Štev 219
TRST, petek 6. avgusta 1909
Tečaj XXXIV
»» IZHAJA VSAKI DAN ——
«eSI ob nedeljah In praznikih ob 5., §b ponedeljkih ob 9. zjutraj-Peumlčne SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcob&k&rn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju. Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-A&ni, Dornbergn itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OflLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, eamrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po so st. mm. Za oglase v tekstu usta do 5 vrst 20 K. vsaka A&d&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-5Ranj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „Edinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti j« moč 1
a—- NAROČNINA ZNAŠA jsestsasa
sa vso leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroialna m* n*4aljako lzdanj« „EDINOSTI" atao* : —— l«tno K 5'20, pol lata 2 60 ——
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodiri dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. PoStno-hranlinRni račun It. 841652. TELEFOM J t. 11-57.
Brzojavne vesti.
Narodna delitev Češke.
PRAGA 5. „Naredna Politika" doznaje, da so dobila vaa orožniška poveljstva na Češkem nalog, naj poročajo svojim pred Dostavljeni m, kako bi liuditvo »sprejelo morebitno narodno delitev Češke! (Kdo ve, na kaj ae Se vse pripravlja »ob-lektivna" Bienerthova vlada ? 1 Če se taki težavni politični, socijaln"; in gospodarski problemi prepuščajo v presojo — orožništvu, potem meramo biti res prpravljeni na vse in tudi na najhuje ! Prip. ured.)
Podadmiral Jedina n mirovi j en.
DUNAJ 5, Podsda&iral baron Jedina ie na lastno prošnjo umirovljen. Jedina je rodom D-lmatirec.
Evharistični kongres v Dubrovniku.
DUBROVNIK 4. Včeraj je bil otvorjen tukaj evhariitičsi korgre*, ki bo trajal tri dni. Glavnim govornikom je izvoljen ljubljanski knezoškcf dr. Jeglič, Dementi.
DUBROVNIK 5. — Poročila listov o ko: 111 k* u med 400 hrvatskimi duhovniki in Itaii ani v Dubrovniku ko popolnoma iz-miši ena. V Dubrovnika vlada izboren mit in red.
Odpovedal ae dostojanstvu prinoa radi dolgov.
BEROLIN 5. Včeraj ae je saksonsko-Tveimaraki princ Herman za se in za svoje uglednike odpovedal dostojanstva princa in vsem pravicam do prestola in to radi tega, ker ie preveč zadolžen. Princ se je rodil leta 1386 in je leta 1905 stopil kakor poročnik v gardni kirasir.ki polk. Tu je živel zelo razkošno in zapravljivo, tako da so ga lani kazenskim potom premestili v 11. ulanski pil k. Ker je tudi tukaj nadaljeval avoje razuzdano življenje, ia ker se je njegova mati branila plačati njegove doTg5ve, ao mu od ^zeii častniško čfcst in ob enem se je moral odpovedati doatoj« princa in pravici na prestol Princ je dobil čin in naBiov: Grcf Ostheim.
Najvišji srbski sodni dvor.
BELIGRAD 5. — Razsodba o princu Jur u v stvari li*ta .Zvono" zbuja pivscdi na* večjo stnz^cijo. Večina liitav hvali neodvisnost in odkritosrčnost iodcije. Visoki uradnici p? ne odobravajo razsodbe, ter protestu.ejo proti tcLU, ki si ga dovoljuje sodaije, dajajoč kralju lekcije, kako ni moral vzgo }e<ati svoje otroke.
Car Ferdinand obišče sultana.
SOFIJA 5. — KrW:r se od raaroda ne strt ni zrgotorlja, je gotovo, da cb šče car Ferdinand meieca septembra Csrigrad. — Določen pa še ni dan t bitka.
Zrakoplovstvo.
HALLE OB ZALI 5. Vojaški zrs-Vo piov „(Jross II."4, ki se je pospel v zr^k ainoči ob 11 20 na tegelskem strelišču pri Berolinu, je preletel danes ob 2'30 zjutraj Haile v smeri preti Korbethi ter prešel cb 3'20 v AVeisietfala. Oo 7 30 je plui zrtkt-plov zopet nad Weis»eLlei*cm v emeri prt ti flalle
KOLIN 5. Zrakoplov „ZsptHn II." je zapustil ob 10 35 predpoludnu Dalcnsko lope v Bickendoifu ter vzel smer proti Kolinu, k er ie ga je opazilo ob 10 40 v približni višini 200 metrov. Ma o pred koiinsko stolno cerkvijo se je zaižai, ter ofcšel stclpa v širokem krogu. Muožica, ki je biia zbrana na ulicah in strehah, je pozdravila prihod zrakoplova z navdušenimi klici. Potem se je zrakoplov vzdžgail ter odpiui proti balonski lipi. —
CHALONS SUR MARNE 5. — Aviatik
S namer je tčeraj z Farm&novim aeroplanom poittel v zrak, kjer je ostal d?e uri in 10 minut. Ker mu je požel benzin, se je moral spustiti ca zemljo.
PETROGRAD 5. Ruski vojaški vodi in balon „Učeda " se je včeruj ob dv g*nju v zrak ponesrečil. O j batata se je razpočil in dve perotnici vijaka sta se odtrgali. Ponesrečil ni nihče.
Kreta.
LONDON 5. „Reuterjev biro" poroča iz Kaneje, da ima vlada velike težave glede odstranjenja razvešenih zastav, ki niso v skladu z včeraj objavljenim proglasom. Vzlic raznim nesporazumom giede tega vlada po-polen mir,
PARIZ 5. „Agence Havas" poroča iz Carigrada : Ministersfei svet je aklenil počakati štiri dni, doklerb o gotov vspeh pogajanj vlasti ghde Krete. Ako bo ta vspeh neugoden, tedaj pošlje potta Grški nete, v kateri bo zshtevala, da odpokliče grška vlada grške častnike in grško milico.
ATENE 5. (Agence Havas). Tukaj so v skrbeh radi razpoloženja, vladajočega t Turčiji glede Krete. Uradni krcgi zagotov-
l*ajo, da Grftka ni odgovorna za vedenje
Krečanov.
PARIZ 5. — Agence Havas poroča iz Kaneje: Provizorična vlada dela na to, da bi se narodna zastava razvešala le ob nedeljah, toda milica, vojaki in orožni&tvo so ta povelja prekoračili.
CARIGRAD 5. Porta je včeraj pozvala patrijarha, naj odstavi metropolita, ki je blagoslovil grško zastavo, ki so jo v Kandiji razobesili.
CARIGRAD 5. Kakor poročajo listi, je bil veliki vesir med včerajšnim ministerskim svetom, ki je razpravljal o kretskem vprašanja, brzojavno interpeliran od nekega metinga, ki se je obdržaval v Bitol u. Veliki vezir je dal pomirjevalen odgovor. Na mnogih krajih ao ae vršili ahodi, na kojih se je zavzelo stališče v vprašanja Krete. Porta hoče proti kretskemu metropolita uvesti sodni j »ko preiskavo, ker je razobesil grško zastavo. Francosi v Tripolisu.
CARIGRAD 4. — Porta je prejela vest, da so francoske čete prestopile mejo pri Gadi. Porta je od francoske vlade zahtevala pojasnila.
Generalni Štrajk na Švedskem.
STOKHOLM 4. Ker je odpuščenih iz tovaren na tisoče delavcev, te v ostalih tovarnih vse bolj širi štraikovsko gibanje. — Štrajk je proglasilo že okolu 250.000
dc^&V C6Vi
STOKHOLM 5. Strokovna društva mornarjev in kuri&čev so sklenila ustaviti delo na pasažirtkih parcikih v tukajšnjih vodab. Promet z malimi mGtornimi čolni in remor-kerji je že ustavljen. V Goteburgu so ustavili delo vsi delarci v klavnici. Tamošnji odbor za generalni štrajk jo sklenil pozvati tudi želežničarje, naj ie pridružijo štrajku. Portugalski kralj se zaroči.
LONDON 4. Portugalski kralj Macuel je prejel cd sngiežkega kral a povabilo, naj pride na Angleško. To potovanje je v prvi vrsti v zvezi z njegovo zaroko z eno angleških princesinj,
V štirih dneh iz Amerike v Evropo.
BREMEN 4. Včeraj je dosoel semkaj parnik Saverooemškega Lloyda „Lutitaaia", kr-' je v 4 daeh pripiul i; New-Yorka v Bremen.
Pomiloščeni politični zločinci v Rusiji.
LONDON 4. — Car Nikolaj je na svoji jfchti v Covveau podpisal ukaz, s katerim je pcmiluktii cko!u ato političnih obsojencev,
Konflikt na rusko-nemški meji.
BEROLIN 5. Na nemško-ruski meji je prišlo do kooflikta med enim nemškim in več ruskimi vojak?. Rusi so Nemca razorožili. Nemška vlada ie predložila, da se stvar predloži mirovnemu sodišču v Hasgu, a v Petr gradu niso prijazno vsprejeii tega predloga.
