PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postaje I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 301 (9606)
TRST, sreda, 29. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945,-njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjen; Et ropi.
TELEVIZIJSKI NASTOP PREDSEDNIKA VLADE GIULIA ANDREOTTIJA
Vlada bo v letu 1977 terjala od državljanov nove odpovedi v boju proti gospodarski krizi
Sredstva, ki jih bo država nabrala z nedavnimi davčnimi ukrepi bodo šla za kritje državnega deficita Na razpolago ostane 1200 milijard lir, ki jih je treba nameniti kmetijstvu, javnemu osebju in Furlaniji
RIM, 28. — Predsednik vlade Andreotti je izkoristil televizijsko o-kroglo mizo z glavnimi uredniki nekaterih italijanskih listov in pred Novim letom «nalil čistega vina». Sicer je v uvodu dejal, da ni «ne pesimist niti optimist», toda podatki, ki jih je v hladnem in mestoma birokratskem načinu izražanja natresel nebogljenim poslušalcem so bili pretresljivi.
Predvsem je povedal, da morajo Italijani prihodnje leto pričakovati, da bo od njih vlada zahtevala še več je odpovedi in ni skrival niti želje po racioniranju nekaterih dobrin (meso, bencin).
Poglejmo, kaj je Andreotti dejal o «številkah». Če bo «monetarni manever» vlade uspel, je dejal predsednik Andreotti, bomo v letu 1977 skrčili inflacijo za revne 4 odstotke. V letu, ki se izteka smo sicer opazili nekatere simptome, da je Italijo
mogoče ozdraviti (tako je industrijska proizvodnja narasla za 10 odst.), so pa komaj zaznavni in še ne odločujoči. Toda to ni vse. Davčni pritisk zadnjih mesecev je navrgel državi določeno vsoto denarja. Točneje tega denarja država še nima (saj smo doslej plačali samo «una tantum» za Furlanijo in podražitev bencina), vendar lahko z njim upravičeno računa. Kaj bo država storila s tem denarjem? Državljani naj si ne delajo prevelikih utvar. S tem denarjem bo državni aparat komaj kril svoje izgube, ostalo pa bo v blagajnah kakih 600 milijard, kar pomeni, da bo država razpolagala (preko bančnih mehanizmov) s približno 1200 milijardami lir.
Ne mislite, da je to veliko denarja, nadaljuje Andreotti svoje izvajanje. Skušali ga bomo potrošiti na najvažnejših sektorjih, kar pomeni, da trkajo na vrata ukrepi za obno-
IIIIHIHIIiniiniHIIIIIIHIiniHIIHIIHIHIinHllinillllIIIHIMHIIMMIIIHIIIIIIHHIIIHHIIHHIIHIIIHHHHHI!IIIHlHI
RAZPRAVA 0 BODOČIH PERSPEKTIVAH
Morova «razmišljanja» v ocenah KPI in PSI
V novem članku je Moro poudaril, da se mora K D pripraviti na «odgovorne in zgodovinske odločitve»
RIM, 28. — Zdi se, da sta si razdelila vlogi. Andreotti je va glavna skrb je «trajati čim dlje in z najmanjšo škodo», skratka jahati konja krize, ne da bi zbezljal. Medtem pa Moro, predsednik KD, «razmišlja», prosi druge ^stranke, naj ga pustijo razmišljati o'.bodočnosti «po Andreottiju».
Očitno postaja, da Moro ne misli Jia kakšno novo obliko levosredinske koalicije, pač pa na način, kako pripeljati KD do srečanja s komunisti. Zato pa Moro tudi govori o «zelo odgovornih odločitvah, o katerih se bo v dobrem in slabem ukvarjala italijanska zgodovina».
Tako ali drugače, v članku, ki je izšel dober mesec po prvem pozivu k razmišljanju, je Moro skušal pomiriti kritike in tiste, k) so mu o-čitali, da hoče ohraniti stvari tako, kakor so sedaj.
aiiHimiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
Odpovedi
Kakšni so torej obeti za leto, ki ®c 'ojeva? Predsednik vlade Andreotti je povedal, naj pričakuje-n,o nov val davčnih pritiskov za Premostitev linde gospodarske krize.
Prisiljen je bil priznati, da bo dr-z»va požrla skoraj ves denar, ki Sa bo nabrala z nedavno odobre-*' m' davčnimi ukrepi, ker mora «' ti svoj deficit. Državni aparat, *6 bira in ni kos svojim nalogam, *na danes samo požirati ogromna sredstva. Prva politična naloga bi bila torej korenita reforma državnega aparata, odprava nepotrebnih ustanov, reforma zdravstva in socialnega skrbstva. Skratka, če se ui°raj° odpovedati blagostanju državljani, naj se tudi vseobsegajo-državni kolos ustrezno žrtvuje. Jr? naj se, na primer, odpove po-buki klicnteli/.ma in razsipanja javnega denarja.
Postavlja se pa Uidi resno poli-i-cno vprašanje. Ali je KD sposobna sama usmeriti Italijo iz krize m uresničiti politiko strogega varčevanja? Moti se, kdor misli, da uživa vlada splošno podporo zato, . so se napredne stranke vzdržale glasovanja o zaupnici. Nasprot-o. te stranke, prav zato, ker ne zaupajo KD, tako vztrajno zalitc-va'° stalna srečanja, razprave o gospodarsk' pihtiki in obenem poudarjajo. da je treba razmišljati o novi vladni koaliciji, ki bo trdnej-sa, pogumnejša, naprednejša. KPI '! . Poudarjata, da je to zasilna vlada ljudske enotnosti, ki naj /druži vse demokratične sile v velikem naporu kateremu ena sama stranka m kos. Se bodo demokristjani ahko upiral, tej zahtevi tudi pri-hodnje let°, ki se „am kaže v mračnih barvah?
Predsednik KD Moro zatrjuje, da razmišlja o tem. Njegovi čianki dokažejo jo, da se demokristjani vcMSfj.tr zavedajo, da bodo prej ali slej morali poiskati rešitev. Upalo. da bo neboleča. Upajmo, da ne no njihova neodločenost in zagovarjanje lastnih strankarskih interesov za ljudstvo še bolj boleča 'ot dogovor z levico. Saj je ven-< ar prav, da se tudi oni odpovejo svoji trmi. (st.s.)
«Razmišljanje ne pomeni brezbrižnosti, niti ustavljanja, pač pa komaj zaznavne premike,» pravi Moro in dodaja, da se zaveda, da je danes osrednje vprašanje prav odnos do KPI. Ta odnos pa je tembolj važen, ker ga vsiljuje «časovna nujnost». Tako je sedanja pavza le «nujnost», ki pa ne sme postati trajna.
Znano je že, da v trenutkih, ko oblikuje nove politične koncepte, Moro rad uporablja namenoma zavit in meglen, celo dvoumen način izražanja. Tokrat je gotovo dosegel vrhunec svojih sposobnosti. V svojem članku na primer priznava, da so odpadle ideološke napetosti s komunisti, vendar — poudarja, — moramo «razmišljati in še razmišljati o njihovih predlogih, preučiti njihove premike, njihove predloge modelov v gospodarsvu,v družbenem in kulturnem življenju».
Moro prav v imenu tega razmišljanja o bodočnosti podpira tudi sklep Andreottija, ki je odklonil srečanje ! «na vrhu» med strankami «loka ! vzdržanih» o gospodarski politiki. Nekako tako. kot če bi hotel reči: ne silite nas, potrpite, pa vas bomo morda tudi povabili k nam.
Vsem, ki ga silijo, naj se KD vendarle odloči pa Moro odgovarja, da je veliko resnih problemov, o katerih je potrebno globoko odločanje. Če se kdo upa pogumno presekati vse «gordijske vozle», naj se zaveda, da je to tvegano, saj sta na kocki celo usoda demokracije in republike.
Ker je Morovo «razmišljanje» edina novost v sedanjem političnem trenutku, je povsem razumljivo, da ga vsi komentirajo.
«Zanimivo», komentira v radijskem intervjuju Gian Carlo Pajet-ta, nato pa s kančkom cinizma o-pozarja Mora, da bi v demokratični družbi, kot je italijanska bilo lepo, če bi «razmišljal ne samo sam s seboj, pač pa tudi z drugimi». Lahko bi tudi poslušal, kaj pravimo in nam odgovarjal, dodaja in poudarja: «Naj nam nihče ne zapiše za greh, da smo kdaj silili Mora, naj pospeši, ker vemo, da ne ljubi naglice. Toda opozarjamo ga, da bi v tej hudi krizi bilo lepo, če bi v pravem času prišel do cilja». Na kratko povedano, je zaključil Pajetta. je morda v KD res potrebno tudi «razmišljanje, vendar bi mi dodali še kapljico poguma, o katerem se sploh ne govori».
Morove misli komentirajo tudi socialisti, katerim je predsednik KD pokadil, da so «važna stranka, ki je nisem nikoli podcenjeval, kot mislijo», vendar bolj zadržano. Tako je član direkcije PSI Nevol Kuerci izjavil: «Ne mislimo, da je Moro povedal, kar smo od njega želeli. Sedaj skuša samo pridobiti na času.»
CANDIDA CURZI
vo italijanskega kmetijstva, nato nujno zvišanje osebnih dohodkov državnih in drugih uslužbencev ter, končno, ukrepi za obnovo Furlanije po potresu.
Tako pa ne bo od teh 1200 milijard ostalo skoraj nič. Država bo morala zato računati z novimi davčnimi ali tarifarnimi ukrepi, če bo hotela rešiti velika gospodarska vprašanja krize in inflacije. Tu bo morala vlada uresničiti politiko javnih del in investicij, če bo hotela dati novega zagona gospodarstvu. Denar za to pa bo morala spet terjati od državljanov.
Do tu bistvene izjave in napovedi Andreottija. Naj navedemo tu samo še mnenje urednika dnevnika «La Repubblica» Scalfarija, ki j^. na zaključku opozoril Andreottija, da pripada stranki, ki je vladala v Italiji nepretrgano zadnjih 30 let in ji vlada še danes. Tako je KD kriva za krizo, ki je nastala in državljani naj bi ji zaupali, da jo bo tudi premostila. Scalfari se zato sprašuje, na kakšno politiko misli Andreotti za leto 1977.
Predsednik vlade se je skušal izmikati, predvsem polemike o denarju, ki ga bo vlada konec leta dala družbi EGAM, ki je zagrozila z likvidacijo cele vrste bazičnih podjetij na surovinskem in rudarskem področju.
Glede političnega'okvira pa je Andreotti dejal, v bistvu, da vlada sedaj neko «premirje», ko skušajo stranke (od KPI do KD) ozdraviti krizo in se pri tem naslanjajo na svoje volivce in njihove težnje. Tudi zato je srečanje sedaj nemogoče, trdi Andreotti, pač pa dopušča, da misli KPI na možnost, da bi se u-veljavila, ko bo Italija «ozdravljena». Glede te perspektive pa je Andreotti bil meglen: «Nikoli nisem slišal, da b’ komunist: bili proti naši ustavni ureditvi.»
O svoji vladi je dejal, da «ni večna», pač pa «zasilna». Ker pa socialisti zahtevajo pravo enotno zasilno vlado je Andreotti bil mnenja, da bi v taki vladi bilo toliko nesoglasij, da bi ne mogla delovati.
(st.s.)
Visok prebitek plačilne bilance v mesecu novembru
RIM, 28. — Po dodatkih «Banca d'Italia», je bila plačilna bilanca v novembru aktivna za 382 milijard lir. Podatki so sicer začasni, vendar odražajo ugoden položaj deviznega obračuna s tujino v predzadnjem mesecu letošnjega leta. Izboljšanje položaja plačilne bilance pripisujejo predvsem vladnim ukrepom o omejitvi kreditov ter ukrepu o olajšavah pri uvozu kapitalov, ki so bili protizakonito izvoženi. «Banca d’Italia» je tudi sporočila, da se je vrnilo v zadnjih časih iz tujine kar 613 milijard lir. to ni ugodno vplivalo same na plačilno bilanco, temveč tudi na po-
večanje denarnih rezerv državne ban. ke, ki so konec novembra znašale skupno 4.364.8 milijarde lir, od kater rib 2.500 milijard lir v vrednosti tujih valut.
Plačevanje IVA tudi preko banke
RIM, 28. — Uradni list je daneš’ objavil zakonski odlok, ki določa pravila o plačevanju davka IVA preko kreditnih zavodov. Gre za pooblastilo, ki ga bodo davčni zavezanci dali, banki, da lahko v njihovem imenu plača davek na dodatno vrednost. V ta namen bodo banke dobile poseb ne obrazce. Zakonski odlok določa tudi ròk, v kolikem času morajo banke položiti denar na račun pokrajinskih uradov IVA, ki so ga dobile od svojih klientov.
INTERVJU PREDSEDNIKA KOMISIJE SRS ZA ODNOSE Z VERSKIMI SKUPNOSTMI KOLMANA
Dobri odnosi samoupravne družbe do verskih skupnosti v Sloveniji
Kolman je poudaril, da tudi Vatikan in papež Pavel VI. pozitivno ocenjujeta ureditev odnosov med državo in cerkvijo v SFRJ - Obsodba protijugoslovanskega klerikalizma in sektaštva
Predsednik vlade Andreotti
(Od našega sodelavca)
LJUBLJANA, 28. — «V pogojih, ko je Cerkev ločena od države, se naš odnos do Cerkve in do vernikov ni spremenil. Tudi ni nobene «nove politike», kot včasih zlobno namigujejo. saj se zavedamo, da načelo o ločitvi Cerkve od države ne pomeni izločitve vernikov iz naše samoupravne skupnosti». To je izjavil v intervjuju za slovenski tisk novi predsednik komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, ki je bil do nedavnega jugoslovanski veleposlanik pri Sveti stolici.
Kolman je poudaril, da politika Zveze komunistov in Socialistične zveze tudi danes temelji na istih načelih, kot so bila sprejeta na u-stanovnem kongresu slovenske partije in kot so se ta načela v praksi uveljavila tudi v času narodnoosvobodilnega boja in v vsem povojnem obdobju.
V zvezi z desetletnico navezave diplomatskih odnosov z Vatikanom, pa je Kolman dejal med drugim: «Menim, da napade na nas, ki so
jih ob deseti obletnici podpisa protokola med SFRJ in svetim sedežem lansirale nekatere tiskovne agencije in povzeli tuji časopisi, tisti, ki tudi sicer «skrbijo» za to, da pišejo o jugoslovanski stvarnosti lažno in tendenciozno, lahko uvrstimo med tiste, kakršnih smo že vajeni. Tudi tokrat gre predvsem za napad na neuvrščeno Jugoslavijo, na našo samoupravno socialistično družbo in ne za zaščito vernikov v SFRJ. Prav u-rejenost odnosov med našo samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, enotnost naših narodov ne glede na vero, narodnost itd., moti te kroge. Ne gre jim v račun naša neuvrščena politika, stabilnost in uspehi, ki smo jih dosegli tako doma, kot izven naših meja. Ni jim prav. da vzajemno in uspešno gradimo naš samoupravni humani socializem. naš še boljši jutrišnji dan. Sicer pa bi pisci takih in podobnih napadov morali vedeti vsaj to, da protokol, podpisan med SFRJ in svetim sedežem, sodi v vrsto bilateralnih aktov. Z njim se urejajo od-
1111111111»! IIIIIIIIIIIIIIHII Hilli IIIIMI|1IIHI IH III I1IIIHI1IIIIIIIIIIIIIIHIIIIII1IIIII lili II llllll IH lllllllllllllll III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII III II II1IIIIIIIIIIIIIIII1III1IIIIIIIIII lili lllllllllllll II Hilli IIIIHI lllllll IIHHHIIHIII II llllllllllllllllllll
NEUGODNE NAPOVEDI ZA POTROŠNIKE V LETU 1977
ZVIŠANI ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN INFLACIJA BODO HUDO PRIZADELI DRUŽINSKE DOHODKE
Novi davki, povišanje telefonskih in električnih tarif, cestnine na avtocestah, letalskih tarif in avtomobilske zavarovalnine
RIM, 28. — Pri «Banca d’Italia» pripravljajo nakazila za vrnitev denarja davčnim obvezancem, ki so v preteklih letih plačali več davkov, kot bi jih morali plačati. Gre predvsem za- davčne zavezance, -ki si/ jim izračunali plačo moža in žene skupaj in jih nato obdavčili na skupni dohodek. To je morda edina dobra vest za prihodnje leto na davčnem področju. Po drugi strani pa se leto 1977 predstavlja zelo neugodno.
mrznitev draginjske doklade, ka- I dodati, da ni izključeno, da bodo u-kor tudi vstop v veljavo zakona «o	nnwi dodatni davpk na ne-
pravični stanarini», na osnovi katerega se bodo stanarine, ki so sedaj zamrznjene dejansko povišale, podražitev električnega toka in telefonskih tarif, bodo družine pri inorane še bolj omejiti svoje izdat ke na najnujnejše potrebščine.
DAVKI: V posebnem članku pišemo, da je predsednik vlade Andreotti že napovedal, da bo treba v pri-
,	. hodnjem letu ponovno pritisniti na
Nekatere nove davčne obremeni- davčnj vijak, v okviru boja pi.otj
tve in podražitve javnih storitev, ki jih je vlada sprejela preteklega oktobra, bodo začele veljati z začetkom novega leta. Gre pri tem za telefonske tarife, televizijsko naročnino, železniške tarife itd. Zaradi tega se
gospodarski krizi. K temu moramo dodati še druge novosti na davčnem področju. Čeprav do sedaj še niso najavili povišanja alikvot neposrednih davkov in IVA, r.c izključujejo,
bodo dohodki družin v prihodnjem da se bodo ene in druge povišale, letu znatno zmanjšali, zlasti če u- kei’ d«avna «Prava P°tfebuJe denar' poštevamo, da se bo zaradi novih
podražitev zaostrila tudi inflacija.
ŽIVLJENJSKI STROŠKI:	Raču-
najo, da se bodo življenjski stroški v prihodnjem letu znatno povišali. Po ocenah gospodarskih strokovnjakov, , inflacija v prihodnjem letu bo dosegla od 20 do 22 od sto. To pomeni, da se bodo družinski izdatki za prehrano, obleko, prevoz in ostale nujne življenjske potrebščine povišali za približno eno pe tino od stroškov v letošnjem letu. Če k temu dodamo še delno za-
če hoče zadostiti zahtevam sindikalnih organizacij in industrijcev, po večjih naložbah in fiskalizaciji socialnih dajatev. Zato bodo davčne obremenitve tudi v prihodnjem letu zelo visoke. Poleg tega bo davek na nepremičnine v prihodnjem letu podvojen, avtonomni delavci bodo moral: do 30. septembra plačati 75 odstotkov davka na dohodke, ki naj bi jih prejeli v letu 1977, vsi davčni zavezanci, ki niso poravnali davkov v preteklih letih, jih bodo morali plačati že v prvih mesecih prihodnjega leta. K vsemu temu je treba še
stanovih novi dodatni davek na nepremičninsko imovino.
TELEFON : Telefonska naročnina se bo s 1. januarjem povišala za 25 odstotkov", posamezen telefonski-poziv se bo povišal od 40 na 50 lir. Samo cena telefonskega žetona ostane nespremenjena. Pri teh podražitvah so izključene nekatere minimalne porabe.
