Uredniški ln nprevnllkl Ko MIT ft. Uwndale Ave. PODPORNE JEDNOTE MAŠILO &OVENSKE NA ŠTEV.—NUMBER 263 Chicifol 111., pondeljek, 7. novembra (Nov. 7), 1982 Accoptaaeo for mailing at »pecial rato uf poctago piuvij.d for 'in V« t ion 1108, Act of Oct. .s, miT, »uthoriied »n Juno 14, 11' UNIČEVANJE JAVNIH GOZDOV IN PAŠNIKOV Upor v kanadski jitniinici Jetniki najuutil atiafolke In n-netili ogenj v krojaški dela v-nlcl. notici ja, k! J« bile po-ivim lin pomot, satrla upor Jeklarskctfirma v volilni kampanji Pozvala jt 4elav*e, naj oddajo •veje giftaove pr^dnttkemu kandidata republikanske atran se upira adiciji elakava ugotovila, •mat boleha na* »Vezni in artel hI- l*olltlka Hoover jev* administi*. rije proti ohranitvi javn««pa bogastva. — Godove in pal-nike bi rada oddala privatnim Barone elektrike iaaa*tla pri i*-vi igri. MMiJone kujejo s od-dajanjem delnic v najem Manila, «. nov. — Pokrgjln-aka leglilatura je včeraj •prej« la zakon, ki prepoveduje dum-ping tujeeemaklb Izdelkov. Dalje je sprejela načrt, da ae tvl-ia carina aa nekatera izdelke za sto odstotkov, ČONDEUEK, 7. NOVEMBRA. PROSVETA THE EN LIG IITEN MEN T ULASILO IN LASTNIMA SLOVIX»M *AKQO»K TODTOS. KE JEO.NOTB Or^m W M4 MM*** t* »S. «« •ao* m uu, m m m p* uu. fv^jil^tat MM« i» CW/« f!JS M ari* bU. SM •• ** .tvu »».C*. MS Cw4s IAM |Mr |*»r. tkfcHMH« 0»M«» r M ' fafin »s j*r r««r ■ AS*«rtUI*i ntm 9» ir—nml »Ul Ml Ii imtorlMKSi Uttmmi PKOHVKTA i$H-It SmMS CMm«*, ns^to. MKMSfcKS Of TKE rfcDSBATED^BSSS Glasovi $z naselbin MS Napredek, ki *kodtye? Večkrat netimo n. trditve, da ae razvoj modernega "življenja v ameriški in evroM i civilizaciji ne vrši enakomerno na vseh platen. Ne z dežja pod kap! Han Franciaeo. Callf. — Ker •o enako slabi časi po veem svetu, ae je nespametno seliti iz Ikrsja v kraj in podpirati že i tak bogate železniške hi parobrodne družbe. Vsak ima v kraju, kjer stanuje več let, prijatelje, po-zna kraj ali mesto, zato mu je [lažje prenašati gorje kakor v |kraju med tujimi ljudmi. Ljudje, ki ae preselijo z MfMfrom, da se obesijo na rame svojemu (prijatelju ali dobro lelnim družbam, store veliko napako (posebno v sedanjem času), kajti novodošli ljudje naletijo na vroča tla, da njihovo življenje postane Še bolj pasje. V San Frančišku 52 ttaoč družin prejeme podporo od mepta men zvezne poeojiine banke ni, pomagati atavblnakim in poeojil nim društvom iz krize, temveč ona hoče z njih pomočjo priak< čiti na pomoč posameznim lastnikom malih domov, na katerih imajo dolg tn katerim preti ne varnost, da pridejo ob vae. Bes je, da je mnogo takih \ deželi, katerim tudi zveznarpo-sojilna banka ne bo mogla p« magati, ker so preveč zadol* dohodkov pa nimajo. V takih slučajih je riziko prevelik. Kdor hoče poeojilo od zvezne banki mora prepričati zvezne zaupni ke, da je posojilo varno, aasta\ ka zadostna in da ima dovolj like dohodke, da bo lahko 9 jilo vrnil. Robert P. Vail, odvetnik za Koliko Je aameev, menda nl moč Mutual Home and Saving Asa« dognati, ker ljudje trumomapri-1 ciatlon iz Decaturja, IU., jo med hajajo v Californi jo, posebno v drugim povdarjal, da so stavMn-zimskem Času. Predno si deležen ska in posojilna društva Kazvoj tehnike in praktičnega Znanja za pri, dobivanje dobrin, povspeševan jerapidnetrans- portaoije ln medsebojnega občevanja ter za kopičenje materialnega bogastva daleč presega stopnjo miselnega razvoja povprečnega civilisi-ranega človeka. Ciste vede ^ti naravoslov-ne, ki odgovarjajo na vprašanja "odkod, kam In zakaj?", in socialne, ki uvajajo človeka v znanstveno rešitev vsakdanjih življenjskih problemov, so zelo zaostale v primeri z napredovanjem tehnike, . Z drugimi besedami: človek Ima parne in električne stroje, redio, avto, letalo, kemijske formule, masno produkcijo Itd., UxU v svojem povprečnem naziranju o svetu in življenju Je še vedno v dobi konjske transportacije in lesenega pluga. Število onih, ki opuščajo miselno stanje Is srednjega veka ln eo oprljemljejo novih, znanstvenih, torej modernemu čaau primernih nazorov, Je Jako majhno v pHmeri z veAinSko maso, ki je še najmanj sto let odzad za vssetranakim nspredkom. _J> To je vzrok—pravijo—danažnjl splojni politični, ekonomski ln socialni konfuzlji. Človeštvo Je z eno nogo stopilo predaleč naprej, dočlm z drugo še stoji v preteklosti, kakor da se mir je ta noga primrznlla k tlom srednjeveške ignoranee in eupersticije. Povprečni člo-rek je tako zmešan, da se ne more najti. Njegove roke ln noge so v dvajsetem stoletju, toda njegova glave, njegove pamet, je še v osemnajstem; moderno šivi jen je, ki zahteva novega krmila, še vedno krmari po starih zakonih, navadah, tradicijah in moralnih pravilih, ki že davno ne zadostujejo več in sploh mu danes škodujsjo. lz tega konfuznega stanja—pravijo—izvirajo vse dana. nje politične in kulturne nesmiselni sti in ves gospodarski kaoa. Človek se še nl prilagodil obilici iznajdb, odkritij ln drugim pripomočkom modernega življenja, zato jih ne zna pravilno rabiti v avoje koriati in dostikrat jih rabi sebi v škodo. Na primer: modema tehnična sredstva rapidns komunike-cije Izrablja za razširjanje arednjevešklh smot ln praznoverja; mogočne Iznajdbe v kemiji ln mehaniki še vedno izrablja za barbarako klanje (vojno) ln mučenje človeka. Stroji so pomogli, da človeška družba rapld-no prehaja v industrijsko dobo, toda civilizirano ameriško ln evropsko človeštvo se noče zavesti tega dejstva ln šs vedno vztraja z zakoni in navadami la agrarne dobe. Industrijska doba zahteva reorganlztranje ekonomakega in socialnega življenja v amerl skupnosti, zahteva kolektivno življenje, ampak vladajoči elementi ae trdovratno drže lndlvidualizma iz agrarne dobe, ki je bil v preteklosti dober, ni pa dsnea več. To je krivo, da imamo še danes privatno, Individualno last aredatev produkcije tn distribucij«, kar pomeni silno likorlščevanje delavcev in krivlčnp razdeljevanje dobrin, pomeni depresije, križe ln breapoeelnoet. To je tud^ krivo, da imamo še danes nacionalno politiko namesto aodatne z vsemi posledicami barber-ekega oboroševanJa, potlačevanja narodnih manjšin ln zaatajanja zdravega gospodarstva. V teh utemeljitvah je velika mera reanlee. Resnica je tudi, da vladajoči elementi, ki na oni strani mrzlično goje tehniko in praktično znanje, na drugI strani mrzljo in na vae mogoče načine ovirajo razvoj—izobnub* na podlagi Čistih naravoslovnih In socialnih »nanoetl. Isti elementi, ki Imejo oblast, še vedno uatljuje-jo masam praznoverje lz starega ln srednjega veka ter podftigajo narodnostne, plemenske in verske mržnje a svojimi potvorjenlmi nacionalnimi kulturami, ki se vlečejo kot legendarni atrahovi It grobnic. Ml nismo med onimi, ki se boje napredka tehnike in praktičnih ved, čutimo pa, da je'popularna izobrazba mase prva današnja potreba. Človeštvo ne sme in ne more nazaj z obema nogama, mora pa pomakniti za seboj nogo mentalnega razvoja, ki ga Ae drži v konfuzlji. Povprečni človek mora spoanatl, da je njegova atara mentalltrte njegova največja cokla. Napredna Izobrazba, naša delavska In svobodoml-relna Izobrazba je ne/rečje rrvolmlfa. ki je neprenehoma v teku. r To rivolueifo je treba neprenehoma netiti in jI prillvaU olja. da bo gortla in plamenela vedno bolj ln bolj. dokler ne objame večine Izko-rlščanega ljudstva. In ker nam v glavnem oni, ki so poklicani sa učitelje, nočejo dati prave Izobrazbe, al jo moramo iskati ln dati sami! Delavec po vnem svetu se mora sem Izobraziti! podpore v našem mestu, moraš daj prezrla eno najglasnejših dokazati z listinami in poleg te-ga morajo biti potrjene od dobrega trgovca, da si le tri (3) leta v okraju Ban Franclako. vlog, ki bi jih morala uvrstiti, i« to je: hranilni oddelek; On je povdarjal, da so stavbinaka in posojilna