo pa, da je s prenehanjem čiščenja oziroma vzdrževanja jarkov, kar ima razloge v gospodarsko- socialni spremembi Ostroga, postalo zemljišče čedalje močneje izpostavljeno povodnjim oziroma počasnejšemu odtoku poplavnih voda. Tudi tukaj so vzdrževani le redki jarki. Tudi v Podbočju je gladina talnice izredno visoka. Ko so po drugi svetovni vojni uredili preprosto omrežje osuševalnih kanalov na travnikih z imenom Celine, je postalo zemljišče sušnejše in odtlej daje tudi kvalitetnejši pridelek krme. Leva stran Krke je bila izredno bogata z razpredenim omrežjem melioracijskih kana- lov. Ponavadi so bili urejeni povsod tam, kjer so bila tla zamočvirjena. Tudi tu jih je do- letela podobna usoda kot drugod. Večina jih je opuščenih: v okolici naselja Veliko Mraševo (prim. tudi si. 27), Veliki Podlog, na zemljišču Cezelj pod Koprivnikom, ob Račni, kjer so zamočvirjene Ščurke (prim. si. 23), pa med Raduljo in Mlako, ob Lokavcu med Zaloko in Stražo, ob Radulji nad Smrekatjevim mlinom v Zalogu itd. Tudi na tem območju so izkopali v zadnjem času nekaj novih jarkov; pri Čučji Mlaki, na Krču med Čučjo Mlako in Hrvaškim Brodom. Med starejšimi so redno vzdrževani le redki. Izredno zamočvirjen je svet Krakovskega gozda (Krakova). Prav zato ga ni zajelo intenzivnejše krčenje. Številna ledinska imena Krč so med cesto Cučja Mlaka-Malence in robom Krakovskega gozda. Prav na robu Krakova so številni izviri talnice, ki so večinoma po umetnih strugah speljani v Krko. Glavni in osnovni problem osuševanja zamočvirjenih predelov ob Krki oziroma ob njenih pritokih je v tem, da imajo skoraj vsi potoki izredno majhen strmec. Kadar je struga Krke polna oziroma ko voda prestopi bregove, so prizadeti vsi njeni pritoki. Krka jim na- mreč ne dovoljuje normalnega odtoka, pač pa njene narasle vode neredkokrat prodiratjo po strugah pritokov navzgor (prim. si. 27 in 29). Podobno se dogaja tudi ob vseh večjih osu- ševalnih kanalih, ki se neposredno iztekajo v Krko. V času povodnji prodirajo Krkine vode po njih navzgor, se kmalu razlijejo in oblikujejo manjša poplavna območja. Ker je večina osuševalnih kanalov opuščenih in zaraščenih, se je zmanjšal, ponekod pa celo povsem izostal njihov nekdanji pomen pri pridobivanju ali izboljšanju kmetijskega zemljišča. Vendar pomenijo še zelo značilno prvino v fiziognomiji naše agrarne pokrajine, relikt nekdanjega trdega boja kmečkega človeka za vsako ped kmetijskega zemljišča. 3.3. IZRABA TEKOČIH VODA V G O S P O D A R S K E N A M E N E 3.3.1. Mlinarstvo in žagarstvo Tudi v porečju Krke pod Otočcem sta bila mlinarstvo in žagarstvo zasnovana na izrabi pogonske moči tekočih voda. Ti dve dejavnosti sta bili izredno razviti zlasti še v letih med obema vojnama. Iz zgodovinskih virov povzemamo, da smemo začetke mlinarstva na obravnavanem področju postavljati vsaj v začetek druge polovice 13. stoletja (prim. B o h i n j e c 1911, 23). Izredno močan razmah je doživelo mlinarstvo v 14. stoletju. Na območju freisinške dolenjske posesti, k i j e zajemala pretežni predel zahodne Krške kotline, je bilo koncem 14. stoletja 17 mlinov urbarialnega značaja in 11 fevdalnih mlinskih obratov (B1 a z n i k 1958, 42^19 in prim. karto: Posestno stanje klevevškega gospostva konec 14. stoletja). Zanimivo je, da so imela tedaj mline tudi naselja, kjer jih naša proučevanja niso mogla ugotoviti več (npr. Veliko Mraševo; B I a z n i k 1958, 49). Številni so bili mlini v porečju Radulje in Ko- bilščice. Tudi Otok ( G u t e n w e r t h ) j e imel svoj mlin (B 1 a z n i k 1958, 47; V. Š r i b a r a 2 8 ' S a v H ^ ^ ^ ^ ^ f " ' 1 1 ^ 6 d e l e ° b r e Č n e g a Z e m l j i Š Č a " M«*> n j e n e struge v S L 2 9 ' naadras!aojLrkusîjemdPre<< R a Č " ° ^ ^ t U d Í V S e d m g e p n , o k e ) ' k i p o p l a v l J a o b r e č n e površine 1972, 43). Poreklo nekaterih mlinov in značaj mlinarskih fevdalnih obveznosti ter skrb za njihovo vzdrževanje in obnavljanje v preteklosti, je prikazano poleg v že omenjenih še v številnih drugih člankih in prispevkih (npr. B o h i n j e c 1911, 23, 33 in 49; K o s 1953, 71; L e s j a k 1927, 41, 75, 79-80 in 138; L i k a r 1953, 35; M a k a r o v i č 1975,27-28; P i r k o v i č 1961, 179; 1968, 26). Število mlinov in žag na območju šmarješke fare kon- cem preteklega stoletja je podano v V o l č i č e v i knjižici (1887, 9-10, 14-15 in 27). Pri proučevanju izrabe tekočih voda smo se naslonili na ustrezna metodološka napo- tila, ki so bila izdelana za geografsko proučevanje poplavnih območij na Slovenskem (gl. R a d i n j a in dr., 1974, 142-143). Pri terenskem delu seje pokazalo, da moramo, ako že- limo s proučevanji zajeti najrazličnejša sodobna dogajanja, omenjena navodila nekoliko iz- popolniti. Pri tem nismo menjali osnovnega koncepta proučevanja, temveč smo želeli s konkretnimi proučitvami ter s posameznimi odtenki obogatiti spoznanja o razvoju mlinar- stva in žagarstva na področju Krške kotline. Zbrano gradivo nam nudi možnosti boljšega vpogleda v posamezne faze usihanja mli- narske (in žagarske) dejavnosti. Zato v tem delu prikazujemo naslednja obdobja opuščanja (propadanja) mlinov in žag: a) do konca prve svetovne vojne (1918. leta); b) obdobje med obema vojnama, v katerega smo zajeli tudi leta druge svetovne vojne; c) opuščanje izrabe vodnega pogona v letih 1946 do 1960; č) prenehanje mlinarske dejavnosti v zadnjem poldrugem desetletju (1961-1977) in d) prikaz obratov na vodni pogon, ki še delajo. Pri teh se nam je zdelo koristno, da razločujemo: (di) tiste obrate, ki le še obdobno izrabljajo vodni potencial od drugih (d2), ki še redno obratujejo in je njihova dejavnost čisto obrtnega značaja. Pri razčlenjevanju zbranega gradiva se je pokazala potreba, da razlikujemo oziroma prikažemo obrate in njim pripadajoče objekte (stavbe in zgradbe). Z geografskega gledišča je prikaz obojega zelo koristen: a) Obrat pomeni funkcijsko enoto, v sklopu katere se opravlja celoten tehnološki pro- ces. b) Zaradi fizičnogeografskih značilnosti posamezni potoki na določenih krajih niso imeli zadostne pogonske moči, ki bi zadovoljevala in zagotavljala kolikor toliko redno delo obratu. V takih primerih so postavili stope z lastnim pogonskim kolesom izven mlina, in sicer v posebno stavbo, ki je stala praviloma ob strugi nad mlinom (npr. na Radulji Smre- karjev mlin, na Račni Černetov mlin, v porečju Čadraškega potoka pri Žagenčevih in Brul- čevih, na Kobilščici Fičetov, Rangusov, Bohinjcev in Žagenčev mlin, ob Lačnem potoku Pirkovičev mlin ter na [podbočjanski] Sušici Škulov mlin). Podobni razlogi so narekovali, da so bili mlinski kamni posameznega obrata v dveh različnih, tudi do 100 m med seboj oddaljenih stavbah. Za takšno dislokacijo mlina so bile potrebne fizičnogeografske danosti, majhna količina vode ob znatnem strmcu struge, pa tudi sami gospodarski razlogi, zadostne količine žitnega pridelka in potrebe po njem. Če- prav imamo za takšen mlinarski obrat na proučevanem območju na voljo le dva primera (Kovačev mlin v Mrzlavi vasi in Piklov mlin pod Globočicami na Malenškem oziroma Globočkem potoku; imena prim. v KLS, 1976, 47 in B e z 1 a j 1961,7-8 ; 1956, 178-179) pa vendarle zaslužita zaradi svoje izjemnosti našo pozornost. Mlinarstvo in žagarstvo sta bila osredotočena na Krkine pritoke, predvsem na tiste, ki pritečejo izpod Gorjancev (M e 1 i k 1959, 337). Zaradi premajhnega strmca, a kljub ve- likemu pretoku Krka ni bila nikoli zadosti izrabljena v gospodarske namene. Na prouče- vanem območju smo ugotovili, da njena pogonska moč med Otočcem in Brodom oziroma Podbočjem sploh ni bila izrabljena. Šele od Podbočja navzdol so bili ob njej posamezni red- ki, a veliki obrati, ki so s svojimi zmogljivostmi mogli zadovoljevati potrebam širšega za- ledja (M e l i k 1959,323). Na proučevanem območju smo našteli 192 obratov na vodni pogon (prim. karto 3 v prilogi, podrobnosti pa v tabeli 5). Največ, in sicer 84,9% (163) jih odpade na mline, 14,1 % na žage in samo dva obrata (ali 1 %) sta služila izključno drugim potrebam: zadružna elek- trarna v Šentjerneju (prim. še L e s j a k 1927, 35) ter do leta 1930 Tavčarjeve stope v Šmalčji vasi, ki so obratovale za potrebe manjših usnjarn. Potemtakem so dajali Krkini pri- toki le mlinarjem in Žagarjem zaslužek in boljši kos kruha. Danes stoji na proučevanem območju le še okoli 24 % nekdanjih obratov na vodni po- gon, ki so kolikor toliko še sposobni rednega ali vsaj občasnega dela. Samo po zadnji vojni je prenehalo z delom 55,73% vseh ugotovljenih obratov; v zadnjih sedemnajstih letih (1961-1977) pa celo več kot ena tretjina (36,98%). V letih med obema vojnama kakor tudi Tabela 5. Skupno število obratov na vodni pogon in opuščanje njihovih dejavnosti v porečju Krke pod Otočcem (stanje v sredini 1977. letaj Potok, porečje 0 Ob K a b c č di d2 Studenec 1 1 1 1 Toplica 5 5 11 _ 1 2 1 1 Radulja 27 26 72 2 _ 4 11 6 3 Račna 23 22 51 1 1 3 8 4 5 Lokavec 10 10 24 _ 1 4 3 2 Senuša 7 7 15 _ 2 1 1 2 1 Levi pritoki skupaj 73 71 174 3 5 13 25 15 10 Čadraški potok 22 20 45 3 4 11 1 1 Kobilščica* 33 29 75 2 5 7 7 6 2 Lačni potok 9 8 24 _ 1 3 2 1 1 Studena - Obrh 4 4 8 _ _ 1 3 Kolarčnica 2 2 5 _ _ 2 Sušica (Podbočje) 24 23 57 4 4 2 5 7 1 Štrlek 2 2 2 _ _ 1 1 Sušica (Pirošica) 15 15 29 5 3 1 6 _ Globočki potok 9 7 21 _ _ 1 5 1 Desni pritoki skupaj 120 110 266 11 16 20 42 16 5 Krka 11 11 28 - 4 3 4 - - Skupaj: 204 192 468 14 25 36 71 31 15 Legenda: O = število objektov (stavbe in zgradbe) Ob = število obratov (mlini in žage) K = število vodnih pogonskih koles a = prenehanje obratovanja do konca 1918. leta b = prenehanje obratovanja v obdobju 1919-1945 c = prenehanje obratovanja v letih 1946-1960 č = prenehanje obratovanja po letu 1960 (do srede leta 1977), di = delno še obratuje (h = redno obratuje (obrtna dejavnost) •Seštevek podatkov iz tabele 6 in 7 je manjši za dve enoti. Oba obrita sta bila na Kobilščici (elek- trarna in stope za usnjarsko dejavnost) in sta prenehala z dejavnostjo med obema vojnama. med zadnjo svetovno vojno je bilo ustavljeno delo na 25 mlinih in žagah, kar predstavlja 13 % ugotovljenih in obravnavanih obratov. V letih do nastanka Jugoslavije je propadlo 14 mlinov in žag. Pri usihanju izrabe potočnih voda za vsakdanje gospodarske potrebe prebivalstva nas zanima, ali obstajajo tudi v teh ozirih regionalne razlike? Za odgovor si poskušajmo po- magati s pregledom nekdanjega in današnjega stanja izrabe vode v treh različnih območjih, ob Krki, na Krkinih levih in na njenih desnih pritokih. K r k a je bila v tem pogledu izjemen energetski vir. Do leta 1919 ni prenehal z delom niti eden obrat, ki je izrabljal njeno pogonsko moč, toda danes Krka ne poganja nobenega mlina in žage več. Dobra tretjina obratov na njej je prenehala z delom v letih 1919-1945, medtem ko je dejavnost drugih usahnila po zadnji vojni. Še posebej nenaklonjeno izrabi Krkine pogonske moči je bilo obdobje po letu 1960. V tem času je obstalo prav toliko ob- ratov kot v letih 1919-1945 (po 36,36%; prim. še si. 38 in si. 39). Na K r k i n i h d e s n i h p r i t o k i h je bilo 110 mlinov in žag. Večina od njih je prenehala z delom po drugi svetovni vojni (56,36 %), četrtina že v letih pred njo, od tega ena desetina do kraja prve svetovne vojne. Samo ena petina jih še obratuje, od tega samo pet (ali 4,55%), ki delajo še s polno močjo (po eden na Čadraškem in Lačnem potoku in Sušici ter dva na Kobilščici (prim. tudi si. 32, 33, 35 in 36). Na K r k i n i h l e v i h p r i - t o k i h smo zajeli v naš pregled 8 žag in 63 mlinov. Do konca druge svetovne vojne je prenehalo na tem območju z delom samo 11,27% ugotovljenih obratov. Danes jih obratuje še 35,2%, med njin • jih dela s polno zmogljivostjo kar 14,1 %. Med obema vojnama je bilo izključenih iz redne proizvodnje 7,04% obratov, v povojnih letih pa kar 53,52% (podrob- nosti so v tabelah 5, 6 in 7; prim. še si. 31, 34, 37, 41 in 42). SI. 30. Krka med Drago in Družinsko vasjo. V strugi, kjer je izredno miren tok, je čedalje več zlatice. Mnogi iščejo prav v razraščanju zlatice enega izmed pomembnejših današnjih vzrokov za povodnji ob Krki S l ' 3 1 ' U S T - j e b i l a , n a r a v n ? ) n : ' P ° g ° j e n a i z r a b a Pogonske moči potokov. Pogled na jez m d j e le z a l o m J ' V ° g U ' M ' m ' k i J C i m e l t r i P a r « kamnov in stope, danes S L L°opustaiLžeV letT 1965 V D ° ' U " " P O t ° k U S u Š I C a ' D a n e s m e l J e J ° še za dom; žago Naznačene prostorske razlike v opuščanju izrabe pogonskih moči so nedvomno odraz naglih gospodarskih, družbenih in socialnih sprememb, ki so zajele celotno Krško kotlino. Pri tem ne smemo zanemariti sprememb v prometnih sredstvih, v elektrifikaciji podeželja, v rasti in jačanju posameznih gospodarskih središč, v širjenju vplivnih območij posameznih neruralnih naselij, pa v deagrarizaciji in izseljevanju podeželskega prebivalstva in ne naza- dnje v naglem spreminjanju namembnosti kmetijskega zemljišča ter v spremembah njivskih posevkov. Samooskrbni način gospodarjenja je zahteval in narekoval izrabo vseh mogočih domačih virov hrane in pogonskih moči. Kakor hitro pa so se pretrgale spone zaprtosti in avtarkije, so pričele nenavadno naglo usihati prenekatere domače dejavnosti, med katerimi zavzemata mlinarstvo in žagarstvo nenavadno vidni mesti. Podrobnejša razčlenitev stanja dejavnosti, ki so bile navezane na izrabo vodnega po- gona ter njihovo usihanje, je prikazano v sumarični obliki po porečjih posameznih Krkinih pritokov. Menimo namreč, da šele tako dojamemo in spoznavamo vse krajevne dejavnike, ki so nekdaj pospeševali rast, v zadnjih tridesetih letih pa čedalje hitreje usihanje in opuš- čanje obrtnih ali domačih kmečkih dejavnosti, ki so bile navezane na izrabo vodnega po- gona. Ž a g a r s t v o je bilo v našem predelu slabo razvito zaradi premajhnih količin voda in neustreznega strmca strug. Žage so bile postavljene le ob desetih Krkinih pritokih. Naj- številnejše so bile ob Kobilščici, Čadraškem potoku ter Radulji, po dve žagi sta stali še ob Račni in Toplici (Družinska vas) ter neposredno ob Krki, po ena je bila ob Studeni, Ma- lenškem (Globočkem) potoku ter na obeh Sušicah. Razprostranjenost žagarskih obratov, ki so bili namenjeni izključno domačim potrebam, nas opozaija, da so bila brez njih ob- sežna območja. Zato pa so imele posamezne žage obsežnejša in bolj razvejana zaledja kot Tabela 6. Žage v porečju Krke pod OtoCcem v sredini leta 1977. Potok, porečje Skupaj a b c č di d* Sprememba pogona Toplica 2 _ 1 1 Radulja 4 _ 1 2 1 2 Račna 2 _ _ _ _ _ 2 Levi pritoki skupaj 8 - 1 1 3 3 2 Čadraški potok 5 2 3 I Kobilščica 8 2 2 1 2 1 Studena 1 _ 1 1 Sušica (Podbočje) 1 _ _ _ 1 _ Sušica (Pirošica) 1 1 _ _ _ Malenški potok 1 _ 1 _ _ _ Desni pritoki skupaj 17 3 4 2 7 1 - 2 Krka 2 - 1 1 - 2 Skupaj 27 3 6 3 11 1 3 6 Legenda: a = opustitev do konca leta 1918 b = opustitev v letih 1919-1945 c = opustitev žage v obdobju 1946-1960 č = opustitev žage v letih 1961-1977 di = obrat dela z zmanjšano zmogljivostjo in le občasno d2 = redno delo na žagi (obrtna dejavnost) SI. 33. Mlinarčkov mlin v Dolu na Sušici melje le še za dom in bližnje domačije mlini. Vse žage, ki še redno obratujejo, danes niso več odvisne samo od vodnega pogona, temveč se stare oblike izrabe potokov dopolnjujejo z električnimi motorji. Nekdanji način izrabe pogonske moči potokov, ki je slonel na vodnem kolesu, so zamenjali na marsikateri žagi s turbino ali z vodnim kolesom na vreteno. Spremembe v pogonu so opravili na na- slednjih žagah: v porečju Radulje - od leta 1968 je Malenškova žaga na električni pogon, prav tako je bila preurejena Kojčeva žaga na Čadraškem potoku, in sicer leta 1976., Koš- ljanova žaga na Kobilščici je imela od leta 1955 vodno turbino, od leta 1972 pa dela na električni pogon. Žaga na Studeni nad Kostanjevico je dobila 1958. leta turbino, ki je po- ganjala obrat vse do njegove opustitve v letu 1970. Kovačičevo žago na Brodu, ki je bila opuščena in razdejana med zadnjo vojno, so po vojni obnovili in preuredili na elektromo- torni pogon. Gramčeva žaga v Velikih Malencah ob Krki je bila postavljene šele po zadnji vojni in je imela le električni pogon; z žaganjem je prenehala v 70. letih. Šele v letih po zadnji vojni se je torej pojavila težnja za spremembo ali vsaj za dopolnitev dotlejšnjega na- čina izrabe potoških voda. To je pogojevala tudi čedalje močnejša koncentracija žagarske dejavnosti po posameznih obratih. Zato je prišlo med njimi do pomembnega razločka: tiste žage, ki so posodobile način dela in ga dopolnile z novo in stalno pogonsko močjo (v tem primeru je bil to električni tok) in ki so razpolagale z ustrezno kvalificirano delovno močjo, niso samo ohranile svoje dejavnosti, temveč so jo razširile na znatno večja območja, kot pa so jo opravljale dotlej. Ugotovili smo, da je dobra petina obravnavanih žag ali poso- dobila ali pa sploh spremenila izvor pogona. Od sedemindvajsetih žag, kolikor smo jih zajeli v naš pregled, samo štiri obratujejo še danes. Od 23 opuščenih žagarskih obratov je bilo ukinjenih 14 ali 51,85% po zadnji vojni, dobra petina v letih med obema vojnama, in desetina že pred nastankom Jugoslavije. V porečju Krkinih levih pritokov je bilo 8 ali 29,6% obravnavanih žagarskih obratov, na njenih desnih pritokih smo jih našteli 17 (ali 63 %); dve sta stali neposredno ob Krki (to je 7,4%). Zanimivo je, da j e bilo opuščanje žagarske dejavnosti po posameznih obdobjih burnejše pa tudi enakomerneje porazdeljeno na Krkinih desnih pritokih kot pa levih. Danes žagata les le dva žagarska obrata na Račni ter po ena žaga na Kobilščici ter Radulji (prim. še si. 32, 34). Da je bila nekdanja mlinarska dejavnost izredno razširjena in razvejana na proučeva- nem območju, nam potrjuje tudi število njej namenjenih obratov (163, tj. 84,9% vseh ob- ratov na vodni pogon). V preteklosti, ko je bilo m l i n a r s t v o neposredno povezano z zaprtostjo kmečkega gospodarstva, je bila ta veja domače dejavnosti le podaljšek poljedel- ske proizvodnje. Zato je koristno, da v sklopu