AVTOCESTE IN LETALSKE TARIFE: Cestnina se bo s 1. januarjem povišala od 8,5 odst. na 10 odst. na vseh italijanskih avtocestah. Prevozi na notranjih letalskih progah pa se bodo povišali za 10 odst. Nove tarife naj bi stopile v veljavo najkasneje do 10. januarja.
AVTOMOBILSKA ZAVAROVALNINA: Ministrstvo za industrijo pripravlja odlok, na osnovi katerega se t.o zavarovalnina avtomobilov povišala za 20 do 25 odst. Obenem je treba omeniti, da bodo vsi tisti avtomobilisti, ki so v letošnjem letu prijavili samo en incident, na osnovi zavarovalne police . «bonus niatos» plačali prihodnje leto 16 odstotkov več zavarovalnine. Podražitev avtomobilske zavarovalnine zanima 15 milijonov avtomobilistov.
K vsem tem podražitvam naj še dodamo povišanje cene mestnih prevozov, ki bi moralo stopiti v veljavo
nosi med državama, medtem ko se odnosi verskih skupnosti in tudi rimskokatoliške Cerkve do naše samoupravne družbe urejajo z republiško in zvezno ustavo ter drugimi zakoni, kot je na primer zakon o pravnem položaju verskih skupnosti, kajti to je naša notranja zadeva in vse kar bi bilo drugače, bi pomenilo mešanje v naše notranje zadeve. Brez dvoma pa so tudi dobri odnosi samoupravne družbe do verskih skupnosti, do rimskokatoliške Cerkve, posredno pripomogli do tega. da smo podpisali protokol, vendar to dejstvo govori ravno nasprotno od laži, ki jih vsebujejo omenjeni napadi.»
Kolman je v nadaljevanju poudaril, da so najvišji funkcionarji svetega sedeža že večkrat javno dali visoka priznanja o medsebojnih odnosih v SFRJ. Med drugimi je tudi sekretar za javne zadeve Vatikana msgr. A. Cassaroli večkrat opozoril na dejstvo, da imata sveti sedež in SFRJ številna podobna stališča v borbi za svetovni mir in da je tudi na tem področju sodelovanje plodno in stalno. V prid ocene, da so odnosi med SFRJ in svetim sedežem dobri, sodi brez dvoma tudi obisk predsednika Tita papežu Pavlu VI. pred nekaj leti, njuna vsakoletna izmenjava poslanic in redno delovanje obeh diplomatskih predstavništev v Rimu in Beogradu na ravni veleposlaništev.
Kolman :e nato v ilustracijo dobrih odnosov med cerkvijo in družbo navedel izjavo nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, v kateri se nadškof ni samo pohvalno izrazil o vsebini letos sprejetega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SRS, temveč je dodal, da bi lahko slovenski zakon služil kot primer tudi drugim, kako urejati odnose med državo in cerkvijo. Stane Kolman ;e nato deisl: «Zdi pa se mi pomembno poudariti, da smo morali na te principe večkrat opozarjati, kajti ko v načelu ugotavljamo, da so sedanji odnosi med državo in cerkvijo urejeni, zas'edimo v določenih družbenopolitičnih situacijah in v določenih okoljih tudi poskuse nastopanja ter delovanja mimo ustavnih določil ter zakonov, a tudi mimo vsebine in duha protokola med RIM. 28. - V preteklem mese- Vatikanom in •JugPs'avijo Tak^a cu so se življenjski stroški zcin delovanja cerkve ne zasiedimo samo povišali. Zato se je povišal tudi < doms’ nwvec ,udl v akt,V"°St' P
v prihodnjem letu. če se hoče vsaj delno izboljšati finančni položaj mestnih prevoznih podjetij, (sl.)
Dozorelo že sedem točk draginjske doklade
iiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiHiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiininiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
ŠPANSKA VLADA SKUŠA RAZDELITI DEMOKRATIČNO OPOZICIJO
ZAVLAČEVANJE SKLEPA 0 USODI CARRILLA
Za osvoboditev jetnikov so tudi baskovski škofje in župan v Barceloni
RIM, 28. — Predsednik poslanske je sprejel na Kvirinalu šolskega ministra Malfattija in se z njim po govarjal o nekaterih perečih vprašanjih šolske vzgoje.
RIM. 28. — Predsednik poslanuske zbornice Ingrao je sprejel socialističnega poslanca Giolittija. ki je bil nedavno imenovan za člana izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti. Menijo, da .bodo Giolittiju v Bruslju dodelili enega od finančnih resorjev.
MADRID, 28. — Vse bolj očitno postaja, da skuša španska vlada Adolfa Suareza s podaljševanjem a-retacije tajnika KPŠ Santiaga Car-rilla razdeliti združeno demokratično opozicijo in ji vsiliti tako imenovano «zahodnonemško» rešitev, o kateri se je dalj časa govorilo, da jo je svetoval ameriški zunanji minister Kissinger. Zatiranje in zapiranje komunistov naj bi namreč postala za demokratično opozicijo «cena», ki naj jo plača vladi za odprtje dialoga o delni demokratizaciji.
Tako se je iz anonimnih virov blizu odbora združene demokratične opozicije izvedelo, da je med razgovorom s socialistom Galvanom in drugim odposlancem demokratičnih strank Pujolom premier Suarez bil zelo odločen, ko je odklanjal dialog s komunisti. Baje je predstavnikoma združene opozicije izjavil, da je pripravljen začeti takojšnja pogajanja s predstavniki socialistov, socialdemokratov, demokristjanov in monarhistov, če se ti odpovedo solidarnosti s komunisti. Ti naj bi še nadalje ostali izven zakona in bi torej ne smeli nastopiti na morebitnih parlamentarnih volitvah. Ironično naj bi Suarez pozval odposlanca združene demokratične opozicije, naj svetujejo komunistom «odgovorno zadržanje v splošno korist španskega naroda». Nekako tako, kot če bi se morali komunisti sami žrtvovati na oltarju španske demokracije.
Kakorkoli že, odbor združene špan-
ske demokratične opozicije se je sestal. Seji je predstavnik KPŠ prisostvoval «kot opazovalec», ker ni hotel zasesti mesta, ki pripada San-tiagu Carrillu ali njegovemu namestniku Sanchezu Monteru, ki je prav tako v jetnišnici Carabanchel.
V Madridu se medtem mudi italijanska parlamentarna delegacija, ki zaman že drugi dan (prvič je to storila v Rimu, pri španskem veleposlaniku) prosi za sprejem pri vladnem predsedniku. Tako so se Fra-canzani (KD), D’Alema (KPI), Manca (PSI), sindikalist Gabaglio in tajnik združenja «Italija - Španija» Gaggero srečali s Carrillovim odvetnikom Ruizom Jimenezom, ki je tudi tajnik levega krila španske KD, in Carrillovimi svojci. Italijansko delegacijo je zaprosila za razgovor tu di delegacija «demokratičnega sodstva», ki deluje v Španiji. Orisali so jim «status» španskega posebnega sodišča za javni red, kateremu je bil Carrillo predan.
Glede usode španskih komunistov, ki so v Carabanchelu so krogi blizu španske vlade dali vedeti, da bo treba počakati vsaj en dan ali dva, preden bo lahko sodnik odločil o zahtevi branilcev, naj tajnika KPŠ in njegove tovariše izpustijo na začasno svobodo. S tem v zvezi se govori o tem, da mora sodnik «samostojno» sklepati, ali naj sprejme prijavo fašistične desnice proti Carrillu, katerega obtožujejo «genocida», ker se je aktivno boril na stra-
ni republike v španski državljanski vojni.
Iz Španije vsekakor poročajo, da se nadaljujejo manifestacije za o-svoboditev Carrilla in drugih političnih jetnikov. Na Kanarskih otokih je več sto oseb demonstriralo, v baskovskih pokrajinah pa so se za politično amnestijo oglasili tudi tamkajšnji škofje. Za osvoboditev jetnikov se je, končno, izrekel tudi «aleade» (župan) v Barceloni, (st.s.)
Mračna diagnoza gospodarstva zahodne Evrope
LONDON, 28. — Kako se pred iztekom leta počuti zahodna Evropa? To se sprašujejo mnogi ekonomisti, ki so pripravili nekakšno diagnozo stare celine. Poglejmo, kaj pravijo. Evropa je doživela najhujše gospodarsko nazadovanje po vojni. Mnogi industrijski krogi upajo sedaj, da jih bo rešila politika novega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja in da bo vzpon gospodarstva v ZDA potegnil za seboj šibkejše člene zahodne Evrope. Tako upajo predvsem Angleži. Italijani in Francozi. Nemci pa niso tega mnenja. Po njihovem je nov vzpon evropskega gospodarstva povezan s skupno gospodarsko politiko treh industrijskih «velesil» kapitalističnega sveta: ZDA, Zahod-
ne Nemčije in Japonske.
Če pa do teh zunanjih pojavov ne bo prišlo bo za Evropo leto 1977 beležilo nov skok nazaj v gospodarstvu.
Polovica evropskih držav doživlja inflacijo, ki presega 10 odstotkov letno, nekateri (med temi je, seveda, Italija) pa presegajo 20 odstotkov. Prav tako polovico Evrope posti pojav brezposelnosti, ki dosega 5 odstotkov prebivalstva. Bruto narodni dohodek pa se je poprečno zmanjšal za 2 odstotka v tej polovici Evrope. Mnoge države, med katerimi Italija. Anglija, Irska m Por tugalska životarijo z zunanjimi posojili. Takoj za njuni pa prihajajo v nekoliko znosnejših, vendar ne rožnatih pogojih Francija, Španija in Danska,
V celi zahodni Evropi uživata nekakšno blagostanje le Zahodna Nemčija in «večna» Švica. Tu cene padajo, upada brezposelnost in se veča proizvodnja. Dobro poslujejo tudi Nizozemci, čeprav prehajajo že v inflacijo in brezposelnost začenja naraščati. Norveška pa se je krepko zadolžila, vendar upa, da bo črpala naftna bogastva v Severnem morju.
Gospodarsko krizo moramo združiti s politično nestabilnostjo v Italiji in na Portugalskem, kjer so na oblasti manjšinske enobarvne vlade. Za slednji dve je diagnoza sledeča: skokovita inflacija, stagnacija v industriji. močna zadolžitev v tujini in upadanje zunanje trgovine.
indeks premične lestvice, na osno vi katere določajo število točk draginjske doklade. Posebni odbor, ki se ukvarja z izračunavanjem ži vljenjskih stroškov in določitvijo točk draginjske doklade, je ugotovil, da se je draginjska doklada za to trimesečje samo v mesecu no vembru zaradi velike podražitve povišala za sedem točk. Zato pričakujejo, da se bo d-aginjska doklada s prvim februarjem, ko bodo izračunali še podražitve v decembru
katerih duhovnikov - političnih emigrantov, ki v delovanju med nato manjšino ter zdomci še vedno po'i-tično sovražno nastopajo proti interesom socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Posebej želim poudariti, da če zaradi nekaterih poskusov kršenja zakonitosti ni prišlo do hudih konfliktnih situacij, gre za to predvsem zasluga visoki družbeni zavesti naših detovnih ljudi ter sevoda mrd mirni tudi katoličanov, ki nikoli niso nasedali po-skus-m konfrontacije rr°d soria'i-
in januarju, povišala najmanj še j Rt-'čno samoupravno družbo in kato-za dve ali tri točke in bo torej | Hškn cerkvijo oriroma nrd vernami
I in nevernimi državljani. Tudi v bo-I doče že omenjeno politiki ne mtoli-
znašala v trimesečju november februar kar 9 aii celo 10 točk.
To pomeni, da se bo prihodnje leto začelo z rekordnim povišanjem draginjske doklade. Obenem je treba povedati, da bodo s februarjem vsi delavci v industriji, trgovini in kmetijstvu dobili enako draginjske doklado, se pravi, da bodo poenotili vrednost točke, ki je do sedaj veljala samo za uradnike prve kategorije. Povedati je treba tudi. da je že stopil v veljave zakonski od lok o zamrznitvi 50 odstotkov draginjske doklade za delavce in u-radnike, ki dobijo od 6 do 8 milijonov lir plače letno. 100 odstotkov pa za vse ostale, ki imajo več kot 8 milijonov letne plače. Na osnovi tega bodo dobili izplačano celotno draginjsko doklado v februarju vsi tisti delavci in uradniki, ki ne dosežejo 6 milijonov letnih dohodkov, testi, ki imajo med 6 in 8 milijonov letnih dohodkov bodo dobili samo polovico draginjske doklade, ostali na ne bodo dobili s februarsko plačo ničesar. V zameno za pridržani denar jim bodo dali državne blagajniške zapise (buoni del tesoro), ki jih ne bodo mogli vnovči ti v prihodnjih petih letih. Zamrzni tev je določena do aprila 1978.
DRAGO KOŠMRLJ
(Nudai je nanje na ladun strani)
Štiridnevna stavka
avtonomnih
železničarjev
RIM, 28. — Avtonomni sindikat železničarjev je napovedal 96 ur stavke. Stavka, ki bo zajela vso državo, se začne jutri, ob 21. uri in se zaključi ob 21. uri 2. januarja Stavko avtonomnih sindikatov je sindikalna federacija železničarjev ostro obsodila. Železničarji CGIL, CISL in UIL pravijo, da je ta stavka neutemeljena in da nima nobene perspektive, ker so se že dogovorili za novo delovno pogodbo, v ukviru sporazuma z vlado o javnih uslužbencih. Obenem sindikalna federacija ugotavlja, da bo stavka škodovala predvsem delavcem, ki se med novoletnimi prazniki vračajo domov ali od doma v kraje, kjer delajo.
Resnična informacija najboljša obramba proti obrekovanju
BEOGRAD. 28. — Imamo pravico in dolžnost, da kot odp-.ta družba vsemu svetu prikažemo vrednosti, ki smo jih ustvaril: in jih ustvarjamo. Pri tem je treba vedno upoštevati. da je resnična informacija o razvoju in rezuitarih. ki jih dosegamo, najboljša obramba proti vsem dezinformacijam in obrekovanjem, ki jim je izpostavljena naša država. To je nekaj glavnih misli, ki jih posreduje Tanjug z današnjega posvetovanja o tuji p-opagandi in nalogah v delovanju do tujine. Posvet sta pripravila izvršni komite ZKJ in komisija predsedstva ZKJ za informiranje in propagando.
Na sestanku so med drugim ugotovili, da so se v zadnjih letih v delovanje na tem področju uspešno vključile tudi republike, da se je precej izboljšalo obveščanje jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v tujini, da organizirano vplivajo na šolanje njihovih otrok in da so o-pravili tudi več drugih pomembnih nalog.
V. B.
BEOGRAD, 28. — Podp"edsednik predsedstva Jugoslavije Vidoje Žar-kovič je sprejel danes pakistanskega veleposlanika v Jugoslaviji Af-taba Almiada Khana, ki mu je izročil zlato spominsko medaljo, ki jo je pakistanski državni poglavar Fa-zal Alah Čaduri dodelil predsedniku Titu ob praznovanju stoletnice rojstva ustanovitelja pakistanske države Ali Džinaha. Veleposlanik Khan je izjavil, da je predsednik Pakistana to jubilejno medaljo dodelil voditeljem prijateljskih držav, med katerimi ima Tito vidno mesto.
V. B.

S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Soglasno odobrena resolucija proti omejevanju krajevnih uprav
Negativna ocena ravnanja deželnih oblasti in kritične pripombe na račun letoviščarske ustanove
Sinoči je bila v Nabrežini zadnja seja občinskega sveta v letu 1976. Po županovih poročilih je svet začel razpravo točk, ki so bile na dnevnem redu. Soglasno je sprejel predlog o povišanju izredne dopolnilne nagrade uslužbencem za obdobje od 1. jnauarja do 30. junija 1977, izdal povoljno mnenje za prodajo občinske stavbe v Nabrežini -kamnolomi, odklonil pa predlog u-prave glede službe za izterjevanja davka na reklamo in pristojbin za javne oglase. Važna točka na dnevnem redu se je nanašala na zgradnjo pešpoti Grljan - Sesljam katere načrt je tržaška pokrajina poverila nekemu tehniku iz Milana. V zvezi s tem je svetovalec Terčon dejal, da se je Slo venska skupnost izrekla proti temu načrtu že takrat, ko je sodelovala v pokrajinskem odboru. Poleg dejstva, da so mnoga druga dela po-trebnejša kot izgradnja pešpoti, je Terčon opozoril, da z občinskim ozemljem na ta način razpolagajo drugi.
Enajst svetovalcev je dalo negativno mnenje^ svetovalci KD so izrazili povoljno mnenje, medtem ko se en svetovalec ni udeležil glasovanja. Naslednji dve točki na dnevnem redu sta predvidevali izdajo mnenja v zvezi z načrtom o ureditvi severnega in zapadnega predela sesljanskega pristanišča z izgradnjo nasipa in pomolov na severni strani, podaljšanjem nasipa na vzhodni strani in izgradnjo umetne zunanje plaže, na zapadni strani pa z izgradnjo zunanjih nasipov in pomolov ter z ureditvijo zunanjega nasipa.
Svetovalec Terčon je predlagal, naj se ti dve točki preneseta na prihodnjo sejo. kar je župan tudi sprejel. V zvezi z dodelitvijo prispevka milijona lir sesljanski avtonomni le-toviščarski ustanovi za leto 1976 je spregovorila odbornica Mervič, ki je dejala, da letošnja turistična sezona ni dala zaželenih rezultatov. Odbornica je dala nekaj predlogov glede programa za naslednje leto, in sicer naj bi se turistična sezona začela 1. maja m ne 5. junija kot do sedaj, poleg tega pa naj bi bil program tak, da bi zadovoljil turiste in domače prebivalstvo in naj bi ne skoraj vsega denarja potrosili za šest koncertov, ki jih vsako leto prireja usta. nova v stari štivanski cerkvi. Zadnja točka je bila resolucija, ki sta jo predložila KPI in PSI in ki jo je občinski svet soglasno sprejel. Občinski svet v resoluciji izreka odločen protest zoper vladno ukrepanje, ki omejuje krajevno avtonomijo, in poudarja dejstvo, da je pristojno ministrstvo črtalo proračunski primanjkljaj skoraj ob zaključku finančnega leta. potem ko je uprava utegnila precej omejiti občinski primanjkljaj v primerjavi s prejšnjo poslavno dobo. Občinski svet negativno ocenjuje ravnanje deželnih oblasti, ki kažejo popolno brezbrižnost do občinskih proračunskih primanjkljajev, sicer ne le v tukajšnji občini. Končno občinski svet poziva občinski odbor, da stori vse, kàr je v njegovi moči, da se takemu ravnavanju zoperstavi.
M.T.
zitivno dejstvo». Kar zadeva morebitno preusmeritev proizvodnje v tovarni pa poudarjajo, da je treba predvsem vključiti tovarno v italijansko in tuja tržišča z velikim: motorji, kajti danes je GMT na mednarodnem tržišču s temi proizvodi praktično odsotna.
• Na sedežu deželnega sveta se bo danes popoldne sestala posebna komisija za vprašanja, ki zadevajo obnovo po potresu. Komisija, ki jo vodi svetovalec Varisco, bo začela obravnavo dokumenta deželnega odbora za obnovo porušenih krajev. Dne 11. januarja se bo komisija sestala s predstavniki krajevnih u-prav in sindikalnih organizacij, naslednjega dne pa s predstavniki in-dustrijcev, trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev ter profesionalnih zbornic.