društva sredstvo za Brezposelne delavce pregsnjsjo zbiranje prihrankov ln razdelitev kakor pse, stati morajo po ve* j istih med Svoje članstvo v obliki ur v krušnih vrstah, predno do- posojil. Njih namen ni, delati bljo malo hrane. Bolnice, cerkev j profite, one nlao tu aamo za pro- stlla, da bodo ljudje gublli svoja domovja, kjer dolgujejo manj kot polovično vrednost na njih-Stavbinaka in posojilna društva imajo aedaj priliko pomagati ljudem in, če ona nočejo, potem jih bo v to prisilil stric Sam. Pri izdelovanju načrta za dia-tribucijo te ogromne vsote js kongres prišel na Idejo, da so stavblnska in posojilna društva najboljše sredstvo za enakomerno razdelitev vladnega posojila. V deželi Je nekaj nad 11,000 stavbinakib in posojilnih društev, 660 savings banks in drugih sličnih zavodov. Pet članov je v odboru zvezne banke ln dežela je razdeljena v dvanajst okrožij. Od 132 ravnateljev jih je 100, ki so člani stavbinskih in posojilnih društev. Ti ravnatelji ne dobijo nobenih plač. Okrožni urad za državo Illinois in Wieconsin je v Evanetonu, Illinois. Ko ta urad počne poslovati, bomo imeli' na razpolago petnajst milijonov dolarjev, kakor že zgoraj omenjeno. Vodstvo vsake okrožne banke bo poverjeno enajstim ravnateljem* Te ravnatelje v začetku imenuje odbor v Washingtonu, ko hitro pa bodo stavbinaka ln posojilna društva imela v tej banki nad milijon dolarjev, izvolijo njih nameatnike. Delnice so ln druge institucije pomagajo preži v jati brezposelne delavce. Kapitalisti so strašili delavce, da bo še več mlzerije, če ne bo Hoover ponovno izvoljen. Cemu se beti, saj slabše ne more biti kakor je sedaj. Resnica pa je, da nobena druga stvar ne bo delavcev tako hitro izobrazila ki-kor lakota. Ako se delavci pri letošnjih predsedniških volitvah niso zbudili, ne zaslužijo drugega, kot da nadalje stradajo. Peter E. Kurnkk. ■ g konvencije S.P.D. Chicago. — S 53. konvencije stavbinskih in posojilnih druftev države Illinois, vršeče ss 11., 12. ln 19. oktobra 1932 v Quincy, III.—Otvorll jo je ligin predsednik Schneider. Udeležilo se je 858 delegatov ln 63 gostov, skupaj 416. Po prečltanju zapisnika zadnje konvencije, je predsednik Schneider opisal delovanje Lige stavbinaklhifft posojilnih društev ln apeliral na člane, da al nabavijo delnice v zvezni bančni poaojilnici (Federal Home Loan Bank), ki jim sedaj nudi lepo priliko za nabavo potrebnega kapitala, ki bl naj pomogel stavblnskim ln posojilnim društvom is denarne krize. Povedal je tudi, da so stavblnska in posojilna društva najvarnejši finančni zavodi v deželi. Letno poročilo W. B. Whit-locka, tajnika lige in predsednika narodne lige, je bilo zelo zanimivo. V prvi vrsti Je poročal, da je v državi IUtnoiau skupaj 984 stavbinskih ln posojilnih društev, v okraju Cook 439, izven okraja pa 485 in k ligi Jih pa pripada le 556. Odstopilo jih je od lige v teku leta 48, kar so posledice slabih raimer. Ligino premoŽenje znaša nad 140,000. Pri narodni ligi je včlanjenih 854 stavbinskih ln posojilnih društev države Illinois s premoženjem za ieto 1931 $466,600,631. Penn-sylvanlja Je največja, potem so New Jersey, Ohio In Massachu-setts. Kot predoednik narodne Ige in direktor svesne federalne banke Je Whitlock priporočal zvezno poeojilo, da vsa stavblnska ln posojilna društvs pristopijo v Federal Home ltrudi, da bo država Illinois nakupila najmanj sa milijon dolarjev delnic. Do tega časa je prejel prošenj sa 900 delnic, medtem ko je prejel urad v Evanetonu prošenj za neksj nad 400 delnic. Whitlock je dejal, dn jc zvezna posojilna banka nekaka stavbln ska ln posojilna prnpozicija. Te ugodne prilike bi se morala po-slptltl VSa stavbinaka in posojilna društva v deželi. Vaeh petnajst milijonov dolarjev, ki jih je vlada določila ia državo Illinois In WlaconsIn. bi te lahko razpoaodili posameznikom, toliko prošenj amo Že prejeli od njih, tods ker vlsda noče kompetlratl a stevbitisklml ln posojilnimi društvi, sko Je v to ne prlnllijo društva sama, je dala priliko društvom, da poetenejo člani te svetne banke ln da na ta na! in pride denar v cirkulacijo ln pro-met, ki naj bi pomogel, da se delo po deželi odpre In pomore premagati depresijo. Seveda, na- fit tajnikov, niti njihova vada za podpiaavanje zavarovalniških polic, temveč njih namen Je: pomagati vsem po najnižji ceni. Društva nlao v bankirskem biznisu in tudi ne kompeti-sajo z bankami. Ce bl Imeli to dejstvo vedno pred očmi in tak > učili ljudi, ki Imajo in iščejo eti-kov e stavblnskim! In posojilni mi društvi, bi to pomenilo velikanski napredek za društva, ker s tem bl društva dobila zaupanje ne aamo od dolžnikov, temveč tu di od upnikov. "Fundamentalno," je rekel mr. Vali, "denar, ki prihaja v stavblnska in posojilna društva, je tako rekoč hranilna vloga in kot tako je nl mogoče dvigniti, dokler dotlčna serija ne dozoti. Mnogi ljudje ne vedo, kadar vložijo svoj denar v stavblnska in posojilna družtva, da so kupili samo delnice, zato bl jim morali povedati kako stvar obstoji, to je, da so kupili delnioe, ki doso-re ob gotovem času in da tega denarja ne bo mogoče prej dvig-niti." Morton Bodflah, član-odbora zvezne posojilne banke v Wash Ingtonu, je pojasnil delegatom načrt federalne posojilne banke. Namsn vladnega posojila je: ustvariti delo s pomočjo posojil sa gradbo domov. Stavblnska ln posojilna društva v tem oziru lahko veliko pomagajo. Ljud- ' -- ■ —VtotarftUS Titfarmt. , . t . . , M rs. Katheriee Rogers, ki po- po $100. Vsako stavblnsko in §kufta ^ |egalni ^n razvelja- posojllno društvo v državi posta- v|U iupaiwki kandidaturi demo-ne lahko član te banke, ako more |n republikanske atran- kupiti ne manj kot sa f1,500 del- ke y meetu Nfw y0rku. Volitve nic. Ime "Building Aaaociatlon SO H. novembra. League of HUnois" JS bilo «Pre" vsepolno duhtečega cvetja šfpnn-menjeno, da se glasi "Illinois gkegft ^ga. Ustavili smo se pri Building and Loan League." družini Muc, kjer smo bili pri-Za liginega predsednika je bil| jatey*ko sprejeti in pogoščeni, izvoljen Rilen McConachie Ostali smo par dni in obiskali Sparte, 111., podpredsednikom je N€m&ničeve, ki ao se izkazali bil izvoljen Nicholas Johnson iz tudl aei0 gostoljubne. Hvala o-Betavlje, ostala podpredsednika i bema družinama za postrežbo, ata Albert Neidbalskl in William Na 28, Bept. Smo se poslovili Raidatz iz Chicaga; tajnik lige in Speljali v lepem vremenu je W. B. Whitlock, Springfield, proti Chlcagu. Vzelo nas Je 10 111., blagajnik pa A. W. Walkup UIV v milijonskem mestu smo iZ v1mnoiro dele-k ** ^^ I p^S^^Ttd^dte Toplimi Na konvenciji je mnogo dele- nUo poti znane in gmo po veli-1 ^Li^iv. ^ mUH i„ riv,-. gatov povdarjalo važnost zani- k€m trucju končno dospeli na manja stavbinskih in posojilnih cilj k Judničevim na 1848 W. društev, posebno iz Chicaga l^rd st. John Judnič je moj Ali je šport za nervozne ljudi? Neizogibna spremljevalka civilizacije je "moderna" bolezen—nervoznoet. Uničujoča naglica novodobnega poklicnega življenja silno obremenjuje in predčaaao izrablja telesi*, duhovne in duševne funkcije Človeka. Toda ne pri vaeh enako! Telesno in duševno utrujeni človek se lahko energično upre neizbežnim trdotam obstanka, med tem ko se mora živčno raz-dražljivi zmerom boriti z notranjo napetostjo in raznimi s tem združenimi ovirami. Ker je takžen človek za vsako malenkost razdražen in razen tega ne more v primernem trenutku zbrati vseh potrebnih sil, je često sploh ob vsak uspeh. Žalosten znak naše dobe je dalje, da se ta bolezen ni prijela samo ljudi, ki ao zaposleni po težkih pokltdh, temveč celo mladim«. Saj še celo nervozni otroci niso nobena redkost! Kakor se drugače bolezni zdravijo z zdravili, spremembo zraka in drugim, tako so v boju proti nervoznosti stavili mnogo