mlinarstva vsaj bežno omenimo proizvodnjo usmerjenost kmečkih gospodarstev oziroma njihovega poljedelstva. Le tako je mogoče spoznati, kateri razlogi so vplivali na razmah in potem na zamiranje mlinarstva, pa tudi kateri razlogi so pospeševali prenekatero posodobitev mlinarskih dejavnosti. Poudarimo naj, da so večino mlinov podpirali še dohodki iz kmetijstva. Samo od mlinarske dejavnosti nista mogla živeti mlinar in njegova družina. SI. 34. Vajsova žaga in mlin sta ena izmed redkih obratov na vodni pogon, ki še izrabljata pogonsko moč Račne (Dolenje Radulje) SI. 35. Tudi Jarški (nom. Jarer) mlin v naselju Velike Ma- lence, katerega je poganjal Malenški ali Globočki po- tok, je imel vodna kolesa na korce. Mlin so opustili leta 1963 Ob pogledu na karto 3 (v prilogi) in v razčlenitev ustreznih podatkov v tabeli 7 spoz- namo, da je bilo mlinarstvo kar enakomerno razmeščeno po vseh obravnavanih območjih. Ta razmeščenost ni odvisna samo od velikosti posameznega naselja ter od usmerjenosti nje- govega poljedelstva, temveč od naravnih, predvsem geomorfoloških in hidroloških danosti. Zategadelj je bila mlinarska dejavnost izredno močno osredotočena le na posamezne dele potokov (npr. srednji in spodnji tok Kobilščice, spodnje dele Toplice, Čadraškega potoka, Sušice, del Krke ob Krški vasi, pa zgornji del Lokavca itd.). Čim ugodnejše so bile za po- samezen mlinarski obrat hidrološko-reliefne prilike, toliko večje zaledje mu je pripadalo. Mlinarstvo, ki se je v desetletjih pred zadnjo vojno močno razmahnilo, je pričelo po zadnji vojni nenadno nazadovati. Od nekdanjih 163 mlinov jih obratuje danes le še 42 ali 25,8%, od tega samo 12 (ali 7,4%) s polno zmogljivostjo. Do konca prve svetovne vojne je prenehalo z meljo 11 ali 6,8% mlinov, med obema vojnama dobra desetina, v povojnih letih 57,1 %, od tega v zadnjih sedemnajstih letih kar 60 mlinov, to je 36,8% obravnavanih mlinarskih obratov. Usihanje mlinarske dejavnosti je bilo na posameznih potokih zelo različno. Podoba je, da so propadli mlini na desnih Krkinih pritokih nekoliko hitreje kot pa na levih. Zato se je ohranil v zaledju levega brega Krke višji delež mlinov (34,9%) kot pa ob njenih desnih pritokih (22%). Vprašanje je, kateri družbeno-gospodarski dejavniki so vplivali na tako raz- liko v usihanju mlinarstva v zaledju Krke pod Otočcem? Proučevanje je pokazalo, da je bila pri ohranjevanju mlinarske dejavnosti izrednega pomena zaprtost ali osamelost posa- meznega področja. Čimbolj je naselje odrezano od krajevnega središča, tem bolj je po svojih potrebah usmerjeno v lokalne dejavnosti. Glavna značilnost poselitve predelov Krškega hri- bovja v obliki razloženih naselij in razdrobljenih zaselkov, od katerih so prenekateri še ved- no z izredno slabimi prometnicami povezani z dolinskim območjem, je večala potrebo po obstoju mlinov v zatišnih in odročnih predelih. Tabela 7. Število mlinov na vodni pogon in opuščanje meli v porečju Krke pod Otočcem (sta- nje sredi leta 1977) Potok, porečje O Ob Ko Km a b C č di di T E S Studenec 1 1 1 1 _ _ 1 _ - - - - - Toplica 3 3 9 9 - - - 1 I 1 1 1 2 Radulja 23 22 68 57 2 - 3 9 6 2 4 1 19 Račna 21 20 49 42 1 1 3 8 4 3 1 - 14 Lokavec 10 10 24 19 - 1 4 3 2 - - - 6 Senuša 7 7 15 14 - 2 1 1 2 1 - - 1 Levi pritoki skupaj 65 63 166 142 3 4 12 22 15 7 6 2 42 Čadraški pot. 17 15 40 34 _ 1 4 8 1 1 1 1 11 Kobilščica 23 19 65 50 - 1 6 5 5 2 6 1 16 Lačni potok 9 8 24 17 - 1 3 2 1 1 1 2 8 Studena-Obrh 3 3 7 7 - - . 1 2 - - 2 1 2 Kolarčnica 2 2 5 4 - - - 2 - - - - 1 Sušica (pod.) 23 22 56 51 4 4 2 4 7 1 1 - 11 Štrlek 2 2 2 3 - - 1 1 - - - - 1 Sušica (Pir.) 14 14 28 29 4 3 1 6 - - 1 - 3 Globočki pot. 8 6 20 21 - - - 5 1 - - - 1 Desni pritoki skupaj 101 91 247 216 8 10 18 35 15 5 12 5 54 Krka 9 9 26 26 - 3 3 3 - - 4 1 6 Skupaj 175 163 439 384 11 17 33 60 30 12 22 8 102 Legenda: O = število objektov (stavbe in zgradbe) Ob = število obratov (mlinov) Ko = število pogonskih vodnih koles km = število parov mlinskih kamnov a = mlin preneha z delom do konca leta 1918 b = mlin je prenehal z meljo v letih 1919-1945 C = mlin je obstal v obdobju po drugi svetovni vojni (1946-1960) č = mlin so opustili po letu 1960 (do sredine leta 1977) di = mlin le delno obratuje (kmečki mlin ali popoldan, obrt) di = mlin še redno obratuje (obrtna dejavnost) T = preureditev vodnega pogona (turbina ali vreteno oziroma veliko kolo s transmi- sijskim ustrojem) E = preureditev pogona na elektriko S = število mlinov s stopami SI. 36. Vegelnov ali Cvrlinov mlin v Gorenji Pirošici je bil med manjšimi obrati na vodni pogon; imel je dva para mlinskih kamnov in dve stopi Statistični podatki nam pokažejo tudi razliko v strukturi in velikosti mlinov med des- nimi in levimi pritoki Krke. Mlini na desnih pritokih so bili večji. To se je pokazalo tako v poprečnem številu pogonskih koles kakor tudi v številu kamnov na posamezni mlin. Kar dve tretjini mlinov na levih pritokih je imelo tudi stope, medtem ko je bilo takšnih obratov na desnih pritokih Krke le nekaj manj (59,34%). Podrobnejši vpogled v stanje, velikost in strukturo mlinov ter v usihanje njihovih de- javnosti po posameznih pritokih prikazuje tabela 7. Iz nje spoznamo, da so bili najmanjši mlini postavljeni ob Studencu pri Dolenjem Kronovem (si. 42), na Štrleku v Bušeči vasi, na Lokavcu (prim. si. 37), Senuši in Kolarčnici ter na (piroški) Sušici (si. 36). Mlini na na- vedenih potokih so imeli v poprečju manj kot dva para kamnov (točneje 1,94), a med njimi jih je bila samo ena tretjina s stopami. Mlini, ki so imeli v poprečju po več kot poltretji par mlinskih kamnov, so stali ob Malenškem (Globočkem) potoku (prim. tudi si. 35), Top- lici, Krki (si. 38 in 39), Kobilščici in Radulji (prim. si. 31). V poprečju so imeli po 2,76 parov kamnov. Med njimi je bilo kar tri četrtine z vgrajenimi stopami. Ali je velikost mlinarskega obrata, ki jo lahko opredelimo s številom parov kamnov, vplivala na upadanje oziroma zmanjševanje njegove dejavnosti? Zbrani podatki potrjujejo domnevo, da se z velikostjo mlinarskega obrata podaljšuje njegova življenjska moč in spo- sobnost. Večji in s tem tudi trdnejši mlini so mogli preživeti prenekatere spremembe in gos- podarske pretrese. Ker pa je bila velikost mlina neposredno odvisna od pogonske moči po- toka, so temeljni razlogi za naglo pojemanje in usihanje mlinarske dejavnosti v hidrograf- skih značilnostih voda. Opuščanje mletja na potokih, ki so imeli v poprečju večje obrate od poltretjega para mlinskih kamnov, je bilo počasnejše kot pri mlinih z dvema paroma kamnov. Pri večjih mlinih smo ugotovili naslednji ritem usihanja dejavnosti: do nastanka Jugoslavije jih je propadlo 3,39%, v letih med obema vojnama 6,78%, v prvem povojnem obdobju (1946-1960) že 20,34% in v letih 1961-1977 že skoraj dvakrat več (38,98%). Od nekdanjih 59 mlinov jih melje danes le 30,5%, med njimi dobra petina občasno in le pet jih še redno obratuje. Precej drugačno usodo je doživljala mlinarska dejavnost v manjših obratih na Krkinih pritokih. Pri 11,1 % mlinov od skupnega števila 36, kolikor smo jih uvrstili v to skupino, so se ustavila kolesa že v razdobju pred letom 1919. Med obema vojnama je prenehalo z delom 16,7% mlinov in še dobra petina (22,2%) v prvem obdobju po drugi svetovni vojni. V zadnjih sedemnajstih letih je prenehalo z mletjem kar 13 mlinov (tj. 36,1 %), medtem ko jih pet ali 13,89% podaljšuje svojo dejavnost v današnji čas. Med njimi je samo eden, in sicer Topolski mlin na Senuši, v zaselku Topol (Velika vas), kateri še kolikor toliko red- no obratuje, medtem ko drugi štirje (Dimčev ali Dolenjski in Zrkotov mlin na Senuši, Žab- karjev in Bezjakov mlin na Lokavcu) meljejo le občasno ali za dom. Kateri razlogi so pogojevali nakazane razlike v usihanju velikih ali malih mlinov? Ve- čina večjih mlinov je bila zaradi gospodarnejšega obratovanja tudi bolje in sodobneje o- premljena kot pa manjši obrati. Praviloma so si izoblikovali vsi večji mlini širša zaledja, ki so jih zalagala z žitom. Večina večjih mlinov je imela stalnejšo pogonsko moč, kot je bila na voljo manjšim mlinarskim obratom. Ker so stali trdnejši in večji mlini navadno ob spodnjih delih pritokov, in sicer večinoma ob mlinščicah, jih tudi niso tako pogosto kot zgornje dele potokov prizadele hudourniško narasle vode. Vse to je pogojevalo njihovo trdnejšo gospo- darsko moč, ki jo je ponavadi jačala njihova zemljiška posest. Pregled mlinov po posameznih pritokih nam pokaže, da je mlinarstvo že povsem iz- ginilo z naslednjih Krkinih pritokov (prim. karto 3 v prilogi): Kolarčnice, Krke, Štrleka, Studenca, Studene-Obrha in Sušice, medtem ko obratuje na Malenškem (Globočkem) po- toku le en mlin in še ta le občasno (prim. še si. 35, 38 in 39). Sorazmerno največ mlinov se je ohranilo do danes na Toplici pri Družinski vasi (66,7%), dobri dve petini na Senuši, po več kot ena tretjina pa še na Kobilščici (36,9%), (podboški) Sušici (36,4%), Radulji ter na Račni (35 %). Četrtina mlinov melje še na Lačnem potoku, petina na Lokavcu ter 13,4% (ali dva mlina) na Čadraškem potoku. Mlinov, ki redno obratujejo s polno močjo, je danes le še 12. Največ smo jih našteli na Račni (3), po dva stojita še na Radulji in Kobilščici, po eden pa ob Senuši, Toplici, Čadraškem in Lačnem potoku ter na Sušici (prim. še si. 31, 32, 33 in 34). Razumljivo je, d a j e delež teh mlinov v okviru vseh mlinarskih obratov na posameznem potoku zelo različen. Ker je primerjava odvisna od celotnega števila mli- narskih obratov, ki smo jih ugotovili na posameznem potoku, nam ne nudi pravega vpog- leda v izumiranje mlinarstva. Pove nam le, d a j e od vseh znanih mlinov na Toplici (skupaj trije) še danes v polnem obratovanju ena tretjina, kar absolutno vzeto predstavlja le 1 mlin. Ustrezen delež znaša za Račno 15%, za Senušo 14,3%, eno osmino za Lačni potok, po desetino za Kobilščico in Raduljo, najnižji odstotek delujočih mlinov odpade na tiste, ki so postavljeni ob Čadraškem potoku (6,7%) ali ob Sušici (4,6%). Zanimivo je, da je mlinarstvo doživljalo izredno nagle spremembe že v preteklih sto- letjih. Če so bila tedanja nihanja mlinarske dejavnosti odraz razmer v takratnem poljedel- stvu (prim. B 1 a z n i k 1958, 75), pa moremo za povojno obdobje ugotoviti, da so nanje vplivale nagle družbeno-gospodarske spremembe, ki so zajele podeželje, pa tudi trenutno vrednotenje kmečkega gospodarstva. Za nekatere krajše in manjše pritoke Krke je značilno, da j e njihovo mlinarstvo usihalo in tudi usahnilo samo v povojnih letih. Takšne primere smo spoznali ob naslednjih poto- kih, ki mlinov nimajo več: Studenec (si. 42), Štrlek, Kolarčnica, Studena-Obrh, medtem ko so pričeli mlini na Krki propadati že v letih med obema vojnama; dokončno je utihnil ropot njihovih koles po zadnji vojni. Prav tako je značilno, da na Lokavcu (si. 37), Senuši, SI. 37. Malenškov mlin na Lokavcu (naselje Zaloke) so opustili 1974. leta. Mlin je bil v leseni stavbi, kjer sta bila dva para mlinskih kamnov in stope. Poganjala so ga tri kolesa na korce SI. 38. Tudi Lopatičev mlin na Krki (Velike Malence) so opustili po zadnji vojni. Do leta 1955 so poganjala 4 kolesa na lopate 4 pare mlinskih kamnov. Tedaj so preuredili pogon na eno samo veliko vodno kolo, ki je poganjalo obrat vse do njegove opustitve v letu 1959 Toplici, Čadraškem potoku, Kobilščici, Studeni-Obrhu, Kolarčnici, Štrleku, Lačnem in Globočkem potoku ter na Krki in Studencu nismo mogli ugotoviti opuščenih mlinov v ob- dobju do konca prve svetovne vojne (podrobnosti v tabeli 7). V neposredni zvezi z razvojem in krepitvijo mlinarstva je bilo posodabljanje mlinov. Najpogostejše spremembe sta doživljala oblika in izvor pogonske moči. Spremenila sta se pri 22 mlinih. Turbine so vgradili pri 13 mlinih. Večje število manjših vodnih koles so za- menjali z velikim kolesom pri 6 mlinih (pri Čečevem mlinu na Lačnem potoku, pri Žo- kalnovem in Gorenjčkovem mlinu v Krški vasi, na Lopatičevem mlinu v Velikih Malencah - prim. tudi si. 38 - na Jožinčevem mlinu na Sušici ter mlinu »na Brodi« v Gorenji Pi- rošici). Pri vseh teh mlinih so preuredili obliko pogona po drugi svetovni vojni (v letih 1950-1955), le pri mlinu »na Brodi« že leta 1929. Značilna je bila preureditev na Topol- skem mlinu (na Senuši), kjer sta bili podlivni vodni kolesi zamenjani s kolesom na korce, in sicer v letu 1938. Pogon na Pirkovičevem mlinu v »Dolini«, v naselju Sela pri Šentjer- neju, ki se prvič omenja že leta 1407 (prim. B 1 a z n i k 1958, 25; P i r k o v i č 1961, 179; KLS, 1971, 530), je slonel na kolesih na korce. Leta 1965 so ga preuredili na vreteno, ki poganja poleg obeh parov mlinskih kamnov še sadni mlin. Turbine so vgradili v naslednjih 13 mlinih: Hrovatov (na Račni), Gričarjev, Kecov, Ferkoljev in Starovski mlin ob Radulji, Jurmanov mlin v Družinski vasi, Kojčev mlin na Čadraškem potoku, Cerkveni, Košljanov, Piretov in Zigetov mlin na Kobilščici, mlin na Studeni in Abramov mlin na Lačnem po- toku. Turbine, ki so nudile ob zadostnem padcu vode več pogonske moči, so bile vgrajene v mline v letih 1953 do 1968, z izjemo Cerkvenega mlina v Šentjerneju, katerega je po- ganjala turbina že od leta 1925 (prim. L e s j a k 1927, 79-80). Električni pogon je v marsičem olajšal mlinaijem delo in zaslužek. Z njim tudi mli- narska dejavnost ni bila odvisna več samo od preobčutnega nihanja rečnega režima. Skoraj pri vseh mlinih, ki so jih preuredili na električni pogon, je ta pogon navadno še dopolnje- vala pogonska moč potoških voda. Mlinov na kombinirani - električni in vodni pogon - smo ugotovili osem, in sicer: Ferkoljev valjčni mlin na Radulji, Jurmanov valjčni mlin na Toplici, Androjev mlin ter Košljanov valjčni mlin na Kobilščici, valjčni mlin Na žagi pod Kostanjeviško jamo, Čečev mlin v Gornji Prekopi, Abramov mlin na Lačnem potoku v Dolnji Prekopi in Gramčev mlin v Velikih Malencah. Danes obratujejo še štiije; med njimi melje Abramov le za dom. Z izjemo Androjevega mlina, ki ga že od 1943. leta poganja tudi elektromotor, so vsi drugi dobili električno napeljavo v obdobju 1955-1965. Usihanje mlinarstva je bilo povečini počasno. Le redkokje je dejavnost obrata kar ne- nadoma prenehala. Drugje so funkcije mlina pešale postopoma. To se je ponavadi kazalo v zmanjšanem številu za obratovanje usposobljenih vodnih koles, v opuščanju mletja na belem kamnu, v opustitvi stop. V zunanji podobi mlina ter njegove okolice so to kazala razpadajoča vodna kolesa (prim. si. 36, 37, 38 in 39), neobnovljene rake, ki točijo, nev- zdrževana struga mlinščice, pa morda še zapuščen in razpadajoč jez itd. Za nenadno prekinitev delovanja mlina so bili najpogostejši vzroki v neurjih, ko so na- rasle vode odnesle jezove, uničevale mlinščice in v marsičem drugem prizadejale ustroj ce- lotnega pogonskega mehanizma. V kolikor so bile svoj čas še dane možnosti za obnovo mli- na, ki ga j e porušila povodenj, jih je danes čedalje manj. Spričo nagle deagrarizacije in spre- memb v strukturi poljedelskih pridelkov ter možnosti in ugodnosti redne zaposlitve v ne- kmetijskih dejavnostih, je čedalje manj objektivnih potreb in možnosti za obnovo ostarelih mlinov in oživitev njihove dejavnosti. Mnogo manjših mlinov je bilo obsojeno na hiranje in propad, ko so se pojavili valjčni mlini, ki za svoje redno obratovanje zahtevajo stalne vire pogonskih moči. Prav zato se pri njih najčešče prepletata izraba vode z uporabo električne energije. Velika večina nekdanjih vaških mlinov ni mogla vzdržati tekme z modernimi in gospodarnejšimi valjčnimi mlini, ki poleg drugega dajejo tudi kvalitetnejše mlevske izdelke. Razen tega večina mlinov ob manjših potokih ni mogla obratovati v času poletnih suš. Tedaj so mlinarji »nabirali vodo«, SI. 39. Razpadajoče vodno pogon- sko kolo Dvornikovega mli- na v Krški vasi. Nekdaj je imel mlin celo 5 pogonskih koles, ki so jih združili v le- tih med obema vojnama v eno samo veliko kolo na lo- pate. Mlin so opustili sredi 60. let ki je kasneje za nekaj ur lahko poganjala par črnih kamnov. Za mletje žita je bilo ponavadi vode že premalo. Mnogo mlinov je začelo hirati zaradi previsokih davkov, pomanjkanja ustrezne doma- če delovne sile (ostarelost, bolezni ali celo smrt nekdanjega mlinarja), zajetij posameznih izvirov za vodovodne napeljave, elektrifikacije podeželja, ki je omogočila kmetom nakup »šrotarjev« (električni mlini za predelavo žit in koruze v krmilne namene). Pri tem ne sme- mo prezreti sodobnejših smeri v razvoju živinoreje. Mnogo žitnega pridelka je namenjenega vzreji živine. Kajti doma pridelano žito je cenejše in daje kvalitetnejšo hrano živini kot pa jo ponuja industrijska proizvodnja. Nekateri mlini ali naprave ob njih so bili uničeni ob večjih povodnjih. Tudi regulacije potokov so bile glavni motiv za opustitev mlinarske dejavnosti. Mlinarjev (ali Gornikov) mlin v Škocjanu je bil opuščen zaradi odstranitve jezu. Za jezom zastajajoča voda v strugi Radulje je povzročala zamočviijenost okoliškega kmetijskega zemljišča (med Raduljo, cesto in Dolskim potokom na severozahodu). Da bi zmanjšali obseg zamočvirjenega sveta ter iz- boljšali pogoje hmeljskemu nasadu in da bi odpravili pogoste povodnji, ki so čestokrat po- vzročale nevšečnosti spodnjemu delu Škocjana, so razbili Mlinarjev jez koncem 50. let (prim. še KLS, 1971, 536). Pri vzrokih opuščanja mlinarstva ne moremo prezreti obsega zemljiške posesti, ki se je povezovala z mlinarskim obratom. Po zadnji vojni, ko trdne kmečke domačije niso mog- le več sočasno opravljati kakršnekoli obrtne dejavnosti, so se po večini odločile za gospo- darjenje na zemlji in opustile mlinarstvo. Zanimive so seveda fiziognomske in funkcijske transformacije tistih mlinarskih in ža- garskih stavb, ki več ne služijo svojim nekdanjim namenom. Vzporedno z usihanjem gos- podarske moči mlinarskih ter žagarskih obratov, se pojavijo na teh zgradbah prvi znaki bo- disi fiziognomske bodisi funkcijske preobrazbe, ki je bila odvisna ponavadi od gradbene strukture objekta. Kajti zidane stavbe, bodisi iz kamna ali opeke, so dovoljevale najrazlič- nejšo