Darila
časnikarskega krožka za otroke v Huminu
Predstavniki tržaškega časnikarskega krožka so pod velikim šotorom huminske občine izročili 300 otrokom
božična darila, ki so jih nakupili z denarjem, zbranim na koncertu Ley-le Gencer v Rossettijevem gledališču. in s prispevki miljske letoviščarske ustanove in veleblagovnice Coin. Pod šotorom so tudi priredili nastop folklorne skupine iz Humina «Primevere».
Tržaška demokratična mladina za osvoboditev Santiaga Cardila
Tržaška mladinska gibanja demokratičnih strank so se pridružila splošnim protestom zaradi aretacije španskega komunističnega voditelja Santiaga Carrilla z brzojavko predsedniku vlade Andreottiju, ki ga pozivajo, naj si prizadeva za osvoboditev Carrilla in drugih nezakonito aretiranih demokratičnih voditeljev in za splošno amnestijo za politične zapornike. V brzojavki se tudi poudarja, da pomeni aretacija Carrilla in njegovih tovarišev zelo hud udarec procesu počasne demokratizacije, ki je v teku v Španiji. Brzojavko so podpisala mladinska gibanja KPI, PSI, PRI, KD, ACU in PDUP.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Z večino glasov (KPI in PSI) odobren občinski proračun 1977
Vzdržali so se pri glasovanju svetovalci SSk in KD
Dolinski občinski svet je sinoči z glasovi večine fKPI in PSI) odobril proračun za finančno leto 1977, Slovenska skupnost in krščanska demokracija pa sta se vzdržali. Župan Švab je v svojem posegu poudaril, da je bil osnutek proračuna sestavljen na osnovi priporočil in predlogov občinskih svetovalcev. Stanje občinskih financ je dramatično zaradi pomanjkanja ustrezne reforme in zaradi vedno večjih dolgov. Dodal je še, da vprašanje občin ni samo finančnega, ampak predvsem političnega značaja in zadeva bodočnost vse države. Nato je poročal o proračunu. Za prihodnje leto predvidevajo 600 milijonov dohodkov od davkov in državnih soudeležb. Ker znašajo tekoči stroški nad 900 milijonov lir, bo morala občinska uprava najeti posojilo za kritje ekonomskega primanjkljaja za skoraj 320 milijonov lir, od katerih naj bi šlo kar 234 milijonov za pokrajinski konzorcij za prevoze. Predvsem so bile povišane postavke za šolstvo, kulturo, za posege na socialnem in ekonomskem področju. Preostanek uprave letošnjega leta, ki znaša 53 milijonov lir je bil porabljen delno za enkratne izdatke in delno za dopolnitev občinskega gledališča, občinske hiše v Borštu, za nakup prevoznih sredstev, za pogozditev ric-manjskega parka in za ohranitev ob-
činskega kulturnega premoženja. Izdatek za investicije znaša 1.040 milijonov Ur, polovica bo krita z najetjem posojil, druga polovica z deželnimi, oziroma državnimi prispevki.
V začetku razprave je načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti dr. Tul dejal, da proračun upošteva nekatere predhodno nakazane probleme, drugi pa niso predvideni. Podčrtal pa je, da reševanje problemov odvisi od dobre politične volje in ne od nakazanih številk. Na koncu je napovedal, da se bo njegova skupina pri glasovanju vzdržala. Enako je napovedal tudi Bevilacqua (KD), ki je omenil še, da občina ne potrebuje samo športa in kulture, ampak ima še druge pereče probleme. Načelnik svetovalske skupine PSI Bandi je podčrtal, da proračun povsem ustreza in izpolnjuje postavljene cilje socialistov. Kritično je o-cenil stališče SSk in KD, ki sta govorili o novih predlogih, o katerih ni bil govor na predhodnih razpravah za sestavo proračuna. S to kritično oceno se je strinjal tudi Švara, načelnik komunistične skupine in se pohvalno izrazil o upravi, ki je predhodno dala v diskusijo sestavo proračuna. Poudaril je, da morajo vse skupine skupno pristopati k reševanju problemov, ki zadevajo občane. Zaključil je z ugotovitvijo, da so v
državni strukturi nujno potrebne reforme, večja avtonomija občin in dodelitev večjih prispevkov krajevnim upravam.
Pred glasovanjem je župan Švab izrazil zadovoljstvo, da je proračun rezultat skupnih naporov in odprtega pristopa k upravljanju občine, kjer pa se je treba kakšni želji odpovedati, ker ni uresničljiva.
V. L.
Urnik trgovin za praznike
Danes, 29. decembra: trgovine bodo ves dan odprte.
Petek, 31. decembra: vse trgovine bodo odprte ves dan, razen trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte od 16.30 do 19. ure, pekarn (od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure) ter mesnic (od 7.40 do 13. in od
16.30	do 19. ure).
Sobota, 1. januarja: vse trgovine bodo zaprte.
Nedelja, 2. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (od 8. do 13. ure) ter mlekarn in pekarn (od 7.40 do 13. ure).

SNEG POBELIL TRST IN OKOLICO
Soudeležba Fiata pri GMT zrajšaaa LB 25 odstotkov
Soudeležba turinskega koncema Fiat pri družbi «Grandi Motori Trieste», ki je znašala doslej 50 odst. glavnice (preostalih 50 odst. je svoj čas podpisala državna družba Fin-cantieri), tx po novem le 25-edstot-na. Sklep je bil sprejet na včerajšnjem izrednem občnem zboru delničarjev «Grandi Motori Trieste». Glavnica družbe znaša 16 milijard lir in bo po novem pripadala Fin-cantieriju v razmerju 75 odst.
Tržaške sindikalne organizacije kovinopredelovalne stroke so v zvezi z včerajšnjim sklepom o delnem izstopu Fiata iz družbe Grandi Motori Trieste izjavile, da gre za «po-
Ob splošni nepripravljenosti je včerajšnji snežni metež povzročil občutne preglavice
Zaradi zasneženih cest vrsta zastojev v prometu - Težave za avtobuse - Veliko manjših trčenj - Zaradi padanja temperature obstaja resna nevarnost poledice
Včeraj je na Tržaškem snežilo, to smo videli vsi, nismo pa vsi imeli istega mnenja o snegu. Kdor je moral v službo, je zagodrnja! in če je bil dovolj pameten, se je potrudil in dal verige na avtomobilska kolesa. Drugi so raje plesali po zasneženih in zmrznjenih cestah in si pred novim letom privoščili bunko na avtomobilu. Svet se vedno deli na previdne in drzne državljane. Otroci so kot vedno snega veseli in se oborožijo s sanmi ali smučmi. Kdor je ostal doma, ho poskusil svojo opremo kar na Krasu.
No, naš uvod bi lahko bil prosti spis, novinarji, pa si tega ne moremo kar tako dovoliti. Nas zanimajo dejstva.
Začnimo z golimi dejstvi. Prve snežinke so začele naletavati kmalu po 8. uri. Že eno uro kasneje je bela odeja pokrila vso pokrajino v okolici in strehe v mestu. Sneg je nato naletaval ves dan, praktično brez prestanka. Zvečer so v nižjih predelih namerili približno 5 cm debelo snežno odejo, medtem ko je bilo na Krasu po 10 in tudi več centimetrov snega. Sneg je seveda vnesel precej zmede v promet, ki se je predvsem v jutranjih urah odvijal težavno. V glavnem so bili avtomobilisti nepripravljeni in so se s težavo vozili po zasneženih in nevarnih cestah. Veliko avtomobilov in tovornjakov .je ostalo kar sredi ceste, mnogi so celo zdrsnili v jar ke. Okrog poldne in popoldan se je stanje v glavnem normaliziralo, ker se je temperatura dvignila. Sneg se je tako sproti talil in ceste so postale bolj prevozne. Vendar je proti večeru spet pritisnil mraz, temperatura je padla pod ničlo in na cestah se je začela pojavljati poledica, v mestu pa je rahlo deževalo.
Sneg je nedvomno presenetil avtomobiliste in jih spravil v resne težave, je pa prav gotovo razveselil otroke, ki imajo božične in novoletne počitnice. Že dopoldan je mrgolelo veselih mladih lic. Nekateri so se sankali ali smučali na
IliMiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiimiiiiuimiiiniiiiiiimiiiimiiMmiiiuiuiifiiimiiiiHiiHmumiiiiiimuiuniil
ZAPUSTILA NAS JE PROF. ELZA ANTONAC
Odšla je tiho, kot je bila njena želja. Ni si želela nekrologov po časopisju, ne poslovilnih besed in ne žalostink; ni si želela cvetja, o-bičajnih obredov in ne dolgih sprevodov. Smatiala je svoje slovo od nas za nekaj osebnega, ki naj nikogar ne vznemirja in žalosti. Toda te želje se ji niso mogle v celoti u-resničiti. Pred njenim odprtim grobom res ni bilo govorov in petja, toda dolg žalni sprevod ljudi iz vseh krajev, vseh starosti in vseh stanov je izpričal, da slovo od prof. Elze Antonac ne more biti neslišno. Ravno tako se je včeraj tudi naš časopis pokoril njeni želji in ni spregovoril o njenem liku, vendar ne more popolnoma zamolčati vsega tistega neprecenljivega, kar je Elza predstavljala za naše šolstvo in za naše kulturno - politično življenje tako v ožjem openskem krogu, kot v vsem zamejstvu.
Elzino ime bo za vselej tesno povezano z našo šolo, kateri je posvetila največ svojih življenjskih sil, svoje bogato strokovno znanje in predvsem veliko, veliko ljubezni. U-čencem ni posredovala le predmetnega znanja, temveč tudi širšo družbeno razgiedanost in vzgojo ter duhovno širino, ki je njo samo ozna-
čevala. Vsem, ki so jo poznali, se je nedvomno vtisnila v trajen spomin odprtost tudi do tistih, ki so bili drugačnega mišljenja ali idej, ter njena odločna brezkompromisnost in doslednost. Kot dolgoletna aktivna članica Sindikata slovenske šole se je dosledno zavzemala za demokratizacijo šole in za pravice šolskega o-sebja ter brezkompromisno odklanjala vsakršno hlapčevstvo šolskim oblastem. Srečavali smo jo v prvih vrstah na protestnih manifestacijah šolskega sindikata, kot je bila vselej v prvih vrstah družbeno - političnega in kulturnega snovanja in delovanja na Opčinah, čeprav jo je prirojena skromnost zadrževala daleč od javnih govorniških odrov ali od prijetno zvenečih uradnih funkcijskih naslovov.
Odveč bi bilo govoriti o njenih življenjskih podatkih. Težko bi ji določali leta, njen pristop do problemov in dela je bil zmerom mladosten, poln vztrajnosti in odločnosti. Njena prerana smrt po kratki in mučni bolezni je odprla veliko vrzel, ostal pa nam je njen zgled, ki ga bomo hvaležno hranili, kot bomo hranili njen spomin.
Sestri Gini in drugim sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje.
strminah, drugi pa so se igrali in kepali — skratka malokdo je ostal doma.
Zaradi spolzkih cest je prišlo do vrste trčenj, na srečo pa ni bilo huje ranjenih. Avtomobilisti so bili v težavah predvsem na strmih cestah, kjer je bilo praktično nemogoče voziti brez zimskih gum ali verig. Zastoji so bili skoraj povsod, omenimo naj le trbiško cesto, kjer še jé več tovornjakov ustavilo sredi ceste, kar je paraliziralo promet za več ur.
Snèg na cestah jè precej otežko-čil avtobusni promet, predvsem povezave med mestom in okoliškimi vasmi. Zaradi nepripravljenosti odgovornih ustanov na snežne razmere in zaradi pomanjkljivega čiščenja in posipavanja cest v nekatere vasi avtobusi niso niti, vozili. Tako ni avtobus št. 39 vozil niti v Gropado niti v Bane. Prekinjena je bila tudi povezava z Mačkoljami in Prebenegom. Od 13. ure niso vozili avtobusi niti v Ricmanje. Nadalje je treba povedati, da avtobus ni vozil v Dolino, temveč se je zaradi nevarnih in strmih ovinkov pred vasjo ustavil prej. Avtobus ki povezuje mesto s Prosekom, je moral voziti mimo Opčin, ker je bil odsek med Kontovelom in Trstom več ur povsem paraUziran. Na vsak način so skoraj vsi avtobusi vozili z večjimi ali manjšimi zamudami. Prevozna ustanova nas je obvestila, da bodo prazni avtobusi vozili vso noč, da bi ohranili prevozne ceste.
Ceste na Tržaškem so posipavali s peskom in soljo predvsem u-službenci cestne ustanove ANAS. Glavne ceste, ki peljejo proti mejnim prehodom, so bile dobro prevozne, v glavnem tudi brez verig. Promet med Jugoslavijo in Italijo je potekal dokaj redno, še največ zastojev je bilo na Pesku, kier je bilo tudi največ snega in poledj-ce. Po vseh drugih cestah okolice je bilo skoraj nemogoče voziti brez zimske opreme.
Če se nekoliko ozremo po tržaški okolici, moramo zabeležiti največje težave v prometu v višjih predelih dolinske občine. Predvsem gre o-meniti Mačkolje in Prebeneg, takoj zatem tudi Boršt, Ricmanje in Gročano. Zvečer so začela cestišča zmrzovati in pojavila se je tudi poledica. Sneg je nadalje povzročil precejšnje zastoje v zgoniški občini, kjer se temperatura praktično ni dvignila izpod ničle in kjer se zato sneg sploh ni talil.
Ves dan je snežilo tudi onstran meje. Zimska služba je imela precej dela, a promet se je kolikor toliko normalno odvijal. Začasno so prepovedali vožnjo tovornjakom s prikolicami. Za vsa druga vozila je bila obvezna zimska oprema. Predvsem velja to za odseke cest Razdrto - Planina - Vrhnika - Postojna, Križišče ■ Ankaran, Postojna - Rupa, Senožeče - Sežana in Krvavi Potok - Rupa. Podobno stanje je bilo tudi na Goriškem, kjer je bila cesta Col - Črni vrh - Godovič zaradi poledice začasno za prta. Vremenoslovci predvidevajo močnejše padavine in zato priporočajo skrajno previdno vožnjo. Na vsak način ceste stalno posipajo in plužijo.
Slabo vreme je verjetno botro vaio številnim prometnim nesre čam, ki so se pripetile včeraj na Tržaškem. V večini primerov je šlo le za manjšo materialno škodo. Tako je v predoru v Žavljah iz še nepojasnjenih razlogov 54 letna Olga Novak por. Klabjan trčila s svojim mopedom v pred njo vozeči avto: zaradi domnevnega zloma čeljusti
Prvega snega so se najbolj veselili otroci
se bo morala zdraviti mesec dni na stomatološkem oddelku tržaške bolnišnice. Okoli 14. ure sta na križišču med Ul. Palestrina in Ul. Battisti trčila dva fiata 500. Prvega je upravljal 35-letni Tržačan Bruno Mondo iz Ul. Moreri 7, za volanom drugega pa je sedel 30-letni Lino Rosa iz Pordenona. Pri trčenju je Mondova žena Carla Davanzo zadobila številne udarce po glavi in se bo morala zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice, njenega 10 mesecev starega sinčka Andreo pa so prepeljali na pregled v otroško bolnišnico, a ga niso pridržali, ker pri nesreči ni utrpel nobenih poškodb.
Uvoz surove kave iz čezmorja
Tržaški sindikalisti predlagajo olajšave tudi za druge luke
Po 23. oktobru, ko so zastopniki genovske luke organizirali v glavnem mestu Ligurije poseben sestanek o uvozu kave po morju (kakor znano se Genovežani zavzemajo za to, da bi jim pristojne oblasti priznale iste olajšave, ki veljajo za uvoz surove kave čez Trst, da imajo namreč uvozniki možnost, da vplačajo ustrezno carino v roku 180 dni, medtem ko velja za vsa druga pristanišča v državi odlog le enega meseca), je to vprašanje stopilo nekoliko v ozadje. Člani «Odbora za povrnitev prometa s kavo v Genovo» niso sprožili napovedanih pravd pred sodiščem, pač pa so u-brali drugačno pot. Pred dnevi so se namreč v Trstu srečali s predstavniki sindikalnih organizacij in ob navzočnosti predstavnikov podobnega odbora iz Neaplja načeli ob prijateljski «okrogli mizi» vprašanje carinskih olajšav za uvoz kave. Tržaški sindikalisti so ob tej priliki poudarili, da se tržaška luka ne more odpovedati ugodnostim, ki jih predstavlja šestmesečni odlog pri plačevanju carinskih dajatev, pač pa so pripravljeni pomagati sindikalistom in delavcem v drugih zainteresiranih lukah v Italiji, da bi s skupnimi močmi skušali doseči od pristojnih oblasti v Rimu, da bi slednje dovolile tem lukam odlog 90 dni, se pravi maksimalni odlog, ki ga dopušča u-strezna zakonodaja.
Oglejte si
Kosovelovo razstavo
Kosovelova razstava v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4) je odprta vsak delavnik od 16. do 18. ure.
Po šolskih božičnih in novoletnih počitnicah pa bo do nedelje, 16. januarja 1977, odprta vsak dan tudi dopoldne od 9. do 12. ure.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki je razstavo pripravila, vabi zlasti šolsko mladino, da si v spremstvu svojih vzgojiteljev to poučno razstavo o velikem pesniku v čim večjem številu ogleda.
NŠK opozarja, da so razstavljeni tudi vsi prevodi Kosovela v italijanščino, ter skoraj vsi prevodi v francoščino, ruščino, nemščino, češčino in angleščino. Poleg tega pa še: revije s Kosovelovimi članki in poezijami:
živi jen jepisna dokumentacija: številni članki in eseji o pesniku ob raznih proslavah;
note raznih skladateljev na Kosovelove tekste;
dokumentacijsko gradivo o Kosovelovi brigadi in vsakovrstne druge zanimivosti.
Pismo uredništvu
«Uredništvu
Primorskega dnevnika
Mislim, da je bil za vse nas, bivše učence, ki smo Elzo Antonačevo poznali ne le kot vestno in toplo človeško profesorico, ampak tudi zunaj šole kot prijateljico, vedno pripravljeno na tovariški klepet in nasvet, udarec, ko smo zvedeli za njeno nenadno smrt. Zbrali smo se na Opčinah, da se od nje poslovimo, a kako neprijetno nas je prizadel pogrebni obred — bil je to tradicionalen cerkven pogreb. To se nam je zdelo proti načelom in idejam, ki jih je Elza Antonačeva vedno dosledno zagovarjala.
Kljub neprimernemu pogrebu, ki smo ga občutili kot nasilje nad njenimi idejam'- in hotenji, smo se vsi, ki smo jo imeli radi, od nje tovariško poslovili.
Skupina bivših učenk («bivšnice»-tako nas je imenovala).»
(Sledijo podpisi)
Včeraj sta se poročila STOJAN SANCIN in
ZDENKA TRAMPUŽ Obilo sreče na skupni življenjski poti jima želi PD Slavec.
Včeraj sta se na dolinskem županstvu poročila
ZDENKA TRAMPUŽ in
STOJAN SANCIN Celica KPI Ricmanje-Log jima želi veliko sreče na skupni življenjski poti.