nad v šport, kjer pa se žal niso izpolnile v celoti. Mnogo živčno razdraženih ljudi ae je z vso vnemo lotilo tega ali onega športa, da bi bili manj nervozni, pa so ae mu morali kmalu zopet odreči, ker <> zboljšanju ni bilo najmanjših aledov. Tega ni toliko krivo ono športno udejstvovanje, temveč mnogo bolj okolnost, da posamezni niso izbrali športne panoge individualno ali pa je niso tako izvajali. Šport za nervozne ljudi bi moral telesno in duševno pomirjati, odstranjevati notranji odpor, pospeševati koncentracijo ter do neke meje utrjevati osebnost. Zaradi tega za takšne ljudi predvsem ne pridejo v poštev one panoge ali športna udejstvovanja, ki gredo za rekordi. Razen tega si ti ljudje ne smejo izbrati športa, ki bi zahteval preveč telesnega napora ali celo posebnega živčnega dela. Živčno razdražljivi ljudje se morajo pred-1 vsem raztresti. Ze navadne dihalne vaje učinkujejo zelo povoljno; seveda mora biti pri njih gornji del teleea gol. Dviganje rok na stran in kratko, počasno v—in izdiha vanje pospešuje krvni obtok in osvežuje ves organizem. Da so dihalne vaje popolnejše, je priporočljivo še nekaj gimnastike in lahkih telovadnih vežb, ki jih je pa treba izvajati zmerno in počasi. Ze po naravi je razburljiv človek vihrav, kar mu pri teh vajah lahko pokvari vse dobre posledice. Zato je dobro, če ae slični tipi zberejo v majhnem krožku, kjer se vadijo pod enotnim vodstvom. Ce je telovadec vezan na takt, se ne Frank J. Petru, Jos. J. Janda in jjaj omenim, da se moja John Czekala, ki so omenjali (njegova sestra) in on ni- vedno rastoče davke. V nekate-l gta vldeja ^ CeliH dolgih 33 rih okrajih v Ulinoisu da so zni- letj Radi tega si pač lahko vsak žali vladne stroške in s tem tudi predstavlja, da je bil ganljiv odvrača posameznika od otožnih misli in žlvč| nih depresij. Vsekakor so tudi med temi ljudmi izjeme. Prav med nervoznimi ljudmi je mnogo takšnih, ki se morajo .popolnoma umakniti in ostati sami za sebe, če hočejo obvladati svoje živčevje. Največkrat iščejo pomirjanja V gozdni tišini. Ce se da v teh primerih sploh še govoriti o stvo potrebuje dela. Borzne del- društvaJblUhko v tem oziru ve-nlce ne bodo premagale depre- storila, sije. Edino kar nam more pomagati lz depresije Je, če se od-; pre delo. Dolžnost vsakega stav- f binakegu ln posojilnega društva v državi je, da stori vse mogoče, da se postavi na noge in da posojila za gradbo domov. Ker so ta društva od začetka pomagala ljudem z gmotnimi sredstvi, da so si mogli postaviti svoj lasten dom, zato imajo med ljudatvom tudi zaupanje, in to zaupanje med ljudstvom morajo ohrantti. Ohranijo pa ga le na ta način, če se poslužljo virov, katere Jim sedaj nudi vlada ln na ta način pomorejo vladi, da pride denar sopet v cirkulacijo. Z ustanovitvijo zvezne |>oae-jllne banke je zadnji kongres v resnici nekaj storil. 184 milijonov dolarjev bo prlžlo v cirkulacijo Posojila se bodo dobila ta ne manj kot 4% ln ne več kot Zvesna vlada ne bo dopu- davke. Cim večji so upravni Mgtanek med bratom in sestro, športnem udejstvovanju, bi prišel v poštev le stroški mesta aH okraja, tem vlš- Srečanje in gprejem — vse je ie ribolov. Pri zabavi a trnkom se človek res jI so davki. Polltlčarjl se malo Wj0 uv{to v največje veselje in pomiri, pri vsem tem pa je vendar še toliko brigajo kdo plača ln koliko pla- gostoljubnost. John Judnič nas zbran, da se ne more udati brezplodnemu raz-ča, njim gre sa to, da si zgrade je vodl| sem tja ln v njegovi) glabljanju o svoji usodi, živcih in vsem mogo-politlčno mašino, ne glede na to, družbi smo obiskali tudi ured-kako hudo ao prizadeti davkopla- nBtvo prosvete ter ostale jedno-čevalci. Mnogo uradov je po dr- Uine urade, kjer so nam urad-žavl, ki so popolnoma nepotreb- ^ z veseljem vse razkazal!, ni ln ljudski pritisk Jih lahko od- Mkar jim brekam iskreno zapravi. Stavblnska in posojilna | nvai0 One sept. smo se odpeljali v Waukegan, kjer smo obiska- .................... Konvencije Je bila skozinskoz # Johnovega in moje žene mlaj- ig^je tenisa—ln morda ie na soncu povrhu Jako zanimiva in podučna. Me- šega brata Martina Judniča, ki __nl za a0Veka s slabimi živcL ' Kratkomalo, sto Chicago je bilo polnoštevUno fte je p^. dnj prošlo spomlad mu- |Iv6no raEdražljiv človek, ki ae že tako utrudi zastopano, tako tudi razne na- dil pri nas pred odhodom v Ru- ppej kot ^^ ^ ^ Uvajati športa tako dol-l rodnosti. Konvenčno zaeedanje sij0, 0 kateri je potem obširno da bi ge utrudU> y tem primeru bi bilo vsa-je bilo zaključeno v četrtek 13.| poročal v svojem potopisu v Pro-' - * ^^^^^^ sveti. Martin in njegova druži- čem. Med ostalimi panogami hi bile za razburljive ljudi priporočljive: golf, tenis in morda še plavanje in tek—toda vse v določenih mejah. Vztrajnostne vaje za take ljudi ne pridejo v poštev. Tako n. pr. plavalne tekme ali plavanja na dolge proge kakor tudi teki na kratke proge niso za nervoznega. Prav tako tudi večurno fcitahra PP I „ PWjP HpiMHpRli . JVHMP Za Jugoslovansko stavblnsko na 8o naa z veseljem sprejeli. in posojilno društvo, Joeeph 8teblay, tajnik in delegat. polnvnnjn Peljal nas je v zadružno prodajalno in druge zanimive kraje v mestu. Hvala Judničevim za gostoljubnost in uljudnost. Našle-] dnji dan 25. sept. smo šli čez Le- _ . paprijatelj F. I mont v Joliet. Tam smo obiska- K*ew m je opozoril, da je na H Joiete Kraševca, Martina jesen najlepša prilika za potova- Dragovana te Jožeta Zlogarja. nje, da si človek ogleda ddšek). Spet lep sprejem i" izvrstna po-Pa sem ee odpravil z družino dne stre«*, zakar jim bodi iskrena 19. aept na pot preko Penne, O- hvala. hla ln Indtane v Illinois. V Lo- -------------- raln, O., smo prižll v desetih u- sept. Cez Umont s Chicago k rah. To je krasno meato, ležeče Judničevim. dne 27. *ept zju- i Ko; .naa Dsvts (ne ft»vir,'%odja rotitveni konferenci v Ženevi. In fi deenl). Te ee medle, ki gov aa vojno. ko športno dek> zaman. Vse zmerno in smotre-no, to mora biti geslo za živčno slabotne. Ce se držijo tega, ni izključeno, da jim bo športno udejstvovanje obnovilo živčno moč in tako vrnilo veselje do življenja. . ,v 1 1 Povprečna starost Evropca je 56 let Statistični pregledi o življenjskih razmerah v posameznih evropskih drŽavah so pokarali, da eo naj po volj ne jše prilike za visoko starost v skandinavskih dedelah, najugodnejše pa na ^ Jugu Evrope, v Jugoslaviji in drugod. hia Tn^IndTane v"lllinols. V Lo-1 Povratek aa jeza vršil dne 26.1 vpreč na starostna doba prebivalstva zavisi v * ' —«- splošnem od podnebje in njegovih vplivov, a ^ _____________tudi od načina življenja, t. J. od zaposlitve Iju- ob jezeru Erie, a priimkom "LI- traj pa smo m poslovili od nažih di. Socialna higiena igra tukaj veliko vlogo. lacCity" (Mesto španskega bes- vrlih čikaških sorodnikov in se p0Vprečna starost Je v agrarnih državah v« -ga), kajti meseca maja Je tam odpravili proti Loralnu, O., ka- ja kakor v industrijskih, vendar velja pripom-..................I mor,.?Bw. ' f u;| niti, da so mesta, kjer je socialna' higiena dobro organizirana, tudi v tem pogledu na holj-šem kakor podeželje, kjer so eicer klhnatične razmere ugodnejše, a ni skoro nič poskrbljeno za higieno. f Najvišjo starost učahajo Evropci v skandi-navakih državah, na Švedskem, Horveikerri ia rinskem. V teh deželah zna5a povprečja 4iv-Ijenjska doba ljudi 61 do 63 let. V srednjeevropskih državah se lahko reče, da učaka sameznik povprečno starost 55 let. Tudi Francija je v tem pogledu na dobrem. Povprečni starost njenega prebivalstva Je 59 Im. Mnogo na slabšem Je v tem pogledu Angina-Mer dosežejo ftkotje povprečno 60 let. mogtlvsi sorodniki sniti ob nje. I nem "mrtvaškem odru. se je bo- V njenih «verni h predelih „ mo tembolj spominjali vedno, prečno 58 do 60 let ataroeti Odšli ate, draga mati. v tiho do- «»raJo bolj zgodaj, namreč že v 45. letu - 1 vprečna starostna dobo Evropa ae torej f' ije med 55 in 58 leti in je v primeri i remi pred 50 leti za dvanajst do »tirinaj* ^ višje* Ni dvoma, da Ima največje zasluge n tem "podaljšanju" življenja moderna *oaa^ higiena. .. .i — stavili pri Mucovlh, 28. sept. pa smo se odpel j aH čes veliko meato Cleveland v Penno in domov v Bressler. Joe In Mary dukle. Stari materi v spomin! I iBrUgeport. O.