notranjo kot tudi zunanjo predelavo. Leseni mlini, ki so imeli že tako manjše zmog- ljivosti od zidanih pa tudi žage so bile manj trajni gradbeni objekti in zato zapisani naglemu propadu. Pri tistih stavbah, kjer se je njihov stanovanjski del dopolnjeval z mlinom, so po opustitvi mlinarstva razširili bivalne prostore na nekdanji mlin. Svoj vpliv so imela tudi razpoložljiva denarna sredstva pa tudi potrebe po novih stanovanjskih ali drugih prostorih. Vse tiste mline, ki so imeli svoje stavbe, je zajela drugačna in večnamenska preobrazba, še posebno pri tistih poslopjih, ki so prešla v druge roke. Največkrat so bila preurejena v stanovanjske namene. Redki med njimi so bili preurejeni v počitniške hišice (npr. Remcev mlin na Račni, Tomažinov mlin na Martinku-Račna pri Hrvaškem Brodu; prim. si. 41). Leseno stavbo Kljunovega mlina v Bušeči vasi so podrli in na njegovo selišče postavili po- čitniško hišico. Koširjev (ali Klunov) mlin v Dolu na Senuši, ki so ga bili opustili pred letom 1960, so preuredili v obrtno delavnico plastičnih izdelkov. Poslopje opuščenega Čudova- novega mlina in žage (Čadraže) na Čadraškem ali Gorjanskem potoku so šele pred nedav- nim preuredili v gospodarsko poslopje, v katerem je hlev za 20 glav govedi, dva silosa in senik. Strugo mlinščice pa so zasuli z buldožerjem. V stavbo stop, ki so delale v okviru Fi- četovega mlina na Kobilščici (zgornji del Šentjerneja), so postavili po opustitvi phanja prosa in ajde sadni mlin. Na selišču nekdanjega Špančevega mlina na Lačnem potoku (Gruče) so uredili vrt (KLS, 1971, 500). Lorbarjev mlin na Malenškem potoku (Velike Malence) pa je preurejen v namene vinske kleti. Mnogokrat so bile mlinske stavbe po opustitvi mletja prepuščene same sebi. Zato jih je načel zob časa, zlasti vlaga, ki te zgradbe močneje prizadene kot druge in povzroči, da naglo razpadajo. Od prenekaterih nekdanjih mogočnih mlinov se je ohranilo do danes le še zidovje, ki ga preraščata mah in grmovje. S propadom mlinarske in deloma tudi žagarske dejavnosti, so bili prepuščeni vnemar tudi številni j e z o v i . Ti so bili skozi stoletja - odkar so pričeli izrabljati pogonsko moč potokov - pomemben regulator rečnega pretoka. Neposredno so vplivali tudi na podolžni profil potokov in pomenili lokalno erozijsko bazo za pritoke v neposredni bližini. Večina jezov je umirjala hudourniški značaj večini potokov izpod Gorjancev. Za zapornicami jezov so odlagali potoki začasno precejšnje količine gradiva, ki so ga nosili s seboj. Šele ob večjih nalivih so ga odnesle vode naprej, v spodnje dele strug. Zategadelj pomenijo jezovi izredno pomemben člen v sklopu celotnega človekovega poseganja v pokrajino. Danes povečini raz- padajo, v posameznih strugah pa prihaja do novih pojavov in procesov. Potoki s hribov- skega obrobja odlagajo v svojem srednjem in celo v zgornjem delu svojega spodnjega toka precejšnje količine kamnitega drobirja (prim. G a m s 1962, 108; R u s - G o l j e v š č e k 1962, 114). Na nekaterih pritokih z Raduljsko-krškega hribovja s e j e po opustitvi jezov okrepila globinska erozija (npr. Lokavec pod naseljem Straža). 3.3.2. Še o nekaterih drugih namenih in oblikah izrabe tekočih voda Pogonsko moč vode so kmalu pričeli uporabljati tudi za pridobivanje elektrike. Poleg že omenjene zadružne elektrarne v Šentjerneju, k i je bila s Cerkvenim mlinom pod isto stre- ho (L e s j a k 1927, 79-80), je v letih pred drugo svetovno vojno poganjala voda še dinamo S l 4 0 ' v š tn t j em J u i h * r a Z ' i Č n i W n a m e n o m • P o ^ l e d n a opuščeno vaško perišče na KobilšČici S l 4 L ^ S r l S t h n l o M a r t i n k U ( S t 0 J 1 t l k n a d S O t O Č J e m 2 R a č n o ) P " H ^ e m Brodu v Goričarjevem mlinu na Kolarčnici, in sicer v letih 1938 do 1946. Tudi v Mlinarčkovem mlinu pod Šutno je bil vgrajen dinamo v letih 1940 do 1946; njegova moč je zadostovala za razsvetljavo celotnega naselja. Razen že omenjene izrabe Pirkovičevega mlina za pogon kmetijskega stroja je kolo Kiščkove žage, ki stoji na Toplici v Družinski vasi, poganjala mlatilnico in slamoreznico, in sicer do sredine 30. let. Kolo Goričarjevega mlina na Ko- larčnici, v naselju Slivje, je nekaj časa gnalo tudi krožno žago. To so bili skromni prvi ko- raki k rabi pogonskih moči potokov v namene drugih kmetijskih opravil. Na poplavnem območju Krke ter v njenem zaledju se prepletajo že na kratke razdalje sušni in prodnati predeli z zamočvirjenim svetom. Zato so bile v preteklosti vode mnogih potokov zelo pomembne pri n a m a k a n j u travnikov. Pogoje za to je določal položaj struge potoka glede na reliefno izoblikovanost njegove danje ravnice. Potoki, ki so globoko zarezani v svojo lastno naplavino, niso primerni za neposredno namakanje obpotoškega sveta. Kjer pa ima struga potoka že rahle značilnosti izgona, so bili pogoji za to boljši. Naj navedemo iz preteklosti nekaj primerov namakanja. Kmet Borse iz Zloganja je na- makal svoje travnike, ki jih je imel med Štrkovim in Siterjevim mlinom, še v letih pred zadnjo vojno. Ob Lokavcu smo zasledili kolektivno obliko namakanja travnikov. Deloma tudi še po zadnji vojni so kmetje namakali travnike med naseljema Straža in Zaloke. To jim je omogočal višji nivo potoške vode, katerega so vzdrževali tedaj še oskrbovani jezovi. Najbolj redno sta namakala travnike oba mlinarja (Malenšek in Matec v Zalokah). Po opus- titvi mlinov in jezov je Lokavec tu poglobil strugo za dobrih 50 cm in več, kar preprečuje namakanje travnikov. Za namakanje so uporabljali tudi vode manjših izvirov. Le redki pa so občasno zalivali tudi njivske posevke. Najpogosteje so namakali travnike po košnji. Na travnike so napeljevali tudi kalno vodo, da so jih dognojili. Tudi ob Senuši so namakali nekatere travnike, in sicer od naselja oziroma zaselka Do- lenje navzgor. Najpogosteje so jih namakali jeseni in spomladi. Za namakanje je bila najprimernejša voda ob topljenju snega (snežnica). Še po drugi svetovni vojni so namakali travnike ob Čadraškem potoku, zlasti še med Cerovim Logom in Dolenjim Maharovcem. Na travnike so spuščali vodo ob sušah po se- neni košnji. Zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih so prihajali čestokrat v spore z mlinarji. Do danes je namakanje s čisto ali kalno vodo ohranil le še gospodar opuščenega Malenskega (Radovanovega) mlina na Loki (ob Pendirjevki). Struga Kobilščice je nudila lastnikom tamkajšnjih travnikov obilo možnosti za nama- kanje. Najbolj je bilo namakanje razvito v Mihovici in to pred prvo svetovno vojno. Po- zneje je opešalo. V spodnjem delu Mihovice je bila zapornica na namakalnem jarku, čigar sledovi se vidijo na desni strani Kobilščice, ob vaškem kolovozu še danes. Vodo so spuščali na travnike od jeseni do pomladi. S travnikov se je razlivala še na pašnike in se zaustavljala v tamkajšnjih kotanjah. Soseskina gmajna (Roje, Drama in Mihovica) je bila nacionalizi- rana po zadnji vojni in pred nekaj leti tudi temeljito meliorirana v okviru kmetijske zadruge Draškovec. V zgornjem delu Šentjerneja so namakali svoje travnike ob Kobilščici le redki. Po za- trjevanju gospodarja Košljanovega mlina in žage je imel samo en lastnik pravico uporabljati vodo za namakanje. Spuščanje vode na travnike je bilo znano tudi ob Lačnem potoku. Najbolj razvito je bilo pri domačijah na Gornji Prekopi in na Gruči. Na Gruči se je ohranilo še v leta po zadnji vojni, najdlje pri Špančevih, kjer so imeli tudi mlin. Pri njih so redno spustili vodo na travnik ob velikonočnih praznikih, ko niso mleli. Po mnenju domačinov je travnikom najbolj koristila spomladanska voda, še posebej tista, ki se je razlivala ob deževju s kolo- vozov na travnike. Takšne oblike namakanja in ponekod tudi gnojenja travnikov s potoškimi vodami so bile značilne za obdobje ekstenzivnega in samooskrbnega kmetijstva. Ko se je posebno po zadnji vojni stopnjevala uporaba umetnih gnojil tudi za travnike in ko so se pričele čedalje vidneje uveljavljati intenzivnejše oblike kmetovanja, je bila opuščena tudi ta raba tekočih voda. Risba 4. Porečje Krke pod Otočcem. Pregled in razporeditev katastrskih občin (stanje leta 1976) Drawing 4. The Krka River'Basin below Otočec. Survey and Distribution of Cadastral Parishes (the situation in 1976) Danes ne moremo prezreti umetnega namakanja hmeljišč (na Polju), ki so urejena na prodnatem šentjernejskem vršaju (med Šentjernejem, Mihovico in Velikimi Rojami). Na arondiranih in podružbljenih njivah je zasadila hmelj kmetijska zadruga Draškovec v letu 1966. Vodo črpajo iz Kobilščice; napeljana je po kovinskih ceveh do namakalnega omrežja, ki je razpredeno po hmeljišču. V letu 1962 in kasneje so tudi pri Abramovih (Dobrava pri Kostanjevici) z motorno črpalko, ki je zajemala vodo iz Lačnega potoka, namakali travnike in deloma tudi njivo s krompirjem. Z motorno črpalko namakajo tudi posamezniki travniške parcele na Tržiču (t.j. na otoku sredi Krke pri Dolenjem Kronovem). 3.3.3. Preskrba s pitno vodo Na poplavnih predelih ob Krki in njenih pritokih smo zasledili najrazličnejše načine oskrbe gospodinjstev s p i t n o v o d o . Vse do nedavnega se je naslanjala oskrba s pitno vodo na krajevne naravne danosti, in šele v zadnjem desetletju so tudi na tem področju pre- vladale sodobne naprave. Zato imajo danes številna naselja že urejeno sodobno vodovodno omrežje. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971 nam nudi podrobnejši vpogled v oblike in načine oskrbe gospodinjstev s pitno vodo. Tedaj so našteli v porečju Krke pod Otočcem 7.736 gospodinjstev, od katerih je imela dobra tretjina vodovodno napeljavo bodisi v sta- novanjih (28,4%) bodisi izven njega, največ na dvoriščih (9,1%). Več kot četrtina gospo- dinjstev (28,3%) je dobivala vodo iz vodnjakov, med katerimi je bilo 1.443 izkopanih in 744 vodnjakov zabitih do prvih slojev talnice. Tretjina gospodinjstev je uporabljala kapnico kot pitno vodo ali pa jo je zajemala neposredno ob izvirih ter iz potokov. Tabela 8. Načini oskrbe gospodinjstev s pitno vodo v porečju Krke pod Otočcem (stanje 31. 3. 1971) Področje Število V o d o v o d V o d n j a k i K a p n i c a Potoki. Nezna- gospo- v stano- drugje Zabiti Izkopani (cisterne) izviri no dinjstev vanju (na dvo- rišču) Leva stran porečja Krke skupaj 4.502 1.256 338 578 640 894 793 3 Gričevnati predel 3.090 794 178 30 420 892 773 3 Ravninski predel 1.412 462 160 548 220 2 20 - Desna stran porečja Krke skupaj 3.234 942 367 166 803 428 523 5 Hribovski predel Ravninski predel 1.300 1.934 456 486 124 243 109 57 497 306 12 416 102 421 5 Skupaj 7.736 2.198 705 744 1.443 1.322 1.316 8 TI r 400 300 200 150 100 50 O D. O O 8' n Risba 5. Načini preskrbe gospodinjstev s pitno vodo (stanje 31. marca 1971) Drawing 5. The Ways of Supolying Drinking Water to Households (the Situation on March 31, 1971) Oblike in načini oskrbe gospodinjstev s pitno vodo so odvisni od številnih geografskih značilnosti. Pri njih moramo upoštevati poleg naravnih danosti vsakega posameznega ob- močja tudi njegovo gospodarsko razvitost. Tudi v načinih oskrbe z vodo odsevata nekdanja in današnja socialno-zaposlitvena sestava prebivalstva. Pregled oskrbe gospodinjstev s pitno vodo po posameznih geografskih enotah nam podrobneje prikazujeta tabela 8 in kartogram na risbi 5. Ugotavljamo, da ima v naseljih na ravnini kar 40,4% gospodinjstev vodovodno napeljavo, v gričevnato-hribovskih predelih le 35,4%. Še občutnejše so razlike pri vodnjakih: na ravnini dobiva iz njih vodo 33,8% gos- podinjstev, v hribovskih območjih le slaba četrtina (24,1 %). Kapnico uporablja na ravnin- skem predelu ena osmina gospodinjstev, v višjih predelih pa je takih gospodinjstev že 20,6%. V ravninskih naseljih zajema pitno vodo pri studencih oziroma iz potokov 13,2% gospodinjstev, v gričevnato-hribovskem svetu pa celo 19,9%. Že od nekdaj so privabljali človekovo pozornost stalni in močnejši viri pitne vode. Marsikateri izvir so zajezili in napeljali vodo do bližnjih naselij že v rimskem času (npr. Aquaductus Romanus med Krško vasjo in Izvirom; gl. ANS1, 1975, 249; izvir Vejar na grobeljski gmajni - prim. P i r k o v i č 1968, 30-31; K u š 1 j a n 1968, 109). Pozneje je os- krba s pitno vodo dolgo slonela na izrabi talnice (vodnjaki), kapnice, bližnjih izvirov in po- tokov (O l a s 1962, 120 in 122). Prve vodovodne napeljave, ki se navezujejo na tukajšnje izvire, so zgradili v obdobju med obema vojnama (npr. zajetje za cerkljanski vodovod v letu 1925). Največ zajetij pitne vode je bilo urejenih v zadnjih petnajstih letih, ko s e j e vodo- vodno omrežje izredno razvejalo. Z zajezitvijo prenekaterih izvirov pa se je zmanjšala ko- Sl. 42. Pod cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem je iz- vir Studenca. Do nedav- nega je služil celotnemu na- selju za oskrbo s pitno vodo; še po zadnji vojni je poganjal Ferkoljev mlin SI. 43. Velika Repača (tudi Rapača) v zahodnem delu Velikega Podloga. Do napeljave vodovoda so napajali v njej živino, ki se je pasla na vaškem pašniku. Danes je v veliko veselje in zadovoljstvo otrokom, racam in gosem, ker je napolnjena s talno vodo ličina vode, ki teče po strugah. To zmanjšanje neposredno čutijo vsi uporabniki pogonske moči. Marsikateri mlin ali žaga sta po zajetju glavnega izvira potoka ali zmanjšala dotedanji obseg proizvodnje ali pa sta ga okrepila z novim energetskim virom (ponavadi z elektriko). Naštejmo samo nekatere zajezitve oziroma zajetja, ki so bila opravljena zaradi novih vodovodov. Izvir ob Dolskem potoku nad opuščenim Sitaijevim mlinom (Zloganje). V letih 1973-1974 so zajeli studenec Podolce (naselje Podulce) v dolini Račne (KLS, 1976, 155). Kraški izvir ob Toplici nad Družinsko vasjo so zajeli za potrebe novomeškega vodovoda. Pod cerkvijo sv. Miklavža je močan izvir Studenca, ki je napajal vaški vodovod do 1975. leta, ko so dobili Kronovčani vodo iz Šmarjete; ob izviru Studenca so napajali tudi živino (prim. si. 42). Zapužanje so se do napeljave vodovoda leta 1974 ob vseh hujših sušah os- krbovali s pitno vodo pri izviru Bršlovc (ali Bršolovc), ki je ograjen in kamor še vedno go- nijo napajat živino (gl. tudi KLS, 1971, 546). Z zajezitvijo Studene pri Kostanjeviški jami za vodovod se je zmanjšala njena pogonska moč. Danes so opuščeni že vsi nekdanji obrati na vodni pogon, ki jih je poganjala Studena z Obrhom. Ko so zajezili studenec nad naseljem Drča za potrebe šentjernejskega vodovoda, se je zmanjšala pogonska moč Lačnega potoka. Prav zato so pri Pirkovičevih na Selih opustili vodno kolo, ki je poganjalo stope. V letih 1973-1974 so zajeli močan izvir Studene, ki je tik nad občasno še delujočim Livakovim mlinom v Dolu (si. 32). To zajetje napaja vodovodno omrežje v 13 naseljih pod Gorjanci. Zanimivo je, da črpajo vodo v rezervoar le v nočnih urah (od 22. do 6. ure zjutraj) ter ob nedeljah in praznikih, medtem ko je v ostalem času še na razpolago redkim mlinom na Sušici. Ker se je z zajetji zmanjšala odtočna količina vode, prihaja v prenekaterih strugah po- tokov do manjšega odlaganja gradiva na krajih, kjer so bila pred tem značilna območja glo- binske erozije. Zmanjšani pretok je neposredno zaznati ali ob normalnem vodostaju, še bolj pa ob sušah, ko nekateri potoki v svojem zgornjem toku domala že usahnejo. Ob močnej- šem deževju in naglem taljenju snega pa ni zaznati, da bi vodna zajetja kakorkoli bistveno zmanjšala pretok. Še več, pri tem lahko opazimo vpliv zapuščenosti rečnih korit. Zara- ščenost in zapolnjenost strug (npr. z gramozom, peskom, blatom, dračjem itd.) je namreč znatno večja, kot pa znašajo količine vode, ki so bile zajete za potrebe vodovodnega omrežja. Prav zato prihaja ob nekaterih potokih do pogostih povodnji, ki poplavijo širši pas zemljišča kot pa so ga v preteklosti. Tudi to nas opozarja na tesno povezanost med potoki in človekovimi posegi v pokrajino. 