Vabimo Vas na družabno
SILVESTROVANJE
v Ljudskem domu v Križu.
Gledališča
ROSSETTI
Gledabška skupina «Il Cerchio» sporoča. da odpadejo predstave «La gatta cenerentola» (Mačka pepelka). ker je zbolel glavni igralec. Tistemu, ki je kupil listek, ga bodo izplačali v prodajalni vstopnic stalnega gledališča «Teatro stabile».
VERDI
Novo leto v «Teatro Verdi» bodo začeli z uprizoritvijo znane Massene-tove opere «Werter». Dirigiral bo Bruno Bertoletti, delo je režiral Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bosta pela Carmen Gonzales in Alfredo Kraus.
Ariston Danes zaprto. Jutri 16.30—
21.30	«Il deserto dei tartari». V. Gassman in G. Gemma.
Mignon 15.30 «La scarpetta e la rosa»
Nazionale 15,00 «Il libro della giungla». Walt Disney. Barvni risani film.
Grattacielo 16.00 «La pietra che scotta». Robert Redford in George Segai. Barvni film.
Fenice 15.00 «King Kong». Barvni film Dina De Laurentiisa.
Excelsior 16.00 «Il Casanova» Federica Fellinija. Igra Donald Su-therland. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Histoire d’O». Corinne Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00 «H signor Robinson». P. Villaggio, Zeudi Araya.
Aurora 16.30 «L'ultima follia di Mei Brooks». Barvni film za vse.
Capiitol 17.00 «Missouri». Jack Nickolson, Marion Brando.
Cristallo 16.00 «Il corsaro della Ja-maica». R. Shaw. Barvni film.
Moderno 15.00 «Mary Poppins». Juhe Andrews in Dick Van Dyke. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Febbre di donna». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Impero 16.30 «Invito a cena col delitto». David Niven, Peter Sellers.
Vittorio Veneto 15.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». J. Nickolson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Amico stammi lontano almeno un palmo». G. Gemma.
Abbazia 16.00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Barvni film.
Radio 16.00 «4 marmittoni alle grandi manovre». Barvni film.
Astra 16.30—21.30 «I guerrieri». C. Eastwood. Barvni film.
Volta 16.00 «Sansone e Dalila». Barvni film.
ŠK KRAS
prireja v prostorih restavracije Križman v Repnu
SILVESTROVANJE
ob zvokih ansambla
LOJZETA FURLANA Rezervacije pri Igorju Miliču, Salež 68 in Bogdanu Ravbarju, Repen. Informacije na telefon 227115 in 227263.
Bogat srečolov Pohitite z vpisovanjem
Razstave
V Tržaški knjigarni Franko Vec-chiet razstavlja najnovejše grafične Uste.
Atili j Kralj razstavlja v dolinski Torkii do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah m praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Vpisani v likovni tečaj, ki ga prireja «Associazione artistica regionale» praznujejo božič z razstavo v dvorani v Drevoredu Ippodromo 2/2. Razstava je odprta do 3. januarja 1977 od 17. do 20.30 (samo ob delavnikih).
Razstava Roberta Hlavatyja v Prosvetnem domu na Opčinah bo odprta do 2. januarja 1977. Umik: ob praznikih od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure ; ob delavnikih od 18. do 20. ure
Razna obvestila
športno združenje UNION obvešča, da je še na razpolago nekaj mest za silvestrovanje v Števerjanu. Odhod iz Trsta 31. decembra ob 19.30. Povratek naslednje jutro.
Potovalni urad AURORA
sporoča, da je za novoletni izlet — od 31. decembra do 2. januarja — s posebnim vlakom v
MARIBOR
na razpolago še nekaj prostorov.
Cena 58.000 lir
Možnost smučanja na Pohorju.
Informacije in vpisovanja pri Aurori v Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA-.KREDITNA. BANKA/
TEČAJI VALUT V MILANU DNK 28.12.
Ameriški dolar: debeli	873,50
“ ■ ■ drobni	845:—"'
Funt šterling	1480.—
Švicarski frank	357,25
F rancoski frank	174,80
Belgijski frank	23,90
Nemška marka	369,—
Avstrijski šiling	51,90
Kanadski dolar	845.—
Holandski florint	353.—
Danska krona	148.—
Švedska krona	208.—
Norveška krona	166.—
Drahma: debeb	20,50
drobni	20.50
Dinar: debeli	41.-
drobni	41.-
MENJALNICA
vuh tujih valut
iiiuaiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiu		U ■iiiiiiiii m mi im mini n iiiiiii nuni iiiiiimmiuuii mumi	
			
Danes, SREDA, 29. decembra TOMAŽ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 0.56. Jutri, ČETRTEK, 30. decembra EVGEN
freme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 3 stopinje, najnižja —3, ob 19. uri 2,2, zračni pritisk 1009,9 mb pada, vlaga 96-odstotna, brez vetra, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 10,5 stopinje.
fer Mario Rassini in trg. pomočni ca Patrizia Zvelich, radiotehnik Lucian« Iust in tajnica Silvia Braz-zafolli, trgovec Carlo Villini in u-radnica Tiziana Pescher, uradnik Bruno Brescelli in uradnica Nella Pelizzon, uradnik Fabio Ceibe in uradnica Marina Sofia, geolog Claudio Pilat in bolničarka Nerina Be-jakovic, natakar Antonio Dimr.tteo in gospodinja Anna Vecchiet, e-lektromehanik Alessandro Favrettc in uradnica Fiorella Dudine.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
LEKARNE V OKOLICI
Boijunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165;. Opčine: tel. 211001: Prosek: tei. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209 197 Zavije: tel. 213-137. Milje: tel. 271 124.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. in 28. decembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 28 oseb.
UMRLI SO:	79-letni Tommaso ' Mare. Largo Piave 2-
Vecchione, 70-letna Caterina Bonifacio vd. Fragiacomo, 67-letna Cel-lina Della Santina vd. Perucci, 43-letni Antonio Brazzanovich, 54-let-na Pierina Marzetti por. Coglievi-na, 69-letni Giovanni Mattiassi. 74-letni Giovanni Canziani, 87-letna Antonia Matcovich vd. Sincich, 73-letna Rosina Koren por. Furlan,
81-letna Lidia Novak vd. Stopper,
83-letna Valeria Derosa, 70-letni Andrea Calcina, 73-letni Ivan Saksida, 64-letna Antonia Giorgi por.
Giurgevich, 74-letna Vittoria Dago-stini por. Fragiacomo, 61-letni Enrico Venerazzo, 76-letni Antonio Ze-rial, 85-letna Caterina Madon vd.
Rupnik, 86-letni Costante Vascotto
66-	letni Narciso Pacor, 83-letna Elvira Giana vd. Andreon, 71-letni Vincenzo Castellano, 60-letni Rodolfo Rebelli, 78-letni Osvaldo Calzolari.
79-letni Stefano Ban, 72-letni Emilio Polak, 56-letni Aldo De Cecco,
67-	letna Valeria Luchesich vd. Saksida.
OKLICI:	študent Giangiacomo
Nardinelli in študentka Giuliana Bullo, uradnik Pierpaolo Verani in uradnica Maria Teresa Vicina, u-službenec ACI Marcello Polacco in gospodinja Giuliana Cerasari, upo-. kojenec Giovanni Bugatto in poštna | uslužbenka Antonia Manosperti, šo
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m EN PAS od 22. do 7. ure: teief. št 732 627.
Namesto cvetja na grob Elze Antonac darujeta družini Celeste Daneu 10.000 lir in Peter Cvelbar
5.000	lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na prof. Elzo Antonac darujeta Marta in Borut Spacal
15.000	lir za PD Tabor na Opčinah.
Ob smrti Ivane Pregare da lijeta
sin Ignacij 40.000 lir in brat Marij Zuljan 20.000 br za godbo iz Ric-manj.
V	počastitev spomina Elze Antonac darujeta Aura in Rafael Perko
10.000	lir za Dijaško matico.
Namesto pismenih voščil sorodnikom in prijateljem daruje družina Bogomir Gruden 5.030 br za pomoč Beneški Sloveniji.
V	počastitev spomina Elze Anto-Antonac daruje Živa 5.000 lir za gradnjo Suzic.
V	počastitev spomina Elze Antonac darujeta Mila in Rafael Perko
10.000	lir za Dijaško matico in 10 tisoč lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Elze Antonac darujeta Adrijana in Sheila Lavrenčič 10.000 lir za sklad Andreja Budala.
Namesto cvetja na grob Marije jCošpla por. Sedmak daruje Karmelo, Sedmak.-(št. 45) 5.000 br za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Drof. Elze Antonac darujeta Božica in Pepi Čuk 20.000 lir za PD Tabor.
V	počastitev spomina Jožeta Lau-rentija daruje «Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena» 5.000 lir za spomenik padlim pri Sv. Ani.
Ustanova «Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena» izraža globoko sožalje svojemu bivšemu dolgoletnemu tajniku Sergiju Laurentiju ob boleči izgubi dragega očeta.
Državno učiteljišče A. M. Slcmšek izreka sestri Gini iskreno sožalje ob smrti prof. Elze Antonac.
Pokrajinsko tajništvo ZKMI izreka v imenu vsega članstva globoko sožalje tov. Gini Antonac ob izgubi drage sestre Elze.
Vladimirču in Mavriciju Kocjančiču izreka iskreno sožalje pevski zbor «Valentin Vodnik» ob izgubi drage mame in none Josipine Kocjančič.
športno društvo «Primorje» izreka iskreno .sožalje svojemu predsedniku Štreklju in družini ob smrti očeta.
Dne 27. t.m. nas je nenadoma zapustil naš dragi
Ivan Saksida
iz Branika
Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
9.30
Žalostno vest sporočajo sin Ivan z ženo Egidijo in hči Mariuccia z možem Silve-riom Pisanijem, sestra, nevesta Vittoria, vnuki ter drugo sorodstvo.
Trst, 29. decembra 1976 Pogrebno podjetje Zimolo, . tel.
38004
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
JOSIPA STRAJN vd. KOCJANČIČ
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 14.30 iz hiše žalosti v Dolini št 42.
Žalujoči: hčeri Bruna in Albina z možem, sinova Vladimir in Danilo z družinama ter vnuka Mavricij in Helena.
Dolina, 29. decembra 1976

Ob občnem zboru Kluba zamejskih študentov v Ljubljani
V Ljubljani bo drevi občni zboir Kluba zamejskih študentov. Člani kluba so slovenski študentje iz Italije, Avstrije in Madžarske, ki obiskujejo razne fakultete v Ljubljani. Klub bi moral vse te študente združevati, postati bi moral organizacija, kjer bi se visokošolci seznanjali z najrazličnejšimi vprašanji in obveščali mladino v matični domovini o zamejski problematiki. Preko kluba bi morali zamejski študentje ohraniti stalno povezavo z mladino iz svojih krajev in bi bili vedno informirani o problematiki svoje narodnostne skupnosti. Te naloge kluba moramo poudariti, saj iz prakse vemo, da klub životari v stalni organizacijski krizi. To moramo povedati in dodati, da ni tako prav. Študentje, ki gredo iz zamejstva v Ljubljano, bi morali po končanem študiju prispevati k boljši rasti narodnostnih manjšin. Bivanje in študij v Sloveniji jim namreč nudita možnost solidne izobrazbe in jih seznanjata z življenjem in delom v matični domovini. Na žalost pa o-pažamo, da se veliko mladincev, ki gredo v Ljubljano, oddaljilo od manjšinskega življenja in ne skrbijo za to ,da bi se v slovenski prestolnici med sabo srečevali in skupno tudi kaj naredili. Klub zamejskih študentov ima velike možnosti delovanja, ki pa jih člani niso dovolj izkoristili. Upamo, da bo v prihodnosti bolje in da bo klub kaj konkretnega pripravil. Današnji občni zbor bi moral potrditi določene obveze. Novi odbor in sploh vsi člani bi morali sestaviti program delovanja, pa naj bo še tako skromen. Mladi, ki smo vključeni v mladinske manjšinske organizacije, to upamo, saj bi nam klub lahko pomenil trdnejšo vez z mladino v matični domovini in tudi ni vseeno, če izgubimo stike s tovariši, ki gredo v Slovenijo. Vsa naša ugotavljanja lahko torej strnimo v željo, naj Klub zamejskih študentov postane aktivna organizacija.
ACE MERMOLJA
VČERAJ V KRIŽU
Ganljivo poslednje slovo od vzorne partizanske borke
Alojzija Sulčič por. Laharnar-Džička je bila zgled bivšim borcem in mladi generaciji
Predsednik kriške sekcije ANPI govori Alojziji v slovo
Velika množica Križanov, bivših borcev, žena in mladine, je včeraj pospremila v Križu k zadnjemu počitku hrabro in vzorno partizanko in antifašistko Alojzijo Sulčič por. Laharnar po domače «Džičko Gibe-tvo». Vaščani so namreč pokojnico vsi zelo spoštovali in imeli radi, posebno pa mladina, za katero je imela vedno lepe in spodbudne besede in v kateri je videla nadalje-
niiiiimiuniuiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniimiHiMimiiiimiiiniuiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiimi
IZ LOSA
Zadnja pat Ivane Žuljan vd. Pregara
Prejšnji teden so v Ricmanjih položili k zadnjemu počitku Ivano Žuljan vd. Pregare iz Loga, mater Danila Pregarca - Zmaja, znanega aktivista v NOB in sekretarja so-cerbskega okraja OF, ki je padel dober mesec pred osvoboditvijo.
Poleg svojcev, sorodnikov in znancev so pokojno Ivano pospremili na zadnji poti ricmanjska godba in pevci domačega zbora. Pred odprtim grobom pa ji je v zadnji pozdrav spregovorila Bazilija Hrvatič:
Pokojnica se je rodila v Logu 16. maja 1888 v številni kmečki družini. šolo je opravila v Ricmanjih;"že od mladih nog pa je pomagala na kmetiji in celih štirideset let nosila mleko v mesto. Še mlada se je poročila z domačinom Andrejem Pregar-cem, kateremu je v zakonu povila tri otroke.
Za časa NOB je njena hiša «pri Bickinih» postala shodišče in zatočišče partizanov in aktivistov, pok. Ivana pa je imela vedno pripravljeno hrano za lačne borce. Prvi partizani so prišli v njeno hišo že leta 1942, med katerimi tudi narodna he-roia Stjenka, Rudi Brkine in drugi. V januarju 1943 je bilo ilegalno delo na domačiji izdano in fašisti so odpeljali Ivano ter njenega moža najprej v tržaške zapore, kjer so ju mučili, nato pa premestili ženo v zapor v Modeni. moža pa v Forlì. Medtem ko je po 8. septembru 1943 Ivani uspelo priti do doma, so moža zajeli Nemci in ga odpeljali _ v nemško koncentracijsko taborišče. Pokojnica se je znova brez strahu oprijela ilegalnega dela. Malo pred osvoboditvijo so nacifašisti oropali ž:vino in drugih stvari, saj jim je b la ta hiša stalen trn v peti. Ko so se n ši ljudje že veselili bližnje zmage, je Ivana plačala ta praznik z žalostjo in bolečino; padel je njen predragi sin Danilo. To jo je hudo potrlo.
Pokojna Ivana je bila trdna kmečka korenina, dobrosrčna, vedno pripravljena pomagati bližnjemu, zato je bila tudi priljubljena med znanci in prijatelji. Naj ji bo lahka domača, brežanska zemija. Prizadetim svojcem gre naše globoko sožalje.
V. L.
Za žrtve potresa doslej 1379 montažnih hiš
V	okviru deželnega načrta za postavitev novih naselij iz montažnih hiš za žrtve potresa so doslej v videmski in pordenonski pokrajini postavili skupno 1.379 montažnih enot s 4.093 prostori, v katerih je našlo nov začasni dom 14.864 ljudi.
V	ponedeljek- so deželni organi izročili brezdomcem 62 montažnih hiš z 202 prostoroma, v katere se je vselilo 750 ljudi. Nove stavbe so v Centi, v kraju Madonna di Buia, v Ažli v občini Špeter Slo-venov in v Mužcih.
Izredni komisar za potresna pod ročja Zamberletti pa je včeraj zagotovil, da bo gradnja montažnih hiš po načrtu, ki ga je izdelal njegov komisariat in ki predvideva Postavitev novih zasilnih prostorov v skupni površini 400.000 kvadratnih metrov, zaključena do marca 1977.
Televizijske naročnine za prihodnje leto
Poleg nekaj drugih pristojbin kot n-pr. za vozniška dovoljenja, je treba z začetkom leta plačati tudi radijske in televizijske naročnine.
Radijski naročniki ne bodo imeli pri plačevanju nobenih težav, ker bodo tudi za leto 1977 plačali na običajen način nespremenjeno letno naročnino 3.585 lir. Nekateri televizijski naročniki, ki so se že v teh dneh potrudili v poštne ali bančne urade poravnat pristojbino, ,so se pa znašli malce v zadregi. Vlada je namreč lani povišala svoj delež od naročnine za tisoč lir, ki jih je pa malokdo že izplačal s posebnim nakazilom. Zato jih pa morajo naročniki, ki ne spadajo med te izjeme, doplačati k letošnji naročnini. Ker je pa ta različna za stare naročnike in za nove, naj zaradi jasnosti navedemo, koliko ima kdo plačati (z običajno položnico);
Naročmki pred letom 1975: letna naročnina 20.890 lir (19.890, če so že izplačali posebej omenjenih 1.000 lir); polletna 11.150 lir (10.150 lir).
Naročniki po 1. januarju 1975: letna naročnina 23.005 lir (22.005, če so tistih 1.000 lir že izplačali); polletna 12.225 lir (ali 11.225).
Z zelo verjetnim rednim oddajanjem barvnega sporeda se bo v letu 1977 skoraj gotovo televizijska naročnina povišala, še posebej za barvne televizorje.
Prispe vaj iv za
dijaško ma:;co
vanje tistih idealov, za katere se je ona, kot mladenka in žena tako hrabro borila. Na čelu sprevoda sta bila bivša borca, ki sta nosila veliko sliko pokojne Džičke iz partizanskih let, krsta pa je bila pokrita s slovensko zastavo, kot si je pokojnica, tik pred smrtjo, sama želela.
Potem ko je domači pevski zbor «Vesna» zapel žalostinko, je žalni sprevod ob zvokih domače godbe na pihala krenil proti pokopališču. Za krsto, ki so jo nosili bivši vaški borci, pa so plapolale rdeča zastava, zastava vaške sekcije zveze borcev ANPI in pa kriške sekcije Socialistične stranke Italije. Pred pokopališčem sta v imenu vaške sekcije ANPI spregovorila njen predsednik Ferdinand Bogateč - Gigi, ki je s kratkimi in globoko občutenimi besedami očrtal lik pokojnice in njeno zvestobo do domače zemlje in do idealov svobode in demokracije. Končal pa je z besedami: «Džička, tvoje življenje naj bo zgled vsem nam bivšim borcem, da dokončamo tvojo in našo borbo in pa mladim generacijam, da te pridobitve z vsem zanosom brani, in spoštuje.» Zatem je mladinec prebral slovesno obljubo 'hčerke 'Nadje in moža Henrika, da bosta vzgojila v istem duhu, po katerem jé živela Džička, tudi malo vnukinjo Mašo. Pred odprtim grobom pa je v zadnje slovo pokojnici občuteno .zapel moški zbor.