Dogodki na Španskem.
MADRID 5. — Objavljeno je uradno izvestje, iz katerega je razvidno, da je bilo ▼ Baiceloni ii okolici zažganih 35 samostanov, dočim jih je bilo 27 razdejanih. Revoluci-jonarcev so aretirali 400.
Boji okolu Melile.
MADRID 4. — Voini poveljnik general Marina je izgnal iz Melile 59 0£eb, med njimi vse novinarje*
MADRID 5. — „Imparcial" poroča iz Mehle: Mavri skriti v nekem kiancu so streljali na častnike, nad njimi tudi na generala Marins. Oddelek Spancev je sovražaika pognal v b?g. Pri tem je bilo na španski strani 1 častnik in 6 vojakov ranjenih.
MELILA 5. — V ponedeljek so Kabili napadli neki voz z živili. — Bilo je več ranjenih.	_
Nepotrebna zaletavanja sodrugov.
„Rdeči prapor" je zopet enkrat zadel ob tržaške „narodni&karje*. Neljubo in nemilo sevede. Drugače ne more, izlasti proti tržaškim Slovencem ne. Niso mu prišli sicer „narodnjakarji" nikakor na pot, ali socijalno-demokratično glasilo je zopet enkrat občatilo potrebo, da stegne nogo in zadene kakega tržaškega „narodnjakarja".
Povoda za ta najnoveji jugoslovansko-sccijalnodemokratični sunek ▼ „narodnjakarska" rebra je dal zadnji javni shod pri sv. Jakoba radi našega šolskega vprašanja.
Shoda se slovenski so drugi — da-si je bil javen in vstm pristopen — sicer niso udeležili, pač pa prihajajo po shodu z rekri-minacijami in nelepimi inainuvacijami.
Podtikajo „narodnjakarjem", da je vse njihovo postopanje ob tem vprašanja tako, da je jasno, kako niti nočeje, da bi se to i
vprašanje ugodno rešilo, ker ae boje, da bi potem izgabili agitacijsko sredstvo. Kakor se vidi, so se nali sodrugi se svojimi mislimi in tendencija mi prav lepo srečali z cficiiozom v „Triester Zeiturg", Poslednji pravi, da hujskamo; sodrugi pa menijo, da nam je šolsko vprašanje le agitacijsko sredstvo I Beseda je sicer druga, ali misel je ista. Ako bi hoteli mi zloboo insinuirati, kakor insinaira „Rdeči prapor" na ekodo „narodnjakarjev", bi napisali kočljivo vprašanje: ali je ta kongruencav mislih res le sla&ajna, ali pa ima kako reelno ozadje?!
Ne, dragi sodrugi: „narodnjakariem" ne treba biti v skrbeh za „agitaciiska iredstva", tudi če tržaški Slovenci dobe jedno ljudsko šolo. Če pa „Rdeči prapor" res resno misli s tem svojim „argumentom* proti potffrki tržaških „narodnjakarjev", nam ovaja le, kako nizko ceni cn kulturna stremljenja tržaških Slovencev in keko mala je mera njegovih zahtev za tržaške Slovence na kulturnem polju I
Mi „nerodnj&k&rji" gledamo više in hočemo poseči dalie in kar oič se ne bojimo, da bi nam zmanjkalo „ag tacijskih sredstev". Če dobimo eno ljudsko šolo, nam estane kakor izborno „agitacijsko sredstvo" — ljudska šola. Kaj4 v programu našem je zahteva po toliko ljudskih šol, do kolikor imamo pravico po svojem števila — tolike, da bo popolnoma zadoščeno kulturnim potrebam tržaških Slovencev na tem polju.
Ali imamo še drugih „ agitacijskih sredstev" kar cel Rrzen&l.
„Agit rati" nam je še za srednje in za strokovne šole in za vseučilišče. „Agitirati" nam je za izvedenje popolne jednakopravnosti v javnih uradih. „Agitirati" in veliko „agitirati" bomo morali za volilno reformo za tržaški deželni zbor ozfroma mestni svet s proporcijonal-nim volilnim zistemom in odpravo kuri j. Za ta naš postulat so se ?saj do nedavno siltio razvnemali- tudi — slovenski sodrugi 1 Da vidimo, ali poseže po tem „agitacijskem sredstvu" tudi socijalna demokracija ? !!
Veliko „sg'tacijsko" delo nas čaka tadi v namen, da slovenskemu delavcu definitivno priborimo v Trstu neomejeno pravico do dela in do popolne politične in socijalne svobode!! In tudi na tej agitaciji bi menda smeli pričakovati tudi slovenske sc-druge.
Lahko bi še naštevali „agitacijtka sredstva", ki jih imamo v rezervi. Ali menda bo že to dovolj v pomirjenje sodrugov, v njihovem strahu, da bi „narodnjakarji" izgubili „agitacijsko 8redjtvou.
Kaj naj pa rečemo na rekriminacijo, da so „narodnjakarji" „prezrii" sodruge po dom zadnjega shoda radi šolskega vprašan;a ?1 Našodgovtr: istotako, kakor so „narodnja karji" prežri sodruge, ao prezrli tudi vse druge Slovence, oziroma: kakor niso prezrli nikegar, niso prezrli tadi sccijalnih demokratov. Shod je bil javen. Posebej ni bil vabljen n i k d o, ker so bili vabljeni vsi 1 Socijalni demokratje naj bi bili lepo prišli m biii bi — dobro došli. Nastopili naj bi bili •knpno se svojimi sc rojaki in „narodnjaki rj" bi jim bili — hvaležni! VspriČo tako vzvišenega cilja se pa mora tako skrivanje za „j.režiranje" videti vsakomur kakor pra-zeu izgovor njega, ki noče sode 1 o v a t i.
Jugoslovanski socijalni demokratje naj nikar ne govore o preziranju od strani „na-rodnjakarjev". Dogodki ob zadnjih v o 1 i t v a h v T r s t a govore p r e g 1 a-snoprotitej r e k r i m i n a c i j i njihovi! Tržaški „narodnjakarji" so postopali nasproti socijalni demokraciji tako — naj rabimo ta izraz, ker se že govori o preziranja — obzirno, kakor ne bi socijaiui demokratje nikdar nasproti slovenski narodni stranki! In postopali so „narodnjakarji" tako vspričo dejstva, da jim je bilo premagovati viharje ogorčenja med lastnimi somišljeniki v širokih masah proti — socijalni demokraciji!! In ta odpor v lastnih vrstah so vcdilni „na-rednjakarji" premagovali tem težje, ker so bili vzroki ogorčen;u ne le iz prošlih dob, ampak tudi v vedenja socijalne demokracije nasproti Slovencem med volilno kampanjo samo!!
Mislimo, da nas „sodragi" ume j o.
Seveda nam porečejo morda sedrugi: postopali ste tako, ker je bilo vam prav tako ! Kdo naj bi bil ta „vam" ? 1 Morda osebe tistih „narodnjakarjev", ki jih sodrugi neprestano — po liitih in na shodih — oblivajo z loge m svoje mržnje?! Če bi bili ti „narodnjakarji" mislili na svojo adobnost, ali če hočete: na čim manjše neprilike za svoje osebe, nebi bili socijalni demokraciji p o m c g 1 i do mandatov,
marveč bi raje optirali za tisto stran, ki predstavlja' moč v tržaški zbornici!
„Narodnjakarji" so pa dokazali, da jim je stvar tržaškega Slovenstva nad vse. Vodilo jih je prepričanje, da koristijo stvari, ako se opozicija ojači! Naj bi jugoslovanski socijalni demokratje posnemali ta izgled in pozabljali na strankarske mržnje vsaj v slučajih, ko gre za skupni kulturni interes naroda, ki je tudi njim dal življenje!
„Velelzdojnifti proces"
v Zagrebu.
(111. dan razprave.)
Zagreb 4. VIII.
Nadaljuj senzacijonelna razkritja o Nastieu.
Potem, ko je predsednik branitelja posvaril, naj bo krajši v svoj h izvajanjih, je dr, P o p o v i ć nadaljeval a senzacijonelnimi razkritji o Nastiću. Nastićev kompanjon, včeraj omenjeni Simo Jovanović, mu je pripovedoval, da je Na*tič svojo izpoved v cetmiskem procesu radi bomb že popre) natančno stJizIral in napisal ter Jo potem izročil v cenzuro zaupniku kneza Nikole, brigadirju Vukellću. Črnogorska vlada je na tej izpovedbi izvršila nekaj korektur. R&zun tega se je Naitić natanjko razgovoru s predsednikom razprave, kaj naj izpove o kralja Petru. Ker je rekel le-ta, da bombe še niso najdene, je odgovoril Nastič, da jih že on napravi, da se jih bo potem mcglo „najti". V ta namen da si je Nastić nabavil škatelj iz plehs. Tadi afera s stotnikom generalnega štaba Fornerjem da je povsem drugačna. Naitić ga je poznal že poprej. Tudi je Nastić sam osebno koncepiral račun o 20.000 K na črnogorsko vlado za usluge, ki jih — ni napravil.