—Dne 5. sept. jo v 80. letu starosti v Za reč ju pri Ttaovem. Ilirska Bistrica na Notranjskem (Italija), preminila meja stara mati Marija Bra-delj, ki tam sapužča dva sinova, tukaj pa tri ln eno hčer, poročeno Glogovšek. Ker se nismo mo vanje, kjer mnogi spe ne-vzdramno spanje. Najbolj svetel spomin bom ohranila na tisto (na I soMeo, ki so zdrznile po ovene- o mira, med tam po ee pripravljajo km licu ob mojem odhodu pred 'letom dnil . Ivanka Vlčič. " PAVDELJEK. t. novembra. PKOS.VRT* Vesti iz Jugoslavije (hviMi -FINSKA DRAMA V uK1 RIBORU MA- ^ je ustrelil* moža, nato šs \ »ebe Ljubljana, 14. okt. (Zakasnelo,) b Maribora poročajo o krvavi jjinski tragediji, ki ae je do-fc£v bližini Koroške ceate v Cboru dne 11; oktobra zve-£ Tamkaj je na vogalu Ko-Kke ceste in Strme ulice d* [krnica mizarskega mojstra An-C Viherja, poleg nje v Strmi K pa ima stanovanje. Med 60 m Antonom Viherjem in Ivo 62 letho ženo je bilo Ijih nekaj let nesoglasje in Tge pogosto prepirala. Tako Ee zgodilo tudi 11. okt. Po Li zvečer je prišlo med zakon-ma v stanovanju do hudega Lenira, v katerem se je šena ta-[korazburila, da je odhitela v so-Uo, vzela revolver, se vrnila v U, kjer je bil njen mož, ter Lela streljati vanj. Zaporedo-Eje oddala proti njemu dva k ki sta ga zadela; prva la v dlan leve roke, druga v Bo ramo in prsno votlino* Vitje v strahu bežal pred očit-lo brezumno ženo iz hiše na dvojke, od tam pa skozi lesno skla-na svoj vrt, kjer ae je o-nemogel zgrudil na tla. V tem Ele prihitela za jijlm šena. Se redno je imela revolver v rokah j, je ji ni bilo dovolj dejanja. Hno je v razbur jeno8ti bila ob et. Prihitela je k možu, se nila k njemu in mu Iz rtepo-_Jne bližine oddala še tretji irel v levo sence. Viher je bil v Uilednjem trenutku mrtev. Vsa Sija okrog njega je bila pre-s krvjo. 2ena je po tem dejanju nastavila revolver še na [svoje sence in izstrelila četrte [kroglo sebi v glavo. Zgrudila se KE kraj mrtvega moža. Na stre-■ in krike so prihiteli sosedje ■domaČi ljudjs, ki ao brž po-li reševalno poBtajo. Ženo, He bila še pri zavesti, ao pre-ijali naglo v bolnico, kjer pa i tez pol ure umrla. Viherjevo truplo pa so prepeljali v mrtvašnico. Pokojna zapuščata četvero odraslih otrok. «s Jasoalavi)«.) skladbo "Otrok izprašuje" besedilo Mileta Klopčiča, ki je bilo objavljeno v čikaškem Mladinskem listu), ki jo je skladatelj napisal nalašč za pevkino grlo ln za ta večer. Operni bari-tonist Janko pa je zapel arijo Fi-garoja iz opere Seviljaki brivec. Pred koncertnim delom pa je za uvod predaval Fenio Delak o temi "Delavec in kultura," kjer je predvsem krepko podprl naše naziranje, da brez dela in delavcev ni kulture. Večer je zelo lepo uspel! Ptimorec-rodoljub-vuliun.—Jjz Trsta je prišel v našo državo v novembru leta 1930 26 letni Marjan Pangos. Z italijanako ladjo ae je peljal z Reke proti Luši-nju, na Rabu pa je "pobegnil" z ladje ter stopil na jugoslovanska tla. Nato je doživljal prave avanture, nakar je prišel v Ljubljano. Izdajal se je za velikega nacionalista, ki so ga fašisti preganjali in je izjavljal, da je prav za prav pobegnil v našo drŽavo. Kot tak rodoljub je dobil službo dnevničarja na ljubljanski policiji kot detektiv. In to službo je zvesto Opravljal. Bil je policijska duša, a zasledoval je—primorske begunce in rojake ter o njih delu stalno poročal italijanskim oblastem in italijanskemu konzulatu. Ko se je to njegovo špijonažno delovanje odkrilo, je bil aeveda aretiran in 11. oktobra se je zagovarjal na strogo tajni razpravi za svoje početje. Razprava je trajala dve uri, na kar je bil Pangos obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Kazen je zelo nizka, utemeljuje pa jo sodišče s tem, da je sicer izdajal državne tajnosti, da pa ni spravljal s tem drŽave v nevarnost. V drugih okolščiriah bi dobil vsekakor nekaj let težke ječe. Atentatorsko gnezdo v Dalmaciji?—Po vesteh, ki jih prinaša naše časopisje in ki jih izdaja službena agencija Avala, doznavamo, da se v gorovju Ve-leblt v Dalmaciji skrivajo kot "vstaši" hrvatski Opoziclonalni borci, ki so sorodniki onih političnih emigrantov, ki iz inozemstva baje pošiljajo peklenske stroje in bombe v Jugoslavijo. To so oblasti odkrile šele po nedavnem napadu na orožniško postajo v Bušanih in po spopadu oitožrilštva s temi vstaši. Orožni-štvo je več teh vstašev aretiralo. Aretiranci izjavljajo, da so tihotapili peklenske stroje in bombe iz Zadra preko Velebita Dobavljali pa ao to orožje Pave-lič in drugi emigranti, ki bivajo na Reki ter imajo tamkaj. svoje "skladišče bomb in peklenskih strojev." To "posadko" na Reki vodi Perčec, dočim je Pavellč v Zadru. Oba sta gosta nekega Ve- IZastrupljena kmetica—V Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru je 7. t. m. nenadoma umrla kmetica Elizabeta Urhova. Vae ka-da «e je zastrupila s kavo. h večerjo jo je skuhala ter nato ie šla za nekimi opravki. Ko a je vrnila, je začela piti kavo. A grenak okus kave jo je opo-soril, da kava ni čista. Stopila je k Bonodi s kavo ter prosila, naj jopokusi, češ, da kava nima pra-»ega okusa. Pri tem se je Urhova Že zgrudila na tla ln se za Wa zvijati v hudih krčih. Sose-k. ki je bila napravila požirek iz skodelice, je brž spila nekaj Mleka ter se s tem obvarovala u*trupljenja. Urhova pa je kmalu nato umrla. Obdukcija Je Potrdila domnevo, da je kmetica omrla za zastrupljenjem, niso 1* mogli dokazati, kakšen »trup je vžila s kavo. Prelsksva * nadaljuje. N Mošnji delavski prosvetni večer 12. oktobra je bil v De-«v»ki zbornici prvi delsvski Cvetni večer te sezone in obe-jjm trinajsti, odkar sta društvi in "Svoboda" začeli z JJimi. Za ta prvi večer so priredji pripravili majhno prese-■jfcnje: povabili so iz Celja pev-Jki zbor tamkajšnje "Svobode," 7» vodi skladatelj Ciril Pre-Ta i^vski zbor Je znan kot delavski zbor v državi, 1 tup«tanja in ploskanjs [ «''"rani ni bilo konec. Najve^ ■T™* dosegli z ruakiml na-Dvanajst razbojnikov £ Win».fn in Rdeči aarafan. Po-L!; -ra / ,ra je delavaka godba L^/J" "d trrala dva komada. km V' dvr P**®!, •— -- *** ^ ms Skorpikovo novo tvftlake v* Vsti mm ^ I koslava Servacia ln imata v nje-gtrvfit proatorih shranjeno o-rq)žje in literaturo ter letake. Servacijevo stanovanje stalno Čuvajo detektivi. Vse početje financirajo Bolgari oz. Macedonci (VMROOTTo so odkritja, o katerih poročajo uradna poročila. Po drugi strani poročajo pa spet italijanski listi, da je na Vele-bitu kar prava vojna med vstaši in orožniki ter da se bliža konec zatiranja Hrvatov. Pametek človek ne more verjeti ne prvih ne drugih vesti. CigansM vlom. — V trgovino Rajmunda Dimnika pri Sv. Miklavžu V mariborski bližnji o-kolici je bil izvršen v noči na 11. oktobra vlom. Med grmenjem in treskanjem je uspelo vlomilcem vdreti v trgovino ter odnesti iz nje mnogo blaga v vrednosti 20,000 Din. Pred kakim maae-cem je bilo vlomljeno prav tako v to trgovino in so takrat odnesli blaga za 10,000 Din. Tudi takrat so si vlomilci izbrali viharno noč za svoj posel. Sled vodi za cigani s Hrvatskega. Samomor. V Kočevju se je dne 10. okt. iz doslej neznanega vzroka obesil brivec in posestnik J. Herbst. Dopoldne je šel obiskat znanca Kropfa ter se v njegovi vili v neki soH na skrivaj obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Smrtna nesreča. — V Slivnici pri Mariboru se je pripetila pred nekaj dnevi smrtna nesreča. Pri spravljanju slame je padel s skednja 50 letni pomožni delavec Franc Kovaček ter se ranil na lobanjo tako hudo, da je poškodbi kljub takojšnjemu prevozu v bolnico podlegel. Smrt v gozdu.