S. T.
Cuccagna predsednik malih in srednjih industrij Furlanije - Julijske krajine
Predstavniki združenj malih in srednjih industrij iz naše dežele so se v ponedeljek sestali v Vidmu, da bi razpravljali o skupnih problemih in obnovili vodstvo organizacije, Za novega predsednika deželnega združenja malih in srednjih industrij, ki so včlanjene v krovni organizaciji Confapi, je bil izvoljen ing. G. Cuccagna iz Trsta.
imuni n iiiimii Hlinili tiiiiiiuiin um i m iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miimiiuimiim
V PORDENONU, TOLMEČU, VIDMU IN TRŽIČU
V začetku leta začnejo poslovati prvi štirje prometni konzorciji
Kmalu nared tudi deželni načrt za preureditev javnega prometa
JUTRI SEJA POKRAMMECA SVETA
Svetovalci KPI in PŠI zahtevajo imenovanje komisije za izvajanje osimskega sporazuma
Izvolili bodo dva zastopnika v deželno komisijo za slovenske šole
Pokrajinski svet v Gorici se bo zadnjikrat v tem letu sestal jutri, 30. decembra. Na dnevnem redu je nekaj zanimivih točk za celotno naše področje in še prav posebei za našo narodnostno skupnost. Tako so v dnevni red te seje vključili razpravo o skupni zahtevi komunističnih in socialističnih svetovalcev po ustanovitvi komisije pokrajinskega sveta, ki naj preuči vprašanja, ki nastajajo z uveljavljanjem osimskega sporazuma. Zahteva levičarskih strank hoče predvsem preprečiti, da bi se goriška pokrajina z zamudo vključevala v izvajanje osimskega sporazuma, ter zato predlaga, naj bi posebna komisija določila vlogo in mesto naše pokrajine v novih gospodarskih gibanjih, ki jih bo sprostila ratifikacija o-simskega sporazuma. S tem v zvezi je treba zlasti opredeliti vlogo mostu, ki naj ga Goriška opravi v medsebojnih odnosih, ter v tem o-kviru določi pomen komunikacij.
Pokrajinski svet bo sestavil številne komisije in imenoval svoja zastopstva. V skladu z zakonom Belci - Škerk bo pokrajinski svet izvolil dva slovenska predstavnika v deželno šolsko komisijo pri deželnem šolskem skrbništvu. Tržaška pokrajina ima po zakonu tri predstavnike; pred časom so v to komisijo izvolili svoje zastopnike šolniki in ravnatelji iz Gorice.
V zgornjem odstavku smo omenili, da bo pokrajinski svet imenoval nekaj komisij. Njihovo imenovanje je bilo predvideno že na seji 16. decembra, vendar so ga odložili ter pričakujejo, da bodo komisije ustanovljene jutri. Predvidena je ustanovitev stalne komisije za psihiatrijo, pokrajinske gospodarske konzulte, stalne komisije pokrajinskega sveta za druge sektorje.
Dnevni red .jutrišnje seje obsega tudi nekaj novih zadev ter so vanj vključili višino bolniške oskrbe v letu 1977 za nekatere otroško-var-stvene ustanove, bolnišnice, zavode, itd.
Upravni svet zdravstvenega konzorcija o prostorski ureditvi
Upravni svet goriškega zdravstvenega konzorcija se je prejšnji teden sestal na redni seji pod predsedstvom Erminija Tuzzija in razpravljati-. o»,-številnih vprašanjih, ki so neposredno povezana z začetkonrr dejanskega poslovanja ustanove (1. jaif T9T?f ter' o uresničevanju v statutu navedenih nalog, ki jih bo treba izpolnjevati ob upoštevanju smernic vsedržavne preosnove zdravstva ter deželne politike na tem področju. Na seji so se pogovarjali tudi glede prostorske ureditve zdravstvenih postaj ob upoštevanju stalno prisotnega števila prebivalcev. Predloge o prostorski ureditvi bodo predložili v odobritev občnemu zboru.
Predstavitev medobčinskega regulacijskega načrta v Tržiču
Danes bodo na občini v Tržiču priredili tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili osnutek medobčinskega regulacijskega načrta za območje Štarancana, Ronk in Tržiča, ki bo v kratkem odobren. Ti skovna konferenca bo ob 17. uri.
V začetku prihodnjega leta bodo začeli redno poslovati štirje kon-zoreji, katerim so zaupani tako imenovani prometni bazeni v naši deželi. Gre za konzorcije s sedežem v Pordenonu, Tolmeču, Vidmu in Tržiču. Tudi deželni načrt za preureditev javnega prometa v Furlaniji -Julijski krajini je v zadnjem času o-pravil nadaljnji korak naprej, ko je o njem izrekla pozitivno mnenje pristojna deželna komisija, tako da ga bodo v najkrajšem času predložili deželnemu odboru v dokončno odobritev.
Deželni načrt za preureditev javnega prometa in porazdelitev deželnega ozemlja v prometne bazene izvirata iz deželnega zakona štev. 47, ki je bil izglasovan septembra 1974. Tedaj je zakon dal na razpolago vsoto 25 milijard za razdobje 1974 . 1978, in sicer je bil denar namenjen posegom za publicizacijo zasebnih avtoprevoznikih podjetij, za obnovo dotrajanega voznega parka, za gradnjo in modernizacijo ustreznih delavnic in za samo poslovanje konzorcijev, ki bodo upravljali posamezne bazene.
Kar zadeva strukturo konzorcijev, velja pripomniti, da je pordenonski konzorcij imenoval svoje organe in izglasoval statut že julija lanskega leta, medtem ko so ostali trije konzorciji opravili te formalnosti v prvih mesecih letošnjega leta. Deželni odbor je odobril predložene statute šele seotembra meseca, tako da so konzorciji lahko začeli redno delovati šele po tem datumu. Konzorciji so namestili tudi že potrebno o-sebje in sestavili proračune za poslovno leto 1977, tako da bo njihovo
efektivno delo na področju prometa lahko steklo s 1. januarjem 1977.
Božičnica na rojanski šoli
Tudi letos so rojanski učenci voščili svojim staršem vesel božič s pestro božičnico. Vsi. otroci in starši, so se zbrali v učilnici, ki je bila prijetno okrašena. Polno število staršev, babic in dedkov je nestrpno čakalo na pričetek in na nastop malčkov. V učilnici je vladalo pravo praznično vzdušje. Spored so začeli učenci 4. razreda, nato u-čenci 2. razreda, ki so se predstavili s prizorčkom. Najmlajši, to so učenci 1. razreda so se tudi predstavili s prizorčkom. Sledili so jim učenci 3. in 4. razreda. Med vsako točko jg šolski zbor zapel pesem.
Ob zaključku so z besedami: « ... In prav v tem velikem svetu, ki ga mi še tako malo poznamo, vsem ljudem hočemo voščiti mi. rojanski otroci: «Srečen božič!» Kako naj ga voščimo, če ne z lepo pesmijo? Zapojte tudi vi z nami, bratje iz Slovenije, iz Amerike, iz Afrike, iz Avstralije: Ta pesem naj nas združi še močneje v tej sveti noči!», rojanski otroci voščili vesel božič. Tako so starši in otroci ter vsi prisotni zbrano zapeli. Marsikomu je solza orosila oko. Zakai ne? Saj je bila božičnica, ki so jo pripravili učenci in učiteljice rojanske osnovne šole prisrčna in ganljiva.
Preureditvena dela na goriškem pokopališču
Goriško županstvo obvešča vse zainteresirane, da bodo peto področje na goriškem pokopališču ore uredili. Na tem področju je precej grobov ljudi, gi so umrli v letih 1956-57. Ker je zapadel desetletni rok po smrti bodo na istem mestu ohranili le grobove tistih, katerih družine bodo plačale 20-letno pristojbino. Ostale posmrtne ostanke pa bodo prenesli drugam.
Zainteresirani svojci naj se čim-prej javijo na pristojnem uradu žu panstva v Gorici.
Čez nekaj mesecev javna razprava o načrtu avtoporta
■Že v začetku prihodnjega leta bo mogoče začeti javno razpravo v občinskem svetu o načrtu postajališča za cestni tovorni promet, ki ga imenujejo drugače tudi avtoport. Do takšnega zaključka so prišli po sestanku, ki ga je odbornik za javna dela Zucallj sklical z načelniki skupin v občinskem svetu, zastopniki avtoprevoznikov in strokovnjaki firme TEKNE iz Milana, ki avtoport načrtuje. Na tem sestanku so v glavnem potrdili osnutek načrta ter ga dopolnili z nekaterimi predlogi. Tako so zastopniki avtoprevoznikov zagovarjali povečanje števila jaškov za popravilo vozil od sedanjih štiri na osem, pripombe so izrekli tudi na račun prevelike oddaljenosti trgovin z nadomestnimi deli, v ostalem pa so potrdili okvirni program, ki za avtoport predvideva uporabo celotnega zemljišča na področju Je-romitišča.
Tudi obmejne objekte, kjer bodo uradi policije, carine itd., so strokovne službe obeh sosednjih mest
že izdelale, vendar z njihovo gradnjo ne morejo pričeti, ker je najprej potrebno ratificirati osimski sporazum, ki bo za 40 m spremenil potek mejne črte prav na zemljišču, kjer bo mednarodni mejni prehod Štandrež - Vrtojba. Novo mejo bodo namreč za okoli 40 metrov pomaknili na italijansko ozemlje, tako da jugoslovanska gradbena podjetja, tudi če bi hotela, ne morejo začeti z gradnjo objektov na meji, ker je zemljišče za te objekte sedaj še v italijanski posesti.
Izdelan večletni finančni načrt dežele
Pred nekaj dnevi je deželna uprava poslala v Rim za odobritev večletni finančni načrt za obdobje 1977 -80, kakor tudi deželni proračun za prihodnje leto. V zvezi s tem je deželni odbornik za proračun in načrtovanje Tripani, poudaril, kako so v večletnem načrtu vključene pomembne smernice, po katerih se bo dežela ravnala pri obnavljanju po potresu prizadetega gospodarstva.
V	deželnem odboru že pripravljajo nov zakonski osnutek za finansiranje izgradnje obmejnega postajališča pri Vrtojbi ter za povečanje zmogljivosti tržiškega pristanišča.
V	prihodnjem letu pa bo dežela izvedla tudi nekaj posegov na področju finansiranja gradnje cestnih povezav ter urbanistične ureditve mestnih središč. 1,3 milijarde lir bodo predvidoma izdali za avtocestno povezavo Vileše . Gorica, nekaj več pa za ureditev nekaterih zgodovinskih središč v mestih.
Drevi v Števerjanu občinska seja
Drevi ob 20. uri bo v števerjanu zadnja letošnja seja domačega občinskega sveta. Na dnevnem redu so: poročila župana, ustanovitev komisije za ugotavljanje škode na kmetijskih stavbah, razpustitev živi-nozdravniškega konzorcija in poveri-tev službe za medobčinski konzorcij dr. Tombi. Poleg ratifikacij nekaterih sklepov, ki jih je sprejel odbor, bodo na tajni seji govorili še o porazdelitvi deželnih podpor domačinom, ki so te pomoči potrebni.
OB KONCU TEDNA
V novo leto brez avtobusov Urnik trgovin za praznike
Brivci bodo praznovali kar tr: dni - V nedeljo samo kruh. mleko in cvetlice
Novoletni prazniki so tu. Priložnosti za nakupe ne manjka, saj so trgovine bogato založene. Bolj tanke so denarnice, ki so se posušile že prejšnji teden. Navadno odlašamo z nakupi vse do zadnjega dne, potem pa v naglici marsikaj tudi pozabimo. Zato ne bo narobe, če pregledamo, kako bodo poslovale trgovine v prihodnjih dneh.
—	v petek, 31. decembra, bodo vse trgovine odprte bo običajnem urniku, zvečer pa bodo lahko zaprle eno uro kasneje. Mesnice bodo v petek odprte tudi popoldne. Pekarne pa bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan.
—	v soboto, 1. januarja, bodo vse trgovine (brez izjeme) zaprte.
—	v nedeljo, 2. januarja, bodo v dopoldanskih urah odprte samo prodajalne kruha, mleka in cvetličarne.
Za javne lokale velja na Silvestrovo poseben urnik. V veliko zadovoljstvo vinskih bratcev bodo gostišča, gostilne in bari odprti vso noč, do šeste ure zjutraj.
—	Brivci si bodo ob novem letu privoščili kar tridnevno zaporo, 1. 2. in 3. januarja. Zato bodo pač delali na vso moč v petek, 31. t.m., ko bodo urejevali pričeske in strigli neprekinjeno od jutra do večera.
Nekaj težav pa bo po vsej verjet-
imiiniimiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiimmiimuniiiiiiuiimniimnuiiiinninnnimiiininuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniimmmii*
PRIZADEVANJA ZA POVEČANJE PROMETA NA DEŽELNEM LETALIŠČU
Uspeh v pridobivanju charterskih poletov: letos je pristalo v Ronkah 25.000 turistov
Januarja bodo dospeli prvi turisti iz Velike Britanije, ki bodo zimovali na Piancavallu - Iz držav severne Evrope so prihajali poleti turisti namenjeni v italijanska in jugoslovanska obmorska letovišča
Na letališču v Ronkah so imeli v letu, ki se pravkar zaključuje, izreden porast turističnih poletov. Gre za tako zvane charterske polete, t.j. za izlet nalašč najeta letala, ki so pripeljala turiste iz najrazličnejših dežel. Predvsem je šlo za polete v poletnih mesecih, ko so prihajala le-ta iz številnih severnoevropskih dežel in z njimi ljudje, ki so šli na oddih v obmorska letovišča Lignano, Caorle, lesolo, pa tudi v letovišča na istrski obali v Jugoslaviji.
Takih poletov so letos zabeležili 185*,patmkov,pa je, bilo 25 JOD, To, je veliko več. kot v prejšnjem letu in vzr<&..ža .tako povgč.anje. je v prizadevanju upraviteijev».ronškega letališča, ki so šli v tujino iskat kliente. V letošnjem letu so prišla tudi letala iz ZDA in nekaterih drugih držav, vsako z 200 potniki vendarle pa so ta letala najprej pristala na letališču v Rimu in šele nato so potnike prepeljali v Ronke.
Omenili smo prizadevanja upraviteljev letališča z inž. Aueellijem na. čelu za pridobivanje novih klientov. Sadovi teh prizadevanj so se že pokazali, še bolje pa bo v prihodnjem letu. Samo z eno dansko turistično agencijo so sklenili sporazum za 18 takih poletov v prihodnjem letu. Vsi turisti bodo letovali v Lignanu.
Pozitivne rezultate so dosegli tudi v V. Britaniji. V januarju bodo pristala na ronskem letališču tri letala britanskih turistov, ki bodo prezimili na Piancavallu. To bodo
prvi zimski turisti, ki bodo letovali v gorah naše dežele in bodo semkaj prišli z letali. Da je to u-spelo, je treba pripisati sodelovanju med upravo ronškega letališča in turističnimi agencijami ter ustanovami Piancavalla, Ravascletta in drugih turističnih krajev v naših Alpah. Masovni prihod turistov v zimskošportna središča naše dežele se bo pričel v prvih mesecih leta 1978. Neka ameriška agencija je hotela kar za tri leta odkupiti vse zmogljivosti Piancavalla. Cene so namreč nižje kot v, Avstriji, kamor prihaja vsako zimo na desettisoče turistov iz ZDA in Kanade.
V teku so v zadnjih mesecih tudi pogovori s turističnimi agencijami Berlina, Prage, Muenchna, Londona, Kobenhavna, Stockholma in tudi Moskve. Na ronskem letališču so že pristala sovjetska letala iljušin, ki so sicer, vsaj do sedaj, peljala italijanske turiste na obisk v Sovjetsko zvezo. V teku so prizadevanja, da bi tudi turisti iz Sovjetske zveze prihajali na obisk v naše kraje.
Nekoliko manj je bilo pa mednarodnega turizma v krajevnem merilu, kot smo že omenili v prejšnjem članku, kajti obsežne priprave za turistično menjavo med Dunajem in našo deželo je prekinil majski potres.
Še nekaj zanimivosti z ronškega letališča. Na stroške države podaljšujejo vzletno stezo. Ko bo ta gotova, bodo lahko na našem deželnem letališču pristajala tudi večja
ininniiniiimnni uni n ni n ni ninnili ni n im nn iiiimiui um linniinniunnniinnnnnnnnninnnininiiii
ZAKLJUČNA SEJA GORIŠKEGA EPT
Letos približno 10 odstotkov manj gostov kakor lani
Predsednik Del Ben pojasnil vzroke nazadovanja - Najbolj se je znižalo število gostov v Gradežu • Krivo slabo vreme aH še kaj drugega - Odobren proračun za prihodnje leto
Te dni se je zadnjič letos sestal na redni seji upravni svet goriške pokrajinske ustanove za turizem. Svetovalci so pod predsedstvom Maria Del Bena razpravljali o proračunu za prihodnje leto ter ga odobrili. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o sezoni, ki se pravkar zaključuje in ki žal ni bila tako uspešna, kakor je bilo pričakovati, saj so na Goriškem zabeležili precej manj gostov in nočitev kakor lani. Pred koncem seje pa so svetovalci sprejeli tudi nekaj sklepov upravnega značaja, med temi tudi zamenjavo dveh članov upravnega sveta, ki jima je potekel mandat.
Iz proračuna za leto 1977 je razvidno, da bo ustanova v prihodnjem letu, imela 97 milijonov lir dohodkov, izdatkov bo 94 milijonov lir. razliko pa bodo namenili za podpore in prispevke nekaterim dru štvom. Mimo zgoraj omenjenih proračunskih sredstev, ki bodo kolikor toliko zadostovala za umerjeno delovanje ustanove tudi v prihodnjem letu. seveda v dosedanjih okvirih, pa bo na razpolago še poseben de želni sklad približno 1 milijarde lir za propagandne namene Pojasniti je treba, da so to sredstva, ki so namenjena za finansiranje propagandne dejavnosti za vso deželo. To službo pa že nekaj let uspešno opravlja goriška pokrajinska usta nova za turizem.
V poročilu o slabostih turizma v letu, ki se pravkar izteka je predsednik Del Ben skušal Dojasni ti vzroke za tako stanje. Po eni
strani je na manjši dotok gostov vplivala naraščajoča gospodarska stika, ki je zajela skoraj vso Evropo (prav iz srednjeevropskih dežel pa prihaja največ gostov), po dru gi strani pa je treba računati tudi s psihološkimi posledicami majske naravne nesreče, ki je marsikoga odvrnila, da bi obiskal našo deželo, oziroma pokrajino. Iz podatkov, s katerimi razpolaga ustanova, je razvidno, da je v našo pokrajino prišlo nad 155 tisoč gostov, ki so se v poprečju zadržali po 11 dni, saj je bilo nočitev preko 1,6 milijona. Število gostov se je letos zmanjšalo za približno 10 odstotkov. Številčno pa je najbolj nazadoval tujski promet v Gradežu. kjer je bilo letos 12 odstotkov gostov manj kakor lani. Nočitve pa so se skrčile le za 6,2 odstotka, to pomeni, da so odpadli predvsem gosti, ki so se v tem kraju navadno zadrževali le kratek čas.