3.3.4. Vzdrževanje potokov Vse do nedavnega je skrbel človek za ohranitev ustrezne globine rečnih korit. Z ure- jenimi strugami je bilo ob normalnih vodnih razmerah celotno zemljišče ob potokih za- varovano pred rednimi povodnjimi. Že v poglavju o regulacijah in drugih preureditvenih posegih smo predstavili vse pomembnejše človekove posege v spremembo rečnih korit. Opozoriti pa želimo še na tista drobna in najraznovrstnejša opravila, ki jih je namenjal člo- vek potokom iz leta v leto. Upravičeno smemo trditi, da sta v večino strug tudi najmanjših potokov vtkani človekova volja in delo iz preteklosti in še posebej iz polpreteklega obdobja. Številni človekovi posegi so bili na tistih delih potokov, ki jih je obdajalo obdelovalno zem- ljišče. Pa tudi v gozdovih, kjer tečeta vzporedno kolovoz in potok, se človek ni mogel iz- ogibati varovanju in negovanju rečnih strug. Te so bile še največ prepuščene svojemu (na- ravnemu) razvoju v zgornjih delih porečja, kjer je bilo čutiti že na vsakem koraku slabot- nejše človekove posege (npr. grape v pobočju gozdov). Izraba pogonskih moči je zahtevala, da je človek nenehno bdel nad strugami potokov. To je bilo potrebno zlasti še zato, ker so umetno uravnali z jezovi podolžne profile potokov in omrtvičili nekontrolirano razdiralno dejavnost potokov. Zaradi vzpostavitve novega rav- notežja med strmcem, količino vode ter njeno transportno sposobnostjo je prihajalo v stru- gah do akumulacije v predelih, kjer je prej ni bilo. Ponavadi so bili za jezovi razširjeni deli rečne struge pravi rezervoarji, kjer se je kopičila pogonska moč potokov. Obenem se je v teh rečnih bazenih nabiralo gradivo najrazličnejše sestave, ki so ga zbirali in prinašali potoki vse od svojega poviija navzdol. Z odlaganjem in kopičenjem rečnega nanosa v bazenih za jezovi se je zmanjševala njihova prostornina, oziroma količina zajete in za pogon vodnih koles prihranjene vode. Potrebe po novih virih vodnega pogona so postajale čedalje zahtev- nejše in večje. Iz čisto gospodarskih nagibov so bili prisiljeni vsi porabniki vodnega pogona že od nekdaj skrbeti za vzdrževanje in čiščenje strug. Velika večina mlinarjev (kakor tudi Žagarjev) je morala zaradi nemotenega obratovanja mlinov pogostokrat čistiti in obnavljati struge mlinščic ter popravljati jezove in rake. Po- gostost teh ukrepov je bila odvisna od fizičnogeografskih značilnosti posameznih potokov. Potoki izpod Gorjancev so zahtevali precej pogostejše posege kot levi Krkini pritoki, ki imajo svoje poviije v nižjem in mehkejšem Raduljsko - krškem hribovju. Večina lastnikov mlinov in žag je čistila svoje mlinščice enkrat na leto, ponekod (npr. na Senuši) so očistili strugo le enkrat za več let skupaj. Pri tem ni bilo mogoče spoznati kakršnegakoli časovno veljavnega zaporedja. Celo mlinarji na istem potoku so uveljavljali za to delo različen ča- sovni ritem, najpogosteje odvisen od mikroreliefnih in drugih naravnih danosti okolice. Uporabniki Toplice v Družinski vasi s o j o čistili redno vsako leto. Na Senuši je lastnik Do- lenjskega (Dimčevega) mlina čistil strugo samo enkrat na več let, pri Zrkotovih in Pevčko- vih (pod Rantovcem in Rebrijo), ki stojita v zgornjem, povimem delu Senuše, pa že vsako leto. Redno, vsakoletno čiščenje strug oziroma mlinščic je bilo značilno tudi na Čadraškem potoku, Kobilščici, Lačnem potoku, Studeni in Obrhu pri Kostanjevici, pa na Kolarčnici (ljudsko: Potok), deloma tudi na Štrleku v Bušeči vasi, Sušici s Skradnico, (piroški) Sušici ter Malenškem (Globočkem) potoku. Tudi mlinarji, neposredno navezani na pogonsko moč Krke, so skoraj vsako leto očistili mlinske žlebove oziroma rake. Večina mlinarjev v zgornjih delih naštetih potokov je morala tudi po večkrat na leto očistiti nanose, ki so jih odložile vode v strugah po neurjih ali po dlje časa trajajočem deževju (npr. Gramčev in Peščev mlin na Skradnici v Brezovici. Tam so čistili strugo po vsakem neurju tudi do desetkrat na leto). Praviloma so čistili in obnavljali mlinščice v poletnih mesecih, ko imajo potoki najnižjo vodo, pa tudi mletja takrat ni več dosti. Večina mlinarjev je čistila z domačimi ljudmi. Pri nekaterih večjih mlinih in pri tistih, ki so imeli daljšo mlinščico, so dobili za pomoč tujo delovno silo (dninarje). Poleg jedi in pijače so jim dali najpogosteje za plačilo moko ali druge mlevske izdelke, ki jih je dobival mlinar v obliki merice (npr. pri Košlja- novih v Šentjerneju, Mlinarjevih v Dolenji Stari vasi, Maščeranovih v Šutni, Kocjanovih v naselju Ardro). Pri čiščenju Hočevarjeve mlinščice na Račni, v naselju Poduke, so po- magali vsi sosedje, za katere so mleli. Gospodar je poskrbel za hrano in pijačo, kakršne- gakoli drugega plačila za delo pa ni bilo. Pri čiščenju strug oziroma mlinščic so dobili gradivo različne sestave. Grobo in kam- nito gradivo so ponavadi zvozili na vaške ceste in kolovoze. Finejše gradivo so raztrosili po travnikih ob potokih, le redko so ga zvozili na njive, kjer je služil kot naravno gnojilo (npr. pri Mikličevih na Radulji na Hudenjem, Hočevarjevih v Površju, pri Jurmanovih v Družinski vasi, Drobeževih na Gorenji Gomili, pri Japetovih na Mihovici, Mlinaijevih v Dolenji Stari vasi, pri Španščevih na Gruči ob Lačnem potoku itd.). Marsikje so puščali gradivo kar ob bregovih mlinščice, s čemer je bil breg tudi zava- rovan pred močnejšimi bočnimi pritiski naraslih voda. Največ takih primerov smo našli na obeh Sušicah. Le pri redkih mlinarjih in Žagarjih smo ugotovili, da so pri čiščenju dobljeno gradivo odpeljali na kompost. Po nekaj letih so takšno kompostovo gnojilo odpeljali večinoma v vinograde, medtem ko so ga le redki raztrosili tudi po njivah z ilovnato - glineno prstjo. To obliko zbiranja rečnega plavja in razvažanja komposta k vinogradom smo zasledili pri Košljanovih in Fičetovih v Šentjerneju ter pri Žigetovih v Dolenji Brezovici. Oba mlinarja v Družinski vasi sta takšen kompost razvažala po svojih njivah. Na posameznih odsekih nekaterih potokov, ki so močno prodonosni, so nastali pod dolgoletnimi vplivi človekovih posegov i z g o n i . Mlinščice v obliki izgona so prispevale tudi k povečanju pogonskih moči potokov. Najbolj tipične izgone smo ugotovili nad Ja- petovim mlinom na Kobilščici (Mihovica), med Matajčelnovim in Žigetovim mlinom ozi- roma žago (Dolenja Brezovica). Tudi Novi potok (= mlinščica) na Gruči (ob Lačnem po- toku) je izgonskega porekla. Od značaja rečnega korita je bil odvisen način čiščenja potokov. Martink, ki je desni pritok Račne med Čučjo Mlako in Hrvaškim Brodom, so čistili vsako leto vse dotlej, dokler je obratoval na njem Tomažinov mlin iz Hrvaškega Broda (prim. si. 41). Ker je njegova struga speljana po robu Krakova in zamočvirjenega sveta (Ščurke) skoraj brez pomemb- nejšega strmca, jo vsako leto sproti zaraščata grmovje in močvirno travnato rastje. Struga Martinka je izredno plitva, a sam potok je brez pomembnejše transportne moči. Zato je bilo potrebno očistiti strugo vsakršnega rastja kot potencialne ovire hitrejšemu toku. Dokler so strugo Martinka čistili in redno vzdrževali, je bila njegova voda izredno čista in tudi užit- na. Tudi Karlčev mlinar ob Radulji je poleti pokosil »vodno reso«, ki je rasla na notranji strani rečnega brega. Potok na tem odseku namreč ni zahteval drugih vzdrževalnih posegov. Struga Kobilščice nad Fičetovim mlinom (zgornji del Šentjerneja) ima precejšen strmec, zato je potok, kadar so bile odprte zapornice na jezu, sam odnašal odloženo gradivo po strugi navzdol. Vodnemu pretoku so bile v napoto le korenine, nizke veje in grmovje, ki so segali v strugo. Zato jih je mlinar na vsakih nekaj let s sekiro ali rovnico odstranjeval. Kjer so stali obrati na vodni pogon v neposredni bližini izvirov, ni bilo treba odvažati sedimentov. Ko so odprli jez in s tem povečali hitrost odtoka, je pričela voda z dna korita odnašati odloženo gradivo. To obliko čiščenja struge smo zasledili Na žagi ob Studeni in deloma tudi pri obeh mlinarjih v Družinski vasi. Pri večini je bilo čiščenje strug opravljeno v enem dnevu. Pri Košljanovih v Šentjerneju so npr. za to delo potrebovali dva do tri dni. V času čiščenja so izmetali iz struge od 15 do 20 vozov najrazličnejšega gradiva. Še do nedavna so bila p r o d i š č a v strugah Krke in njenih pritokov izredno pomemb- ne zaloge gradiva, ki ga je človek uporabljal v najrazličnejše namene. Najpogosteje so s pro- dom posipali vaške ceste in poljske kolovoze. Tudi poti oziroma kolovoze v nižinskih goz- dovih so redno vzdrževali. V zadnjih desetletjih pa so mnogo proda in peska ter mivke upo- rabili pri modernizaciji domov. V tem času so pričele zidane zgradbe zamenjevati lesene, ki so bile dotlej tako značilne za kmečke domove Krške kotline. Z izrabo rečnega nanosa, ki se je nabiral v zatišnih legah potokov, so bila razbremenjena njihova korita odvečnega materiala. S tem sta se povečali prepustnost struge in hitrost rečnega toka. Podoba je, da je bila v zadnjem stoletju izredno velika potreba po gramozu. Zato so ljudje izrabljali povsod njegove zaloge, bodisi recentno odložene v strugah potokov bodisi v terasah starejših akumulacij. Po zatrjevanju Podložanov so jih potrebe po utrjevanju in obnavljanju vaških poti in kolovozov prisilile, da so pričeli kopati prod na podloški gmajni, zahodno od Velikega Podloga. Na to spominjata dve opuščeni prodni jami - Mala in Velika Rapača ali Repača, - ki sta danes napolnjeni s talnico (prim. si. 43; KLS, 1976, 166). Ko so še pasli govejo živino na vaški gmajni, so jo napajali v Veliki Repači. Gladina talne vode v Repači niha vzporedno s talnico ter gladino Velikovaškega potoka, ki teče zahodno od naselja. Ob nalivih in povodnjih, ki preplavijo travnike in deloma še drugo kmetijsko zem- ljišče ob Velikovaškem potoku, se napolnita tudi obe Repači. Po napeljavi vodovoda je Ve- lika Repača izgubila svoj nekdanji namen. Danes privablja le še race in gosi. Po zatrjevanju domačinov je voda v Veliki Repači, k i j e globoka približno 3 do 5 m, presahnila v zadnjih dvanajstih letih samo enkrat. Človek je skušal tudi zaščititi rečne bregove pred razdiralnimi učinki tekočih voda in s tem zavarovati kmetijsko zemljišče pred povodnjimi. Zato je večina Krkinega brega na obeh straneh porasla z vrbami, največkrat že ostarelimi, topoli in drugim grmičevjem. Da bi moglo drevje kar se da uspešno kljubovati bočni eroziji, ga je bilo treba dobro ukore- niniti. Zato najdemo ob Krki in deloma tudi ob njenih pritokih obsekane krošnje vrbovih dreves. Sredi travnikov rastoče vrbe nam marsikje nakazujejo nekdanji tok potokov, ki jim je človek menjal strugo šele v zadnjih nekaj desetletjih (npr. Radulja pri Škocjanu in Cučji Mlaki, Krka pri Dragi in Gorenji Gomili itd.; gl. si. 25, 27 in 28). Parcele mnogih zamočvirjenih travnikov so obdane z osuševalnimi jarki, ki jih najpo- gosteje spremljajo drevje in grmičevje črne jelše. To baje pozitivno vpliva na pridelek sena in otave. Vendar ima obraščenost travnikov in njiv z visokim drevjem in gostim grmičevjem tudi slabe strani, zlasti zaradi premikajoče se sence. To povzroča tudi škodo na pridelku, ne da bi že vedeli, kakšno je razmerje med to škodo in med koristjo, ki jo prinaša manjšanje za- močvirjenosti. Zoper to škodo se je človek pogosto boril s sekiro: zniževal je krošnje dreves ter redčil grmovje. To je spadalo med redna kmečka dela in se j e ponavljalo vsakih pet let. Debelejše jelševe veje so razsekali za drva, medtem ko so odsekane vrbove poganjke upo- rabili za kolje k vinski trti ali za fižolovke. Čeprav se trpežnost vrbovega kolja ne da pri- merjati s trajanjem kostanjevega, so ga vendarle uporabljali v vinogradih. Pri tem moramo upoštevati, da vsebuje kostanjevina precej tanina, ki se razkraja v zemlji. Zato ima vinski pridelek, ki raste ob kostanjevih drogovih, močan priokus po taninu. Prav zato je bilo men- da vrbovo kolje tako cenjeno v časih, preden so postavili betonske nosilne stebre. Drobnejše jelševe vejice so z listjem vred povezali v butare ter jih v avgustu, ko so opravljali v vinogradih poletno kop, zakopali k vinski trti (prim. M a k a r o v i č 1975,18). Po zatrjevanju niso bile namenjene samo zelenemu gnojenju po vinogradih, temveč pred- vsem rahljanju prsti. Pri varovanju strug se je človek posluževal še nekaterih drugih posegov. Posamezne krajše odseke potokov je zavaroval z betonskimi stenami (npr. v Šentjerneju, Podbočju, SI. 44. Mostovi z oboki (loki) so značilni na poplavnih področjih. Zaradi izpodjedanja tekoče vode so temelje nekaterih mostov zavarovali z lesenimi piloti. Na fotografiji je most prek Račne pri Hrvaškem Brodu SI. 45. Vodni prepust pod cesto Dobrava - Šentjernej pri naselju Roje. Zgornji del prepusta ima leseno »ograjo« oziroma »brano«, ki preprečuje povodnjim, da bi odnašale z dvorišč najrazličnejše predmete Družinski vasi itd.; prim. si. 22). S tem je vodi utrdil smer toka. Kjer imajo potoki hudour- niški značaj, je bilo rečno korito na posameznih najbolj izpostavljenih odsekih obloženo z debelejšim kamenjem, ki kljubuje razdiralni moči naraslih voda (npr. Kobilščica, Sušica, Skradnica). Le v redkih primerih je zavaroval človek izpostavljene, bočni eroziji izpostav- ljene bregove z lesenimi piloti (prim. si. 44). Ponekod so bili zaščiteni z lesenimi piloti bre- govi ob jezovih kakor tudi neposredno ob mlinih in žagah. V zadnjih desetletjih se je temeljito spremenil človekov odnos do potokov in njihovega vzdrževanja. Skrb za to je močno opešala, še posebno zato, ker primanjkuje v ta namen ustrezne kmečke delovne sile, kar je posledica preslojevanja prebivalstva v druge poklice ter izseljevanja v mesta in v industrijo. Zato so bregovi in struge čedalje bolj prepuščeni preoblikovalnim učinkom voda; navzkrižja med hidrološkimi zakonitostmi in družbenimi potrebami in koristmi pa se spet večajo. To pa se kaže tudi v spremembah v namembnosti zemljišč na poplavnih območjih in ob potokih sploh. 3.4. IZRABA TAL NA POPLAVNIH O B M O Č J I H Izraba tal na določenem območju je funkcija njegovih prirodnih in družbeno-gospo- darskih danosti. Pri tem so prirodne danosti trajnejšega pomena; lahko pa dobivajo s spre- membami družbenih in gospodarskih činiteljev povsem nove razsežnosti in veljavnosti (prim. I l e š i č 1962, 23-24; 1964, 5-8; M e d v e d 1970, 4-5). Take spremembe je do- življalo v zadnjih desetletjih tudi kmetijsko zemljišče na poplavnih območjih, ob Krki in njenih pritokih. Podrobnejša in najosnovnejša namembnost zemljišč na poplavnem svetu je prikazana na karti 3, ki je v prilogi. K vsebinski sestavi karte je potrebno dodati še nekaj metodoloških opomb: a) Karta prikazuje razporeditev glavnih zemljiških kultur, kakršna je bila ob Krki v letu 1976, ob njenih severnih pritokih pa v poletju 1980. Pri tem smo ponovno ugotovili, da so danes zemljiške kulture izredno spremenljiva kategorija kmetijskega zemljišča. Samo v zadnjem petletju je bilo mnogo njiv ponovno opuščenih v travnike. Vseh teh najnovejših sprememb, ki so v zvezi z ozelenjevanjem ornih površin, ni bilo mogoče prikazati na karti. b) Terensko kartiranje izrabe zemljišča je bilo opravljeno na podlagi topografske karte merila 1 : 25.000. Tudi v tem je razlog, da ni bilo mogoče vnesti v karto vseh najmanjših parcel. Povsod tam, kjer je bilo mogoče zarisati na karti tudi drobne parcele, smo prikazali tudi njihovo namembnost. c) Pogled na karti so bo zaustavil na sorazmerno majhnih njivah sredi travnikov na poplavnem svetu. Primerjava s preteklim stanjem, še tudi s povojnim, dokumentirano kaže, da njive na tem področju izredno naglo preraščajo travniki. Prav zato se mi je zdelo še to- liko bolj potrebno prikazati današnje orne površine na zemljišču, pa čeprav že kar simbo- lične, ki je bilo prvenstveno namenjeno polju še pred dvema desetletjema. č) Tudi sredi njiv je čedalje več travnatih površin. Pri tem smo skušali povsod, kjerkoli je bilo to mogoče ugotoviti ali so umetni travniki in druge ozelenjene površine (npr. de- teljišča) na poljih odraz gospodarnega kolobarjenja ali pa so te travnate površine zunanja podoba socialno-gospodarske preslojitve njihovih lastnikov. V prvem primeru smo s tra- vami (začasno) posejane parcele uvrstili še med njive, v drugem pa že med travnike. d) V kolikor je bilo mogoče smo prikazali izrabo tal na celotnem poplavnem svetu ter v njegovem neposrednem sosedstvu oziroma zaledju. S tem smo želeli vidno poudariti tiste geografske danosti in značilnosti poplavnih področij, ki neposredno vplivajo na funkcijo in fiziognomijo obrečnega sveta v različnih socialno-gospodarskih prilikah. V zvezi z neznatnim strmcem Krkine struge je tip povodnji na proučevanem ozemlju precej samosvoj. Gre za t.im. »mirne povodnji«, ki zaradi počasnega toka ne povzročajo večje škode na njivah in travnikih. Značilne so skoraj za vse spodnje dele Krkinih pritokov. Zanje je značilno, da poplavljajo obsežna zemljišča prav v času Krkinih povodnji, ko jih Krka s svojimi naraslimi vodami odriva in jim preprečuje izliv. Spremembe v kmetijski izrabi tal na poplavnih območjih ob Krki in njenih pritokih v marsičem odsevajo že orisano pojemanje potreb po izrabi pogonskih moči potokov in pomanjkanje delovne sile tako za samo obdelovanje obrečnega zemljišča kakor tudi za ure- jevanje strug. Spremembe izrabe poplavnega sveta pa smo morali nujno povezati s pregledom spre- memb v celotnem zaledju porečja Krke pod Otočcem, saj so navezane na ta širši okvir tako hidrografsko kakor tudi po osnovnih težnjah družbeno-gospodarskega razvoja. Podatki nam dovoljujejo osvetliti te spremembe za razdobje zadnjih 80 let (1896-1976). Ker imamo podatke na voljo le po katastrskih občinah, je bilo nemogoče jasno izdvojiti posamezna ob- močja poplavnega sveta. Nekatere katastrske občine zajemajo namreč izredno obsežne po- vršine pa tudi zelo različna geografska območja (npr. hribovski svet, gosto obljudene in ob- delane predele itd.). Vključili smo še podatke za leto 1955, da bi bile spremembe osvetljene tudi za razdobje stopnjujoče se deagrarizacije. 