—-Vdova in po-sestnica v Klečetih pri Smihelu na. Dolenjskem je šla obiskat hčer na Plešivico. To je bilo 5. okt. V mraku se je vračala spet domov. Pot pelje precej časa skozi gozd. V mraku se Je ženica zgubila, zgrešila je pot in zašla v goščo ter omagala. Po dolgem iskanju so jo našli mrtvo v gozdu. Zapušča 6 otrok. Metliška trgatev.—Po novih uredbah ne smejo vinogradniki trgati grozdja pred rokom, ki jim ga določa zakon. Za metliški okraj je določen 10. oktobsr za dan, ko se lahko začne t tr gatvijo. Vendar pa bi metliški vinogradniki radi že poprej začeli trgati, ker Je zaradi dežja pri tisnlla gniloba; zaradi stalnega celotedenskega deževja ni bilo mogoče nltr podbirati. Grozdja jc tudi že začelo pokati. Zato to vinogradniki takoj 10. oktobra začeti s trgatvijo. Po Vlvodini so že vse potrgali, v metliškem o-kraju so šele začeli. Kasna trgatev pa je vinogradnikom sicer le v dobiček. Res gre nekaj zrnja v škodo, a kir ga je Ostalo, je tem boljše. Vina bo dala letošnja trgatev pol manj od lani, Vo ka kovosti pa ne bo mnoge ali nič boljše, čeprav so to pričakovali. Zs rsd v šoli Buren shod staršev proti pre- 5 meščan ju profesor Jev - i Ljubljana, sredi oktobra. V Ljubljani Je bilo lani ustanovljeno društvo "Sola in dom", katerega člani so starši dijakov in dijakinj. Namen druttva je, uravnavati razmerje med Šolo ln dijaštvom, ln njegov poslednji smoter je, da bi 'postalo društvo nekak zakonit ptarednlk med šolo in domom. Društvo je priredilo Že več anketflede Šolskega poučevanja in voč zborovanj, s svojimi nastopi) pa je že Isvo-jevalo marsikateri uspeh. V nedeljo 9. t. m. dopoldne pa se je vršil v veliki unlonski dvorani občni zbor toga društva, ki ae ga je udelešila velika množica občinstva. Po povočiiih odbornikov je prvi* referiral bivši rs-alčni ravnatelj dr. pragotin Lončar o aašesn šolstvu. Izvajal je te-le misli: Zaradi mnogih redukcij šol in profesorjev v zadnjem času je zašlo na- tarlstlčno, namestu da bi še prt mladini začeli mirovno vzgojo. Solako upravo je treba poenostaviti. Dandanes so učitelji tn profesorji bolj uradniki in pisar-ji kakor pa učitelji tn vzgojitelji. Učni načrti naj ae prllagadijo glede na pokrajine. Pouk v na ših šolah vendar ne more biti o nak kakor pouk v šolah tiatlh srbskih pokrajinah, ki so se nedavno šele reiiH izpod turškega jarma! Mi smo še dolgo pod vplivom zapadne kulture, zato ne gre, da se prt aaa v Šolah poučuje po balkanskih metodah 11 Treba je uvesti v šolo moderne metode delovne šole l Sploh pa naj naa vodi misel, da ohranimo to, kar smo prejo-U od prednikov, kar pa je treba izboljšanja, ja treba iSboljšati Nazaj ne maramo iti, zato tudi zahtevamo od dršave. da a svojimi naredbami in zakoni ns rušijo in alabijo naša slovenako šolstvo, ki je ua precejšnji stopnji in naj z novimi davki za študij ne ovirajo iaobraševanje manj premožnih slojev, la katerih Draii narodni zastopniki J* to razočaranje » osebnim ra-• r »očarsnjem, ki ga je došivel on in avstrijska aocijalna demokra- Nedavna amrt poslanca K dr varda Kalteka Is Tennesaeeja je veljala Zedinjene države 14,500 dolarjev! Ce pomislimo, da Je od otvoritve sedanjega kongresa umrlo že 80 poslancev, je u-me vso, da Igra amrt poslancev v eija po volitvah leta 1897 v Avstriji. Socijalno demokratska stranka je bila takrat trdno prepričana, da jt bodo volitve a splo-sno volilno pravico prinesle veČino. V resnici pa takrat na Dunaju nt bil Izvoljen niti en soci- državnem proračunu važno vlo- jalnodemokratskt kandidat, go. Teh 20 poalancev je državo p^ UiUnov|tvi aocljallstične veljalo najmanj 800,000 dolar- hnternaclonale v Hamburgu so jev. Predvsefti dobi vdova ts rs- ge ^^ teoretične raslike med pr—antacljsklh sredstev kongre- ponamesnlmi strankami presra-aa 10,000 dolarjev, potem stane- ti> dt if je zmoglo ustvariti or-Jo mnogo dragocene krste, pre- ganisatorično enoto. Friedrich vos ob spremstvu sorodnikov tn Adler je prepričan, da je sedaj poslancev v domovino, plačilo na pr^i ko ae lahko raaprav-grobnega govora Itd. Ija o teoretičnih temeljih, Is ka- Med zasedanjem zadnjega tsrih naj Izhajajo snotne smer-kongresa je smrt 89 poslancev nk9 u »ocljaUatično gibanje in zahtevala Izdatek m tisoč do- njeg* politiko. Urad aoctallatič-larjev, mnogi prejšnji kongresi\M intemaclonals je pred krat-80 v tem oairu zahtevali še več. kim M avoji ^ v Zurichu O teh tadatkth, predvsem o aklenll predlagati skaetlvt akU-stransklh, se običajno raagovor CHnJt, mednarodne socialistične vrši ssupno, ne da bi prišli v konference, na kateri naj se vr-javnoat, a včael le pride kaj tu- n obširna diskusija o izkušnjah di sem in asveda pred kongres. v poaamesnih dešelab ln stran-Tako je bilo v sadnjem času|kgh k mnogo spornemu še šolstvo v zmedo, v anarhijo, d^ w re,k^tir.1 ldrava in sklenjeno, da se stroški za krs- vprašanju krivde ln političnih Takega nereda Še ne pomnimo. Ml ne moremo mirno gledati, kako se brez sodelovanja s starši počenja s šolskimi savodi in po* ukom. K ureditvi šolstva bi bilo treba pritegniti tudi atarte. gola je za nas prevažna, le z njo lahko pridemo do popolne svobode. darjena mladina! To so glavna misli, ki jih ja v svcujem govoru oanačll dr. Lončar. Občinstvo, razburjenr žara-di zatfnjega počenjanja 8 šolami ln profesorji, Je seveda burno pritrjevalo govorniku tn s med- _ _____klici zahtevalo, da ae preneha s NI 5 avctode hren šols" ni šole I sedanj iml metodami brez demokracije, ni avobodo| .V brez demokracije. Srbi so se bo- dl tudi biVšl šolski nadzorn«, rili aa svobodo, da bi prišli do Prof. Josip Weater, ki je __________________________ __ omike, mi se borilno z omiko za napadal aedanjo politiko pHij^ konffrwnt atroške, n. pr.aa samo svObodo. Mi ne moremo nasaj, nf^I l PU«^ * nnatorjem ob takšnih jev, ki niso ničesar aakrivili, ra- v MdnjlH 12 mesecih rna^^me^tr A J njj^jfjJ; ^^ ukazih. Reduclranth in upokoje-1 v^trupel * nih ■ mestlla skrčen marilkaterl predmet aa marveč Samo naprej. Zato teško prenašamo take ukrepe, kakor je bil tisti, ki nam je letoa vzel v Ljubljani celo gimnazijo, tako da so zdaj ostale srednje šole prepolne', ne moremo gledati mirno, kilko rfam najboljše profesorje po kazni prestavljajo, medtom ko so profesorji na teh to od 1000 dolarjev snlšajo na MUipthov v aaJnovsjšsm času 40a To Ja pa še vedno neznan- pripominja Adler, da je tukaj ska vsota ln človek ss vpraša kr|vda poaamesnih delov glban- nehote, kdo vse mora pri tem ne- rlVnotako malo upravičena, ki zasluiitt. Stroški sa pogrdbe kftkoP prl 0bdo»ltvl krivde za kašejo sploh čudne postsvke. vojno> Smernloe aoclaltsttčns po- Tako tedaj« aamo sa britje ino- 1|tlki m0rAj0 k^tajetl is odgo- oblečenje trupla običajno — 200 vornoitna anaHae ekonomsko, dolarjev, velike vsots gredo sa ggodovlnakth pogojsv, pod kats- smotks, lsdeno kramo ta mina- Hml je soclslistično gibanje v uidno vodo, kt ss sarvira šalu jo- poaameanlK deželah prisiljeno čim aaatopnikotil ljudstva na delovati. . n.nr.aa samol .,, ...... , ItlAZNE VESTI trr ur?nt SK S KatonaH,™ tifSSL mt JSjšTft vsak način cenejši ubor Collega ima ""1 nago l. 1981.. ko je 17 poalancev Letnik, kt je poav, Brooknood prtnilavU daktvake • Brookwood tvoj lHiaebnl posvečen spominu SS^H ^^TLka^H^nral I 'sa"spremUmvje trupu umrlega I žrtev, ki so padle v boju sa delav- — - r. r; ------L t "JSff r! 2 poslanca Elagona po železnici aa- ske pravice. Tom Tlppett je go- polnih gtmnazijali tako preob- meti iU ne poučujejo cs h to ^ ^ doUpjfV aal voril o boju rudarjev, o novi rut remenjeni, da ne morejo tevrše- »broške! Včasi ni nobene vdove,\Mki miji v mi^lsu ln Weaf vati poučevanja, jhe da bl trpi- ^J^;,aTK 1 da bi prejela 10,000 dolarjev, o VlrglniJi. Med rudarji je mno-la vzgoja in pouk Ce bi hoteli » 12 « u kgtfirlh woraJ goVori i, to- g0 p!onlrJeV( Wl M bora sa iste urediti v Ljubljani na srsdnjth | urTsg^srs^ ^ 1|najdlJlv0it kongrsMje v®" J principe ln pravice kot so ss pred bt sre a Svalatrkaitl to^orJ Uka in vedno najde kakrtnegm- ^ 4iaetlitjl. Doprihašajo žrtve le ataMtitt :na^MnTS U«" sorodnOta. da ga lahko * kot M Jlh pri uaUnavljanJu U.