V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili tudi zamenjavo dveh članov sveta. Namesto Silvana Ro-maneseja in Ottoneja Zanolle bosta sedaj v upravnem telesu Mario Del Marco iz Tržiča ter Luciano Zuttioni.
Predsednik pokrajinske ustanove za turizem Del Ben pa je bil imenovan za predstavnika v tehnični posvetovalni odbor briške gorske skupnosti.
Pred koncem seje so pregledali in ocenili še delovanje turističnih društev iz Gorice, Tržiča, Kopriv nega, Krmina, Medeje, Romansa in Ronk.
nosti z avtobusnimi prevozi. Sporočili so nam, da v soboto, 1. januarja, ne bodo vozili (medkrajevni) avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja — APT.
V Gorici bodo mestni avtobusi vozili 1. in 2. januarja samo med 8. in 12.30 ter med 14.30 in 20.00.
Družabni vceer PD 0. Župančič
Prosvetno društvo Oton Župančič iz štandreža je v petek pripravilo zanimivo družabno prireditev, ki je privabila v dvorano doma Andreja Budala številne vaščane, tako da je bilo skoraj pretesno. V prijetnem vzdušju je predpraznični večer hitro minil. K temu pa je pripomogla tudi velika nagradna tombola in bogati dobitki, ki jih je priskrbelo društvo.
Obnavljajo grad Kromberk in Gregorčičevo rojstno hišo
V gradu Komberk pri Novi Gorici bodo L januarja začeli z obnovitvenimi deli, da bi odpravili posledice, ki jih je potres povzročil tudi na tem kulturnem spomeniku. Sodijo, da znaša nastala škoda o-koli 100 milijonov starih dinarjev. S popravili bodo zaključili do sredine poletja.
Potres je poškodoval tudi rojstno hišo Simona Gregorčiča na Vršnem ter jo bodo popravili do spomladi, ko jo bodo ponovno odprli za obiskovalce.
Od 1. januarja dalje bodo potniki, ki se poslužujejo posebnega avtobusa za povezavo z deželnim letališčem v Ronkah, morali plačati prevoz. Vozni listek do Gorice bo stal 500 lir, do Vidma in Pordenona pa 1000 lir. Do sedaj je bil prevoz brezplačen.
letala. Stezo podaljšujejo v smeri Turjaka, veliko težav so imeli s tamkajšnjimi kmeti, ki niso hoteli odstopiti svojih zemljišč. Stvari so sicer sedaj izgladili. Ker bo steza prišla v neposredno bližino stičišča občinske ceste severno od Turjaka s pokrajinsko cesto, bodo na ti dve cesti postavili semafore, ki bodo ustavili promet ko bodo letala vzletela.
Letos so za skoro osem odstotkov povečali tudi promet blaga, tako imenovani letalski cargo promet. Ddpremljali so cela letala, tako v domačem kot v mednarodnem prometu in marsikateri industrialec ali trgovec se je nanovo poslužil te službe. Prizadevajo si, da bi spet pridobili tudi nočno poštno službo med južno Italijo - Rimom - Trstom. Pošto na tej relaciji so namreč že prevažali pred leti z letali v nočnih urah, strošek pa je bil za pošto prevelik in so službo ukinili. Na letališču za sedaj zaključujejo dela pri urejevanju skladišča, ki bi služilo tako za cargo službo kot za pošto.
Istočasno nameravajo razširiti tudi potniško postajo. Ko je v njej nekaj sto ljudi, to velja predvsem poleti ko so tu charterska letala, je prostora premalo. Kar tuji turisti pogrešajo je «Duty free shop», to je trgovina, kjer se prodaja cenejše neocarinjeno blago. Predsednik Augelli nam je povedal, da nameravajo v ta namen le delno razširiti sedanjo čakalnico. V njej bi, v kraju ki bi bil na razpolago samo potnikom namenjenim v inozemstvo, uredili tudi «Duty free shop». To naj bi uredili že prihodnje leto.
Kar se tiče zgoraj omenjene nove in povečane pristajalne steze lahko povemo, da bo ta gotova sredi leta 1978. V prihodnjem letu pa naj bi pričeli z deli avtocestnega priključka med sedanjo avtomobilsko cesto Trst - Benetke - Videm od Redipulje do Ronk. Dela je finansirala deželna uprava, prevzela pa naj bi jih goriška pokrajinska uprava. O tem priključku se sicer govori že več let, potrebno pa je bilo odstraniti precej ovir, preden je bilo vse gotovo za dejanski začetek del.
Za zaključek še vest, da si v Ronkah prizadevajo, da bi italijanska letalska družba za domačj promet ATI obnovila nekatere pred leti že obstoječe proge, ki so povezovale naše letališče z Ancono in Barijem in s Turinom in Genovo. Zaradi takrat premajhnega števila potnikov so jih ukinili, prav pa bi bilo, menijo v Ronkah, da bi jih obnovili.
Dvigniti najden« predmete
Na občinskem uradu izgubljenih predmetov v Sovodnjah hranijo 3 kolesa in 2 motorni kolesi. Občinska uprava obvešča lastnike naj se zglasijo na občini, kjer jim bodo izgubljeno blago izročili. Prej pa bodo morali dokazati, da je bilo to blago res njihova last.
Mali oglasi

NA PEČI prodajamo trosobno stanovanje z dvoriščem in velikim vrtom. Pojasnila nudi brivec iz Sovodenj.
Kino
Trčenje pri Ločniškem mostu
Zaradi snega, ki je sinoči padel na Goriškem, je prišlo okoli 19. ure do verižnega trčenja treh avtomobilov na cesti med Majnico in Loč-niškim mostom. Trčenje je nastalo zaradi prekratke zavorne razdalje ter je povzročilo občutno škodo na treh osebnih avtomobilih. Voznikom in potnikom, ki so jih z rešilcem odpeljali v splošno bolnišnico, so nudili prvo pomoč in jih nato odslovili.
Zaradi nesreče je prišlo do zastoja na Ločniškem mostu, kjer so po potresu omejili promet z uvedbo enosmerne vožnje.
Gorica
VERDI 16.00—19.00—22.00 «II Casanova». F. Fellini. D. Sutherland in T. Aumont. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «King-Kong» Brid-ges J. Lange.
MODERNISSIMO 16.40-22.00 «Il figlio di King-Kong». Znanstvenofantastični film
CENTRALE 16.30-19.00-21.30 «Mary Poppins». W. Disney. J. Andrews in D. Van Dyke.
VITTORIA 16.00—19.00—22.00 «Novecento atto I». R. Niro in D. Sanda. Barvni film prepovedan m.adini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 16.30—22.00 «La pietra che scotta». R. Redford in G. Segal.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Foxtrot». P. 0’Toole.
A o ra Gorica in okolica
SOČA «V vrtincu» ameriški barvni film ob 16.00 in 20.0(1.
SVOBODA «štirje mušketirji» — a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.C0.
DESKLE «Rdeči rubin» — danski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matici.ega urad»
RODILI SO SE: Alessia Cabass, Na taša Gergolet, Flaviano Brumat. Ethe Eertozzi, Annamaria Albi, Fulvia Da pas, Fabio Coos, Silvia Sniderò, Da vide Spanghero, Filippo Anut.
UMRLI SO: 72-letni upokojenec Gia corno Medeot, 53-letna Luigia Fili vd. Buiatti. 67-letni upokojenec Adol fo Foni, 56-letna Fernanda Benefort por. Biasini, 56-letni tesar Mario Gio vanini, 55-letni zidar Achille Cabas 3a-letni Vittorio Detneri, 67-letni u pokojenec Fiorello Bait. 67-letni trgo vec Mario Krainer. 46-letna Nives In. terina por. Del Cuore, 801etna gospodinja Pierina Leban por. Marchi, 76-letni upokojenec Guglielmo Szolil 80-letna gospodinja Cecilija Lutman vd. Marušič, 98-letna gospodinja Lui. già Snidersig por. Fina. 78-letna upokojenka Maria Maddalena Romano, 87-letna gospodinja Maria Albiero, 63-lfctni upokojenec Giuseppe Benossi.
OKLICI: Mehanik Amelio Naida in prodajalka Marina Somaglia, univerzitetni študent Guido Baum in študentka Laura Villat. bolničar Alessandro Antonuzzo in študentka Giuseppa Giammarinaro, zdravnik Sergio Giustini in bolničarka Marina Mahe.
POROČILI SO SE: finančni stražnik Antonio Zilli in prodajalka Orietta Bajc, delavec Francesco De Filip-pis in delavka Renata Bressan.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie v G< rici dežurna lekarna D’Udine, Tr sv. Frančiška 4, tel, 2124.
Prispevki
V počastitev spomina Kazimira Prinčiča daruje ob tretji obletnici smrti brat Karel z družino 20.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
r_v
Zminjski suvenirji dobili zlato kolajno
Poskus iniciativne Nemke ni uspel, pa čeprav je bil pozitiven
Mlada boljunska folklora
razni predmeti iz železa, kot tudi zelo čedne, drobne košarice, spletene iz vrbe ali iz «beke». Istrski spominčki, ki prihajajo iz Žminjskih delavnic, so zares posrečeni, kar dokazuje tudi dejstvo, da so na nedavni razstavi suvenirov v Kranjski gori dobili — zlato kolajno.
In vendar ob teh pozitivnih ugotovitvah je treba dodati tudi negativno pripombo. V času turistične sezone se na istrskih turističnih področjih pojavljajo poleg teh res lepih spominčkov tudi drugi suve-niri, ki ne prihajajo iz Žminja in ki nimajo nobene zveze z istrsko folkloro. Žminj sicer ne more vsemu kaj, njegova proizvodnja je premajhna, da bi zadostila vsem potrebam. In to pomanjkanje izkoristijo izdelki sumljive vrednosti, ki prihajajo od drugod in ki ne delajo časti.	T F_
•iiiiiiiiiiiiiimimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimimi
člani otroške folklorne skupine PD «France Prešeren» iz Boljunca, ki so z uspehom nastopili tako ob odprtju novega gledališča v vasi, kot tudi v nedeljo, ko so prireditev ponovili. Skupino je pripravil in jo požrtvovalno vodi domačin Sergij Sancin, ki je srcer član folklorne skupine «Stu Ledi»
imiMimiHilMiilumiiiiimiinimimnmmmmiiiiiiiimiimiiHiimmiiHMmmiiiriiimiiMiiH'miuuiiiituniiiiiiiimiiliiiiinHUUiitiHiiiiU
ZADEVA VOJNEGA ZLOČINCA PIETERA MENTENA SE ZAPLETA?
Sodišče je še podaljšalo pripor da bi se zbralo dokazno gradivo
«Trgovec z umetninami» je bil že davno velik bogataš - Pa mu to ni bilo dovolj Dal je pobiti družino poslovnega tovariša, da bi se dokopal njegovega premoženja
Pred petimi leti je nemška pevka renesančne glasbe Andrea von Ramm. ki je bila vse od 1968. leta članica umetniške kolonije v Grož-njanu, skušala ponovno oživiti tradicionalno kmečko hišno obrt v gornji Bujščini. Ugotovila je. da so se sledovi hišne obrti ohranili v vaseh tega območja in da je menda v vsaki vasi. v vsakem naselju kak star človek, ki zna ročno izdelovati starinske predmete ali iz lesa. ali iz vrbe, iz železa, pa tudi iz kamna. Nemška pevka, ki je imela veliko smisla za umetnost, se je takoj vrgla na delo in obiskala po vaseh okoli Grožnjana in Oprtlja vse stare mizarje, kovače, kamnoseke in druge obrtnike, na primer tudi znane mojstre v pletenju košar, znane mojstre za «kovanje» kotlov, mojstre za izdelovanje verig in drugih predmetov za ognjišča. In vsem tem strokovnjakom je naročila nekaj originalnih ročnih izdelkov. Pri enem izmed poslednjih kamnosekov v Istrskih toplicah pa je naročila nekaj originalnih kamnitih posod.
Ko je dobila vse to, je v svojem domu v Grožnjanu uredila lepo razstavo, rekli bi raje «prodajni salon» za vse te izdelke in svoji prodajni galeriji nadela vabljivo ime «Forma Grožnjan». Da bi svojo prodajno razstavo napravila še bolj prikupno, je dala izdelati nekaj u-metniških črno-belih fotografij, ki so prikazovale te kmečke istrske očance pri njihovem konkretnem delu. Vse je kazalo, da bo pobuda nemške pevke in umetnice uspela. In vendar iz vsega tega ni bilo nič. Pobuda je bila pozitivna, lepa, obetavna, toda Andrea von Ramm ni imela dovolj kapitala, da bi dalj časa financirala proizvajalce, torej izdelovalce teh ročnih del, še manj pa, da bi si ustvarila večje zaloge teh izdelkov za prodajo, posebno za dobo, ko se v Grožnjanu nabere v poletnih mesecih veliko tujih gostov. In po dveh letih životarjenja je za «Formo Grožnjan» Andree von Rammove ostal le trpek spomin.
Oživitev kmečke hišne obrti na področju gornje Bujščine torej ni uspela. Vtem ko je podoben poskus v Žminju kar dobro uspel in se razvil.
Pred nekaj leti je ljudska univerza v Žminju, kjer živi več zelo sposobnih in zelo aktivnih domačih obrtnikov, strokovnjakov za najrazličnejše panoge tovrstne dejavnosti. organizirala izdelovanje izvirnih istrskih suvenirov, ali po domače spominkov. In ta aktivnost se je v poznejšem času razvila v podjetje na zadružni osnovi pod imenom «Istrske ljudske delavnice», ki razpolaga z velikansko izbiro zelo lepili in seveda originalnih istrskih spominčkov.
Gre za najrazličnejše izdelke iz lesa, železa, iz gline, kamna, pa tudi iz vrbe, oziroma «beke». Žminj-ski in okoliški kmečki obrtniki — samouki so tovrstne predmete namreč izdelovali za potrebe domačij. Sedaj pa jih na isti «primitivni» način in v enakih oblikah izdelujem v dekorativne namene, zato torej v majhnih dimenzijah, v manjšem merilu.
Zato stari Žminjci izdelujejo še sedaj lesene jarme, seveda majhne jarme za majhno govedo, pa tudi lesene cokle, takšne, kakršne so si ljudje nekoč natikali, ko so odhajali v hlev, da bi se ne umazali, oziroma, da bi blata ne prinašali iz hleva v kuhinjo. Toda sedanje «cokle» ne služijo za natikanje na nogo, za vsakdanjo rabo, pač pa kot privesek, kot obesek.
Prav tako so zelo dekorativni lončki iz žgane gline, in razna druga posoda iz žgane gline. Pa tudi
V preteklih dneh so bile v dnevnem časopisju razne vesti o hudem davčnem kolcanju (tako bi po naše krstili že udomačen izraz «stangata fiscale»), ki je zadelo italijanske davkoplačevalce. Prav sedaj prihajajo namreč davčna povelja za vplačilo že na koncu leta 1973 odpravljenega dopolnilnega davka (complementare), ki so ga prizadeti prijavili v okviru poravnalnega zakona brez glob in kazni. V kratkem bodo poleg tega končali z razdelitvijo kartel, ki se nanašajo na davka ILOR in IRPEF. Na koncu prihodnjega maja bodo morali (kot že letos) davkoplačevalci sami izračunati in odšteti svojo davščino na osnovi prijavljenih dohodkov. Do konca septembra pa bodo dolžni avtonomni delavci (trgovci, obrtniki, profesionalci) plačati v naprej dve tretjini davka, ki bi jim pripadal na podlagi prijave za dohodke v letu 1977 (sicer bi se rok poravnave podaljšal kar do 31.5.1978).
Resnici na ljuljo bodo omenjene operacije vsaj deloma izenačile obveznosti n.pr. avtonomnih delavcev s širokim sektorjem odvisnih delavcev in upokojencev, ki so jim davke sproti do zadnje lire odtegovali od mesečnih prejemkov. Lahko bi trdili, da bedo kategorije, ki so jim doslej dopuščali dolge odmore celo privilegi-reme, saj bodo svoje pretekle dav-
AMSTERDAM, 28. — Ponovno se bomo ukvarjali z njim, z nacistom, ki trideset let po vojni prihaja spet pred sodišče. Gre za velikanskega holandskega bogataša, za trgovca z umetninami Pietera Nicolaasa Mentsna, ki so ga pred tednom dni švicarske policijske oblasti izročile holandskim in o čemer smo že govorili.
Stari bogataš ki so ga s posebnim letalom pripeljali iz Švi-ve v Amsterdam, bo ostal še vedno v zaporu, pa čeprav je poteklo prvih šest dni, ko bi mu morali ali predložiti obtožnico, ali ga izpustiti na svobodo, toda preiskovalni sodnik je naročil policiji, da moža zadržijo vsaj za nadaljnjih šest dni. kot to predvideva holandski zakonik. Toda tudi v primeru, če v prihodnjih šestih dneh holandske oblasti ne bi prišle še do bolj konkretnih podatkov, ga ne bodo izpustile, kajti sodišče se «v primerih voj2‘ nega zločinstva» lahko izreče za podaljšanje pripora vse do 120 dni. Šele v tem'primeru'6i 'mo-
Mnogostransko delujoči	Atili j
Kralj, znan po narečnem pesni-kovanju, polnem hudomušnosti, ki zadnje čase polni tudi Justine «čakole» tržaškega Radia A, vri vsem tem še slika. Po razstavah, ki jih je imel v mestu in na Opčinah. se je sedaj predstavil tudi v dolinski galeriji «Torkla», Kjer je razobesil vrsto risb, s katerih prikazuje pokrajine in tudi nekaj akvarelov, ki so značilni za njegovo slikanje, če je s kratkotrajno izjemno dobo abstraktnosti ostal pri značilnosti svojega po-krajinarstva, je tokrat napravil korak naprej s tem, da se je lotil tudi risanja ženske golote. Verjetno je tudi njega zajel vsesplošni val «seksu slikarstva in zares
ščine odplačali z razvrednotenim denarjem. Res je, na drugi strani, da ni finančna uprava pokazala pri izterjevanju prevelike vneme. Spomnili se bomo ob tej priložnosti nad tri mesece trajajočo stavko finančnega osebja med aprilom in julijem lanskega leta. Škoda, ki so jo s tem prizadejali javni upravi, je bila ogromna in to brez njihovih posebnih osebnih žrtev, ker bodo dnevnice zaradi odsotnosti na delu odtegovali obročno še polna štiri leta. Znano je, da jim je tako olajšavo svoječasno priznal z okrožnico prav sedanji ministrski predsednik Andreotti, odpravil pa jih je v istem svojstvu predsednik Moro. Šlo je v bistvu za darilo avtonomnim sindikatom v opoziciji z velikimi organizacijami dela CGIL, CISL in UIL, ki se v navedenem pogledu niso strinjali in se še danes ne strinjajo s cehovsko politiko avtonomistov. Dejstvo je, da bi bil še danes položaj finančnega sektorja brez izhoda, če ne bi poverili mnogo računskih opravil v zvezi z obdavčevanjem prožnejšemu konzorciju izterjevalcev.
Kar zadeva ‘ojačenje davčnega pritiska v letu 1976. je pripomniti, da se je le-ta omejil v bistvu na podražitev bencina, ki pa se je za vsaj 200 milijard letno orni lil zaradi olajšave, ki jo bodo v obliki popusta priznali vsem dolo-
ralo sodišče odločati, da moža izpustijo.