3.4.1 . Spremembe po zemljiških kulturah Porečje Krke pod Otočcem meri 550,39 km2. V letu 1976 je bila dobra petina zem- ljišča namenjenega njivam, 17,5% travnikom in 6,1 % pašnikom, 3,1 % je odpadlo na vi- nograde in 1,9% na sadovnjake. Gozdovi so pokrivali 45,9% obravnavanega ozemlja, a ne- rodovitne površine skoraj eno dvajsetino (4,5%). Tabela 9. Zemljiške kulture v porečju Krke pod Otočcem v letih 1896, 1955 in ¡976 (v ha) Zemljiška kultura 1896 1955 1976 Njive 14.605 14.539 11.544 Travniki 5.632 6.386 9.656 Sadovnjaki 694 831 1.049 Vinogradi 2.964 2.548 1.694 Pašniki 3.784 3.476 3.341 Gozdovi 25.462 25.091 25.284 Nerodovitno 1.899 2.157 2.471 Skupaj 55.040 55.028 55.039 V zadnjih osemdesetih letih je prišlo do pomembnih sprememb. Najbolj so se zmanj- šali vinogradi ( - 42,9%). Za eno petino se je zmanjšal obseg njiv ( - 20,96%) in skoraj za eno osmino (- 11,7%) pašnikov, medtem ko je ostal areal gozdov skoraj nespremenjen. Najmočneje so se razširili travniki (71,5%) in sadovnjaki (51,2%) pa tudi nerodovitnih po- vršin je bilo v letu 1976 za 30,1 % več. V dobi stopnjujoče se deagrarizacije v zadnjih dveh desetletjih (1955-1976) so izredno močno nazadovale njive ( - 20,6 %), pa tudi vinogradi so se zmanjšali za eno tretjino. Trav- niki so se povečevali s poprečno letno stopnjo + 2,43 %, porast sadovnjakov je znašal 26,2 % (letno + 1,25%), neproduktivnih površin pa 14,6%. Primerjava sprememb med obema družbenogospodarsko različnima obdobjema (1896-1955 in 1955-1976) nam pokaže, da so se v drugem razdobju (1955-1977) njive kar sedemnajstkrat hitreje zmanjševale kot pa v letih 1896-1955, ko je bila zanje značilna še stagnacija. Tudi ozelenjevanje, to je naraščanje travniških površin, je bilo v zadnjih dvaj- setih letih kar štirikrat hitrejše kot v prejšnjih letih. Vse druge zemljiške kulture so doživ- ljale nekoliko hitrejšo oziroma intenzivnejšo preobrazbo v prvem kot pa v drugem razdobju (podrobnosti prim. v tabeli 9). Zelo raznolike so prirodne osnove za izrabo zemljišča v kmetijske namene. Na pro- učevanem območju imamo obsežna dolinska dna, ki pa zaradi pogostih povodnji ali za- močvirjenosti niso primerna za intenzivnejše kmetijsko obdelovanje. Nismo presenečeni, da seje ohranil gozd na tako obsežni ravnini, k i je zamočvirjena (prim. M e I i k 1959, 335). Polja in sploh kmetijsko zemljišče se je naslonilo na sušnejši svet bodisi šentjernejskega vr- šaja bodisi na obrobje prodnate Krško - brežiške ravnine. Celotno gričevnato in hribovsko obrobje Krške kotline je izredno gosto obljudeno, kar je prispevalo k nastanku stare kul- turne pokrajine. Skratka, kmetijska izraba tal se je naslonila na vse prednosti in ugodnosti prirodnega okolja. Danes zavzemajo n j i v e petino celotnega obravnavanega ozemlja (leta 1896 še 26,54%). Najbolj so razširjene na območju Krško - brežiške ravnine ter na obrobju Šmar- ješke kotlinice, kjer zavzemajo do 50% vsega zemljišča (prim. risbo 6). Najvišji delež njiv je v k.o. Veliki Podlog (59,8 %), Šentjernej (46,2 %), Ostrog (45,6 %), Cerklje (44,7 %), Krška vas (44,6%) in Tomažja vas (41,7%). Delež njivskih površin med eno tretjino in dvema petinama je bil v letu 1976 še v k.o. Veliko Mraševo (33,4%) in Gradišče (34,1%). Značilno je, da se nadaljuje pas sorazmerno visokega deleža njiv (od 20 do 30%) proti zahodu v pre- del Podgorja (prim. tudi K o k o l e 1962, 127), na drugi strani pa proti severozahodu na pobočja Trškogorskih hribov ter Krškega hribovja. Manj kot desetina njiv je bila v tistih katastrskih občinah, ki zavzemajo tudi višja pobočja Gorjancev. Med njimi je izjema k.o. Kostanjevica, ki obsega precejšen del ravnice na obeh straneh Krke, a s svojim južnim de- lom že vključuje tudi kraški predel Gorjancev. V zadnjih dvajsetih letih (1955-1976) so se zmanjšale njivske površine za 20,6%. Najbolj so se zmanjšale v nekaterih odročnih hribovskih predelih (npr. k.o. Krsinji vrh - 39,2%, Telče - 36,4%, Orehovec - 37%) ter v nekaterih obrobnih območjih (Bušeča vas - 47,7% in Čatež - 50%). Večina naselij na Krško-brežiški ravnini je v povojnih letih iz- gubila od 15 do 25% njiv; enako so se zmanjšale njive na šentjernejskem vršaju, na ob- močju Podgorja ter skoraj v celotnem porečju Radulje in Laknice. Tudi na poplavnih ob- močjih ob Krki ter ob njenih pritokih so se močno skrčile (k.o. Kostanjevica za 30,9%, Dobrava za 27,8%, Mršeča vas za 26,5%, Družinska vas za 23,5% itd.; prim. kartogram na risbi 7 ter si. 27). T r a v n i k i , ki danes zavzemajo 17,54 % zemljišča (leta 1896 le 10,23% in leta 1955 11,61 %), so že od nekdaj ena izmed najbolj prevladujočih zemljiških kategorij na poplavnih predelih. Ponekod segajo tudi p a š n i k i , ki obsegajo le 6,1 % (leta 1896 tudi 6,88 %), ne- posredno na poplavni svet, kjer se njihove površine marsikje tesno prepletajo s travniškimi. Tu in tam je že težko razločevati travnike od pašnikov, čeprav slednjim pripadajo slabša, bolj zamočvirjena in tudi gosteje z grmovjem porasla zemljišča. Marsikje so travniki slabše negovani in izkoriščani kot pašniki. Na splošno kaže travnike in pašnike šteti skupaj kot travne površine. Največ travnatih površin je na poplavnih in zamočvirjenih območjih. Njihov delež se giblje med 30 in 54% v naslednjih k.o.: Veliki Podlog (30%), Mršeča vas (31,5%), Veliko Mraševo (31,5%), Krška vas (31,6%), Bela Cerkev (31,7%), Površje (33,4%), Gorenja vas (34,5%), Bušeča vas (35%), Gradišče (38,8%) in Dobrava (54,1 %). Tudi v drugih predelih, ki neposredno mejijo na navedena območja, pripada travnikom skupaj s pašniki še vedno ena četrtina in več površin (prim. kartogram na risbi 8). V zadnjih osemdesetih letih so se povečali travniki za 71,4%, a samo v zadnjih dvaj- setih letih za 3.270 ha ali za 51,2%. Razmerje med ornimi površinami ter travniki s e j e spremenilo od 2,6 : 1 v letu 1896 na 2,3 : I v letu 1955 in le še na 1,2 : 1 v letu 1976. Vzrok ozelenjevanja ni samo v razmahu živinoreje, soodločale so najrazličnejše družbeno- politične in gospodarske okoliščine. Računi pokažejo, da je med zmanjševanjem njiv in večanjem travnih površin zelo majhna soodvisnost, saj je korelacijski koeficient (r) nizek in znaša - 0,38916. Med osnov- nimi vzroki ozelenjevanja odpade samo okoli 15% na opuščene njive. Le zmerna je sood- Risba 6. Delež (%) njiv v letu 1976 Drawing 6. The Share (in %) of Fields in 1976 oo sO Risba 7. Zmanjšanje njivskih površin v letih 1955-1976 Drawing 7. Decrease of Field Surfaces during 1955-1976 0 -10,1 -15,1 -20,1 -25,1 -35 ,1 10 % > 15 % 20% 25% 35% Risba 8. Delež (%) travnikov in pašnikov v letu 1976 Drawing 8. The Share (in %) of Meadows and Pastures in 1976 visnost tudi med deagrarizacijo in zmanjševanjem njiv. Ustrezen korelacijski koeficient (r) znaša - 0,55081. V letih 1955-1976 so se zmanjšali travniki le na območju k.o. Oštrc, in sicer za 6,9%; vsa druga območja imajo danes več travnikov kot so jih imela sredi petdesetih let. Presenet- ljivo je, da so se najbolj povečali travniki tam, kjer so se močno zmanjšale njive. Danes je dvakrat več travnikov kot pred dvajsetimi leti v naslednjih k.o.: Stojanski vrh (102,5%), Veliki Podlog (106,9%), Bušeča vas (117,1 %), Telče (117,2%), Krsinji vrh (136,7%), Cer- klje (139,2%), Bela Cerkev (146,7%), Žaloviče (148,3%), Gorenja vas (158,2%) ter Zagrad (164,6%). Na območjih nekaterih katastrskih občin med Belo Cerkvijo in Cerkljami, ki ob- segajo neposredno tudi poplavni svet, pa v tem času ni bilo pomembnejšega povečanja trav- nikov (npr. k.o. Smednik + 18%, Mršeča vas + 25%, Dobrava + 26%, Gradišče + 38%, Podbočje + 42%, Senuša + 42%, Veliko Mraševo in Kostanjevica po + 47% ter Ostrog +48%). Njihove površine so se v tem času povečale v povprečju le za dobro tretjino (+36,5%), in sicer v razponu od 17,6 do 48,1 %. Tudi v hribovskih in gričevnatih predelih so se po- večali travniki za manj kot je znašala poprečna stopnja njihove rasti v celotnem porečju Krke pod Otočcem (prim. podrobnosti na kartogramu risbe 9). Čeprav so se v zadnjih osemdesetih letih v i n o g r a d i zmanjšali skoraj za polovico, so vendarle še danes pomembna postavka pri dohodkih kmečkih gospodarstev (prim. M a k a r o v i č 1975, 17). Vinogradi obsegajo 3,1% proučevanega ozemlja (leta 1896 še 5,4% in 1955. leta 4,6%). Tukajšnje vinogradništvo sodi po B e l c u v mezoregijo subpa- nonskega Posavja, kjer pa razlikujemo dve submezoregiji: Raduljsko-krško hribovje ter Kostanjeviško Podgoije ( B e l e c 1973, 150). V letu 1976 je bil najvišji delež vinogradov v k.o. Bela Cerkev (26,3%), Ravne (16,6%), Črešnjice (12,6%), Podbočje (8,6%), Bušeča vas (8,4%), Krsinji vrh (7%), Raka (6,7%), Stojanski vrh (6,6%), Gor. Orehovica (6,1 %), Laknice (5,9%) in Čatež (5,8%). Bolj kot katerakoli druga zemljiška kultura je bilo deležno vinogradništvo izredno ve- likih površinskih sprememb. V zadnjih osemdesetih letih so se zmanjšale njegove površine za 42,8%, a samo v povojnih letih za dobro tretjino (- 33,5%). V letih 1896-1976 so se vinogradi najbolj skrčili v k.o.: Bučka ( - 77%), Ornuška vas ( - 76%), Gorenja vas ( - 75,5 %), Trebelno ( - 75 %), Tomažja vas ( - 71,2 %), Dobrava ( - 68,4 %), Telče ( - 68 %). Po- nekod pa so se v tem razdobju vinogradi tudi povečali, in sicer največ v predelih, ki niso več tipično vinogradniški in kjer je odstotek površine, zasajene z vinsko trto, izredno nizek: k.o. Bušeča vas (+ 133%), Cerklje (+ 126%), Čatež (+21 %), Globočiče (od 0,5 ha na 12,5 ha), Mršeča vas (od 0,07 na 1,11 ha), Ostrog (+ 129 %), Podbočje (+86 %), Planina (+ 22 %) in Stojanski vrh (+ 215%). Vsa navedena območja, ki so imela leta 1896 le 75,12 ha vi- nogradov, pa so jih imela osemdeset let kasneje že 316,62 ha. Zanimivo je, da vse navedene katastrske občine sodijo v obseg Kostanjeviškega Podgorja, za katerega je značilno, da so se vinogradi povečevali od konca preteklega stoletja naprej (prim. tudi B e l e c 1973, 186). Pri proučevanju poplavnih območij ugotavljamo, da imajo vinogradi podobno funkcijo kot njive. Še več. Večina vinogradov zavzema prisojna pobočja, kjer so nekateri morfološki procesi izrazitejši kot pa v drugih, neizpostavljenih predelih. Tudi padavine, še posebno plohe in nevihte, imajo pomembno vlogo pri odnašanju in izpiranju prsti. Kajti vinograd- niška tla so ponavadi skozi vse leto gola in zato še toliko bolj izpostavljena najrazličnejšim vplivom sonca, vetra in dežja. S a d j a r s t v o je manj pomembna gospodarska ponoga, saj mu je namenjenih le 1,91% površin (leta 1896 1,26% in 1955. leta 1,51%). V zadnjih osemdesetih letih so se povečali s a d o v n j a k i za 51,2 %, v zadnjih dvajsetih letih pa za 26,2 %. Le redko zavze- majo sadovnjaki dvajsetino zemljišča (Šentjernej 8,7%, Raka 6,9%, Gorenja vas 5,5%). Za sadovnjake je značilno, da so se povečevale njihove površine v obeh razdobjih. V letih 1896-1976 so se nasadi sadnega drevja podvojili v naslednjih k.o: Laknice (+389%), Bela Cerkev (+294%), Trebelno (+254%), Planina (+247%), Gorenja vas (+223%), Podbočje (+167 %), Krška vas (+155 %), Jelševec (+143 %), Šentjernej (+141 %), Čatež (+133 %), Cer- Risba 9. Spremembe travniških površin v letih 1955-1976 Drawing 9. The Changes of Grass Surfaces betwen 1955 and 1976 •o UJ kije (+120 %) in Ornuška vas (+111 %). Ponekod so se površine sadovnjakov v zadnjih 80. letih tudi zmanjšale, tako smo ugotovili v sedmih k.o Šentpeter ( -12,4%), Polhovica ( -12,9%), Oštrc ( -32,2%), Globočice ( -34,3%), Kostanjevica ( -44,2%), Črneča vas ( -41 ,4%) in Veliki Podlog (-68,1%). V drugem razdobju (1955-1976) so se površine sadovnjakov več kot podvojile v osmih katastrskih občinah: Bela Cerkev (+100%), Gorenja vas (+126%), Staro Zabukovje (+127%), Ornuška vas (+132%), Krška vas (+153%), Jelševec (+165%), Trebelno (+239,5%) in Laknice (+306%). Zmanjšale pa so se v 17 k.o., in sicer za več kot tretjino v k.o. Oštrc ( -34%) , Globočice ( -36%) , Veliki Podlog ( -38%) , Stojanski vrh ( -46%) , Kostanjevica ( - 5 2 % ) in Črneča vas ( -78%) . Če štejemo sadovnjake in vinograde skupaj, se pokaže, da sta ti dve zemljiški kategoriji osredotočeni na vzhodni del Kostanjeviškega Podgorja ter na Raduljsko-krške gorice (prim. tudi B e l e c 1975, 108 in 122). Več kot desetino zemljišča zavzemajo sadovnjaki z vino- gradi v k.o. Bušeča vas (10,2%), Podbočje (12,6%), Šentjernej (13%), Raka (13,6%), Čreš- njice (14,8%), Ravne (19,2%) in Bela Cerkev (30,5%; prim. kartogram na risbi 10). V zadnjih dveh desetletjih so se v večini k.o. zmanjšale skupne površine vinogradov in sadovnjakov, le v 16 k.o. so se povečale. Najbolj so se povečale v k.o. Krška vas (+143%), precej manj pa v k.o. Cerklje (+58%), Ostrog (+61 %) in Globočice (+75%). Za več kot polovico pa so se zmanjšali sadovnjaki z vinogradi v k.o. Bučka ( -54%) , Telče ( -60%) , med polovico in tretjino pa še v k.o. Kostanjevica ( -48%) , Brusnice ( -45%) , Jel- ševec ( -43%) , Senuša ( - 3 7 % ) in Gorenja vas ( - 3 4 % ; prim. risbi 11 in 12). Za poplavne razmere so zelo pomembne površine g o z d o v . Gozdovi pokrivajo 45,9% obravnavanega ozemlja, in ta odstotek se v zadnjih osemdesetih letih ni bistveno zmanjšal ( -0 ,7%). Gozdovi so torej najstabilnejša zemljiška kategorija. Zdi se, da smemo iskati glavni vzrok za močno ustaljenost razmerja med gozdovi in drugimi zemljiškimi ka- tegorijami v stari, že davno ustaljeni naselitveni zgodovini z gosto obljudenostjo. Skoraj povsod pokrivajo gozdovi še danes dve petini ali več površja, manjši (10-30%) je njihov delež le na dveh gosteje obljudenih območjih: Krško-brežiški ravnini ter na šentjernejskem vršaju in okoli Vinjega vrha. Več kot tri petine gozdnih površin je v k.o. Brusnice (61,5%), Orehovec (63,8%), Glo- bočice (65,5%), Staro Zabukovje (66,8%), Vrhpolje (73,4%) in Trebelno (74,7%). Med do- linskimi in ravninskimi območji je najmanj gozdov v k.o. Bela Cerkev (10%), Cerklje (10,1 %), Šentjernej (11,2%), Dobrava (13%), Krška vas (13,7%), Tomažja vas (13,7%) ter Veliki Podlog (17,1%; prim. risbo 13). Še posebej velja opozoriti na pomembnost in obsežnost Krakovskega gozda (v ljudski govorici Krakovo), ki pokriva zamočvirjeno in pogostokrat poplavljeno ozemlje. Krakovski gozd, ki ga v glavnem sestavlja hrast, predstavlja pravo oazo panonskega tipa gozda na tu- kajšnji ravnini (gl. tudi M e 1 i k 1959, 335-336 in kartogram na str. 309). Zaradi zamoč- virjenosti in nepreglednosti se mu je človek izogibal vse do novejšega časa. Še danes je Kra- kovo pomembna ločnica v gospodarskem kot v naselitvenem pogledu med prodnato Krško- brežiško ravnino na vzhodu in mlajšimi krčevinami v Zakrakovju ter med gosto obljude- nostjo Šentjernejskega polja na zahodu. Krakovski gozd je izrednega gozdarsko-gospodarskega pomena. Poleg tega predstavlja s svojimi značilnimi vegetacijskimi združbami, redkimi rastlinskimi vrstami ter gnezdišči redkih ptičjih vrst izredno dragoceno območje znanstveno-raziskovalnega dela številnih vej biologije in gozdarstva. Leta 1952 je bil del pragozda zakonsko zaščiten, in sicer ob potoku Lokavec (med Malim Mraševim na vzhodu in Koprivnikom na zahodu, Malencami na jugu ter Malim in Velikim Korenom ter Zaloko na severu) kot naravni rezervat. Zavarovana površina nižinskega pragozda meri 40 ha. To je tudi naš edini nižinski (sekundarni) pragozd v nadmorski višini okrog 150 m in je med tovrstnimi gozdovi v Jugoslaviji tudi izredno dobro ohranjen. Poleg tega se odlikuje še po nekaterih naravnih (fizično-geografskih) da- nostih (npr. zalivajo ga redne povodnji, glinena podlaga, nizka nadmorska višina itd.; po- drobnosti glej v Inventar naravne dediščine Slovenije, 1976, 340-341). - 2 0 3 0 % - 3 0 6 0 % Risba 12. Spremembe skupnih površin vinogradov in sadovnjakov od 1896 do 1976 Drawing 12. The Changes of Vineyard and Orchard Surfaces betwen 1896 and 1976 Risba 13. Delež (%) gozdov v letu 1976 Drawing 13. The Share (in %) ob Forests in 1976 3.4 .2 . Znači lne poteze v izrabi zemljišč na poplavnih območjih Večina zemljišča na poplavnih območjih ob Krki in njenih pritokih je neposredno vključena v kmetijsko posest. Do nedavnega so bile tu le gmajne v skupni vaški (srenjski) posesti. Na skupnem vaškem pašniku so se združevali interesi večine uporabnikov tega zemljišča. Zato seje na gmajnah uveljavljala in vse do nedavnega ohranila kolektivna izraba zemljišča (npr. vaški pašniki v naseljih Veliki Podlog, Naklo-Kalce, Mihovica, Drama, Roje, Groblje, Veliko Mraševo idr.). Tisti deli vaškega zemljišča, ki so bili razdeljeni že med posestnike, so bili neposredno vključeni v kmečko gospodarstvo. S porastom števila prebivalstva so začeli iskati nove kmetijske površine. Zato je pre- bivalstvo dolinskih poplavnih območij, ki so bila zelo različno vključena v dotedanji sistem kmečkih gospodarstev, najpogosteje iskalo prav na poplavnem zemljišču nove možnosti za razširitev kmetijske izrabe. Tla na poplavnih območjih ustrezajo številnim njivskim kul- turam, čeprav tamkajšnje njive preplavljajo povodnji. Posebno pozornost so vzbujali v človeku predeli na obrobju ozemlja z rednimi povod- njimi in gozdov. Gozd se je tu že stoletja umikal nazaj, krčenje gozda pa se je ustavilo tam, kjer je horizont talnice izredno visok in neposredno vpliva na zamočviijenost. Izkrčene jase sredi obsežnega Krakovskega gozda najbolj zgovorno pričajo o selektivnem krčenju gozdov. Povsod tam, kjer so že samo majhne razlike v kakovosti tal, povzročene po mikroreliefnih prilikah, se je umaknil gozd drugim zemljiškim kategorijam, najpogosteje travnikom ali pašnikom. Več mlajših krčevin je mogoče spoznati med južnim in zahodnim robom Krakovskega gozda ter severnim obrobjem poplavnega sveta, in sicer skoraj na celotnem odseku med Do- bravo oziroma Čučjo Mlako in Malim Mraševim, ki stoji že na zahodnem obrobju Krškega polja. Na tem skoraj deset kilometrov dolgem obrobnem pasu so številne, tu krajše, tam daljše zajede krčevin z obdelovalnim zemljiščem, ki razrezuje in razjeda obrobje Krakov- skega gozda. Mnogih krčevin med cesto in gozdom se je oprijelo ime Krč ali Krče. Še do sredine petdesetih let je bilo na poplavnih predelih ob Krki mnogo njiv (prim. si. 26, 27). Ob tem se nam postavljajo vprašanja, ali so te njive nastale že ob kolonizaciji današnjih poplavnih območij, ali so bili ti predeli že ob nastanku njiv izpostavljeni vplivom rednih povodnji, ali pa je morda današnja podoba njivskega sveta na poplavnih območjih le ostanek nekdanjih obsežnejših ornih površin? Pri izrabi zemljišča na poplavnih območjih, še posebej pri pregledu njenega razvoja, ki se naslanja na naselitev teh predelov, je potrebno še opozoriti na s i s t e m z e m l j i š k e r a z d e l i t v e . Kajti prav v njem se nam vsaj posredno zrcalita potek in oblika naselje- vanja današnjih poplavnih predelov ob Krki. 11 e š i č e v a proučevanja so ugotovila, da je med drugim značilno tudi za Čučjo Mlako, Hudenje, Zameško in druga naselja proti severovzhodu razdelitev polja na drugotne grude ( I l e š i č 1950, 89). To nam potrjuje mlajšo poselitev, ki je bila v obliki samotnih kmetij. Nadalje je ugotovljeno, da imajo ne- katera naselja, ki vključujejo v svoj proizvodni sistem tudi poplavne predele, kombinirane oziroma sestavljene oblike in sisteme zemljiške razdelitve. Za Hrvaški Brod, Čisti Breg, Mr- šečo vas (vse skupaj je v k.o. Mršeča vas) je značilno, da imajo njive razdeljene na delce, travnike pa na grude ( I l e š i č 1950, 49). Za poplavna območja ob Krki pod Otočcem so značilne naslednje oblike poljske razdelitve: v zahodnem delu prevladujejo polja v prehod- nih oblikah med grudami in delci. Pri Breški vasi in njeni okolici so že polja v pravih ali prvotnih grudah. Za zamočviijene spodnje dele šentjernejskega vršaja (Mihovica, Roje, Drama) je značilna razdelitev polja na celke in drugotne grude s prevlado drugotnih grud. To obliko poljske razdelitve najdemo še na Dobravi ter skoraj na vsem zahodnem obrobju Krakovskega gozda. Večina drugih naselij na desni strani Krke od Drame navzdol ima polja v pravih ali pravilnih delcih ( I l e š i č 1950, karta v prilogi). Na osnovi zbranih katastrskih statističnih podatkov, ki so urejeni po katastrskih ob- činah, ni bilo mogoče spoznati sprememb zemljiških kategorij na poplavnih območjih. V tistih katastrskih