-W se t^ wI kZloll ! njtlCflvšl člani Po«^ M. W, A. Kllsaboth Ha^ea, di- hrecolačsn! Solake Js poučeval, kt PO sdaj pra- vewar»e u^v, N c prsd par teti. brezplačen! SoliM) un moa Ztt0 treba I ^ a običajnimi okoiia-j - hitre remeduret šolah pouk vsaj za silo, bi bilo treba nastaviti nsjmanj 40 profesorjev t ! Te redukci je ene gimnazije in mnogih profesorjev niso zadele le posameznike, marveč splošno korist naroda. Uvedli so novo šolnino, ki je zadela predvsem kmeta, delavca, obrtnika in uradnika. Pouk bi moral biti knjige se vsak mesOe menjsjo, kar povzročs stsržem nepotrebne ln odvišne stroške. Zvezki so monopolizlranL S tem so priaadeti trgovci, ki so jim ostali »verikf v zalogi ln jih ne morejo in ne smejo prodsti. Svojčas je prosvetno ministrstvo prepovedalo vsako Stranje denarja v Šoti, razen za podporo revnim dijakom. Zdaj pa se vsak čas vršijo zbirke v najrazličnejše svrhe, celo za ktno predstave, ki vzgajajo mladino mili- privatnemu Šolskemu zavodu, bt bil takoj ukinjen bi Ironija Je,; da se delssmošen ln delavoljen profesor upokojen dolgočasno sprehaja mirno savoda, v kate- •ke zbornlss seveda jgkinja iz Phtladelphlje, jo go- vlce dojpogreba na dršavne ^ro-1 Ug Q Tom Mooneyju, pokoj- SEl^^l!^!lv^>, ^ 1 ^^ SMCU m vansetti- vujejo kongmnlm sejwn. Ce u- A j MuaU> 0 mtitkru v Marionu, I Tudi tem sahtevam ln tej krt tlkt je občinstvo pritrjevalo hrupih). K besedi ae je med dru giml oglasila še neka gospa, ki je kar naravnost, brez ovinkov povedala, v čem je v»rok precejšnjega dela naroda na naših učnih savodlh: v Um, da politi ka odloča, kdo bo vodil savod in kdo bo poučeval! Zato mora taka politika proč, kar pa j« bilo polttlčno-kassnsko premeščenih profesorjev, morajo nazaj na svoja stara mesta, kjer jih po-grešamo tn kjer so potrebni! (Isvlešek njenega govora ja bil v ljubljanskih listih zaplenjeni) Tudi potem, ko je b!l'kvolJen nov odbor društva, ae je ša nekaj oseb priglasilo k baasdi, med njimi tudi sodruiica Ajdi škova, ki je v imenu delavskih žena zahtevala, da ja treba gl<> dati tudi na to, da izgtne tz šol različno ravnanja z delavskim ln drugim nsraščentem. V odbor društva "ftota tn dom" morajo priti tudi ss stopnice ali tastom ntki delavskih družin. Zato Js predlagala tudi mesečne aeetan-ke članov, kjer bi M medsoboj spoznavsll, ds bo vsaj prihodnji Občni zbor postavit v odbor tudi dslsvske zsstopntks. 8 tem jo Ml dnevni rod izčrpan, sprejete so bite še rezolu etje, ki so bile eeetavljene na te melju zgoraj omenjenih roferu tov ln vgedlogov. Naj končamo poročilo z u*<> to vit vi Jo, da j« bil U shod vsaj dobra priložnost, da se zvedeli krmarji našega šolstva, ds ljudje zavedajo, krivičnega ra-vnanja s našim šolstvom in da ne marajo tlbn prenašati vse kar Jim nalagalo razmero tn zakoni ln ukrepi In narsdbe ln režimska polit Hno ocenjevanje u čnlh moči. t»f Te čudne navada pokopavan- Dekivnlk v švedskih Induairijah Ja na račun davkoplačevalcev eo Stockholm. — Bvedakl depart-se rodile 1009 ob amrtl senator- ment sa dalo ln aoclalno blagl-ja Malboma. A Ukrat so bile te njo poroča, da anaša delovnlk v navade še preproste ln rsčun 11804 tovsrnsh, ki uposluJejo stroškov navaja n. pr. 8 dolarja 888,0Š8 delavcev, 45 ur na to-za pijačo In 8.81 dolarja aa str. den. V rudnikih šslesne rude ProminenUn senator pa velja80 ur; v jeklarski, žele-danos ob smrti najmanj 20,0001 *traki, numljnati, šveplanakl in dotarjevt aa madnarodneai kongremi jsllntlčns mladina teto aa svetoval rnasUvl v Ckkaga: "Htonfonlja InšC žarki križali ozračje nad otokom la etrežje« raaaUva. električne Trgmnka Trgovae Slpntk bo afrčsl vražje slaba mu preda. — Ali Je napovedal konkurz? — Kaj ne vaš, da sta as nameravala ločiti Z ženo? No. sdaj ita H pa sopst pobotala. gradili /naša 80—45 ur; v papirnicah, tiakarnah, tekstilni, šivešnl* kemični ln oblačilni In-dustrtji ln trgovinah Je od 46 do 48 ur na leden. Brezposelnost na Avedskem ni tako vslika »oči* I kot na primer v Nemčiji alt An-fltji. _ ■ I_ .. |. , Ravni šolarji doka brezplačne Na konffvasu socijnllstične knjige « Topeks, ' Kans. - Dršavnl v,^šelakl načelnik je naročil vsem nlk soclJsMstične ds^svaks InUr- ^^ darskt krisl. preskrbi knjig otrokom, kate- Dr. Adler deli današnje drža- rlh iUp4l JUl na ^^jo nehava v 5 skupin; države Zapadns vU,» J# ^ Mgk[ nsčelnik. K v rope, v kaUrlh je demokract- - IV^HTmoV^ mokradja umakniti fašizmu lh Nsw YmM*t* Ks^re ttM bllM^ v^. domon- čilen vpliv demokracija onemo- straoljaml breapoaelnlh dslav-gočltl. Kot possbni skupini ss I- osr pi^d mestno hlie. majo smatrati Sovjetska Rusija in kolonijalae države. U te raz- Pevafca vaja Have* ho v llčfle oblike vladavin v razvoju ckiaw>. — Pevcem tn pev-držav nam kažejo, kako je vjjra- ktw «juve" se naznanja, da va-šanje demokracije kočljivo. j# ne bo v torek, ampak v sredo godkt v Nemčiji, ki tvorijo are dni 9f nov. v navadnih dišč« splošnega InUresa. so ra-| pPOatorlh. Preložena Je radi dela vno radi tega tako datek«wežne-ga psihološkega vpliva, ksr se tu diktatura nt povzpela do oblasti s sito, temveč čisto demokratičnim potom. Upanje, ki se Je stavilo po vojni ns ustanovitev re-publika v Nemčiji, ds se bo namreč nemška demokracija na •krnita aa demokracije v Zapsd-al Evropi, se nI uresničita. Na-aprotne, dolivali smo, da ss b J Nemšija sama odpovedala demo-l krač I jI. Krlsdrlch Adler vsporu- v volilnih kočah. Bodite točni. Tajnik. V profesorjevi rodMal —. Mož, Kvlca je popila tinto kaj naj storim? — PUI s svinčnikom. ~ Ksj ps delaš, prIjstalj. da si se tako sredll? -Niš. "AN pa'*, m j« nasmehnil« Margit. "ali pa če hočeva filo- /voa Soatos: Imigrant Janez Mihevc Sevalca Janeza je pretreslo in tiste majhna mrfnja, ki jo je bil občutil do skopuškega rojaka, aa je ob vesti o njegovi nesrečni smrti rszblinlls v aič. ' . "Reva, gotovo ga je osle*lls žalost in jezs vsled teninegs pobega, da ni videl telesnih čeljusti strojs, ki ja hiipal po njem. je menil 4n tetko mu je bilo pri duši. "Beti. kskina žalost?!" ga je zavrnil Martin Goba, ki je delal v isti tovarni. "Kvečjemu jeza, zaradi odneienegs densrjs. In ps pohldp. Jsz sem gs dobro poznal ln sem ss vedno čudil, kako da ga nI zmečkalo te davno poprej. Zlomek akopuiki — bog mu daj dobro! — je zmerom liltel kot beeen, kajti najrajši bi bil vse sam pograbil. Tudi danes je gsrsi kot norec In jsz sem gs dvakrat opozoril, naj pazi. Pa ee je seretal: "Ne utegnem I" Pohlepnoet in previdnost ss ns ljubita med seboj in Blst je bU v oblasti prve, ki mu Ja zastrla oči, da ni videl preteče mu nevarnosti. Ej, z manjšim naj bi bil zadovoljen, pa bi bil ostal tlv in zdrav." Janez Je molčal. . -Tepci, ar.. r Metkovl' so prispeli v pondeljek popoldne. ^ umt 9miMmm J9 V Markovi hiši ae je zvonko saamsjslo mlado j gvojega otjoka hoče onesrečiti! Da bi ga zlodej! živliento. Alenka, Marica in Tilka so bile «- | Maričlne vlsšne oŠi so as pričakujoča upira- niso prišli v poštev pri Marku. Toda jib je vzilc temu. • - Marko nI bil bedak, Cim je videl, da jo veliko povpraševanje po njegovih puncah, je afcle-nil izkoristiti prilotflpst; naučil je teno kuhati pjvo—In kandidatje v zakonekl stan so navdušeno pili rujavo brozgo in milo pogledovell brhka deklete. Toda, kot sem že zapisal, stari se je najbolj ogreval za Toneta In Petra in ostali ženini z Janezom vred niso imeli dosti upsnjs. Tonetu so obvisde oči na Marici, Petru na Alenki. In dočim je bil Alenki njen častilec za-lo všeč, ker je bil postaven in prijazen dečko, pa Marica ni prsv nič marala Toneta. Zaman se ji je sladkal, ji fcrinatol lepih stvsri iz mesto—Msrica ga ni mogla videti. "Uh, tako zopern mi Je!" je potožila nekoč Janezu. "Sili verne kakor podrepna muha. Povedala sem mu že, da ga ne maram, pa vse sa-stonj, ne odneha. In ko aem povedala atu, me Je oštel, češ, da moram biti prijazna z njim. Ne vem, kaj namerava z menoj?'