„A k o je resnično le en del tega, kar sem tu predložil po iz-poTedbah Simo Jovanović a, ki prav debro pozna Nastić a, potem ne morem videti v Nastiću nikake priče, ampak zločinca 1" Tako je vskliknil branitelj dr. Popović. Človek, ki se je toliko udeleževal na zlečinskih aferah, a potem izdaja vse, le da bi cd tega dobil materijalnih koristi, tak človek pač ne zaslužuje nobene vere. Karakteristično je tudi, da Naitfc v vsakem procesu pedaja svoje izpovedbe v — obrokih. Tudi tu si je velik del različnih „tajnosti", rezervirtl, ki jib menda hoče razkriti ua kakem — tretjem procesu. Dalje je bilo njemu — branitelju — priobčeno, da je Nastić dne 13. aprila 1908 (povodom občinskih volitev v Serajeva) nekemu Dušanu B a b i ć u izročil bombo, ki naj jo vrže proti vojaštvu. Branitelj je torej predlagal, naj se zaslišijo kakor priče in konfrontiralo z NastiĆ2m: Simo Jovanović, korporal pri bosanskem polku v Gradcu S a r i ć in njegov ktric S u b o t i ć. Jovano-»ića naj zaslišijo že danes. — Pradsednik: „Prepuatite to sodišču !H Drž. pravdnik Ac-curti: „Interesantno je, da je bramba uvedla ekstrvpreiskavo zraven sod šča,M
Branitelj dr. Popović je predlagal nadalje, naj se zailišita dijak Mandić in neko dekle imenom Ema Javurek. Mandić, neki Čučković in Nastić so bili prijatelji, NaBtić je priporedoval Mandiću, da se bo maščeval nad „Srbobranom" in njemu da je glavna stvar denar, Ko je Mandić nekoč rekel Nastiću, da ima važne dokumente, je hotel Nast.ć, ker je menil, da so iz redakcije „Srbobraua", te dokumente ukrasti. V to je najel omenjeno dekle. Tej je naložil, naj Mandića upijani in mu vzame dokumenta, kar je ona tudi storila. Li3 da niso bili to nikaki važni dokumenti, ampak pisma Mandićevih sorodnikov. Mandić je hotel Nastića, ker se mu je zdel sumljiv, staviti le na izkušnjo.
Predsednik je odredil kratko pa^zo. Po pavzi je predlagal branitelj dr. Popović mej drcg'm, da se pozoveta kakor priči ban Rauch in podban v pokoiu Czernkovich, da se ugotovi, *da-li je bila določena stvar, da se s proganjanjem Srbov prične po voli-tvi patrijarha ? 1
Branitelj dr. Hinković je konitatiral protislovja v izpovedbah Nastića, ki jih je možno kontrolirati po datumih. Opozarjal je, da rudeča nit v izpovedbah Nastića je trditev, da za vsemi temi „revolucionarnimi" prizadevanji je srbska vlada. Posebno pripovedovanja Nastića o „Slovenskem jugu" so popolne ma izmišljena. List „Slov. jug" je prenehal izhajati, ko je Nastić prišel v Beli-grad in je ostala le §3 čitalnica „Slov. jug." Branitelj je predlagal, naj se zasliši profesor dr. Marković iz Belegagr&da, ki je bil drogi predsednik draštva.
Predsednik je odredil pavzo pol are.
Stran II
.EDINOST" št. 219
V Trsta, dne 6. avgusta 1909
Po p a v z i je razpravljal branitelj dr, H i n k o ▼ i ć o konferencah v „Slo*, jngu", ki jih omenja Nastić v svojem „Finale* in ki da »e jih je udeležil kakor delegat tudi poal. Bude Badisavljevič. Glede izpovedeb Nastića, tičočih se potovanj Milana Pribičevica po Hrvatila, je predložil dr. Hinković spričevalo polka, v katerem Milan Pribičerić služi, v kater« m spričevala so našteti vsi dopuiti in dotični dopastai kraji Milan Pribičevica.
Na to je predložil dr. Hinković spričevalo duhovne oblasti v Karlovcih, ki izjavlja, da Valerijan Pribičević v Časa, ko se je baje vršila ona korf recca v Belemgradu, ni zapasti 1 sremskih Karlovce v, ker je bil tedaj zaposlen drugje. V času pretvezne konference o Veliki noči je bil Valerijan v Kruiedolu, kar potrde „igumaa" (vodja) samostana in še dragi. Kar te tiče namišljenega bivanja Valerijana Pribičevica v Belemgradu v decembru 1907, naj se zasliši poslanec Buđe Budisavljević.
Ker so za jutri pozvaDe priče, bo branitelj dr. Hinković nadaljeval svoja izvajanja le le po zaslišanju teh prič.
Nečuveno izdajstvo barona Raucha.
Hrvatski listi prinašajo žalostno vest. da je „ban" RauGh prepustil Madjarom biser hrvatskega Primorja — Kraljevico.
Kraljevica leži na hrvatskem teritorija, na desnem bregu vhoda v prijazni bakarski zaliv. Madjarom, ki se jim hoče morj8, je na Reki pretesno, pak že več let koketirajo s Kraljevicu. Da-si kakor si bodi „osvoje" del hrvatske obali angažirali so madjarsko parobrodarsko družbo „Danubius", da ono kupi v Kraljevici kako zemljišče za svojo ladija-delnico.
Ali zavedni hrvatski Primorci so vsikdar preprečili te madjarske mahinacije. Sedaj pa glejte „prvega hrvatskega bana* in njegovo vlado — ki ie zgolj madjarska ekspozitura
—	ki iz divjega maščevanja proti svojemu narodu prodaja Madjarom, kar je Hrvatom najveteje: pravico do svojegamorja.
R a u c h j e namreč dovolil „D a-n u b i u s u", da gradi v Kraljevici, kar hoče in kolikor hoče!
Uboga Hrvatska ! I a vse to trpe troji sinovi?! Ali še ne znajo otresti s sebe jarma, ki jih vodi v suženjstvo?!!	__
Kje je resnica glede , Narodne zveze ?
V enem dela jugoslovanskega časopisja se ie vedno vzdržava trditev, da je „Narodna zveza4* razpadla. Drog listi trde zopet, da „Zveza" sa vedno obs oji. To trdita tudi dr. Rjbsf in dr. Šusteršič. Prvi je član „Zveze lužnih Slovanov", drugi i.aoelaik „Slovenskega kluba", a psleg tega tudi načelnik „Nar. zv."
Da bi dr. Rybar javno govoril neresnico, ja povsem izključeno. Imamo pa tudi do dr. Šusteršiča, pri vsem tem, da se ne strinjamo vedno s politiškimi načeli, katera on zastopa v javnosti, toliko spoštovanje, da si ne moremo misliti, da bi mož govoril javno kako očito laž.
Trebalo bi torej vvekako, da se stvar pojasni.
Naše globoko uverjenje je, da je nam Jugoslovanom — Hivatom, Srbom in Slovencem — neobhodno potrebno, da smo složni na zunaj. Gotovo je, da imamo mnogo stvari, ki so nam vsem skupne. So naši naredni postulati, na katerih uresničenju mora biti enako ležeče toi ko liberalcu, kakor klerikalcu. Dokler sd torej ne uresničijo ti postulati, nam je sloga neobhodno potrebna. In naj se nam tu re prihaja z aikekimi izgovori, da hoče (dr. Šasteršič terorizirati ostale poslance. — V
-	Narodni zrezi" sta združena „Slovenski dr. Šusteršičsv) klub" in „Zreza južnih Slovanov". Ker je pa slednji klub močneji od prvega, je naravnost nesmisel govoriti o kakem terorizmu dr. Sisteršiča. Seveda — Če pasejo člani .,Zveze južnih Slovanov" doma lenobo, mesto da bi bili na Danaju, potem je gotoro, da bodo imeli pristaši dr. Šaater-šiča večino. A na tem :ade?lje krivda le one poslance, ki ce spolnjuje o svojih dolžaosti, S takimi poslanci bi torej morali obračunati volilci ali pa — klub !
Sploh ie nam vidi, da bi mogel biti vspeh vse sedanje gonje, kat.ro bo vprizorili nekateri jugoslovanski listi proti dr. Šister-šiču. ki je, — kar povdarjamo ponovno — naš oolitiški nasprotnik, le pomaganje dr. B:e-cert a. „Kdor pa pomaga in podpira, bodisi dire tno, bodisi indirektno, vlado dr. Bie-nertha, dela proti celokupnim narodnim interesom-	_____
Infamna žalitev našega naroda iz ust c. in kr. stotnika.
Navajeni smo na razne žalitve od strani naših narodnih caiprotoikov, pitaj j nas s „šSari" in drugimi psovkami, vendar kar si je dovolil c. in kr. stotnik 97. p e š p o 1 k a G i r a r d i, presega že vse meje. Ko je ta gospod predvčerajšnjim zrečer ob 11. uri mspiciral vojaško stražo na tukajšnjem depo-zitnem uradu in ie neki vojak šepnil svojim tovarišem par besed v slovenskem jezika, se je ciienjeni stotnik zadri nanj s sledečimi besedami: C osa la parla questa pu...a de lingua!.