Kaže pa, da ne bo treba čakati toliko časa, kajti že zadnjič smo pisali, da so sovjetske oblasti poslale na Holandsko celo goro dokaznega materiala. Mož. se je. sicer ukvarjal s trgovino, celo «s plemenito trgovino», namreč z razpečavanjem umetnin in umetnega pohištva, toda njegova preteklost je vse kaj. drugega kot plemenita.
Pieter Nicolaas Menten je bil — v nasprotju s tem. kar so določene agencijske vesti poročale v začetku — bogat že dolgo pred začetkom druge svetovne vojne. Že okoli leta 1923 je začel vlagati svoja finančna sredstva v razne industrijske dejavnosti na Poljskem. Tu je na primer postavil tovarno sladkorja, nadalje tovarno vžigalic in si postavil tudi čistilnico nafte. Ker kot holandski državljan ni" ' mogel «vsega sam», se je povezal s poslovnim tovarišem Judom Isakom Piesti-nerjem. Tn poslovna moža sta ocl-
smo radovedni, kako daleč ga bo odplavil. Velike risbe prikazujejo mlada dekleta, vendar pa preveč moderno potegnjenih proporcij in razigranosti,. skoroda pretirano razgibanih teles, da bi mogle bili zares Kraševke, kot je napisano na zajetni mapi polni takih risb: Druga mapa pa je polna pokrajin. Starinska klet iz kmečke nekdanjosti je pač premajhna, da bi slikar mogel tam razstaviti vse, kar je za razstavo pripravil.
In vendar visi v njej vse. kar je Kralj najboljšega pripravil Kralj je odličen risar pokrajin s hišami, kar je tudi- razumljivo za poklicnega stavbnega risarja. Prekaša pa samega sebe v tem, ko prikazuje preprosto kamenitost
jemalcem in delavcem do 6 milijonov lir letnega dohodka v višini 2.000 lir mesečno vse do konca leta 1977. Nekoliko bodo znižali pri manjših vozilih tudi krožne takse. Poleg tega je pričela veljati določba, po kateri bodo delojemalcem in upokojencem z letnimi dohodki od 6 do 8 milijonov lir pobrali za prisilno varčevanje 50 odst. vseh poviškov zaradi draginjške doklade, nad zadnjo omenjeno mejo pa 100 odst, Ker so uvideli, da bo nova določba prizadela večje število oseb, kakor so prvotno računali, se parlamentarci niso hoteli preveč zameriti svojim volivcem in so trajanje ukrepa omejili, na obdobje do 30 aprila 1978 in ne več kot je bilo prvotno zamišljeno, do konca leta 1978.
KAKŠNA SO DAVČNA
PREDVIDEVANJA ZA LETO 1977 ?
Mnenja v samih vladnih krogih so precej deljena. Med optimiste spada sedanji finančni minister Pandolfi, ki trdi, da med letom ne bo prišlo do bistvenih davčnih obtežitev, razen na področju IVA in še to le. če med delojemalci in delodajalci ne bo prišlo do sporazuma, ki naj bi znatno pocenil delo predvsem z zaviranjem po-dražitvenih učinkov draginjskih doklad. Morebitni delni prevzem bremen socialnih prispevkov v o-kriije državnih financ naj bi dru: gače krili z večjimi dohodki IVA. Optimistično razpoloženje ministra
lično sodelovala in postajala . iz leta v leto bogatejša.
Medtem pa so se razmere v Evropi spremenile, prišlo je do vojne in holandski «ljubitelj umetnosti» Menten. ki se je že dolgo ogreval za nacistični sistem, se je kmalu po zasedbi Holandske vključil v esesovske formacije in se v začetku 1941. leta pojavil na Poljskem kot esesovski častnik. Bil je vodja neke «skupine za likvidiranje», t.j. posebne formacije, ki je imela za nalogo uničevati ali bolje likvidirati Jude. V začetku julija — točno 7.7.1941 — je prišel v Lwov. Prišel je «obiskat» svojega poslovnega tovariša Isaka Piestinerja. Seveda ni prišel k njemu na Šilce žganja 'ali na kavo. Prišel je v družbi sebi podobnih zločincev. Svojega poslovnega tovariša pa ni našel doma, ker se je ta bil prei umaknil. Zato pa je dal aretirati in pobiti v so njegovo družino pa tudi prijatelje in sosede. Seveda ni šlo pri njem le za antisemitski bes, pač pa tudi ‘ za pohlep.
kraških gmajn, posejanih z redkimi bori in grmičevjem ter s čopi suhe trave v ospredju. Poslednje je zadeto karakteriziral na predstavitvi Marko Kravos, ko je trdil, da so prav praznine v njihovi razporeditvi ritmični elementi teh risb. iz katerih seva močan liričen čar in občutek razsežnosti globin perspektive, Razveseljiv napredek opažamo tudi v njegovih akvarelih s trpko kraško lepoto borovih gajev predvsem v tem, da niso prenatrpani z oblikami in barvami, pač pa usklajeni v zagašeni barvnosti in učinkujejo zato mirno, hkrati pa mogočno kot pesmi njihovega nesmrtnega pesnika Srečka Kosovela.	M. Bambič
se med drugim opira na večji dotok posrednih in neposrednih davkov, ki se bo baje zvišal v letu 1976 kar za obilnih 40 odst. v primerjavi z letom 1975.
Črnogled pa je zakladni minister Stammati, ki je zaskrbljen, kako bo kot plačnik mašil ogromne luknje državnega primanjkljaja. Pesimizmu ministra se pridružuje večina opazovalcev in poznavalcev.
Samo nova delovna pogodba z uslužbenci; javne uprave bo. prinesla v letu 1977 za obilnih 800 milijard obtežitve. Zaradi Slabega upravljanja skupine z državno udeležbo EGAM; s sedmimi podrejenimi podjetji (med temi je rabeljski rudnik), grozi odpust 18 tisoč .500 delavcem. V izogib taki katastrofalni perspektivi bo morala država potrošiti kar 335 mi lijard lir do marea prihodnjega leta. Klici na pomoč prihajajo, kot smo v zadnjem pogovoru obširneje obrazložili, s strani občin in pokrajin. Ogromni so dolgovi obveznih bolniških blagajn in pokojninskih skladov. Za zametek sanitarne reforme, ki bi jo morali izvesti med prihodnjim letom, bo n.pr. potrebnih več tisoč milijard lir. Z naštevanjem bi lahko nadaljevali. Davkoplačevalci morajo biti potemtakem Driprav-ljeni na nove udarce in sunke Sicer je medtem pridno na delu najhujša in splošna davščina, ki ji pravimo inflacija: galop po dražitve, je od oktobra že mnogo nad poprečjem 2 odst. na mesec.
St. Oblak
Že bogati Holandec se je polastil vsega premoženja svojega, poslovnega tovariša.. In ker mu to ni bilo dovolj, .je podobno počel tudi z drugimi Judi iz Lwova. Varšave in drugih mest na Poljskem, tako da. je ukazal pobiti ali tudi sam sodeloval pri pobijanju, nad 300 Judov.1 Hkrati pa še je poJa-ščal vsega, kar je bilo vrednega na njihovih domovih. Samo umetnin, slik in umetnega pohištva je odpeljal iz Poljske za tri vagone.
Skušal je baje sledove svojih zločinov zabrisati, vendar so dokazi, da je sam streljal na svoje žrtve in da je ukazal streljati na otroke kot na golobe, tako da so otročičke metali v zrak ih jih v zraku ubijali. Pred nedavnim so v bližini Lwova izkopali ostanke več sto Mcntenovih žrtev...
Zaradi svojega početja je veliki bogataš in zločinec prišel kmalu po vojni tudi pred sodišče. Bil pa je le nekaj mesecev v zapo ru, nakar so ga izpustili in mož je mirno živel v s.vpji razkošni vili na robu Amsterdama,, v vili, ki jo smatrajo za najlepšo na Holandskem, vsekakor za najboga-tejšo, kajti v njej je pravo umetniško bogastvo, ki se lahko kosa z velikimi javnimi galerijami.
Ponovno je zločinec prišel «na rešeto» po zaslugi judovskega časnikarja Chariva Kanana. ki je pred časom nekaj bral o Pieteru Nicolaasu Mentenu v zvezi z neko najavljeno razprodajo umetniških slik. Šlo je za veliko razprodajo 450 dragocenih umetnin. In to ime se je judovskemu časnikarju zdelo podobno imenu tistega esesov-skega častnika, ki je dal pobiti njegovega strica Isaka Piestiner-
Vojni zločinec Menten, ko je š,e nosil esesovsko uniformo
ja in izropati vse njegovo premoženje. Judovski časnikar se je lotil «brskanja» po preteklosti tega bogataša.. Za njim so to brskanje povzeli tudi drugi holandski časopisi in neki holandski dnevnik je celo postavil vprašanje «Je Pieter Nicolaas Menten. katerega premoženje se ceni na 115 milijonov dolarjev, zares morilec?».	j
Na osnovi tako določenih vprašanj se je začela tudi uradna preiskava irg sredi novembra je — kot smo pred časom že poročali — nekega poznega večera odbrzela izpred razkošne vile večja «sinica»,, ki je bogataša in", njegovo soprogo odpeljala v Švico, kjer se je mož predstavil s potvorjenimi dokumenti in se izdh jal za bogatega Škota, ki da si želi le miru. Toda na sledi mu je že bila mednarodna policija, ki ga je kmalu zasledila ob nekem švicarskem jezeru in ga razkrinkala.
Sedaj pa se na Holandskem po stavlja vprašanje, kako to, da je' tolikšen zločinec pred tridesetimi leti. ko je prišel prvič pred holandsko sodišče, vše. svoje zločinsko početje plačal le z dsmrnii meseci zapora? To je zares tudi
(Nadaljevanje na zadnji strani)
.....    mm................................................mi......mirnim,.,,..........mmmi.m.um „„  mimmim,m...................................m.......mm,.......m,.....<">">■
Pogovori o davkih
Med starim in novim letom
Atili j Kralj v dolinski «T orkli»
Filmi na televizi
GIANNI AMICO:
«Le cinque stagioni»
Na italijanski televiziji se je zaključil v štirih nadaljevanjih film Giannija Amica «Le cinque stagioni», pri scenariju katerega so sodelovali Enzo Ungavi, Arnaldo Bagnasco in Marco Melanì.
Avtorji se niso dotaknili le za film bolj neobičajne teme in ambienta, življenja starih ljudi v zatočišču. Dotaknili so se je ' tudi brez površnih sociologizacir problema. Izdelali so tako živo zgodbo, polno figur in iznajdljivih rešitev. Poslužili so se cele vrste starih igralcev, od katerih mnogih že veliko časa nismo gledali na platnu. Naše primerjave so s filmskimi stvaritvami, ker imamo pač pred sabo film, pa čeprav z neobičajno dolžino.
V filmskih krožkih
«Requiem per Carosello»
Tržaški klub La Cappella Underground je prikazal izbor kratkih reklamnih filmov iz televizijske oddaje «Carosello», ki ga je pripravil Miro Silvera v sodelovanju s Carlom Zanijem za milanski klub Salone Pier Lombardo. V Trstu je bil program prikazan pod naslovom «Requiem per Carosello», ker je pač vsem znano, da se bo dolgoletna oddaja, ki. se je začela sredi 50. let, zaključila s koncem tega leta. Nadomestila jo bo neposredne jša o-blika reklame, nekaj srednjega med Carosellom (v katerem je moral biti pripovedni del ločen od reklamnega oglasa) in krajšimi, neposrednimi oglasi drugih televizijskih reklamnih oddaj.
Prikazu kratkih filmov je sle dila kratka diskusija, v kateri je izpadel kompleksen značaj pojava «Carosello»: v njem je namreč odnos med «ne-reklamnim» in «reklamnim» delom morde, eden najbolj zavestnih momentov italijanskega filma za razmišljanje o odnosu med kadrom in nekadrira-no realnostjo.
Na sporedu so bili bodisi filmi režiserjev, ki so uveljavljenj tudi v celovečernem filmu (Olmi, brata Paviani, Lelouch, Brasati...) kot filmi specialistov te oddaje (Vieri Bigazzi, Edo Cacciari, Sergio Tombolini, Mauro Gianitrapa-ni...). Težko je reči, kateri so «boljši». Gotovo je, da pri prvih te kratke stvaritve ne zaostajajo za mnogimi njihovimi filmi, in da so dela drugih prav tako po membna za razvoj filmskega izraza.
* * *
GIANNI AMELIO:
«Bertolucci secondo il cinema»
O Bertoluccijevem filmu «Novecento» sta. bili pripravljeni dve «reportažni» deli: režiserjev brat Giuseppe Bertolucci je napravil delo z naslovom «Abicinema». mladi režiser Gianni Amelio pa «Bertolucci secondo il cinema» (1975), ki ga ;e v premieri prikazal Movie Club 77.
Tudi Ameliov film, ki je bil posnet ob snemanju Bertoluccije vega filma, občuti na prvi pogled čar Bertoluccijevih namenov. Uspe mu pa obenem nakazati značilnosti filma, ki je bil tedaj še v pripravi, ter «izvleči» iz načrta, ki mu ga Bertolucci nakaže, stvari, ki bolj zanimajo sa meqa Amelia in ki bi jih bil on nedvomno poudaril v realizaciji.
Na filmskih platnih
MARTIN SCORSESE:
«Taxi Driver»
«Taxi Driver» (Taxi Driver. I. 1976) nam prinaša tri nove filmske zvezde. Prva je režiser sam, Martin Scorsese, ki je morda od novih ameriških avtorjev najbolj pazljiv do klasičnih izraznih sredstev, kakršna je vožnja: večkrat se v izjavah izrecno nanaša na režiserja Fullerja, ki je v klasičnem filmu privedel do skrajnosti premike kamere. Drugi dve zvezdi sta igralca: protagonist Ro beri De Niro in mlada Jodie Poster (od katere pričakujemo tudi filma «Bugsy Malone» in Gessner-jev «The Little Girl Vi/ho Li.ves Down thè Lane»), Ostali igralci pa so Cybill Shepard, Harvey Kei tei, Peter Boyle in sam Scorsese.
Film ima marsikaj očarljivega in Scorsese je nedvomno veljaven režiser, čeprav se nam zdi, da še ni organiziral vseh lastnih zanimanj Bralca pa bi radi opozorili predvsem na glasbo Bernarda Herrmanna, mojstra glasbenega komentarja za film, ki je umrl letos.
SREDA, 29. DECEMBRA 1976
12.30
13.00
13.30
17.00
17.20
17.40
18.15
18.45
19.20
20.00
20.45
21.50
12.20
13.00
13.30
17.00
17.30
18.00 18.25
18.45
19.10
19.45
20.45
21.30
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Argumenti: Po Mahtegni Risani filini — Predniki DNEVNIK
Program za najmlajše: štiri risani filmi Manza in mojstri preteklosti
Giacomo Manzi), ki prav gotovo spada med svetovne vrhove v kiparstvu, je pred nedavnim pripravil v «Museo Amici di Manzù» v Ardei zanimivo razstavo risb, ki jih je posvetil velikim mojstrom preteklosti, predvsem tistim, ki so vplivali nanj in na njegov razvoj.
Ihtavi, simpatični Braccio di ferro — trije risani filmi Argumenti: Za kulisami DNEVNIK — KRONIKE Jaz in moji trije sinovi DNEVNIK
MLADINA V AMERIKI — drugo nadaljevanje Današnja oddaja pod gornjim naslovom nosi podnaslov «Sklenili so, da me bodo prisilili umreti».
Razbuhtevanje vojne v Vietnamu se nadaljuje. V tej čudni, nesrečni «umazani» vojni je vpletenih nad pol milijona mladih Američanov. Amerika vojne sicer ni napovedala, vodi jo pa najbolj brutalno in z najbolj surovimi sredstvi. V ZDA pa hkrati živi od osem do devet milijonov ljudi, ki so zašli na stranpota ali v težave. V New Yorku, v San Franciscu in v nekaterih drugih ameriških velikih konglomeratih mladina zaseda cele četrti in si ustvarja nov način življenja, novo družbo, pač nekaj novega, kar odklanja vse staro.
Športna sreda
BOKS: BANDINI — CAPRETTI Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
O TEM JE GOVOR
Tedenska oddaja o znanosti, kulturi in lahkem sporedu DNEVNIK — OB 13. URI Vzgoja in dežele: Poklicno usposabljanje Program za mladino
Teden aktualnosti: 30 MINUT ZA MLADINO INFORMATIKA
Rubrike Dnevnika št. 2 — Šport Alfred Hitchcock predstavlja:
A PROVA Dl LADRO - film Pisma Paoli Borboni — tretja oddaja Dnevnik — Odprti studio Dnevnik — Odeon — Vse o prireditvah EN MOŠKI IN ENA ŽENSKA — film Protagonista tega filma sta dva vdovca. Pravzaprav vdovec in vdova. Ona je tajnica v nekem filmskem podjetju in je na neki način privlačna, zelo podobna znani umetnici Anouck Aimee, on pa je avtomobilski dirkač, ki veliko obeta in je podoben Jeanu Louisu Trintignantu. Spoznala se sredi zime v Deauvillu, ko sta prišla obiskat v zavod svoja otroka. Drug drugemu ugajata in se ponovno srečata. Imata se celo rada, toda posebno njena ljubezen do pokojnega moža moti te odnose. Ona sede v vlak. da bi se vrnila v Pariz, on pa v svoje vozilo in od tega trenutka dalje sledi le nekakšna dirka ob obalah, po avtomobilskih cestah in seveda po tračnicah, kajti ona, smo rekli, je odpotovala z vlakom.
Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 9.00, 14.10 TV ŠOLA 17.10 S. Makarovič: Pekarna Mišmaš
17.30	Pinakoteka v Genovi — Oddaja iz ciklusa «Italijanski muzeji»
18.15	Ne prezrite: OČI KRITIKE 18.45 Miniature: Svetila
19.30	DNEVNIK
20.00	Film tedna: ODPUŠČENI
Film je režiral Per Holst, v glavnih vlogah nastopajo Ove Sprooe, Bibi Anderson in Martin Sue.
V majhni danski kinematografiji; kjer prevladujejo v glavnem komercialne težnje, ki se izražajo v malovrednih «seksi» ko-mfedijahj pomeni filhri «Odpnščetiii)'1 kar pogumno in hkrati zanimivo zastavljeno problematiko. Gre namreč za delavca, ki so ga zaradi krize odpustili iz službe. Čeprav je priden in prizadeven, še ni dovolj dinamičen in iznajdljiv, da bi začel na novo.