... Bojim se —obeh..." Tedaj ee je v Jsnesovi glavi posvetilo. Tako torej? Stari hoče, da W vzela Toncta—fr *» mere sli ne! Jancse js pogrelo. Norec stari, in smrt. Ljudje v fra-smrtL" , Iklh tn Ulastih hlačah »o se sgr- Dead se za trenutek zagleda v nili z vseh strani in dva sta pri-opelno alnjino Mergitinih oči, ki nesls nosilnieo. In pptiej je počeše ns brsa poželenje upirajo si stopila v menefo neka žena, vanj Toda takoj jih apet umak- kakor bi hodila v snu, z vijočimi in nekam hladno meni: "Zs rokami in krčevito Iztegnjenimi ^o zaničevanje smrti je potre- prsti. Glsdala je in gledala in ben le miren odskok. Potem mo- ni mogls razumeti. Zdajci pa ra iti v redu saj je čeber dovolj Je zakričala, zakrilila z rokami globok in tudi širok." * ln se zgrudila na tla. "Kako ste prav zs prsv prišli Drvenje in vrvenje po stop- ns M Margit niraK On. kato so se vileto Ml jo čuS*> ££ Stt-2 vpijt nauči človeka neumnosti? i eka -4 - ras je tega naučila? se začudi Margit. "N*, nljn* naučila," odvrne Dead.. "Učitelj je W1 neki zme-i Šan Človek, nekak matematik čih in razburjeno kričečih vprek. V listih je bilo med dnevnimi vestmi, j . . L j Dead se je smrtno ponesrečil, in brumni meščani ao drug dru- inši- usoda vseh ciganskih ^klicev. rok morafiti čebe?Takrat mi Albing se je s ^^eeMar- Je dal idejo, .seveda je tudi sam ^ »rečal Sele ne mssksrsdi, srsvsn zastati«, in naš ra- kjer so Pieaa ki razkazovaliv vnsteljss je silno nsvdušfl. Ti- dobrodehie namene razkošne ko- &iae mi ni dobro šlo, toda atume. Dolgo je molčala, potem MMto ali^rkosti. pa Je počasi Dolg^ sent se obotavljal, pa tu- ^orej vendar s tragičnim IKS 53STS2: 2? * ^ * se vzela. A vendar se nisem mo- Afcing. življenje. Alenka, 1 vehne, vesele mladenke in Janezu ee je zdelo, kakor da so priskakljali v pusto hišo trije resposajeno-vesell "zajčki*. Kako živahno so čebljals, ss čudile vsskl reči posebej, vprašs-vsle o tem In onem ter ss neugnsno smejsle stvsrem, kl so ss jim zdele čudne, smešne ali nenavadne. Janez je imel prve dni mnogo opravka z njimi, vedno so hotele kaj Izvedeti od njega ln on Jim je drage volje govoril, pripovedoval ln pojasnjeval. Mladenke so se mu brž prikupile, šs posebno rujavooka. jedva razcvetoma rožnemu popku podobne Marica, ki mu Js prsosj prvi dsn "obvissla" v očeh. Pa tudi on je moral biti'vleč dekletu, kajti kmalu je začela Sardevsti pod njegovimi pogledi in poznali so se jedva en teden, ko je začela sramežljivo pogledovsti zs njim, tako na skrivaj. Janss je to kmslu opazil in eree mu je razburjeno poskočilo v prsih. Kar na lepem je fant zapel začel sanjati — o zakonski srečL J s ne z je računal — krčmar — Marko —'Ji obračal. ' Marko ss je hotel čimprej iznebiti starejših hčera. Toda vsakemu nebodlgatreba ju nI kanil dati. In med tletiml, ki Jih je bU Marico še v naprej črtal kot mogoče zete, je bil tudi Janos. Kajti Janes ni imel denarja, s banka* ml nI Imel nikakršnega opravka in njegovo delo je bilo le začasna S tem te ne bo nič, jo Nu, kmalu so saŠali prihajati v Markovo hI So rasni šsnini ln nokstsri so ss kar enostavno preselili k njemu. Sleer jim je precej drago računal vsa, toda kdo bi se prerekel ssrsdi piska vi h par dolarjev, ko gre ze neveste? Fantov, zrelih salenltev, Je bilo mnogo, domačih deklet pa nI Btto, zato so se fturlll—-kdor prvi pride, prvi melje. Marku eta najbolj ugajala Notranjev Tona in Itanec Peter. Prvi Je bil meeer, Je stslno dslal ln ker Je bil hud stlsksč, je imel te neksj denarja v banki. Peter sicer ni bil stleksč, Imel pa je dobro dole In tudi bros denarja ni bil. Ostali ženini eo bUl na alabtem; nekateri eo slabo dslsU, drugi pa slabo zaslutili, tako da le vanj, kskor da pričakuje dekle rešitve od njega. Trdi, raekavl občutki jeze, ki se prevzemali Janeza ao se umaknili nežnejšim občutkom. Ali bl ga vzela—4e bi oče hotel?" jo Je vprašal mehko ter »jo nehote prijel za rdke. "Jas ga ne maram, meni je teko zoprn!" je vročično zatrjevala mladenka in v njenih mehkih, rjavih očeh eo ee utrnile solze. "Ne, ne njegs!" MAli Imaš mogoče rada koga drugega?" je hotel vedeti Janez. Marica js povesila s dolgimi, gostimi vejicami obrobljene trepalnice ter šepetajo pri- "Da, Janes..." In njene tople, rujave oči so ss JJufgčs uprle vanj. "Tebe, Janss . . ' Janez je bil prijetno preeenečen in v njem je odjeknil radosten, smagoslsven vrisk. Kajti tudi Janes Je bil zaljubljen in prepričan je bil, da še ni ljubil ksksgs deklete tako salo kakor 00 ljubil rujevooko Marico, Markovo hčer. ' "Marica!" je nešno vtMilfnil ter Jo objel. Marica, ali je mogoče? ..." 44He«, Janes .. je zašepetala mladenka ter se prlvlla k njemu kakor splašsna golobičica. gel odločiti. Naposžed mi je p* I begnila. Maj sem sprejel matematikov predlog, napol z name-| nom, da si talm napravim konec. To je bilo pred kakim tri četrt leta, 1n zda j si a to točko služim lepe denarje. Pa kaj mi| pomaga," Je dodal Dead in vrgel ogorek na tla, "kaj mi bo da- "In žena?" "V norišnici/' Obisk dežele, ki fr vaškemu J Evropcu zaprta • > • •: ¥ * m S/ Benjamin De Caeseres v New Yorku, edini še živeči potomec filozofa Spinose, čigar tristolstnlco rojstva bodo slavili prihodnji Kip predstavlja Spinozo. ljenl od slave svoj hotelo, da se vrne Margit Jop 'Aha", je rekel sslo počasi', "po- tem bl bUl tleti trije metri na. I daljevanje šivljenja sa gospoda Deada?" "Seveda." Na Margltlnlh vlažnih uatm-l "Kako dolgo še neki počenja cah Je še zmerom drgetal po- te vratolomnostl?" ro* . . . „ . ... 'tJlučajno ml je Dssdovo šiv , t ntvadn^ni MJsnJs sadnjega pol leta anano." c rkušklmils orijsmi ms ne bo- ^^^ ^ uniUlt a ste Ispreobmili, tem ljudem je I. . , ' * j i a* segei v isae. \ kn v bel svilnat ko- .. K " ^^ TUi°" I relaia črna mrtraška^ldbahja! soflratl..." Njen pogled je zle- JT^.™ tel po nabito polnem ciricusu. ^* , J o^inztvom, ^JSZZTA:^ * -PM prenehala ln zarije mikajo "Da, ljudem imponira. ko vi- ota, mmr« na li*. mu .... ^ —, Na Dunaju je predaval znani nee ^enar! Zda! bl st Lia lahko raziakovalec Južne Arabijo Hans vse privolila, pa je nL" Heifritz o svojem zadnjem po- Govoril je z mirnim in docela tovanju, ki ga je privedlo v d^ nerazburjenim glasom. Tako ne- ^J neznana ozemlja. Zaupanje kako, kakor bi brsl iz Meta. maliflafk2ra TJ* £ ' „ tvorilo južnoarabeko zaledje, ki "Pravcat roman," je menlU * drug^ vsakemu Evropcu Msrglt, ko Jo je Albing spremljal strogo zaprto. domov . Y IzAdena je obiskal deželo Ha- nS tragičnim koncem," je a po- dramavt, puščavno visoko pla- sebnhn poudarkom rekel doktor, noto, ki jo ražejo Išrrilne doline "Zakaj?" je vprašala Margit I izsušenih rek. Tu ftivijo divji be-"Tragični konec pride tisti I duinski rodovi, ^i se nepreneho-trenutek, kP bi se.