Ko ga je neka gospa posvarila, da na tek način ne žali kar ^celega naroda,
tudi nanjo zadri, Češ, napisal zanimivo štadijo o tržaških Slovencih.
Louis Jaraj si je pridobil upravo sijajno ima v francoski publicistiki ter more zanimanje, s katerim se on bavi s slovenskimi vprašanji, biti le koristno naši stvari. — Informiral se je podrobno o naših političnih,
je ta olikani [gospod kakega naroda !
Ne glede na to, da takih besed olikan človek, med katere se menda Štejejo tudi oficirji, sploh ne rabi, moramo tako postopanje od strani c. in kr. stotnika imenovati, da
rabimo najmileji izraz — ikandal! A 5e narodnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih sploh kje, potrebna je narodna strpljivost pri razmerah, pri čemer mu je iel na roko dr. c. in kr. armadi; da se pa c. in kr. stotnik Gregorin. Gospoda Jaraya, ki je obljubil, da — povdarjamo c. in kr. stotnik — spozabi : bo natančno obvestil francosko publiko o tako daleč, da ne more prenesti niti sloven-j tem, kar je doznal na svojem potovanju po ske govor.ca in rabi pri tem še take b e z n i- i slovenskih deželah, je spremljal gospod Bo-š k e izraze, kaj tacega ni mogoča dovolj oži- j gumi! VoSniak iz Gorica, gosati. Od vojaške oblasti pa pričakujemo, • Slovenski slikar na unetniški razstavi v da omenjenega gosooda poduč;, kako 'se; M on ako vem. V Monakovem se vrši vsako č<*-človek, ki bi hrte! veljati za olikanega, ne sme i trto leto internacijonalna umetniška razstava obnašati.	' v Glaspalatta. Na to največo svetovno raz-
Priče so na razpolago! Razui omanjih stavo umetniško se pripuščajo samo prve dveh vojakov so čule omenjene besede tudi j umetniške sile vseh narodov in drŽav. Biti tri druge prtče, ki so pripravljena to vsak čas I pripuičen na to razstavo pomenja že samo
potrditi.	_
Pagninijeva delavska organizacija.
Bivši „sodrug" Pagnini je omoval svojo delavsko organizacijo, ki naj bi mu bila kot podlaga za bodočo stranko. Ustanovil je društvo, ki se imenuje „Delavska zbornica" — (Camera del lavoro).
Namen te delavske zbornice je po priliki sličen naši narodni delavski organizaciji, naloga, katero je gospod Pagnini naložil svoji Delavski zbornici preko ciljev dragih delav-skih organizacij, ostanejo pač neizvrfiene, —
Varovati interese delavcev, jih podpirati za slučaj brezposelnoati, posredovati za delo itd. «o v*e stvari, za ka? ni bilo treba še-le gosp. Pagninija.
No, on bi hotel združiti v svoji organizaciji vsa različna delavska društva, ter sodelovati na volitvah v bolniške blagajne, zavarovalnico proti nezgodam itd., vsekako naloga, katere g. Pagoini s svojo »Delavsko zbornico" ne bo izvršil.
Zanimivo je, da se po pravilih «Delavska zbornica" ne bo pečala ne s politiškimi ne z verskimi problemi. Vsak član mora spoštovati vsako politiki, narodno in versko prepričanje. l^totako zrtmore postati član delavske zbornice vsakdo, brez ozira na narodnost, politiško uverjenje in vero.
Hm, hm! Kakor se vidi bi hotel goipod Pagnini vabiti v svojo „Delavsko zbornico" tudi S:ovence. No, mi smo uver,eni, da se ne najde ni eden sloventki ka in, ki bi se vsedel na gospod Pegninijeve limanice !
Češka socijaina demokracija za decentralizacijo uprave.
V sredo se je vršilo v Pragi socijalna demokratično predposvetovanja o narodnem vprašanju, ki je na dnevnem reda shoda češke soci;alno-demokratična stranke. ^Vsprejeta je bila resolucija, ki se izraža za narodno avtonomijo na podlagi osebnega principa, r
po sebi priznanje svetovnih umetniških krogov, kar je naravna težnja vsakemu mlademu m talentiranemu umetniku.
Na letošnji razstavi so vsprejeta nekatera dela mladega slovenskega umetnika g. Ivana Žabote iz Prage, ki odkriva v sebi čvrst talent in močno individuvalnost, kar smo opazili že lanskega leta v dunajskem kiinstlerhausu in na praških umetniških razstavah, Mladi umetnik nam mnogo obeta, a na slovenskem narodu je, da ga podpira na nadaljnem njegovem stremljenju.
Ravnatelj državne železnice Ruff pojde
V	pokoj ? Ravnatelj državne želez. Ruff je šel na dopust. Govori se, da pojde v pokoj.
Imenovan je za stalnega učitelja na tržaški slovenski šoli slovenski skladatelj g. Emil Adamič.
K tolovajstvu na avskultantu Masovčiću v Zadru. Desetorica onih „akademikov", ki so brez najmanjega povoda skoro do smrti pobili avskultanta Masovčiča, je bilo obsojenih policijskim potom vsaki v 14-dnevni zapor.
V	sredo zvečer pa so bili vsi aretirane! izročeni deželni scdaiji.
To se tudi mora zgoditi, ker taka — kaltura mora dobiti primerno plačilo ! Tista toli proslavljena 2000-letna „kultura" vendar ne sme biti za nje pripadnike nekaka listina-svobodnica za tolovajstva in poboje 1
He! .Vi „Piccoli", „Indipendenti" in »Gazzettini* in — Repi (g. Catin nas umeje) — kje ste se svojim moralnim zgražaniem?! Govorite! Saj ste bili toli kričavi radi nedolžnih kraških kmetic in njihovih vo* žičkov... I
B:utalizirali ste po krirem naše ubogo ljudstvo — ali to pot vam je maščevanje za petami !
Za narodna imena naše okolice. Pod tem naslovom smo prinesli predvčerajšnjim apel na naš narod, naj cb vsaki priliki uveljavlja načelo : slovenski domovini naj se ohranijo narodna krajevna imena. In ker poštni in brzo
kompetenco za narodne in kulturne stvari	uradi najtrdovratneje vzdržujejo in
principom demokratiziranja, avtenomiziranja in decentralizacije vseh delov državne uprave. Pri tem se povdarja važnost gospodarskega in socijalnopolitičnpgi dela, s pripombo, da narodna pol tika ne sme biti enostranska ter da ne sme motiti dela zakonodajnih korpora-cij v gospodarskem m socijalnem oziru.
Pred strankinim shodom bo še eno posvetovanje, kjer se resolucije ponovno pretrese j o.	_
Šovinizem nemških „krščanskih" socijalcev.
Dunajski mestni svet proti esperantistom.
Dunajskemu mestnemu svetu je došel predlog, da bi se povabilo esperantiste, naj v enem naslednih let obdržavajo svoj kongrei na Dunaju, ali krščansko-socijalni mestni svet je ta predlog enostavno odklonil. —
A veste, zakaj ? Nemški šovinisti bi ho-
kakor edini
Š iio faizificirana imena naših mest in krajev, pohvali smo Slovence, „^aj bodo na poštnih urad h trdeglavi, fanatični in nepopustljivi".
Ta naš opravičeni apel je prečital tudi legendarni „prijatelj" „Iadipendente", ki nam včeraj zopet posvečuje par vrstic pod naslovom „Veleitši slava".
„Indipendente" poživlja prijatelje svoje na pošti, da za časa udušijo našo „agitacijo" in da izdajo nekake „decrete" proti našim zahtevam.
Mi pa sporočamo „Indipendentu" in njegovim prijateljem na upravi c. k. pošte, da tudi mi bomo imeli na razpolago dovolj orožja, da uveljavimo pravico, ki jo teptajo na našo Škodo.
Za danes poživljamo javno vse naše občine, korporacije in pojedince, naj vsi store potrebne korake, da se nemudoma odpravi stara krivica: da namreč na poštnih pečatih in tiskovinah stoje na prvem mestu tuja nemška ali
krajev!
ti z j Narodna zavednost zahteva, da takoj novih: začnemo brezobziren boj proti tujinščini v
teli, da se nemščina proglasi	^
svetovni jezik, pa ao zato seveda proti ji t a I i j a n s k a i m en a esperantu! „Krščanski" socijalci so omenjenim sklepom seveda pridobili zaslug za mater Germanijo. Kljubu tema pa !naši domovini. Zahtevajmo glasno in odločno, se zamore Nemcem reči glede njih žel,e po Ida tudi pošta spoštuje naša narodna im^na, proglašenju nemšči3e edinim svetovnim jezi-i da vendar enkrat purificiramo geografijo
kom: Čakaj baba, da trava zraste 1
i'
' da vendar enkrat purificiramo karto od tnjinskih filzifikatov.