občinah, ki segajo s svojim zemljiščem na poplavna območja, je bilo opu- ščanje njiv v prid drugih zemljiških kategorij celo za spoznanje slabotnejše kot v občinah, ki ne vključujejo poplavnih predelov. To pa lahko pomeni: da so bila naselja na poplavnih območjih vseskozi trdneje kot druga navezana na izrabo ornih površin, in drugič, da je bila odbira namembnosti zemljišča na poplavnih predelih izredno skrbna in je bilo zato manj površinskih sprememb. Zdi se pa, da so se njive na poplavnih območjih v zadnjem poldru- gem desetletju izredno naglo umikale, in sicer največ v prid travnikov. Podrobnejša razčlenitev katastrskih podatkov je pokazala, d a j e bilo v letih 1955-1976 ozelenjevanje na škodo manjšanja njivskih površin na poplavnih predelih za spoznanje sla- botnejše ( - 0 , 8 9 % letno) kot drugod ( - 1 , 0 3 % letno). Primerjava za zadnjih osemdeset let pokaže, da je razlika v opuščanju njiv med poplavnim in nepoplavnim svetom v porečju Krke pod Otočcem, minimalna. Opozoriti pa velja na obdobje 1896-1955: tedaj so se zmanjšale njive na poplavnem svetu za 1,6%, v nepoplavnem svetu pa se je njihova po- vršina povečala za 0,14%. Spreminjanje njiv v druge zemljiške kategorije je zajelo vse predele obravnavanega po- rečja Krke. Sprožili so jih družbeno-gospodarski činitelji. Podoba je, da so bile pri tem iz- redno pomembne prirodne danosti (npr. relief, močvirje, poplavni predeli). V dolinsko-rav- ninskih predelih so se umikale njive s poplavnega, zamočvirjenega sveta ter s tistih parcel, ki so bile najbolj oddaljene od kmečkih domov. V gričevnato-hribovskih predelih sta po- gojevala opuščanje oziroma spreminjanje njiv v druge kmetijske namene predvsem strmina in velikost parcele, kar je pač v neposredni zvezi z načinom obdelovanja zemlje. Nekdanje obsežnejše njivske komplekse, ki jih danes ni več, ali pa so zaradi ozelenje- vanja razbiti na posamezne parcele, smo ugotovili: na Tržiču - otok na Krki pri Dolenjem Kronovem, med Breško vasjo in Gorenjo Gomilo, v Ključu, to je severno od Drame, v Koprivniku, severovzhodno od Šentjakoba, pa na Rasuljah, to je severovzhodno od Ost- roga, vzhodno od Podbočja na površinah z ledinskimi imeni Zaloka, Ograje, Brge, Brodišče. Na levi strani Krke je v celinah pod Velikim Mraševim obsežen kompleks Dolenjega polja že povsem spremenjen v travnike. Tudi med Mršečo vasjo in Malencami je bilo na Cezlu ali Ceziju še po drugi svetovni vojni več njiv kot pa jih je danes. Ob Račni navzgor do za- močvirjenih travnikov Ščurke je bil strnjen predel njiv vse do kmetije Ščurkuc, ki je pro- padla med obema vojnama. Tudi na Cezlu so še vidni sledovi selišča Globočnikovega kmečkega doma, katerega domačija je usahnila kmalu po prvi svetovni vojni. V obsežnem predelu med Račno, Krko in Čučjo Mlako so travniki prerasli številne njive šele v zadnjem poldrugem desetletju. Naglo opuščanje njiv je značilno tudi za Gržeško polje med Senušo in Velikovaškim potokom. Tod so najštevilnejši primeri, da so opustili tiste njive, ki so jih zalivale pogostejše povodnji. Večina današnjih travnikov med Drago in Dolenjim Kronovim ter cesto po levi strani Krke je nastala iz nekdanjih njiv. Podoba je, da je bila njivska parcelacija v tem delu usmerjena prečno na strugo Krke. Tako je prizadela povodenj vsakemu posestniku le spod- nji del njivske parcele. S tem v zvezi naj opozorimo na potek spremembe njiv v travnike. Preden so njivo opustili, so jo praviloma zasejali s črno deteljo ali lucerno. Po prvem letu, ko je dala detelja še tri košnje pridelka, se je izraba zemljišča izenačila z drugimi travniki. Obdelava njiv na poplavnem območju se ne razlikuje od obdelave drugih ornih po- vršin. Razlike se pokažejo šele v posevkih. Na poplavnih njivah so v glavnem sejali pšenico, ne pa rži in ječmena, koruzo, sirek, peso in repo, med krmilnimi rastlinami pa črno deteljo in lucerno, ne pa koroške detelje. Na nepoplavnih njivah so pridelovali poleg drugega še krompir, proso, prašno korenje, rž in soržico. Čeprav se je zmanjšalo do danes število njiv- skih posevkov, so njive na poplavnih območjih ohranile večino svojih nekdanjih posevkov. Do občutnejših sprememb je prišlo na nepoplavnih njivah, kjer je postal krompir poleg ko- ruze, pšenice in ovsa izredno pomemben poljski pridelek. Le redki sejejo še rž in ječmen, izjemoma pa še nekaj ajde kot strniščni posevek. SI. 46. Nekdaj so bili čolni pomembno prometno sredstvo ne le ob povodnjih, temveč tudi pri prehodih prek Krke. Most čez Krko med Drago in Gorenjo Gomilo SI. 47. Konstrukcija enega izmed značilnih lesenih mostov na Krki. Širino reke so premagali z večjim številom lesenih nosilnih opornikov (johe). Čoln pod mostom ne služi več prevozu prek Krke, temveč le še ribičem. Posnetek je iz Mršeče vasi Tiste domačije, ki imajo polja le na poplavno-zamočvirjenem svetu, so prisiljene, da na svojski način izrabijo svoje njive. Prav na teh območjih smo našli polikulturni sistem posevkov na posameznih parcelah. Spodnji deli njiv, ki sodijo k poplavnemu svetu, so po- navadi posajeni s koruzo, kolerabo, peso, zeljem, medtem ko je sušnejši in nepoplavljeni del parcele namenjen krompirju (npr. Čučja Mlaka, Sajevce, deloma tudi Čadraže in Ma- lence). Pri kmetijah, ki so imele polja na poplavnem in nepoplavnem svetu, ni bilo večjih težav pri izbiri njiv za posamezne posevke. Vse do nedavna je bila močna želja gospodarjev z zamočvirjenih predelov Zakrakovja po nakupu sušnejših njiv na šentjernejskem prodnem vršaju. Tisti, ki jim je uspelo dobiti takšno njivo, so jo intenzivno vključili v svoje gospodarstvo. Za te njive je veljal najpogosteje sistem dvoletnega kolobaija, kjer se je pri- delek krompiija menjaval z žitnim posevkom (najpogosteje s pšenico). Drugačno je obdelovanje njiv na območjih, kjer se poplavni svet dopolnjuje ali pove- zuje z zamočvirjenim. Tam se kažejo že na zunaj svojstvene poteze: ožji ogoni na njivah so obrobljeni z globokimi razgoni. Globlji in širši razgoni služijo osuševanju zamočviije- nega zemljišča, v času povodnji pa zbiranju poplavnih voda, oziroma k njenemu hitrejšemu odtoku. Za večino zamočvirjenih območij je značilno, da so njivske in travniške parcele obrobljene z osuševalnimi jarki. Dokler je bilo po domačijah zadostno število za delo spo- sobnih kmečkih ljudi, dotlej so bili osuševalni jarki redno vzdrževani. Tudi sodobno in mehanizirano obdelovanje zamočvirjenih njiv ima svoje meje. Teh polj ni mogoče obdelovati s sodobno kmetijsko mehanizacijo ob vsakem vremenu. V de- ževnih letih napravijo stroji, v kolikor je z njimi sploh mogoče delati, precejšno škodo. Zato se je ohranil na številnih krajih dosedanji, v praksi preizkušen način obdelovanja zamoč- viijenih njiv. Pri njem imata pomembno vlogo konj ali govedo kot vprežna živina. Spoznali smo že, d a j e prišlo na proučevanem ozemlju do temeljitega zmanjšanja njiv- skih posevkov v zadnjem poldrugem desetletju. Nekaterih pridelkov, ki so bili kmetijam še do nedavnega pomemben vir vsakdanje prehrane (npr. ječmen, soržica, proso, ajda), ne pridelujejo več v znatnejših količinah. Zdi se, da smo upravičeni postaviti naslednjo misel: z zmanjševanjem nekdanjega števila najrazličnejših njivskih posevkov, ki so bili potrebni vsakdanji, ne raznoliki preskrbi prebivalstva z osnovnimi živili, seje pričel razkroj nekdanje samooskrbne usmerjenosti kmetijstva. Tudi tukajšnje kmetijstvo je bilo sposobno s pridelki žit, krompirja in drugih poljedelskih dobrin oskrbovati prebivalstvo na svojem območju. Z možnostmi zaposlitve vsaj delnega presežka podeželskega prebivalstva v neagrarnih de- javnostih, se je zmanjšala agrarna preobljudenost. Z razslojevanjem kmečkega življa, ki je zaposlen v industrijskih ali urbanih naseljih, a živi in stanuje na domovih kmečkih domačij, doživlja podeželje korenito preobrazbo. Naglo se izmenjuje fiziognomija nekdanjih in da- našnjih kmečkih domov. Deagrarizacija pušča vidne sledove v zunanji podobi celotnega vaškega zemljišča. Najvidnejša preoblikovanja, ki so odraz funkcijskih sprememb naselij, pa doživljajo njivski kompleksi, še posebej tam, kjer sta način obdelovanja in donosnost neposredno odvisna od prirodnih danosti. Skrb za obdelovanje travnikov na poplavnih območjih je bila vedno zakoreninjena v kmečkem človeku. Saj so bili travniki vedno pomemben del zemljišča sleherne domačije, na katerem je slonela živinoreja. Kakršnakoli že je bila kakovost travnikov, izrabljali so jih po svojih najboljših močeh in v skladu z različnimi oblikami in smermi živinoreje. Razporeditev njiv in travnikov na poplavnih območjih je neposredno odvisna od di- namike poplavnih voda, smeri njihovega toka ter njihovih višin. Primerov za to trditev je mnogo. Se prav posebej se vidijo na območjih velikih okljukov, ki jih je izoblikoval Krkin tok. Tam so polja razmeščena neposredno ob reki in šele nato sledi pas travnikov, ki ga ponavadi z obeh strani omejujejo njive (npr. Dobrava, Šentjakob, Koprivnik, Veliko Mra- ševo, Podbočje itd.). Vsi tisti travniki, ki so jih zajele Krkine vode ali so jih zalile narasle vode njenih pri- tokov, so bili vseskozi deležni človekove pozornosti. Kjer je bilo potrebno, jih je očistil člo- vek različnega nanosa, ki so ga odločile povodnji. Tega ponavadi ni bilo dosti, saj poplavni SI. 49. Kostanjevica na Krki stoji na poplavnem svetu. Dostop v mesto na otoku je mogoč po dveh lesenih mostovih ter brvi. Pogled na zahodni most, ki je naslonjen na številne lesene opornike SI. 48. Na levem bregu Krke, pri naselju Malence, osamljeno stoji lesena »ranta«, naprava za privez čolnov. Postavljena je bila po drugi svetovni vojni. V zadnjem času so izgubili čolni kot prometno sredstvo za prevoz ljudi prek Krke skoraj vso svojo nekdanjo veljavo potoki ob svojih rednih povodnjih ne odlagajo znatnejših količin plavja. Največjo škodo so naredile povodnji, ko so zalile travnike pozno pomladi ali poleti. Tudi v tem je delni vzrok za metljavost značilno za živino (govedo), ki se hrani s krmo s poplavnih ali zamoč- virjenih travnikov. Ali so obsežna območja zamočvirjenih travnikov pogojevala razvoj konjereje? Le ta je dosegla nenavadno visoko stopnjo razvitosti v začetku našega stoletja. Tudi danes, ko me- hanizacija nezadržno izpodriva stare oblike obdelovanja kmetijskih zemljišč z vprežno ži- vino - konji, volmi in kravami, so se konji obdržali na večini kmetij. Res je, da njihova vloga se je sicer občutno zmanjšala pri obdelovanju ravninskega zemljišča, še vedno pa je nepogrešljiva pri opravilih v vinogradih. Poleg tega je marsikdaj še potrebna pri obdelo- vanju zamočvirjenih polj ali pri vožnji sena in otave z zamočvirjenih travnikov. Z delno mehanizacijo kmetijstva, ki je prevzela nekatera najtežja kmečka opravila (košnjo, spravilo žitnega pridelka, oranje itd.), se je spremenilo tudi delo na travnikih. S strojno obdelavo pa prihaja na zamočvirjenih travnikih do nekaterih novih fiziognomskih potez. Na njih se čedalje vidneje kažejo sledi kolesnic traktorske kosilnice. Podoba je, da se kolesnice počasi poglabljajo. Zlasti vidne postanejo ob deževju, ko jih zalije deževnica. V kolikor uporabljajo pri gibanju kosilnice vedno isto smer, postaja zemlja pod njenimi kolesnicami čedalje bolj zbita in zato manj prepustna za površinske vode. Traktorske (ali druge) kolesnice pomenijo pravo omrežje vzporedno potekajočih jarkov, globokih do 15 cm. Čim bolj je zemljišče mokrotno, tem vidnejši so sledovi strojev. Zamočvirjene travne površine tudi omejujejo uporabnost strojev pri obdelovanju nji- hovega zemljišča. Dlje časa po povodnji ali po deževju so tla neprimerna za strojno ob- delavo. Prevelika zamočvirjenost travnikov pa ne dovoljuje uporabe traktorskih kosilnic pri košnji kakor tudi ne traktorjev pri spravilu sena ali otave. Tipičen primer selektivne uporabe različnih strojev pri košnji predstavlja travnati predel ob Račni, imenovan Ščurke. Travnike do nekdanjega selišča domačije Ščurkuc je mogoče v vsakem času, razen ob povodnjih in nekaj dni po njih, kositi s traktorji- Od tu navzgor, ko postaja zemlja čedalje bolj zamočvirjena, pa se uveljavlja uporaba različnih ko- silnic pri spravilu sena. Kolikor toliko ugodni prrrodni pogoji za travnike so le med regu- lirano Račno in Martinkom (prim. si. 23). Zemljišče na levi strani Račne je močno zamoč- virjeno. Zato je na njem že ob normalnih pogojih neuporabna kakršnakoli mehanizacija. Spodnje dele travnikov Krče ob Račni, ki se prepletajo še z osamljenimi parcelami njiv, so kosili vedno dvakrat letno. Na Ščurkah so pospravili samo seno in od male maše naprej (8. september) so lahko pasli po teh travnikih vsi vprek. Še danes kose po Ščurkah praviloma samo enkrat, in sicer najpogosteje potem, ko pospravijo žita s polj. Travno rastje iz najbolj zamočvirjenih predelov Sčurk je namenjeno le za steljo. Zaradi pomanjkanja de- lovne sile, je ročna košnja domala že povsem opuščena. Zato postajajo na levi strani Račne nekdanji travniki čedalje bolj zamočvirjeni. Tu raste trava samo v šopih, med njimi pa stoji talna voda. Po zatrjevanju domačinov so šopi trav pomešani z grmovjem čedalje višji. To rast v višino pogojuje zapuščenost zemljišča. Podobna izrabi Ščurkov je izraba zemljišča tudi ob Mali in Veliki Muzgi pri Velikem Mraševem. Dokler so močvirnate travnate po- vršine ob obeh Muzgah še redno pokosili vsako leto, je bilo zemljišče sušnejše kot je danes. Še do začetka 60. let so lahko vozili seno s teh travnikov, kar pa je danes že nemogoče. Tudi tukaj raste higrofilno travno rastje v čedalje bolj ločenih šopih, v katerih prevladuje loček. Svet ob Muzgah je večinoma zapuščen. Pokošena trava je v glavnem namenjena za steljo, ki jo morajo znositi s koši do vozov. Do začetka 20. stoletja je bila ta zemlja še skup- na vaška posest. Ko so jo razdelili med vaške upravičence, jo je vsak dobitnik vključil v obseg svoje domačije ter ji namenil vlogo, kakršno so ji zagotavljale in odrejale prirodne danosti. Pridelek krme na zamočvirjenih predelih ni bil nikdar kakovosten. Slabša kisla trava je služila predvsem prehrani konj, ki so jim jo pokladali čez noč; podnevi so dobivali tudi konji boljše sladko seno. Kislo krmo so pokladali tudi goveji živini, predvsem jalovi. Njena krmilna vrednost je komaj odtehtala boljšo slamo. Kadar so pokladali molznicam krmo z zamočvirjenih travnikov, so dajale zelo malo mleka. Na nekaterih poplavnih območjih Krke smo našli osamljene parcele vinogradov. Ti nasadi vinske trte so mlajšega porekla in segajo najdlje v začetek tega stoletja. Brez dvoma so ti vinogradi nastali zaradi bližine, ker so vsi drugi vinogradi po goricah in obrobnem hri- bovju. Ali so morda bližina, pa možnosti strojne obdelave vinogradov na poplavnem svetu odtehtale slabšo kakovost pridelka, kot pa ga daje grozdje z obrobnih predelov? Zaneslji- vega odgovora na to vprašanje nismo mogli dobiti. Vinogradi na poplavnih območjih so nastali izključno na suhih tleh, ki jih oblikujejo povodnji s svojimi peščeno-ilovnatimi nanosi. Čeprav jih zalijejo marsikdaj tudi do 0,5 m visoke povodnji, na pridelku ni opaziti občutljivejših posledic. Poudariti pa moramo, da normalne povodnji ne odnašajo prsti s teh vinogradov. Za Krko so značilne namreč mirne povodnji, ki tudi na njivah ne naredijo večje škode. Z obdelovanjem zemljišča, še posebej na poplavnih območjih, se je spremenila njegova mikroreliefna izoblikovanost. Podoba je, da so pod vplivom človeka povsem izginili s po- vršja drobni pregibi, ki jih ustvarjajo povodnji in menjave njihovih strug. Najbolj korenitih drobnih površinskih sprememb so bile deležne njive. Tudi travniki, ki jih še vedno redno čistijo vsako leto in spomladi branajo, so spremenili najdrobnejšo izoblikovanost svojega površja. Povsod na proučevanem ozemlju je bilo mogoče spoznati: čim bolj intenzivno so obdelovali zemljišče, tem več sprememb v nekdanji reliefni izoblikovanosti je bilo zabri- sanih. Zato imajo obdelovalne površine, v primerjavi s pašniki, nenavadno gladko povr- šino. Zdi se, da j e izravnanost obdelovalnih tal na poplavnih območjih popolnejša kot drug- je, saj povodnji stalno preplavljajo obrečni svet ter z nanosi (plavjem) zasipavajo in izrav- navajo vse večje in manjše kotanje. 