ženi, samam- ma bojujejo med seboj in hiše a moša, za- ter mesta so tod proti njihovim njamu." drznim napadom zavarovana ka-roko na ra- kor v srednjem veku s trdnjav-mo doktorja Albinga. "Doktor, skimi zgradbami in obfiridji. Hi-žene. kl sprejo poguma za beg, se Uko naglo ne emejo." flb n« morejo doseč - »vinčenke "Kakor vaameta. gospodična, beduinskih pušk. Tako nirdč ču-kiti svoie dnega, da je naletel HsHHtte na s- mu ni Hs nSTvnm^rt Bia' S pek zgradili že pred 600 leti, ko Nekaj dni peto ie bil cirkus niniti^^Ameriks pcjnsto njenih spet poln kskor po havadi, in te- nebotičnikov. Prebivalci teh hiš daj ae je zgodilo:v Ko je Dead uporabljajo samo najvišje nad-hotel stopiti v mansšo, mu je ne- stropje, spodnja pa eo 'prašna, nadoma zastaU noga. Neka že- Najzanimivejši bi bil tisti del na js stala pri vbodu in nemo I Hejfritzovega predavanja, v ka-gledala moža v belem trikoju terem je opisoval avoje bivanje Mošu je zastal k*$fk in njegov v Sanaji, prestolnici neodvisne glas je bil za spoonanje druga- države Jemena. Tu ga je dal čen kakor po navadi. vUdar, ker je fotografiral, za- "Kaj bi rada tO, tU?" ^ I preti in potem izgnati. Ta kralj V obeh njenih rekah Je bila n^^jj uradnik, duhoven in prošnja. Toda fei se Je oglasil L^^ v ^eželL Sodbe se vršijo režiser. "Pozneje, Dead, pozneje, M sanajskem trgu, k i oi u «webns rsegovo-1 ^ o^j^o og^mne džamije in Oglušujoč plosk je zagrmel tn 1 re." Dva tedna posnoje sta ss Janez in Marko prvič sporekla. Bilo je oppldne, ko so delavci na tovarniškem dvorišču zauživali kosilo, kar Je pač kdo prinessl s seboj. Marko je eprotll pogovor: "Hm, Jenes, kako se ti zdi Tons? ... Marica mu ugaja . . . Kaj praviš, ali bi mu jo mogel lupeti? Janes Je bil preeenečen in jezen obinem. Kaj vrag stari ne sluti, kaj ss godi med Marico in Janezom? Mar meni, da Je Janez H leea, kali? Na jssik so mu prišle ostre beeede: "Marko, meni se zdi, da pozabljaš, kakšne so očetovske dolžnosti! Hčeri, svoji lastni hče-frt hočeš uslllti moža, ki ga ne ljubi, ne mara ssnj, kri jI je celo zopern, odvraten! Namesto da bl jo skušal osrečiti, jo pehaš sam v nesrečo!" (Dalje prihodnji«.) palače. Tatvino kaznujejo še po starih običajih z odsekan jem roke, zakonojom s tem, da grešnika, oziromk bolje rečeno grešni-co živo pokopljejo in potem kamenjajo. .Kralj si je zaradi večje varnosti pred rodovi, ki mu niso popolnoma podvrženi, pri-skrbel 4000 talcev v glavno mesto. Ce kje izbruhne upor, talce dotičnaga rodu takoj in neusmiljeno usmrtijo. Da bi si povečsl svojo imetje, si jf kralj izmislil praktične odredbe. Določil je, smejo imeti aamo plemenitaši neki maksimum denarja, vae drugo pa pripada njemu. Izdatki ao malenkostni: njegov prvi minister dobiva n. pr. komaj $26—480 mesečne plače, častnici komaj desetino, vojaki pa |1. Tako si je mož nagrmadil ogromen zaklad starih tolarjev Marije Terezije in angleških zlatih funtov, ki jih sflrogo straži j o. Ta način varčevanja ima seveda tudi svoje senčne strani, kajti neredko se egodi, ds njegovi vojaki enoilfcavno prodajo svoje orožje nagocotniku, Če potrebujejo denarMvčasi pa jim tudi za denar vračajo trupla njihovih padlih rojsfrov. Za prehrano in opremo#>jakov morajo skrbeti kraljmfe žene, ki jih je legion. Te mor|Sjo za vojake tudi delati. Ce jim kralj kdaj v šibki uri podari kakšen nakit, niso preveč srečne, kajti ob koncu lota morajo zstij plačati — davek. Heifritz ima &ga vladarja aploh v želodcu, sij mu je preprečil dognanja še marsikatere zanimivosti iz tek pokrajin, katere je svet pozabil in Id Šive čisto po svoje, od vsega ostalega aveta različno življenje. • Pri zdravniku Slikar pride k zdravniku in* da preiskati. Zdravnik mu pravi : Nikar se ne razburjajte, tudi] jaz sem imel isto bolezen, pa nij sem umrL — Kateri zdravnik je vas p« zdravil? — ga vpraša slikar. — S tem Metuzalemom imam| pe res križ, — pravi sv. Peter. — Kaj bi pa rad. da ni zadovoljen? — ga vpraša sv. Pavel. — Zahteva, naj mu računamo vsa leta. f ■ P V Skopuh Skopuh: "VI raSkazujete zna menitosti mesta. Koliko pa to stane?" ^M Voditelj tujcev: "Dva dolar- Ja." ^ Skopuh: "Plačal vam bom sa mo polovico, ker sem kratkovi mr h • e. ; ; l Prepir — Zaslužil bi, da bi te vrgel po Stopnicah. — Ali misliš to resno ali za šalo? — Cisto resno. A , — To je tvoja, sreča, ksjti tudi jaz ne razumem šale. ■ ■ Naročile Mladinski mm ^ REi SlllKt MJkflsJLMm. 1 to* najDoijsi meseouK zm vensko mladina! INi SLOVBN8KA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA | izdaja svoje publikacije h * posebne list Proeveta ss koristi, ter potrebno agitacijo avojih društev in članstvs tn ss props-gando avojih «sj. Nlkskei^ gaaisactja Ima običajno avoje glasilo. T^ieJ agttotorični dopij SgS^jto^dr^^ ss ns pošiljajo lista Prosveta napolnil manešo. Dead se ja moral najmanj desetkrat prikloniti v zshvalo. Naposled Je tel ln konjar je oznanil. ds si naslednjih dssst minut lihko vsak obiskovalec og}ed* konje. 'Hr Albing ni vedel, ali je obločnl-ca pod kupolo kriva, ali pa je Margit res bledejša kakor je b U UpraJ. "To diši po senzaciji", je šepnila. "Sej tudi je", ss js nsameh-nll Albing. "Ce bl priletel le -Pozneje", je ponovil Dead ln šel Spet tizta zlovešča tišina, spet tleti presekani krik — belo in pošastno je v parki luči žarometov zletelo telo Is višine — in po-tem nenadnb en ssm krik to tU sočev grl, krik grose in blaznosti. Ženske So sa vreščale, moški so planili kvišku. VSe je hitelo s sedežev. Tam na čsbru pa je visela čez rob raztrgana cunja bele svile, vse rdeča od krvi, ln roka, stisnjena v pest, js molela kvišku, dijo, de drugi prezirajo atrah ln nagon po ohranitvi samega sebe. Oni hočejo gledati atvarl. ki bl ae morale končati a smrtjo, pa ae najbrž ne bodo s njo konča le Mergit Je dvignila svojo mlč-no ostriženo glsvo proti kupoli eirkeee. "In kaj bo napravil Dead?" Albing Je pokazal ne plottad pod cirkutko kupolo. "Od ondod bo skočil la vitine dvajsetih metrov v čeber poln vode; po mo-Jem te čeber ne more biti več ko žtlri metre globok la kvetjemu tri metre tlrok. smrtni tišini Je spim s I po spleteni leetvl kviiku ln naposled obstel ne ploMadi* totognll Jo roke. kakor bl se pripravljel na skok. In vee cirkus se je mahoma sasdel kskor en ssm trpinčen dih. Tedaj Je presekal ti-ttno prodlrljlv krik ls Deadovih ust, ln trenutek nato je nekaj belege zletelo e ploMedl. Mlada žene zraven Marglte ae in ister I J* onesvestila In omahnila na-prsj. Margit js krčevito zasadile svoje vlažne prste v bat 11 »tov robec. Tedaj pa je še SvtgnU ate-ber vode is čdbra, trdo, pljuskajoče. Z vseh strani so as zgrnili lju-dje v lilasUh oblekah, se sklonili UUtOtaH. POZOR m F" W hoUta P"*"*11 šelaznem obodu čebra ntobll lobanjo." V Margltlnlh očeh se je za-1 bliskalo poielenje. "Rada bi poznala toge mlstra Desds. Saj eto prej rekli..." ■Albing je prikimal: "Zakaj ns!" e Po predstavi sta šla v gerde- robo. ■V civDu spominja Deed ns meščanskega uradnika. Njegove o-či so okrogle in brea gube, Oslo mu nI previsoko vlSnjevkasto- črni laaje razdeljeni na preČo In MargH ae Je nekam čudno na jčsa rob č< br*. hlastali po nesena, amehnila. da so se pokssall nje- l« •• J* mokrega, »I zdravi »obje, opominjajoči nNiNjN; ^^ * vods. In Kthfko (doktor si Je pri tem ml-1* ■ pHsllJenim smehom prikloni, kakšna svari so ženske). "H* ________<__ ed iMje rasuvijrni na prrc« in 1 - - ClitoVwdM« oa ISt a pomedo počeaenl v čop. Zdi sš\mMt UTs^TaeTtoa SMa miren ln prav nič nervoaen. VI-1 u lnepe aftMjasal lato ŠUMi ns ne mara. ssto pe tem rajši aeše po cigareti, ko mu jo dokler AiMng ponudi cirkuški reaUvreeUi. w Deed ni »lep, le ne bi opastt Margit i ne vitke lepote. "Nu, junak dneva Vsa naame^ h ne doktor, "nota Margit bl lOOKfflBLL «0Ok TELEFON dela spadajoča 3) tiskarsko obrt v VODSTVO 8.N.PJ CLtNSTVO S O TISKARNE MI TISKARNI TISKOVINE SVOJI DA N V NTERY S. N P J PRI P Uw*lal< 2657-59 80. air CHTCAGO. ILL. TAM POJASNILA ZELJO USTMENA NA TUDI VSA -MtOfiVKTA-Ms Afa Cilaata