Prosimo pa tadi naš a narodne obSine, Bolgarska dobrovoljna flota. Ida nam sporoče, kake vspehe so imeli nji-Vojni krogi v Sofiji se barijo z mislijo, ^ovi protesti, ker ie potrebno in vredno, da da urede „doororoljno floto" po rufkem to stvar spravimo na dan. uzoru. Ta plan bi se imel izvesti tako, da j V spomin gospe Boltarjeve. Prejeli smo : vlada poviša subvencijo na 15 milijonov fran- Ia tako je izzvenela vesela in lepa sim-kov bolgarskim paroplovaim družbam na fonija radostnega in zadovoljnega, ljubezni in brnem morju, a družbe naj se obrežejo, dati h e domače sreče polnega življenja — v bodo s primernimi ladijami vzdržavale trgov- itožnih mol akordih je izvenela in je bolestno ske zveze na Donavi in med bolgarskimi pri- odjeknila, ko se je zaprlo budno ia skrbeče ■tamiči na morju in Loadonom, Antvrarpenom, oko ljubeče matere. Za vselej je vtihnila in Hamburgom.	njena beseda, materino srce se je umirilo,
V slučaju vojne bi se trgovske ladije spre* njena duša se je dvignila ia je blaženo odplavalai menile v lahke križarke,	i V Bojanu je 29. julija umrla io drug.
-~~	I dan so jo odpeljali na Opčine. Za krsto
Za boj V zraku.	z mnogimi venci so šli: obupani mož Herman
Aagiežkinje so napravile žensko društvo, Boltar, pristav državnih železnic, njeni stariši, ki ima nalogo podpirati zrakoplovstvo na An- brat m sestn, sorodn-ki? učiteljsko društvo,
gležkem t ar delovati na to, da bo Angija	in !ellka mnoilc® 1Judl:
nadrladorala ne aamo na morju, ampak tudi prijatelji in znanci
ajem
— v zraku.
Dnevne vesti.
Pri „Obeliska" na Opčinah je vsprejela domača duhovščina žalostni sprevod, ki se je pomikal na kraj večnega miru.
Ob odprtem grobu je spregovoril v njeno slovo nadučitelj in deželni poslanec
j Bože in trnje; a v našem življenju je rožio le malo, trnja obilo... Trnje nas večkrat rani, da srce zaihti in zadrhti v bridki boli. Trpka bol nas je zadala, ko si nas zapustila, draga Milica. Eo pa mi, Tvoji znanci in prijatetji, čutimo grenko tugo, kaka žalost pretresa srce Tvojih dragih. Ubogi Tvoj oče bi bil šel rad pred teboj, saj je dolgo in toliko deloval na polju izobrazbe ia omike. Bad bi bil šel, da bi bila Ti ostala svojima otrokoma, ki sta siroti brez matere. A previdnost božja je dragače ukrenila — klanjam d se jej v prahu in pcnižnoiti. Tolaži nas zavest, da si rešeaa bolečin, da počivaš pri bratcu Milančku, ki ga še poznala nisi, in zdaj ga najdeš med angelji, tam v jasnih viSavah se spoznata, kjer ni solza in ni gorja ; da boš počivala v zemlji domači, v rojstnem Svojem kraju, kjer si ae radovala Svoje zorne in lepa mladosti.
V zemlji domači Ti truplo leži; duh Tvoj dih" uad nami in se poslarlja od nas: Z Bogi j draga mama, z Bogom ljubljeni papa, z Bogom Ciril, E veliča in Angelina! Z Bogom, Herman, moj zlesti, dobri mož, Ti ljubi in dragi, ki si mi bil pravi tovariš v tako kratki dobi najinega zakonskega življenja — oz Bjgom, nedolžoa — moja otroka, ki 8ta bila radost moja, moja sladkost, sreča in blagoslov Vama, moja srčna kri, zaklad moj, mj|e vse...
A zdaj, drasa Milica! Vsprejmi še zadaje naše pozdrave! Še enkrat objami Troj duh potrtega Trojega soproga, žalostne stariše, brata in sestri — še enkrat se okleni in dihni še žarek materinske ljubezni na čelo nedoižoima otročičema, da se Te boita spominjala vekomaj, da ohranita Tvoj spomia čista in poštena, kakor ei jih vzgajala Ti, ki si bila vzorna mati in goreča rodoljubkioja in ki si hctala, da bi bil značaj Trojih otro-čiči v čist m svetal ko kristal.
Za Sroje lepo in rodoljubno življenje, draga Milica, dobiš plačilo od večoe Pravice.
Da bi imeli vsi otroci take matere, da bi imel narod še tako vnetih, zavednih h5eru !
Mir, pokoj in večno veselje Tvoji blagi daš;...
Sokolski odseki v Trstu in okolici. Z veseljem opažamo naraščajoče zanimanje v Trstu in okolici za sokolstvo.
Po vsem Slovenskem je začel razprostirati Sokol svoje peruti, po vseh mestih, tr» vaseh se je vgnezdil; le v ga dolg) ni bilo. Mislilo bo. ali varal se je mar-
Odličen QOSt. — Predfčerajšnjem se je
mudil v Trstu francoski državni svetnik in	Štefan Ferluga takole:
•e1 znamenit public. G a b r i e 1 Louis Jaray,	„Bože in trnje stelje povsod
se ki je bil 2e pred kakimi 6 leti tnkaj ter	Revnem' človeka sreča na pot..,
gih in tudi po Trst in okolico se je, da ga ne sikdo.
Tržaški „Sokol" noče biti sam. V svoji bližini hoče norih in č;rstih Sokolov. Pred letom je ustanovil v Vrdeii telovadni odiek, ki ae v najkrajšem časa preustroji v samostojno druitvo. Namestništvo je že vzelo njegova pravila naznanje.
Minolo soboto so uitanovili Rojančaci odsek in obstanek mu je zagotovljen. Za to jamči v prvi vrati no/oizvoljeni odsekov odbjr in tekom leta, med tem, ko si izuči potrebnih vaditeljikih moči, postane samostojno sokolsko društvo.
Tudi na Opčioah bomo videli v kratkem združene vrle Opence v sokolakem odieku, ki ga uatano7e s pomočjo tržaškoga ,Sokola" prihodajo nedeljo,* dne 8. t. m. Že do seda^ se je prijavilo častno število členov (okoli 70) in pripravljali odbjr, v katerem se nahajajo delavni členi, ki so si svesti lepa, prezvišen. sokolske ideje, so vsa potrebno ukrenili, da bo zagotovljen obstanek tudi temu novemu odseka. Dani so vsi pogoji, potrebni za usta-no riter.
Kakor ae že ve, stopijo tudi naši vseskozi narodni JBarkovljani k posvetovanju, kako bi najhitrejša in najtigarnejše ustanovili sokolski odsek. Težko jim na bo, ker je zanimanje veliko in ker so z* to zel) ugodt . tla in tržaški „Sokol" si pripisuje toliko moči, da bo v Barkovljah kmalu deloval samostojen „Sokol".
S čaacma poišče tržaški „Sokoi" tudi druge naša kraje v okolici in na spodajem Goriškem, kjer se vdomači, tako, da bo lahko po nekolikih letih štel t;hko samostojnih sokolskih društev, da se ustanovi za sva ti. ta društra samostojna slovenska sokolsku župa.
Kar je pri tem prodiranja sjkol.ko misli naibolj razveseljivo, je dejstvo, da se gledu s posebno pozornostjo na >zgojo naraščaj?, šolskega, obrtnega in trgovskega. Vsako na novo ustanovljeno sokolsko druitvo ali le odsek mora polagati največjo važnost n-naraščaj. Naraščaj je naša bodočnost. V prvi vrsti moramo vzgojevati našo mladino v narodnem in vseskozi demokratičnem duhu. to je poklicano pred vcem slovensko sokolska društvo.
Vidali smo lepe vspehe te narodne šcie in iz naraščaja se da narediti jeklene in ne?-strašljive značaje. Iz njih postaaejo prati sc koli, pravi narodni možje in nastopali bodo v borbi za narodne svetinje tako, ki.kor to zahteva ves sloventki tared.
Pripozaati se mora, di je tržaški Sok. I začel umevati ideje in cilje Sokolstva v p t -polni meri; poiebno pa se je oklenil z vs> mačjo dela in to vstrajaega dela. To delo, tako nadaljevano in še pomnoženo ne oataca brez obilo dobrega sadu, Za ložji razvoj novoustanovljenih odsekor pa si naj njegov v --diteljski zbor izuči dob;ih in vsfrAjmh vaditeljev, ki jih bo l&h^co pošiljal r vse krajt\ kjer so odseki. Vaditelje zbor naj oe pozn * v telovadnici nobenih početnic, ampak n j reino dela na to, da >e čim preje začne z
V Trstu, dne 6. avgusta 1909
»EDINOST« St 219
Stran HI
rednimi vaditeljtkiml večeri in k tem spada-j očimi vaditelj skemi knrzi. Težko ma ne bo ▼resaičiti tega, ker razpolaga s členi telovadci, ki se labko posvetijo tema zviienema poklica narodnih sokolskih učiteljev.