4. SKLEP Proučitev geografskih značilnosti poplavnih območij ob Krki ter ob njenih pritokih nas je opozorila na številne dejavnike, ki vplivajo na nastanek, razvoj in preobrazbo poplavnih predelov. Pri tem smo spoznali, kako vsestranska in medsebojna je odvisnost med posa- meznimi sestavinami geografskega okolja. Rezultati proučitve nas vzpodbujajo k razmiš- ljanju o izredni pomembnosti nekaterih prirodnih danosti pri sodobnih oblikah preobliko- vanja podeželja. Proučevanje nas je prav tako opozorilo na izredno pomemben človekov delež, ki ga je imel v preteklosti in ga ima še danes pri izrabi kmetijskega zemljišča na poplavnih območ- jih. Prenekateri človekovi posegi - drobni ali obsežnejši, redni ali le občasni - so bili na- menjeni izboljšanju prirodnih značilnosti zamočvirjenih območij ter omejevanju poplavnih predelov. S tem pa se je spreminjala fiziognomija teh območij. Vsakršni človekovi posegi v pokrajino so vzbudili nekatere nove pojave in procese, predvsem pri dejavnikih, ki sodijo v sklop fizičnogeografskega kompleksa. Dokler je bila človekova eksistenca neposredno odvisna od obsega in rodnosti kmetijskega zemljišča, toliko časa je posvečal svojemu zem- ljišču izredno skrb pri njegovi negi, vzdrževanju in preurejevanju. S človekovim posegom v okolje, ko je pridobival zemljo s krčenjem gozdov, z osuše- vanjem zamočvirjenih predelov in zavarovanjem oziroma osvajanjem poplavnih območij, so bila porušena dotedanja razmerja in soodvisnosti med osnovnimi prvinami geografskega okolja. S človekovim delom je nastajalo novo razmerje med prvinami okolja, in med njimi se je vzpostavljalo novo ravnovesje. Obstoječe ravnotežje je moral človek stalno vzdrževati z najrazličnejšimi dopolnilnimi ukrepi in posegi v pokrajino. Podoba je, da je vsaka ko- lonizacija zemljišča, s katero mu je bila spremenjena njegova dotlejšnja namembnost, iz- redno nestabilna. O tem nas nedvoumno prepričujejo izsledki te raziskave. Kakor hitro se je zmanjšala človekova skrb za vzdrževanje poplavnega ali zamočvirjenega zemljišča, so se pričele naglo spreminjati oziroma slabšati njegove prirodno-geografske lastnosti. Deagrarizacija je brez dvoma med izredno pomembnimi dejavniki današnjega preob- likovanja podeželja. Z njo izgublja zemljišče za kmečkega človeka nakdanjo eksistenčno moč, ki mu jo je zagotavljala zemljiška posest. V zadnjih sto letih se je zmanjšalo število prebivalstva na obravnavanem ozemlju za 1,8%, v zadnjih sedemdesetih letih (1900-1971) pa celo za 11,02%. Rast števila prebivalstva je bila pozitivna le v zadnjih desetletjih mi- nulega stoletja. Leta 1900 je živelo v 334 naseljih porečja Krke pod Otočcem 10,73% več ljudi kot v letu 1869. Za prvo povojno obdobje (1948-1953) je značilna stagnacija števila prebivalstva, v obeh naslednjih razdobjih pa že prevladuje depopulacija. V letih 1953-1961 s e j e zmanjšalo število ljudi skoraj za eno desetino ( -9 ,55%), v desetletju 1961-1971 za - 3 , 0 1 % . V povojnih letih 1948-1971 s e j e zmanjšalo število prebivalstva za 12,11%. Vzporedno z različno stopnjo rasti prebivalstva so se spreminjale njegove sestavine. Delež kmetijskega prebivalstva je na proučevanem območju daleč nad slovenskim po- prečjem. Leta 1953 so imela naselja v porečju Krke pod Otočcem več kot tri četrtine kmeč- kega prebivalstva (76,3%), osem let kasneje še vedno 65,3% in v letu 1971 50,54%. S temi številkami je vsaj posredno nakazana osnovna gospodarska usmerjenost tukajšnjega prebi- valstva. (Regionalne razlike rasti števila prebivalstva in razslojevanja kmetijskega prebival- stva v povojnih letih so razčlenjene v tabeli 10). Področje Tabela 10. Prebivalstvo v porečju Krke pod Otočcem leta 1953 in 1971 Kmetijsko prebivalstvo Število 1953 1971 Indeks naselij sprememb (1953 = 100) Število prebivalstva 1953 1971 Indeks rasti (1953 = 100) Leva stran Krkinega porečja skupaj Gričevnati predel Ravninski predel 21.397 17.615 82,32 16.527 9.538 57,71 206 14.937 11.815 79,10 12.179 6.895 56,61 171 6.460 5.800 89,78 4.348 2.643 60,79 35 Desna stran Krkinega porečja skupaj 13.873 13.329 96,08 10.367 6.101 58,85 128 Hribovski predel Ravninski predel 9.190 4.683 8.421 4.908 91,63 104,80 6.948 3.419 4.052 2.049 58,32 59,93 91 37 Skupaj 35.270 30.944 87,73 26.894 15.639 58,15 334 V zadnjih osemnajstih letih je zajela proučevano ozemlje izredno nagla deagrarizacija. Z depopulacijo in preslojevanjem kmetijskega prebivalstva, ki je ostalo doma, a se je za- poslilo v neagrarnih dejavnostih, se je močno zmanjšalo število ljudi po kmetijah. V letih 1953-1971 je bila poprečna letna stopnja razslojevanja kmetijskega prebivalstva 2,33%. Deagrarizacija je bila najintenzivnejša v razdobju 1953- 1961, ko se je zmanjšalo število kmečkega življa za 23,31 %, v desetletju 1961-1971 pa za 25%. Tudi v tem moramo iskati vzroke za zmanjšano skrb, ki jo namenja človek svojemu zemljišču v zadnjem poldrugem dese t le t ju . Le ta 1971 j e b i lo m e d k m e t i j s k i m p r e b i v a l s t v o m s k o r a j dve t re t j in i ak t ivnega . T o p repr i č l j ivo kaže na n e n o r m a l n o d e m o g r a f s k o o z i r o m a s t a r o s t n o s t r u k t u r o našega po- deželskega preb iva l s tva . Mars ika t e r i p o p l a v n i in z a m o č v i i j e n i prede l i so čeda l je m a n j p o v e z a n i z in t enz ivne j - š imi o b l i k a m i kmet i j skega g o s p o d a r s t v a . M o r d a s m o uprav ičen i , da i š č e m o v z r o k e t e m po - j a v o m v s p o z n a n j u , da o b r a v n a v a n o o b m o č j e n i m a močne j š ega gospoda r skega središča (p r im. K o k o 1 e 1979, 25 , 2 6 in 29). P o r e č j e K r k e p o d O t o č c e m p reds t av l j a š i roko za led je r az l i čn im u r b a n s k o - i n d u s t r i j s k i m s red i ščem, ki i m a j o že i zob l i kovana svoja lastna a g r a r n a za led ja (npr . N o v o m e s t o , Brežice, K r š k o , Sevnica , M o k r o n o g in d e l o m a še Šent- jernej) . M o r d a p r a v za to ni čut i t i na o b r a v n a v a n e m o b m o č j u hi trejšega in močne j š ega pre- s t r u k t u r i r a n j a kme t i j ske p r o i z v o d n j e , ki bi bila o d r a z zah tev in p o t r e b večjih neag ra rn ih sre- dišč. LITERATURA IN VIRI A c c e 11 o , M . , 1974, Udružbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Kra- kovskem gozdu. Gozdarski vestnik 32, 357-369. Ljubljana. B e l e c , B . , 1973, Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Sloveniji. Časopis za zgo- dovino in narodopisje 9 (44), prvi zvezek, 138-198. Maribor. B e l e c , B . , 1975, Prostorski razvoj sadjarstva na Slovenskem. Časopis za zgodovino in narodopisje 11 (46), 90-141. Maribor. B e z 1 a j , F . , 1956, 1961, Slovenska vodna imena. I. in II. del. Dela 2. razr. SAZU 9. Ljubljana. B 1 a z n i k , P . , 1958, Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti. Razprave 1. razr. SAZU 4. Ljubljana. B o h i n j e c , P . , 1911, Zgodbe fare Škocjan pri Dobravah. Škocjan. B r e m e r , H . , 1971, Flüsse, Flächen und Stufenbildung in den feuchten Tropen. Würzburger Geogr. Arb., Hft. 35, 1-194. Würzbui^. B r e m e r , H . , 1972, Flussarbeit, Flächen und Stufenbildung in den feuchten Tropen. Z. Geo- morph. Suppl. 14, 21-38. Berlin. B r e m e r , H . , 1973, Der Formungsmechanismus im tropischen Regenwald Amazoniens. Z. Ge- morph., Suppl. 17, 195-222. Berlin. B r e m e r , H . , 1975, Intramontane Ebenen, Prozesse der Flächenbildung. Z. Geomorph., Suppl. 23, 26-48. Berlin. B r e z i g a r , A . e t a 1. , 1977, Kako smo raziskovali na Krki. Proteus 39, 243-250. Ljubljana. B ü d e l , J . , 1977, Klima-Geomorphologie. Berlin - Stuttgart. D o b o v š e k . M . , 1962, Gibanje prebivalstva na ozemlju novomeškega okraja v letih 1869-1961. Dolenjska zemlja in ljudje, 175-199. Novo mesto. D o b o v š e k , M . , V . K l e m e n č i č , M . L i k a r , J . V r h o v e c , B . V e r s t o v š e k , 1962, Rast prebivalstva Novomeške pokrajine po letu 1869. Dolenjska zemlja in ljudje, 162-174. Novo mesto. F u r 1 a n , D . , 1959, Klimatološki opis porečja Save. (Tipkopis v arhivu Meteorološkega zavoda SR Slovenije, Ljubljana.) F u r l a n , D . , 1961, Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6, 5-160. Ljubljana. F u r l a n , D . , 1965, Temperature v Sloveniji. Dela 4. razr. SAZU 15. Ljubljana. G a m s , I . , 1962, Nekatere značilnosti Krke in njenih pritokov. Dolenjska zemlja in ljudje, 92-110. Novo mesto. G a m s , I . , 1973, Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geografski obzornik 20, štev. 1-2, 8-13. Ljubljana. G e r m o v š e k , C . , 1953, Poročilo o raziskavi kremenčevih peskov pri Mokrem polju. (Rokopis. Ljubljana.) G e r m o v š e k , C . , 1953, Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem in v bližnji okolici. Geologija 1, 120-134. Ljubljana. G r i m š i č a r , A . , 1954, O montmorillonitnih glinah na Dolenjskem. Geologija 2, 233-241. Ljub- 11 e š l č 3 S . , 1933, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem. Geografski vestnik 9, 3-94. Ljub- ljana. I l e š i č , S . , 1948, Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19, 71-110. Ljubljana. I l e š i č ' S . , 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela 4. razr. SAZU 2. Ljubljana. I l e š i č , S . , 1962, O pojmu resničnega »geografskega okolja«. Geografski obzornik 9, štev. 3-4, 23-25. Ljubljana. I l e š i č , S . , 1964, Preostanki preteklosti v pokrajini kot element resničnega geografskega okolja. Geografski vestnik 36, 3-12. Ljubljana. K o k o 1 e , V . , 1962, Prirodna osnova in agrarna izraba Novomeške pokrajine. Dolenjska zemlja in ljudje, 125-145. Novo mesto. K. o k o 1 e , V . , Novo mesto - dvajset let kasneje. Geografski obzornik 26, štev. 3-4, 23-32. Ljub- ljana. K o s , M . , 1939, Srednjeveški urbaiji za Slovenijo. Zvezek prvi. Urbarji salzburške nadškofije. Ljub- ljana. . . K o s , M . , 1953, S kmetskih domačij okoli Kostanjevice pred šesto leti. Kostanjevica na Krki, 53-62. Kostanjevica. K o s , M . , 1955, Zgodovina Slovencev. Od naselitve do petnajstega stoletja. Ljubljana. K u š i j a n , ' I . , 1968, Spomini. Situla 10, 103-119. Ljubljana. L e h m a n n , E . , 1933, Das Gottscheer Hochland. Grundlinien einer Landeskunde. Leipzig. L e s j a k , A . , 1927, Zgodovina šentjernejske fare na Dolenjskem. Ljubljana. L i k a r , J . , 1953, Splošni pregled. Kostanjevica na Krki, 9-24. Kostanjevica. L i k a r , J . , 1953, O nastanku mesta in mestnega prava Kostanjevice. Kostanjevica na Krki, 25-52. Kostanjevica. L i p u ž i č , B . , 1957, Geografski opis Brežic. Posavje 1, 52-71. Brežice. L o v r e n č a k , F . , 1972, Pedogeografske značilnosti Sentjernejskega vršaja. (Tipkopis. Ljubljana.) M a k a r o v i č , M . , 1975, Kostanjevica in okolica. Narodopisni oris. Kostanjevica. M e d v e d , J . , 1970, Spremembe v izrabi- zemljišča in prestajanje kmečkega prebivalstva v zadnjih dveh desetletjih. Geografski vestnik 42, 3-30. Ljubljana. M e 1 i k , A . , 1931, Hidrografski in morfološki razvoj na srednjem Dolenjskem. Geografski vestnik 7, 66-100. Ljubljana. M e l i k , A . , 1933, Kmetska naselja na Slovenskem. Geografski vestnik 9, 129-165. Ljubljana. M e l i k , A . , 1936, Slovenija. Prvi del, drugi zvezek. Ljubljana. M e l i k , A . , 1953, Mlini na Slovenskem. Geografski vestnik 25, 3-26. Ljubljana. M e l i k , A . , 1959, Posavska Slovenija. Geografski opis. Ljubljana. O l a s , L . , 1962, Viri pitne vode v Novomeški pokrajini. Dolenjska zemlja in ljudje, 116-124. Novo mesto. P i e r a u , H . , 1958, Stratigraphie und Tektonik jungtertiàrer Ablagerungen im nordwestlichen Kr- ško polje in Slowenien. Geologija 4, 111-148. Ljubljana. P i p a n , R . , 1964, Slovenski gozdovi, IX. Posavsko ali brežiško gozdnogospodarsko območje. Nova proizvodnja 15, štev. 3^1, 173-182. Ljubljana. P i r k o v i č , I . , 1961, K topologiji freisinških posesti na Dolenjskem. Kronika 9, 174-181. Ljub- P i r k ^ c n f i č , I . , 1968, Crucium. Rimska poštna postaja med Emono in Neviodunum. Situla 10, 5-90. Ljubljana. P i r k o v i č , I . , 1971, Langobardi v panonski fazi. Arheološki vestnik 21-22, 173-194. Ljubljana. P r e m r u , U . , B . O g o r e l e c , L . Š r i b a r , 1977, O geološki zgradbi Dolenjske. Geologija 20, 167-192. Ljubljana. R u s - G o 1 j e v š č e k , B . , 1962, Vodni režim Krke. Dolenjska zemlja in ljudje, 111-115. Novo mesto. R a d i n j a , D . , 1969, Šentjernejski vršaj v luči morfogenetske problematike Krške kotline. (Tip- kopis. Ljubljana.) R a d i n j a , D . , 1972, Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geo- grafski zbornik 13, 197-243. Ljubljana. R a d i n j a , D . , M . Š i f r e r , F . L o v r e n č a k , M . K o l b e z e n , M . N a t e k , 1974, Geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji. Geografski vestnik 46, 131-146. Ljub- ljana. R a d i n j a , D . , M . Š i f r e r , F . L o v r e n č a k , M . K o l b e z e n , M . N a t e k , 1976, Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati. Geografski zbornik 16, 7-160. Ljubljana. S e i d l , F . , 1932, 1934 in 1935, Dinarskogorski fen. Geografski vestnik 8, 3-37; 10, 168-181; 11, 3-76. Ljubljana. Š i f r e r . M . , 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 4. razr. SAZU 12. Ljubljana. Š i f r e r . M . , 1962, Prispevki h geomorfologiji Novomeške kotline. Dolenjska zemlja in ljudje, 39-67. Novo mesto. Š i f r e r , M . , 1969, Kvartarni razvoj doline Krke. Ljubljana. (Elaborat se nahaja na Geografskem inštitutu Antona Melika, SAZU.) Š i f r e r , M . , 1969 a, Kvartarni razvoj doline Save med Zidanim mostom in Dobovo. Ljubljana. (Elaborat se nahaja na Geografskem inštitutu Antona Melika, SAZU.) Š i f r e r , M . , 1970, Nekateri geomorfološki problemi Dolenjskega krasa. Naše jame 11 (1969), 7-15. Ljubljana. Š i f r e r , M . , 1972, Methoden und Ergebnisse der Untersuchung fluvialer Terrassen in Slowenien (NW-Jugoslawien). Acta Geographica Debrecina, 199-207. Debrecen. Š i f r e r , M . , 1978, Poplavna področja v porečju Dravinje. Geografski zbornik 17, 7-98. Ljubljana. Š r i b a r , L . , 1967, O sedimentih na meji kreda - terciar v južni Sloveniji. Geologija 10, 161-166. Ljubljana. Š r i b a r , V . , 1970, O raziskovalnih in konservatorskih problemih pri odkrivanju freisinškega trga Gutenwerth. Varstvo spomenikov 13-14, 29-38. Ljubljana. Š r i b a r , V . , 1972, K dataciji zgodnjesrednjeveške arhitekture na Slovenskem. Arheološki vestnik 23, 384-396. Ljubljana. Š r i b a r , V . , 1972 a, Obrtna dejavnost na Otoku pri Dobravi - freisinškem trgu Gutenwerth Loški razgledi 19, 58-74. Škofja Loka. Š r i b a r , V . , 1975, K problemu urbanistične zasnove Otoka pri Dobravi - freisinškega trga Gu- tenwerth. Loški razgledi 22, 24-46. Škofja Loka. Š r i b a r , V . , 1976, K poznavanju železarske dejavnosti na freisinški posesti v Sloveniji. Loški raz- gledi 23, 47-50. Škofja Loka. Š r i b a r , V . , S t a r e V . . 1 9 7 7 , Spremembe rečnega korita v srednjem toku Krke. Krško skozi čas. Zbornik ob 500-letnici mesta (1477-1977), 617-625, Krško. V o l č i č , J . , 1887, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. Zgodovina fara ljubljanske škofije. Peti zvezek. Novo mesto. V o v k , B . , 1959, Stanje travniških in pašniških kultur v Sloveniji ter možnosti za povečanje nji- hove proizvodnje. Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo 6, 3-34. Ljubljana. V r i š e r , I . , 1974, Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Geografski zbornik 14, 179-330. Ljub- ljana. W i n k l e r , A . , 1955, Ergebnisse und Probleme der Quartären Entwicklungsgeschichte am östlichen Alpenraum auserhalb der Vereisungsgebiete, Wien. ANSI, 1975, (=) Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana. Inštitut za tla in prehrano Biotehniške fakultete univerze E. Kardelja v Ljubljani, Tla sekcije Samobor 1 in 2, Tla sekcije Novo mesto 2. Ljubljana 1970. KLDB, 1937, (=) Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana. KLS, 1971, (=) Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga. Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana. KLS. 1976, (=) Krajevni leksikon Slovenije. III. knjiga. Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljub- ljana. Gemeindelexikon von Krain. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. Wien 1905. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo Ljubljana 1976, str. 859. Popis stanovništva 1953. Knjiga XIV., Osnovni podaci o stanovništvu. Beograd 1958. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo, knjiga XI., Kmetijsko prebivalstvo. Beograd 1973. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Stanovanja, knjiga V., Preskrba gospodinjstev s pitno vodo Beograd 1972. Podatki o zemljiških kulturah so povzeti iz rokopisnega in arhivskega gradiva Geodetske uprave SR Slovenije in Mapnega arhiva. Ljubljana. GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF THE FLOOD AREAS IN THE KRKA RIVER BASIN BELOW OTOČEC ( S u m m a r y ) The river Krka flows into the river Sava at Brežice. Its drainage basin covers 2.066 square kilo- metres. It has developed after the Miocene transgression of the Pannonian Sea on a rather plain ground out of which rose only few more noticeable elevations and solitary mountain ridges. On the basis of a surprising similarity between this relief and the relief in present-day humid and moderately humid tropic climatic conditions as well as because of the locally preserved remains of a deep chemical we- athering (montmorillonite) it can be assumed that it had emerged in similar tropic climatic conditions, which existed in Slovenia in the Tertiary period. In favour of this assumption speak also the findings that in spite of the strong tectonic shifts the relief in the Krka drainage basin was already before the Miocene transgression several times levelled and that for that reason the Pannonian Sea when trans- gressing flooded it widely. In the Pliocene the development of the relief was heavily affected also by the active fluvial pro- cesses, as is indicated today throughout the Karst area by the preserved traces of numerous dry valleys of former surface tributaries of the Krka as well as by huge amounts of flint sand and gravel. These deposits abound in the Krka basin, where at the time of the Pliocene depositing the subsidence con- tinued. Due to the general coooling of the climate and the increasing dryness in the Upper Pliocene the morphogenetic processes also started to change. The mechanical decay of rocks and the selective ero- sion became much more intensive. Thus a great deal of the impermeable tertiary sediments was now disposed of (these sediments being much less resistent than limestone). This brought along an intensified disclosure of limestone as well, a strong karstification, numerous very extensive hydrographic changes, and in some places also a deep fluvial erosion. The continuing tectonic raising of the mountain of Po- savsko hribovje, of the high Dinaric karst plateaus, of Rog and of Goijanci, in part also of Suha krajina as well as the sinkig of the Krka basin was further speeding up the depth erosion and thus making for a differentation of the altitudes in the relief of the Krka drainage basin. All this became even stronger after the Giinzian glaciation when the Krka from its springs to Gorenji Kronov near Šentjernej cut into the limestone a deep erosion channel; this channel is somewhat wider only in the meander of the river Krka below Soteska and in Zaloška kotlinica west of Novo mesto. Below Gorenji Kronov, where the Krka started flowing on the sandy and marly sediments in the Kostanjevica basin, the valley was gradually more and more broadened and extensive accumulation plains emerged. It is on these broadened places in the Krka valley