Na zdar!
Slavnost 20-Ietnice pevskega društva r Zarja - v Rojanu ie bo sicer vrtila v ožjem obsegu, ali sodeč po pripravah, obeta vendar biti ena najlepših veselic, kar jih je to drn-! štvo do sedaj imelo.
Pa tadi zanimanje za to slavnost je jako reliko. Kako pa tudi ne! Saj je „Zarja* eno najstarejših društev v Rojanu. V teku 20 let; svojega požrtvovalnega delovanja na narod-, nem polju bila je zvesta trdnjava narodne I ideje proti ljutim navalom naših narodnih: rasprotnikov. Kdor pozca zgodovimo dobe j pred 12 leti, kdor ve kake razmere so vla-j dale tačas, ko so že prerokovali Rojanu na- j rodno smrt. vedel bo da je bilo ravno pevsko j društvo „Zarja", ki se ni uklonilo ter jej vttrajalo. Gotovo je stalo to mnogo dela in | truda, mnogo žrtev in mnogo stroškov, tako, j da se je v resnici čuditi, da je to društvo dočakalo 20-letnicj. Zato pa upamo da se prihodnjo ncdaljo naše občinstvo v velikem £te?ilu vdeleži tega redkega slavja.
Obračamo se ponovno na vsa bratska in druga društva, da se kar najštevilneje, po deputacijah ali korporativno, udoleže, da bomo te slavnost čim impozantneji praznoval'.
Vršila se bo ta slavnost ob vsakemu vremenu, ker imamo na razpolago vse gostilniške prostore „Konsumnega društva" v Rojanu.
V nedeljo na Ciril-Metodovo skupščino !
V nedeljo ee bo ?ršiia na Jesenicah skupščina najvažnejše naša Šolske družbe Cirila in Metoda.
Na to zborovanje prihite gotovo skup-ščinarji od vseh strani naše domovina in le želeti bi bilo, da bi v tem pogleda tudi Trst ne zaostal.
Tudi je našim Tržačancm dana ugodna prilika, da bi potoma ogledajo naše divne Gorenjske kraje: Bied, Bohinj, Jesenice, Balo-peška jezera itd.
Torej, kcmur je možno, naj nikar ne zamudi ugodne prilike : poleni naj na vele važno nedeljsko skupščine !
Nekateri tržaški skupščinarji se odpeljejo že v soboto ob peti uri popoludue z državno železnico na Jesenice.
Deželni zbor tržaški ima danes zvečer to?no ob 7. uri svojo seio. v kateri je na duevnem redu poročilo verifikacijskih odsekov
0	volitvah v mestu in okolici.
Tržaška mala kronika.
Mala demonstracija. Sinoči po 9 uri je
kakih 50 mazzioijancev srečalo 10 mladeci-čev, pristašev „Lege patriotiche". Maazini-auci n jih začeli psovati ter so šli za njimi do „Rdečega trga". Tu so mazzinijanci pričeli na patriote iučati kamenje. A pojavli ee e neki redar, ki je enega mazzinijancev, ime ^om Jurja Tomn, 16-letnega učifelji4Jnićsa iz iopra, stsnujočega v ulic: dei Bacch; tre:i->1. Aretirana sta bila še druga d ra mazzi-
1	janes, Židi s Krfa, 15-ietni Jakob I»rael in E -mmij Mustacuhi, — Druge nesreče ni b.Io.
Poskus samomora. Sinoči ob 10 in pol
uri «e je s pomola Sauitii vrg3l u morje 19-i tni Lu:gi Michani iz Liogma v Italiji. Is Igorja ga ]e potegcil redar Čafcorin, a M*c-chani je hotai zopafc skočiti v nnr e. Ker bil miadenič silao razburjen, so ga odvedli
v opazovalnico.
Najnovejše zdravilo proti zobobolu. —
Katanua Marc, stara '42 let, in Josipina Kituar, obe staau oči v ul. Montoreino it. 225 tU prelsinočnjem obe dob:li silen zobobol. Izmislili tti si izvrstno zdravilo. Imeli sta dom} nekolko smodnika. Napravili sta kupček istega, pri hI žali trpeče lica in — zažgali. Kaj te ]e zgodilo, »i vsak lahko misli. Dobili ?.:a znatni opekiini na licu iu na rokah, tako jo morali priskočiti zdravniška postaja na pomoč. V»led skeiečin bolečin na osmojeni koži sta bržkons pozabi: na zobouol. V tem zmifla je bilo zdravilo s0 7eda izvrstno !
Aretiran v drugič. Povedmi smo avoj čas o aretaciji mebanma Otvaldella, ki je poprej v Raki, petem v Zadcu in slednjič v Trstu pod pretvezo, da jo poroči, spretno izvabil cd gckpe Antonije Schiavoni več t sočakov. Po par dni preiskovalnega zapora ga je pre-ukoialni sodnik postavil v začasno svobodo. To priliko je vporabil Oivaldtila, da se je povrnil k Scbiavcnijt>vi. ki je še vedno v Trstu, in jej je izvabil nekaj dragocenosti, ki jih je za»tavil, in vkradel še druzega denarja. Vgled ovadbe oškedovanka je bil Gsvaldella zopet aretiran.
Sli so Lvo* lovit! Roosevelt, bivši predsednik Zjediajenih d;žav, ki se zabava z lo vom na leve v srednji Afriki, je gotovo imel vpliv na te mladeniške glave, že vnete po erne-ju, Karla May-u, Cooperju in dmgih. Šii so torej kakor že marsikak dobrodružecz Dunaja najprej v Trst, Evo morja ! Srce trojice mladeničev je vztrenetalo. Tu vstopijo na iadijo, ki jih pelje v Črno Af;iko, kjer so ievi in tigri; — ali danaioji resoi časi niso več za tako mladeniško romantiko. Slavna polici]a je vtaknila svoj indiskretni nos vmes in me t to v deželo tigrov je spravila trojico Robinsonov v ulieo T i g o r. A stvar ni bila namreč niti tako nedolžna. 15-letni di-
jak Fran Miška, 16-letni elektroteknik Leopold Weber in 15-letni stavec Leopold Rauscher so začeli robinsonado z grdim činom ; kajti prvi je svoji materi vkradel iz blagajne 500 K in si s tem kupil orožje in drago opravo, Mannlicherjeve puške, kakor jih ima naia kavalerija, Browningove revolverje. 270 patron, lovske nože in alarmne piščalke, stroj za striženje las in ponarejene brke (1), pa tadi mnogo knjig, med njimi molitvenik — in s temi stvarmi so vsi trije potovali v Trst. Njih blagajoa se je seveda bila skrčila že na K 200. Predvčerajšajem zvečer so se ponosno sprehajali po Setališču pri Sv. Andreja. Dva redarja ita zagledala čudno opremljene in oborožene jnnake in konec j a bilo junaštva.
Tiralnica. Nek Ermete Bertolazzi je zbežal iz Benetk, kjer je izvršil tatrino več draguljev znatne vrednosti in še bankovec 1000 lir od Banco di Na poli. Bezeška kve-»tura je razposlala za njim tiralnico.
Ranila se sama ? Gabrijela Jerek, stara 25 let, stanuječa v Rocolu it. 72, se je predvčerajšnjem podala na zdravniško postajo. Imela je strgano kožo na vratnih mišicah in ji je bržkone zlomljena tudi hrbtenica na zatil-niku. Rakla je, da je te poškodbe dobila sama... ko je obrnila glavo!! 1
Koledar in vreme. — Danes : Spreme-njenje Gosp. — Jutri: Kajetan ap. Temperatura včeraj ob 2. uri pop. + 23.° Cels. Vreme včeraj : oblačno, burja.
Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno, deževno. Hladni vetrovi. Zmerna vročina. V začetku slabo, potem lepša.
Društvene vesti,
Društvo poštnih uradnikov. Tržaška jro-dražnica društva poštnih nradnikov priredi danes 6 avgusta t. 1. drugi družbeni večer v restavraciji „Berger" pod gradom. — Začetek ob 8. uri zvečer. Tega družbenega večera se udeleži tudi društveni predsednik kontrolor Fibich z Dunaja.
Mar. delav. organizacija
Zveza jugoslov. železničarjev. — Od
borniki so vabljeni na sejo, ki ae vrši danes petek ob 7 in pol uri zvečer v društvenih prostorih.
Odbor gostilniške zadruge členov N. D. O. vabi vsa tovariše zadružnike na
OBČNI ZBOR ki se bo vršil v soboto, dne 7. avgusta 1909 točno ob 7. ari zvečer v prostorih „Narodne delavske organizacije".
Dnevni red.
1.	Nagovor predsednika.
2.	Prečitanje pravil.
3.	Volitev odbora in nadzorništva,
4.	Slučajnosti.
Trst, dne 5. avg. 1909.
Za odbor go&tilne členov N. D. O.
Štefan L u i n, t. č. predsednik.
Darovi.
P o n r a v e k. V št. 195. z dne 13. julija t. 1. „Edinosti" objavljen izkaz C. in M. dara je treba popraviti tako: I, V. 0*50 K (ae 0*20 K), Avg. Štrukelj 2 K (ne 6 K), Gra-cijan in Nicefor St^pančič 10 K (ae 5 K). V št. 214 z dne 1. avg. t. ). „Edinosti" iz-kazao dar moški tržssai podružnici gg. Josipa in Aleksandra Bartok je 19 K 48 stot., (no 10 K 45 stot.) kaker je bilo tiskano.
Ciril Met ado r dar so nadalje plačali pri „Trg.-obrtui zadrugi" gg. Prelog Ivan st. 5 K. Aat č Makao 5 K, dr. Josip Wilfac 5 K, Fran Matejčić 10 K. — Srčna hvala! — Blagajnik tržaška meške C. M. podružnice.
Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju je hvaležno prejelo 17 kron, katere je nabral g. Viktor Cotič med povabljenimi gosti pri družini Sirk. Vivat seqiens! — Za odbor: Iran Lazar, blagajnik.
Ženski podr. družbe sv. Cirila in Met. so podarili za kolo sreče v Bazovici p. n. gg. : T. Urbančič paket biskotov in tri steklenica šari, Grunter šest krožnikov va desert in bonboniero, Prešel kuglupf in 2 ste klenici desertoega *ina, A. Grg i 2 butilki reioška, M. Pahor dve steklenici refoška in 2 fina kozarca, M. Mahnič potico in dve bu-tiljki sladkega vina, G^rkič dve krasni vazi, Š. dve vazi, Ursič 4 K, Sonc 3 K. — Nabrala sta v isti namen gg' Ivan Vičič in Valentin Zbogar 16 K 39 stot. in 15 K za podružnico sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu.
Iakrena hvala vsem, ki so kakorsibodi kaj pripomogli, posebno ugiedai g. T. Urbančič in g. Mahnič ste nam jako pomagali in šli na roko. — Posebna hvala pa si. društvu „Lipa", da je dovolilo prodajo in srečkanje v korist naše šolske družbe, če tadi je imeio sem) toliko ogromnih stroškov!
— Za isto podražnico je podarila gdč. Ljudmila Ledev5ič 3 K v počeičenje spomina blagopokojne gospe Milice Bolt&r.
Za moško podružnico sv Cirila in Met sta nabrala gosp. I. B, in F. P. iz Gorica po tomboli v veseli družbi K 7*76. Vesela družba ▼ Slivnem je nabrala K 6'— za isto podružnico. V spomin preblage pok. gospe Milice B oltar poslal gospod Koren Josip iz Prošeka K 10*— in g.a Milka Božič is Gorice K 5.
Ti dve svoti ca ženako podruž. sv C. in Met. Denar hrani uprava.
NOVO POGREBNO PODJETJE
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb
in prodaj alnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.

.M'
Mnenje gospoda Dr. TSCflENETT
urednika lista »Aerztliche Standesxeitung< na Dunaju.
--« « 9	-
Gosp. J. SERRAVALLO
Trat.
Velikim zadovoljstvom zamorem Vam naznaniti, da je Vaše ,,ŽE-LEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO" (Vino di China Fer-ruginoso Serravallo) izvrsten izdelek, ki povspešuje slast toliko odraslim kolikor otrokom. Posebno v otroški praksi dosegel sem z istim izvrstne uspehe s tem, da sem je predpisoval po vsaki infekciji, nakar so zadobili otroci v kratkem času svoje prejšnje stanje.
DUNAJ\ 20. februvarja 1908.
Dr. TSCHENETT.
NOVI DOHODI.
Alla citta
V dobr oznani prodajalnicl oblek
ip^gl nI, O. Carduool 40 * i# (prej Torrente;
Velika izbera moških oblek od E 14 do 44, dedkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zalog* ta- in Inozemskega blaga za
obleke po meri, ki se izvrSajejo v lastili delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neveijetno nizkih cenah. ———————
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torrente)
Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk
n—■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. ■ ■
■ V moji pekarni ee -rdotai vsaki dan S friflen kruh in »e dovaia vsak čas tudi na dom. - Dobi ae ■■ tadi najfin. moke iz najboljših mlinov, biSkote in posebno pa specijaliteto za fiaj. Dobi se tadi veliko ^B izbero buteljk, ruma in vsake vrste čaja. Vse po najnižjih cenah. — SpoStovanjem V. SELERK. IH
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palma
TRST, ulica Giosue Carducci 20, kjer najdete solid. blago
po najniž ih cenah.
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCeiTI ZIZ prejemnih sob, posebne olajšave --H--—
Gostilna „Al buon ritro^o"
TRST — Ulica Stadion št. 19 M" z lepim hladnim vrtom.
Toči SS Istrsko, dalmatinsko, vlp&vslo pristno vino ; PIVO ĐBEHES prve vrate. DOMAČA KUHIHJA. KRAŠKI TESAN.	ANDREJ FUSLAS, lastnik.
vslEfl ofliiofla. proflaia s 30-40 odstopnima. iT* Razprodaja "Vi
vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez Istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni
G. KEHIAYAN, TRST, CORSO 23
Zaloga cementa ^^ Q
:?uv^zp.°^ai:dm.cv%mp^S :» »n cementnih plošč mm
SILTIO MALOSSl 8
Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. I|
Ptran IV
„EDINOST" št. 219
V Tistu, dne 6. avgusta 1909
K
mr tiskane b« flajmanjla
»JE-
MALI OGLASI
_ računajo po 8 stot besedo; mastno tiskane besede se ratunajo enkrat vel. pristojbina stane 40 PlaEa se takoj.
tno y
nkrat ve«. ■0 stotlnk.
—kJjL
Za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti nabralo se je pri odhodnici g. Schreya na „Aiflov" stolp v Pariz 2 K.
6fosp. Konstantin Cesti je poslal zdravniškemu kolegiju mestne bolni&nice eno po-■reljno kopel j in en drug predmet na korist u begih bolnikov._
Vesti iz Goriške.
x Umrl je predvCerajnjem v Borici Ka-
r o I v i te z C a t i ne 11 i, podpolkovnik v R	jako Iepa 8tanovanja, obBtoječa iz dveh
potoju. Dosegel ]e bil starost 80 let. Cati- naZIKI gob in kuhinje, ali 1 sobe, sobice in celh je bil nekdaj meitni starešina, pozneje' * a ne je prs*etil povsem humanitarnemu delovanju. Bil j a predsednik društva za varstvo j/pnečenih kaznjencev, predsednik rudečega križa in častni predsednik veteranov v Gorici, lednih zatlug si je stekel posebno kakor prcdeednik in uitanovnik gredežkega sorskega hospica za revne in bolne otrečiče. N, p, v.
p„nJQ	2 nova chiffonnier, pernice, mala
II (JUd So postelja, kronometrična ura, slike, modiljoni. zavese in kuhinjsko pohištvo. — Ulica Manzoni 4, pritličje.	1359
DmSc+aii domač slivovec vdobi se v večjih in I Moleli manjših množinah pri Ant. F a t u r, Prem, Notranjsko. Cena po dogovoru._1300
Gostilna „Al Ginnasio"
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča ae slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i Č.	1237
Proda se
dober klavir za 120 K v ulici Fo-scolo 22, V., vrata 22._1352
Rofil ColStvfl proda se na Repentabrn prav netili oCilLVO dober glasovir po nizki ceni.
1347
u?.!
kuhinje, ali samo sobe in kuhinje, preskrbljene z vodo in plinom po za oddati takoj proti jako nizki - |f filfinflflinVISI najemnini. Hiša Štolfa, Škorklja-Rojan, za cerkviio. I ■^UIIIpOllJUlIO
1353
Kulot „Pri treh prijateljih1* v Gorici, ulica Caserma 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322
Gostilničar
Učenca
išče mizar, ulica Belvedere štev. 8.
1350
Išče
Edinosti.
učenca za pekarno. Ako mogoče od
15—16 let. NsbIov pove Inser. odd.
1354
x Okrajna bolniška blagajna y Gorici je imela v nedelo občni zbor. Izvoljeni to seveda «ami Lahi, da-si je med členi veliko število Siovencev. Tudi v to gnezdo bo treba enkrat peštmo posvetiti!
x Aretirali so v Gorici nekega N. Hert man a, ki je ped pretvezo, da išče meblovano sobo, kradel tu in tam. Ko so ga zasačili, da je vkradel nekaj zlatenine v neki trgovini ▼ ulici Gius. Verdi, se je izgovarial, da trpi sh znani bolezni — kleptcmani i. Policaja pa mu ni verjel*, in ga je cdv6dia v zapore v ulici Dogana. Čudno, da zaprti cigan Msjer
Li prijel še na to, da bi ce izgorarj&l s......
klep'omacijo...!
x Starodavno platano, ki stoji n& Travniku na vogalu proti ui?ci Caserma. posečejo. Tako je sklenil meetni svet, in sic«r zato, k^r j« les tihel in je nevarnost, da se zgodi kbkt; nesreča.
x Vreme se je zrpet spremenilo tako, rti ets zdi, da smo v oktobru ati novembru. Ž3 par dni piha t>o neči prsva burja, po Gttvj pa je skoro mrzlotno. Takih hipnih prt min av v temperaturi pač že dolgo let nismo imeli v Gorici.