that we continue to witness the main floods, which together reach ca. 52.10 sq. kilometres of surface. The flood area of the river Krka below Soteska is 1.36 sq. kilometres, at Zalog 2,24 sq. kilometres, and in the Kostanjevica basin as many as 48,50 sq. kilometres. The inundations are very frequent, thus in the period from 1917 until 1975 the average was four per year. They may start at any time of the year, but more frequently in Novmeber, October, and March. The distribution of inundations is determined by the pluvio-nival regimen of the Krka, which is characterized by a very high level of water in autumn due to the rain in October and November and by a secondary high level due to the melting of snow in spring. The numerous inundations con- tinning in May and June are largely due to stronger rainfall in those two months. The figures for the 1917-1975 period show that the inundations in the Kostanjevica basin extend over a considerable period of time. During that period 60 inundations lasted one day, 65 two days, 33 three days, 29 four days, 17 five days, and 42 for more than five days. The development of inundations is affected in particular by the relief factors. Because the karst area is extensive indeed and because of the stagnation of the water, it happens that the high level of water comes along considerably later on. This entails a prologation of duration of both the high level of water and of the inundations. In cases of additional rainfalls such hydrogiaphic conditions - contrary to the conditions in the normal relief where by that time the water would subside - may cause again new inundations. The conditions for the latter are particularly favourable in the Kostanjevica basin where the thicker network of rivers at the time of storms makes for a very rapid flow of the water into the valley. A similar effect may be caused by the Sava when its water has increased; with its flood water it obstructs the flow of the Krka. Significant for the development of inundations along the Krka is also the alternation of narrower and wider parts of the valley already hinted at as well as the corresponding changes in the gradient. In the broader parts of the valley, or in the flood areas the gradient is minimal indeed, in some places as low as 0.125-0.005%. Therefore the rapidly coming water is here more or less stopped, it overflows the river banks and inundations begin. The gradual stopping of water in the flood areas is to a large extend due also to numerous meander and to calc-sinter rifts. Unlike the relief, the climatic conditions are less favourable for the development of inundations along the Krka. While the annual amount of precipitations in the Alps is over 3.000 mm, in the area of the High Dinaric karst plateaus ca. 2.000 mm, the amount here is rather lower: from 1.600 mm to slightly over 1.000 mm. Rather unfavourable is also the distribution of precipitations over the year. Here Mediterranean influences are interaction with the Continental ones. In the eastern direction the influence of the Mediterranean conditions grows weaker, and therefore in this direction the autumn peak of rainfall becomes less and less marked and the rainfall becomes increasingly concentrated on the warmer part of the year, when the evaporation is at its strongest. This area is not among the most wet parts of Slovenia: it is behind both in the number of days with over 20 mm of rainfall and in the thickness and duration of snow cover. Because of the very warm summers in the eastern plain part of the Krka valley, the evaporation is here extraordinarily strong (for the 1931-1960 period the medium July temperature of the air at Brežice was 24.4* Cent.). With man's agency in this area the extent of the inundations has increased. The extensive chan- ging of forests into pastures and field surfaces, and more recently, the rapid construction of settlements and roads have strongly accelerated and increased the flow of the rainwater along the slopes into the valleys below. This has intensified the erosion of soil and the depositing. Owing to the powerful de- positing of the Krka and its tributaries the already previously small difference in the altitude between the lowest bottom in the valley and the older accumulation surfaces has grown even smaller. But this resulted in the consequence that now the floods are no longer limited just to the lowest valley bottom but reach already the older accumulation surfaces. It would appear that this is one of the main causes why today numerous settlements are already exposed to inundations in regions which used to be safe from floods. In the flood area of the river Krka the soils are with respect to the original basis divided into those developed on the clayey-loamy Holocene sediments and those developed on the sandy-gravelly sedi- ments deposited by the brooks from Gotjanci during the Pleistocene period. On the fine-grained se- diments near the river Krka and its tributaries there are to be found poorly developed fluvisoils and, at some distance, based on the same parent material browne fluvisoils. In the lower parts of the flood area along the river Krka and in most of its tributaries there are medium or strongly developed gleysoils characterized by excessive moisture. On the coarse-grained sandy-gravelly sediments, to a greater extent to be found on the right bank of the river Krka on the edge of the Šentjernej fan there are considerable surfaces covered with brown Rendzina, which is dry and has good physical and chemical properties, favourable for the growth of crops. The vegetation in the flood area of the river Krka and its tributaries can be divided into several types. The predominant form is grassland which is as regards the different ground moisture composed of different grass associations. Along the water-courses there are frequent bigger patches of shrubbery and trees. On the left side of the Krka in its lower section the flood area shows the beginning of forest, mostly oaks and white beech. Unlike in other flood areas in Slovenia, the water-courses in the flood area of the Krka are from both sides surrounded with vegetation. The Krka itself is characterised by hydrophites which in some places thickly overgrow the riverbed. The hinterland of the Krka flood area is considerably overgrown with forest. The forest coefficint is 0.60, and this classifies the hitnerland of the Krka flood area among the most wooded hinterlands in Slovenia. But in spite of all this there are along the Krka regular inundations, which is indicative of the fact that the inundations are certainly caused also by other significant environmental factors. The third part of the study deals with some of the most typical economic-geographical features of the flood areas and their hinterland in the drainage basin of the Krka below Otočec. The principal emphasis is laid on a survey of the ameliorations and regulations of the brooks, on the use of them for various economic purposes, the forms and ways of supplying the households with drinking water and on the forms of land use in the areas exposed to inundations. Historical sources show that the region under scrutiny has been densely populated already in the Hallstatt period. The region of the left tributaries of the river Krka, from the Radulja to the Senuša, has been for at least 2,500 years under the influence of man's activities. By clearing the forest and con- verting it into pastures or grassland the erosion of soil and denudation incereased and this, in addition to other natural laws, has contributed towards the expansion of the flood areas. Indirect data show that only in the last 500 years the floods along the Krka have in the region of the former settlement of Otok (Gutenwerth) near Dobrava deposited 60 to 100 cm thick strata of fine river deposit. Directly this had an influence on the formation of the plain along the river as well as on its economic significance as regards farming and traffic. More recent archeological studies (excavations) show and historical sources confirm that man has taken here a most radical action to redirect the channel of the former course of the Krka and of its right tributary, the Kobilščica; that happened during the last two thousand years. Additionally, along all the tributaries of the river Krka which overflow regulations have been made in the last decades. These regulations have reduced the frequency and the extent of inundations (see details in Map 3 in the Annex). The lythological composition of the valley bottom, frequent inundations and the high level of the underground water are the factors causing that in numerous valleys the land is marshy^ especially along the left tributaries of the Krka. By years and years of prolonged drainage, man has increased the eco- nomic value of this land for various purposes. Most of it is still grassland. That surface is today still covered with a network of drainage ditches. In the past, the self-sufficient economy, characterized by growing numerous crops, required also a domestic processing of agricultural produce. This processing was based on the utilizatoion of local sources of energy. There was here, therefore, plenty of mills and saw-mills. In the area under consi- deration there used to be 192 water-driven plants, of which today there are only 46 (or 24%) still in operation, 15 of them (of 7.8 %) in regular full operation. Most of them were abondoned after the World War II (107, or 55,7%), in the 1919-1945 period slightly fewer (25, or 13%), and the rest before the World War I (cf. Table 5, and Map 3 in the Annex). The use of water energy of the brooks was utilized primarily in the mills. In 175 buildings there were as many as 163 mills. In 1976 there were only 42 mills and only 4 saw-mills still in operation. After the year 1960 60 mills decayed, in the period 1946-1960 another 33 (or 20.2%). Before the World War II 28 mills were abondoned (cf. Table 7 and Map 3 in the Annex). The basic cause of the rapid decay of mills is electrification of the country, and deagrarization of the populated areas and an increasing shortage of labour force in individual farms. As recently as 1953 there was in the 334 settlements in the drainage basin of the river Krka below Otočec still 76.3% of agrarian population, but in 1971 the corresponding figure was just 50.5%. In the period 1953-1971 the total number of inhabitants decreased from 35.270 to 30.944 or by 12.3%. The decrease of mills during the last decades was largely due also to the change in the economic orientations of farms, or rather of the reduced surfaces sown with cereals. During the last forty years there has emerged a relative concentration of mills using water energy in combination with electro-motors. The forms and ways of supplying households with drinking water are highly variable. In 1971 there were in 334 settlements 7.736 households. Only 37.5% of them had water supply, 28.3% ob- tained water from the wells, 17.1 % used rain-water from cisterns, and about the same percentage of households got drinking water directly from brooks or springs. The differences between the ways of ob- taining drinking water are generally determined by the natural conditions of the environment and by the economic degree of the individual househodld. Regional differences in the supply of the drinking water are presented in the cartogram (cf. the Drawing No. 5) and in table No. 8. The running water was used occasionally also for the irrigation of meadows along the brooks. In the past already, during the dry seasons, the irrigations of the meadows around the gravelly fan at Šent- jernej was not the general rule. In individual instances, this continues to be the case today. For as long as the farmer's existence depended solely on the size of and yields from his holdings, he was carefully looking after the regulation of brooks and banks. Special care was paid to the right tributaries of the Krka, which make big deposits and often run in torrents. Their channels have big gradients. Year by year, and often after a bigger storm, they cleared the channels, reconstructed the dams, etc. The land use in the flood areas along the Krka is presented in detail in Map 3 in the Annex. To illustrate from a genetic point of view the purpose of the farming area we give a more detailed out- line of the changes in the agrarian land by individual land categories. A detailed outline of these for the past eighty years and a cartographic presentation (cartographic drawings 6-13) are presented in 8 cartograms and in Table 9. During the period 1896-1976 the fields had been reduced by 21 %, the pas- tures by 11.7%, the vineyards by 42.9%, while the orchards and the meadows had increased for an amount ranging from 71.5 to 51.2%. Today most of the area exposed to inundations is grassland. The cultivation of fields in the flood areas does not basically differ from that in other fields. In the fields exposed to inundations local inhabitants used to sow wheat, maize, (Indian) millet, beets and turnips, whereas in the fields outside the flood areas they grew potatoes, a different kinnd of millet, carrots, rye and meslin. Under the influence of the rapid deagrarization during the last twenty years in the Krka area the surfaces growing cereals and other crops have been on the decrease. Increasing, howerver, is the amount of fodder plants (the clover), due to the current terorientation of farming over to livestock breeding. Along with this goes the fact that the fields are being converted into meadows - throughout the flood areas - rather more quickly than in areas out of regular floods. K A Z A L O Izvleček - Abstract 99 (3) 1. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH OBMOČIJ V POREČJU K R K E (M. Š i f r e r ) 99 (5) 1.1. Poglavitne morfogenetske značilnosti porečja Krke 99 (5) 1.2. Poplavna območja ob Krki in njenih pritokih 110 (16) 1.3. Značaj poplav vzdolž Krke 116 (22) 1.4. Zasnovanost poplav v porečju Krke 120 (26) 1.4.1. Kamninska in reliefna zasnovanost poplav 120 (26) 1.4.2. Klimatska zasnovanost poplav 126 (32) 1.4.3. Vegetacijska zasnovanost poplav 130 (36) 1.4.4. Družbenogeografska zasnovanost poplav 131 (37) 2. PRST IN RASTJE POPLAVNEGA SVETA OB KRKI (F. L o v r e n č a k ) 133 (39) 2.1. Uvod 133 (39) 2.2. Prsti v poplavnem svetu Krke 134 (40) 2.3. Rastje poplavnega sveta 138 (44) 3. N E K A T E R E DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH POD- ROČIJ OB KRKI (M. N a t e k ) 141 (47) 3.1. Značaj, pomen in opredelitev družbenogeografskega proučevanja poplavnih pod- ročij 141 (47) 3.2. Melioracije in regulacije 143 (49) 3.3. Izfaba tekočih voda v gospodarske namene 152 (58) 3.3.1. Mlinarstvo in žagarstvo 152 (58) 3.3.2. Še o nekaterih drugih namenih in oblikah izrabe tekočih voda 168 (74) 3.3.3. Preskrba s pitno vodo 172 (78) 3.3.4. Vzdrževanje potokov 176 (82) 3.4. Izraba tal na poplavnih območjih 180 (86) 3.4.1. Spremembe po zemljiških kulturah 181 (87) 3.4.2. Značilne poteze v izrabi zemljišča na poplavnih območjih 193 (99) 4. SKLEP 199 (105) L I T E R A T U R A IN VIRI 201 (107) GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS O F THE FLOOD AREAS IN THE KRKA RIVER BASIN BELOW OTOČEC (Summary) 204 (110) Krško (168) Brežice POPLAVNA OBMOČJA OB KRKI FLOOD AREAS ALONG KRKA RIVER obseg rednih poplav Area of the Regular Floods obseg največjih poplav Area of the Maximum Floods prodni vršaji Gravel's Fans MERILO 1:100.000 4 6 j i 10km -I Ekvidistanca izohips na 100m Izdelano na Geografskem institutu Antona Melika pri SAZU v Ljubljani 1980 „ Avtor: dr. Milan Sifrer, oblikovanje mag. Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan Mokronog PRST IN RASTJE POPLAVNEGA SVETA OB KRKI Soil and Vegetation in the Area Exposed to Inundation by the Krka River w K ( Oolenjske - "oplice GOZDNO RASTJE Woodland RIBNIC/ dobovo - gabrov gozd Pseudostellario - Quercetum gradnovo - gabrov, bukov, bukovo - jelov gozd Querco-Carpinetum, Fagetum, Abieti - Fagetum dinaricum TRAVNIŠKO RASTJE Grassland vlažni travniki na oglejenih prsteh Wet Grassland on Gleysols travniki na rjavih obrežnih prsteh Grassland on Brown Fluvisols področja pogostejših poplav Frequently Inundate Areas lokacije pedoloških profilov 1 - 1 3 Locations of Pedological Profiles 1 — 13 prodni vršaji Gravel's Fans íákitni; profil 13 obrečna slabo razvita prst Eutric Fluvisols profil 12 obrečna slabo razvita prst Eutric Fluvisols profil 11 obrečna slabo razvita prst Eutric Fluvisols profil 8 obrečna slabo razvita-prst Eutric Fluvisols profil 7 obrečna slabo razvita prst Eutric Fluvisols profil 6 obrečna slabo razvita prst Eutric Fluvisols profil 5 obrečna rjava prst Brown Fluvisols profil 4 rjava lesivirana prst Brown Leached soil profil 1 obrečna rjava prst Brown Fluvisols profil 2 obrečna rjava prst Brown Fluvisols rjava rendzina B r o w n Rendzina Gleysols Gleysols MERILO 1 : 100.000 Izdelano na Geografskem inštitutu Antona Mel ika pri SAZU v Ljubljani, 1980 Avtor dr. Franci Lovrenčak, oblikovanje mag. Milan Orožen Adamič, risala Meta Fcrjan POREČJE KRKE POD OTOČCEM. MELIORACIJE, REGULACIJE, IZRABA VODA IN IZRABA TAL NA POPLAVNIH PODROČJIH V LETU 1976 THE KRKA BASIN BELOW OTOČEC. MELIORATIONS, REGULATIONS, USE OF RIVER WATERS, LAND USE IN THE FLOOD AREAS IN 1976 I Z R A B A T A L - Land Use nj ive - Fields t r a v n i k i - M e a d o w s P O P L A V N A P O D R O Č J A - F lood A r e a s m e j a p o p l a v n e g a p o d r o č j a (po dr. M . Š i f rer ju ) s j ' Boundar ies of Flood A r e a s ( a f t e r Dr. M . Š i f re r ) regul i ran i o d s e k r e k e , l e t o regulaci je Regu la ted Par t of t h e R iver , Year of the River 's Regulat ion m e l i o r i r a n o p o d r o č j e , l e to mel iorac i je M e l i o r a t e d A r e a , Year of Me l io ra t ion m o s t o v i na K r k i Bridges on K r k a River M E R I L O 1> 2 5 . 0 0 0 2000 m H