Furlanska železnica. Pred dnevi se je vrš'1 shod delničarjev furlanike železnice na Dun&ju. Stroškov je biio 224.375 K, dohodkov 320,574 K. Za obresti in za amortizacijo treba še 154.216 K, tiko da bo morala viada
I	omagati s 64.353 K.
Vesti iz Kranjske.
Pogorela je minoli petek Galletova to vam* v Bum pri Borovnici. Škoda je velika.
Na Bled je prišlo do 26. julija t. 1. 2946 ga«to*.
Na Bled je prišel na letovišče slavni srbski pesnik Pero Odavfć.
Burja na Vipavskem. — V sredo preti ;utru je razsajala groze a burja po vsej ti-av:ki dolini. Napravila je veliko škode pc->,tb.o na trtah in sadnem drevju. Po iscj M»ti v Vipavo je ležalo polno dreves. Pc
II	katerih krajih je padala tudi toča, ki sicer ni tra ala več kot eno minuto, toda ker ie 6 t. 2 naliv«, m in velikim vetrom, je vzela dc polovice pridelka. Tako je bilo v braniški o lini in okrog Št, Vida. Tudi koruza je 1< žala ob cesti prav po thh.
Grozna toča v ljubljanski okolici. — V torek popoludne in zvečer je razcaial dvakrat grozen vhar s točo v ljubljanski okolici, v kamniškem in kranjskem okraju. Na nekate tih krajih je toča, ki je biia debela kaker kurja jejca uničila ves poljski pridelek. Silno je prizadeta ljubljanska okolica. V občini Št. Vid je toča v nekaterih vaseh popolnoma, v drrg h deloma potolkla. Stari ljudje ne pomni}? tako tote, — V ižarski občini sg uničeni popo nemb vsi pridelki. Se v sredo zjutraj je l<ža:a toča na kupe. Na biSah, ki so obrnjene preti severu je teča pobila vse šipe. Na tleh leži vse po! no pobitih tiče v.
Razne vesti.
Dne 15. septembra letos: konec sveta.
Tj je najnovejša senzacija, ki jo oznanja svoj:m „'ern m" neka emeriška sekta, usta-io 1 ena od nekega Sandiorda. imenovanega „Elija, nekronanega kralja". Prorok sam je poslal to novico v svet. V siedo 15. septem-temera torei, točno cb 10. uri 20 minut do-poludne se bo rszpočilo nebo, solnce skoči s Bvcjega vsakdanjega tira ter sfrči po svetu bcgve ktm, lana bo padla z neba, zvezde bodo obledelp, zeml;a se bo tresla, skale bedo poksle in tuni g meio bo. NatacČDO tak bo konic m ta in čuto ob napovedani minuti. Gojc'd Sandfoid je poslal to pretresljivo vest svojim učencem iz Kapskega mesta, kjer s dsj zdravi, začetkom septembra pa pride b; m, če mu zdravje količkaj dopusti, med »voje so brate v Shuob, kjer bodo vsi skupaj ra strehfh svojih hiš, v belih oblačilih, lovo-; ove veEce na glavah ia palmove veje v r. kth, zitopljeni v pobožno molitev, pričakovali konca sveta. To vse se bo godilo * •red 15. septembra, začetek točno ob 10 tri 20 m nut. dopeludne. —In žalibog je tndi nsštb 1 udi, ki verujejo takim baikam!
Fotograf Anton Jerkič L"ePoa
ste Št. 10, Gorica, Gosposka ulica št. 7.	1357
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst
Eupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
loiftii nlnc priredi mladina v Tubljah (40 mi-JdVIII [llod nut od postaje Herpelje- Kozina) na dvorišču g. A. Dobrila dne 8. avgusta.	1351
Do ni •"Slino 8 pravico do tobakarne se proda. rd|lirilll/a Najemnina mesečnih 20 Kron. Naslov pri Edinosti._______
DitSliLn Po jako nizki ceni se proda klavir.
rriiiKa. Foscoio 22, v., is	i?36
|A	mizarski mojster, Trst, u licu
JUSip OlUITd Belvedere fitev. 8, iivrSaji vsakovrstna mizarska dela;	38
s približno 5000 kronami se išče za prodajalno mešanega blaga na deželi, katera ima na leto 120.000 kron prometa. Ponudbe naj se pošljejo pod „Kompanjon" na Inseratni oddelek Edinosti.	1335
Rodolfo Roti
ZALOGA KOLES: Peugeot, Waffenrad, Standard od 150 K naprej. Pnevmatiki in potrebščine. — Mehanična delalnica. Hitra postrežba. Cene zmerne.
Dobro izurjenega
Maks Kovačič, Krojač v Postojni št. 122. 1295
Umetni zobje .v.
PlomblMBjs zobov.
Izdiranje zobov hrm b m vsake bolečih
v zobozdravniškem kabineta
Dr.XČermaking.£usche!
TRST
hHm dtlla Ca»r« it»v. 13, II. nU«.
„Tržaška posojilnica in hranilnica
reglatrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — C Vhod po glavnih stopnicah) —
TKST — V lastni blši. TELEFON št. 9sa
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/a, na zastave po 5V8°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
3m najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kLkor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranilnični račun 816 004
Zdravnik In ranocelnik
Dr. Dinko tedluzit
specijalist
za otroške bolezni &
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV ^	(gledal Fenioe).
ter ordinira od a. do 3. ure popoludne. ^^
! 0000000000000000
Giuseppe Grisi
Uvoz in izvoz jajc in perutnine
— Izključna prodaja perutnine —
Trat - ulica Campanile it. 15 vsa k-viđ Alberti
O priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi
8 kokoši. Specijaliteta: letoSnji piščanci za pečenje in praženje. Poularda, gosi q (stare tri leta), kakor tudi PURANI.
O O
o o
o
o o
oooooooooooooooo
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijeud-Sal&nm
Fonte delta Fabra 2
(vogal Torrente)
ul. Poste Muove
Alla cittA di Lond-a
Velik iabor izgotovljenih oblek zs moške in dećffs kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi i« rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolaki loden. Nepremočljivi plaSči (pri-tni angleSki). Specijaliteta: blago tu- in inozemsiifc tovarn, Izgotovljajo ae obleke po meri po najnjvejSi modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenau.
solidno in elegantno I
po zmernih cenah
Rafaele Italia
T=»8T — Via Maioantcn
i
HOTEL ■■ ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza CaBerma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2-— nap rej. Omnibua k vaakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Woschitz.
MS
SalutinM S^l
najzdraviji! kavni pridatok. Dobiva M v v—k teljilh prod
Poskusit« Fi-SOVO KAVO
f>
Ijilh prodajainlcali.
Točna in aolldna postrežba
Pno OTiorsto Hilit za gmainie Doltia in špedicij. m®li« | Rudolf Exner. Trst
===== VIA DELLA STAZIONE Štev. 17 =
Fllijalke: v PULI, GORICI, REKI In CRAOEŽU Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ki Be jemljejo na potovanje in prevaitnje blaga na vae svetovne proge.
Sprejema se tndi rohlStvo in droge predmete v shrambo ? lastu za to priprivijena suha silaiišča.
EDINI TRŽAŠKI Z4V0D ZA ČIŠČENJE V/ APIIM OI FANFRu IN SHRANJEVANJE PREPROG „V^UUIfl ULLrti^n
Osnove vodnih napeljav :
za vzvišena, malovodna mesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino in oddaljenost brez stroškov in sa-modelavne napeljave za hiše, kopališča, stranišča, vodnjake, sa-inodel. napajališča in gasilne
4A
' u n
naprave.
Točna to solidna poatreiba.
fin ton Kunz
ces. kr. dvorni zalagatel) Največja slovan, tvrdka monarhije.
Hranice (Moravsto)
Prospekti brezplačno !o poštnine prosto._
Nova prodajalnica manifak-tumega blaga
VELIKA _ IZBERA
G. F. Della Pietra manifakturnega blaga in drobnih predmetov.
trst .•.
ulica Conti št. io
Specijaliteta: Izdelano perilo
za moške in ženske.
Platno in razne tkanine.

izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. ::
Postrežba na dom.
ZiUigi Mušico
TRST, VIA SAN MAUR1ZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoši in razne divjačine. ::
Veliki moderni .v.
Kinematograf
ulica Media 40
v Trstu za priplaćiie mM. - NajveDia....
I. prostori 2 O atotink; II. prostori 10 rtotink
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISENTINI
Trst, ul. Giosue Carduccl 31.
Velika izbera moških in Ženskih čevlje*. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
/ po 2memih cenah