21.20 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester 21.50 VRAČANJE CIRILA ZLOBCA
Bila je čudovita kraška jesen. Odšli smo v Ponikve v rojstn: kraj Cirila Zlobca, da bi v njegovi vasi posneli oddajo o njem in ga predstavili v nekoliko nenavadni obliki,
22.15	DNEVNIK
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 Pustolovski Simplicissimus — nadaljevanka 21.25 Festival športnega in turističnega filma Krila v vetru
22.00	Jazz festival Ljubljana 75 - KVARTET ELVIN JONES
Zagreb
20.00	Televiz’ja o televiziji
20.55	PORTRET MIKE ŠPILJKA
22.05 Kalifornija — dokumentarna oddaja
TRSI A
7.00, 8.00,.9.00, 12.45. 15.30, 1,.00, 18.00, 19.15 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo: Tjavdan. Kramljanje, Dogodki iz naše zgodovine, Koncert, ženski lik, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade: Kulturna beležnica, Roman, Glasba; 16.00 - 19.00 Kultura in delo: Deželni solisti. Enodejanka, Lahka glasba; Od 19.30 do 0.30: glasbeni spored. Poročila in Magnetofonski posnetki ob koncu 1976. leta, ki jih je posnel časnikarski oddelek.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.30 18.30, 20.30 Poročila; 8.40 Glasbena galerija; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Orkester; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O samoupravi; 14.10 Zborovsko petje; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Iz znanstvenega sveta; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Lahka glasba: 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Glasbeni program.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 7.30, 8.40 Kronike in popevke; 9.00 in 10.35 Vi in jaz;
10.00 Posebna reportaža; 11.30 Ne anderthalska ženska; 12.10 Komu zvonijo zvonovi?: 13.30 Domače in tuje plošče; 14.30 Glasbeno-govor-ni spored; 15.35 in 17.30 NIP - pisan spored; 18.30 Dve besedi in dve popevki; 19.30 Operna oddaja;
21.05	Koncert.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 12.00, 14.00. 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lahka glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...: 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto vrtiljak» 18.05 Odskočna deska; 18.30 Veselo v novo leto; 19.35 Lahko noč. otroci!: 19.45 Ansambla Milana Ferleža in Atija Sossa; 20.00 Ljubljanski u-metniki; 22.20 S festivalov jazza;
23.05	Literarni nokturno; 0.05 Glasba za pihala; 0.30 Za pozne plesalce;
iiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiniiinimiiiiiirnitiiiiiiililiiiiiiiiiHmiHiiiuruniMiimminiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiniiniiHiiiiiinmii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagnali se boste, ne računajoč z resničnimi možnostmi. Borba za prestiž vas bo spravila v slabo voljo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nič kaj prijeten dan, ker se hoste zanašali na druge, delo boste pa morali sami opraviti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Pazite, da se vam kje kaj ne zatakne. Čemu zapletate že dovolj zapletene razmere.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Na naglo se boste morali za nekaj o-dločiti in ne bo vam lahko. Razumevanje v družini.
LEV (od 23.7. do 22. 8.) Vaši načrti gredo preko vaših možnosti
Horoskop
in sposobnosti. Tudi v čustvenih zadevah imate prevelike želje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Težave v razporeditvi dela. Ne dramatizirajte sporov, ki so v družini nujni. Prijeten večer.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč rinete v ospredje in to bi vam znalo škodovati. Nesporazum v družbi. Pismo ali darilc.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sodba, ki ste jo imen o nekem poslovnem tovarišu, ni bil«
najboljša, a je bila točna. Pazite na zdravje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Tarča boste ostre kritike, kar pa naj vas ne moti. Če histe razpoloženi, ostanite doma.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Razpravljali boste o poslovnih težavah, s tem pa ne boste zadeve rešili. Srečanje z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1.' do 19.2.) Izkoristite izredno poslovne okoliščine. Neka oseba ima veliko zaupanje v vas. Ne razočarajte je.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zanašajte se na ponudbe zainteresiranih oseb. Preveč ste popustljivi, kar nekateri izkoriščajo.
SMUČANJE
VELESLALOM ZA EP
ŠVICAR HEINI HEMMI NAJBOLJŠI VELMU
Bernardi, najuspešnejši od Italijanov, je bil le deseti
ELM, 28. — Švicar Hecni Hemmi je danes zmagal v veleslalomu za evropski pokal. Ker ni bilo na sporedu v teh dneh tekem za svetovno prvenstvo, je bila konkurenca tokrat precej zahtevna, tako da so bolje uvrščeni na lestvici tokrat povsem zaostali in prepustili prva mesta občasnim, toda bolj kvotiranim smučarjem.
Takoj za Hemmijem, z zaostankom samih 10 stotink sekunde, se je uvrstil Andreas Wenzel, ki tekmuje za Liectenstein, sledila pa sta še dva domačina, Luscher in Good.
Med Italijani, ki so nastopili brez najboljših, je bil najuspešnejši Bernardi, ki je osvojil 10. mesto s skupnim zaostankom 3”70. *
Lestvica evropskega pokala je povsem nespremenjena, ker se prvo-uvrščeni niso udeležili prejšnjih tekem.
	VRSTNI RED	
1.	H. Hemmi (Švica)	2’28”57
2.	Wenzel (Liecht.)	2’28”67
3.	Luscher (Švi.)	2’29”53
4.	Good (Švi.)	2’30”48
5.	Frommelt (Liecht.)	2’30”56
	LESTVICA EP	
1.	Peter Miiller (Švi.)	50
2.	Gensbichler (Av.)	45
3.	Brunner (Av.)	41
4.	Kirchmair (Av.)	35
5.	Stoand (šve.)	26
		
MITING NA REKI
Borut Petrič najboljši
REKA, 28. — Na novoletnem mladinskem plavalnem mitingu na Reki, ki se ga udeležujejo mesta Rim, Trst, Moskva, Split in Reka, je bil sinoči najboljši slovenski plavalec Borut Petrič, ki tekmuje za mesto Split. Petrič je namreč izboljšal državni rekord na 400 m prosto (za kratke bazene) s časom 4’01”3.
Po prvem dnevu tekmovanja zanesljivo vodi rimska ekipa z 71 točkami, pred Splitom, ki jih ima 61. Trst je tretji s 56 točkami.
V tržaških vrstah se je odlično izkazala Peternel ova.
NOGOMET
PRED PRIJATELJSKO TEKMO
Bernardini zopet polemičen
Tehnični vodja italijanskih nogometnih reprezentanc Bernardini je zopet potrdil, da nima velikih •'diplomatskih sposobnosti. Tokrat je zašel v polemiko z genovskimi časnikarji.
V pričakovanju prijateljske tekme mladih reprezentanc Italije in SZ, ki bi morala biti v Genovi 20. januarja, je tamkajšnjo časopisje zahtevalo, naj Bernardini vključi v reprezentanco domačina Pruzza in Cacciatorija. Tehnični vodja pa se je pri tem spomnil, da publika v Genovi nikoli ni bila izredno radodarna z bodrenjem in da je že enkrat sprejela reprezentanco celo z žvižgi ter navijala za nasprotnike. Zaradi tega in, ker nima namena uporabiti dveh domačih igralcev, je Bernardini zahteval od zveze, da določi drugo mesto za to tekmo, češ da si Genova ne zasluži nastopa italijanske reprezentance.
Lahko je računati na zelo živahen odgovor zainteresiranih. Prvi so reagirali prireditelji, lokalna sekcija nogometne zveze, ki je izrazila svojo začudenje zaradi neumestnih izjav F. Bernardinija.
Giordano (Lazio) ali:
«Ko slava udari v glavo»
Srednjega napadalca rimskega prvoligaša Lazia Giordana, enega najbolj perspektivnih italijanskih mlajših igralcev, so včeraj ponoči aretirali, ker je žalil javnega funkcionarja.
Skupaj z dvema prijateljema je Giordano s svojim bmw z vso hitrostjo zavil v stransko ulico in sko-
raj podrl šefa politične kvesture, dr. Bramanteja. Slednji je udaril po avtomobilu, na kar se je nogometaš zagnal vanj. Funkcionar ga je vprašal za dokumente, odgovor pa je bil: «Jaz ne potrebujem dokumentov, ker sem igralec Lazia in me vsi poznajo.»
Sedaj so njega in ostala dva prijatelja prijavili zaradi žaljenja.
Ogorčenje na Škotskem zaradi srečanja s Čilom
GLASGOW, 28. — Škotska nogometna reprezentanca bi morala 6. junija prihodnjega leta odigrati prijateljsko tekmo s Čilom in to v San-tiagu.
Demokratična škotska javnost pa je ostro protestirala. Lider laburistične stranke James Sillers je pozval škotsko nogometno zvezo, da se odreče temu srečanju, saj, je dejal, v Čilu vlada fašistična hunta, ki še vedno nečloveško zatira narod.
Nesprejemljivo je torej, po Siller-sovem mnenju, da bi lahko Škotje igrali prav tam (v Santiagu), kjer je bilo ubitih veliko število demokratov.
	
F. 1 naj	Beckenbauer boljši v Evropi
PARIZ, 28. — Francoska nogometna revija «France Football» je tudi letos sestavila tradicionalno lestvico najboljših evropskih nogometašev leta. V tej posebni anketi sodelujejo športni novinarji iz vse Evrope.
LESTVICA 1976
1.	Franz Beckenbauer (Bayem)	91
2.	Rensenbrinck (Anderlecth)	75
3.	Viktor (Dukla Praga)	52
4.	Keegan (Liverpool)	32
5.	Platini (Nancy)	10
Beckenbauer je bil najboljši nogometaš Evrope že leta 1972, nakar je visoko priznanje dve leti zaporedoma prejel Cruyff, leta 1975 pa je bil «evropski nogometaš» Sovjet Blohin.
KOŠARKA
DREVI V PRVIH ITALIJANSKIH LIGAH
v v
GORIČAN! IN TRŽAČANI V GOSTEH VIDEMČANI PRED TEŽKO NALOGO
Tekmo Xerox - Brili bo prenašala italijanska televizija (ob 21.45)
A-1 LIGA
' Goriški Pagnossin, ki je še vedno na dnu lestvice s šestimi točkami, bo drevi v 3. povratnem kolu prve italijanske A-1 lige igral v Rimu s peterko IBP, ki se bori za vstop v finalni del prvenstva.
Goričani so v minulem kolu, v srečanju z državnim prvakom Sinudy-nejem, dokaj dobro igrali, pa čeprav so izgubili z devetimi točkami razlike (81:90).
V	drevišnjem srečanju z Rimljani pa bodo morali zaigrati na vse ali nič, da bi še lahko upali na vstop v finalni del. Za Goričane namreč, žal, obstajajo le matematične možnosti, da bi se lahko uvrstili v finalni del. Trenutno imajo le šest točk, šesti na lestvici (Canon) pa jih ima že 12.
V	enakem položaju so tudi Videm-čani, ki bodo drevi igrali doma proti bivšemu državnemu prvaku For-stu iz Cantuja. Res je, da so košarkarji iz Cantuja skoraj že finalisti, saj imajo kar 20 točk, res pa je tudi, da si Taurisanovi varovanci ne bodo morali privoščiti medle igre, kajti nasprotno bi sprožili hudo polemiko, češ da je bilo srečanje «domenjeno».
V 3. amaterski nogometni ligi igrata Gaja in Primorec vodilno vlogo. Na sliki: posnetek tekme med Primorcem in Gajo
ODBOJKA
V TRADICIONALNEM SREČANJU
Uciteljiscmki boljši
Učiteljišče — Gimnazija in Licej 3:1 (12:15, 15:1, 15:8 in 15:1)
UČITELJIŠČE: M. in š. Cotič, T. in V. Devetak, Uršič, Černič in Ba-gon.
GIMNAZIJA IN LICEJ: Devetak, Rustja, Frandolič, Sirk, Malič, Lavrenčič, Makuc, Jarc, Bukovec in Semolič.
SODNIK: Robert Pahor.
Tudi letos je bilo tradicionalno srečanje med goriškimi višjimi šolami. Tokrat pa je bilo v okrnjeni obliki, kaiti Trgovski zavod je bil na izletu in se zato srečanja ni mogel udeležiti.
Odbojkarsko srečanje je potekalo enosmerno. Dijaki gimnazije in liceja so bili učiteljiščnikom enakovredni le v prvem setu, ko so po ogorčeni borbi tudi zmagali. V ostalih treh setih pa so bili odbojkarji Učiteljišča znatno boljši.
V vrstah Učiteljišča so bili najboljši Venček Devetak, Štefan in Marko Cotič, v vrstah liceja pa je bil zelo uspešen perspektivni Frandolič.	Fabio Gergolet
KOŠARKA
V 1. SLOVENSKI LIGI
/1
’RIMUfc

Visoka zmaga Krasa v tekmi z Vrhniko
Sežanci so trenutno na sedmem mestu lestvice
Kras — Vrhnika 96:59 (42:25)
Igrišče v jahalnici. Gledalcev: 250. Sodnika: Skubin (Tolmin) in Lilik (Ljubljana).
KRAS: S. Brezec 4, Godnič 2, H. Brezec 29 (5:6), Mahnič 2, Novak 8 (2:5), Korljan 9 (3:3), Katonar 20, Kobe 6, Žiberna 7 (5:7), Trobec 5 (1:2), Žaro 4.
VRHNIKA: Gorenc 2, Fefer 9 (7:11),. Sivka 22 (4:7), Boncelj 1 (1:3), ščukovt 11 (1:1), Nagode 4 (4:5), Muha 4, Pahor 6 (2:3).
PROSTI METI: Sežana 23:16, Vrhnika 30:19. PON: Ščukovt (34) in Gorenc (36).
Košarkarji z Vrhnike so v Lipici visoko izgubili s Sežanci, ki so zopet nastopili v popolni postavi. Vrnila sta se Katonar in Žaro, ki v prejšnjem kolu v Murski Soboti nista nastopila.
Gostje so v Lipici malo pokazali. Bili so netočni v podajah in netočni v metih na koš, tako da so bili domačini za razred boljši. Trener
Grmek je dal priložnost vsem igralcem. Kadeta Novaka je pustil igrati ves polčas in dokazal je, da bi mu trener lahko zaupal tudi na težjih tekmah. V drugem polčasu so se Sežanci povsem razigrali, vendar so se posamezni igralci vse preveč spuščali v individualne akcije. V obrambi še vedno,igralci delajo napake, saj jim nasprotnikovi centri z lahkoto prihajajo pod koš.
Po 8. kolu so Kraševci na sedmem mestu na skupni lestvici. Zanimivost sežanske ekipe je v tem, da so vsa srečanja v Lipici dobili, na gostovanjih pa izgubili.
OSTALI IZIDI
Rudar - Fructal 102:81, Trnovo -Branik 95:101, Domžale - Jesenice 91:69, Pomurje - Elektra 63:106, Dolenjska - Ježica 86:73.
LESTVICA
Domžale 16, Dolenjska 12, Trnovo 10, Rudar, Branik, Elektra, Kras 8, Fructal, Ježica, Jesenice, Vrhnika 6, Pomurje 2.
Daš
Caglieris (Sinudyne), eden najboljših italijanskih košarkarjev
PARI DANAŠNJEGA, 14. KOLA
V	RIMU: IBP - Pagnossin
V	VIDMU: Snaidero - Forst
V	VARESEJU: Mobilgirgi - Alco
V	SIENI: Sapori - Canon
V	BOLOGNI: Sinudyne - Jolly
V	MILANU: Xerox - Brili
Slednje srečanje bo prenašala tudi italijanska televizija med rubriko «Športna sreda», s pričetkom ob 21.45.
A-2 LIGA
Tržaški Pallacanestro, ki je v nedeljo šele po podaljšku izgubil z genovskim Emersonom, bo danes i-gral na tujem, v Pesaru proti ekipi Scavolini, ki ima dve točki manj od Tržačanov.
Košarkarska zveza pa je medtem sporočila, da bodo morali Tržačani zaradi nedeljskih izgredov plačati kar 600 tisoč lir globe. Nedvomno hud udarec za tržaški klub, ki «živi» predvsem od vstopnine svojih navijačev.
Lombardi je seveda odpotoval v Pesaro prepričan v zmago svojih varovancev.
Zanimivo je, da je v tej ligi prišlo do nepričakovanega dogodka s strani Libertasa iz Brindisija. Vodstvo tega kluba je namreč izjavilo, da drevi Brindisi ne bo dopotoval v Genovo, kjer bi moral igrati proti Emersonu, ker zveza še ni rešila prošnje Libertasa, češ da bi to društvo lahko najelo novega Američana, ki bi nadomestil poškodovanega Vaughna.
PARI DANAŠNJEGA, 14. KOLA
V	PESÀRU: Scavoiini - Pali. TS
V	GENOVI: Emerson - Brindisi ?
V	RIETIJU: Brina - Cinzano
V	NEAPLJU: Cosatto - Lazio
V	MESTRAH: Vidal - Roller
Fernet Tonic uspešen
BOLOGNA, 28. — V anticipirani tekmi italijanske košarkarske A-2 lige je sinoči domači Fernet Tonic zanesljivo premagal turinski China-martini z 88:73 (50:43).
S to zmago je Fernet Tonic še vedno na vrhu lestvice s 24 točkami. Bolonjčani so bili v sinočnjem srečanju boljši nasprotnik predvsem po zaslugi razpoloženih Bariviere in Američana Pattersona.
Od gostov pa se je zopet izkazal Američan Grochowalski, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja.
Ekipi sta igrali z naslednjima postavama:
FERNET TONIC:	Franceschini
10, Masini 8, Bariviera 26, Rizzar-di 4, Di Nallo, Ghiacci, Anconetani 16, Sacchetti 2, Patterson 22.
CHINAMARTINI : Valenti 6, Man-delli 2, Vendemini 6, Delli Carri 5, Mitton, Manetta 2, Grochowalski 32, Riva 12, Paleari 8, Fioretti.
SODNIKA: Albanesi (Busto Arsi-zio) in Ciocca (Milan).
Nikolaj Andrijanov športnik leta SZ
MOSKVA, 28. — Za najboljšega športnika SZ v letu 1976 so, po anketi sovjetskih novinarjev, izbrali telovadca Nikolaja Andrijanova, ki je bil najuspešnejši športnik SZ na olimpijskih igrah v Montrealu.
Osvojil je štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto kolajno.
Ob vsem tem pa moramo omeniti še njegovo zmago v gimnastičnem mnogoboju.
AVTOMOBILIZEM
BUENOS AIRES, 28. — Argentinski prireditelji bližnje avtomobilske dirke za formulo 1, ki bo 9. januarja v Argentini, so najavili, da bodo že jutri skoraj vsa vozila formule 1 dopotovala v Argentino.
S tem pa seveda skušajo organizatorji pomiriti še zadnje «pesimiste», ki dvomijo, da bo do tega tekmovanja sploh prišlo.
HOKEJ NA LEDU
V nadaljevanju italijanskega prvenstva je Alleghe zabeležil še eno visoko zmago, tokrat na račun Bru-nica (18:6). V glavnem dvoboju kola je Gardena premagala Cortino s 4:2 in jo dokončno izločila iz boja za prva mesta, Bolzano pa je premagal skromni Val Pellice s 6:3. Na lestvici vodi Bolzano z 21 točkami pred Alleghe (19 in tekmo manj) ter Gardeno 17.
®|p -..f '	:
SK Devin uvršča več mladih tekmovalcev, ki se že dobro uveljavljajo na raznih tekmovanjih. Na sliki: mlada zastopnika SK Devin
Iiiiiiiiiiii limili tiiuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiimiiiiiiiTiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
V zaostali tekmi Bosna-Beko
Danes bo v Sarajevu zaostala tekma prve jugoslovanske košarkarske zvezne lige med domačo Bosno in beograjskim Bekom.
Kot je znano, tega srečanja niso odigrali zaradi okvare na semaforu. Kazalo je že, da bodo o «usodi» tega srečanja odločali za zeleno mizo. Nakar je le obveljala «športna pravica» in tekmo bodo igrali danes.
Srečanje, ki se bo pričelo ob 16.30, bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija.
HOKEJ NA LEDU
PESTRO DELOVANJE NAŠEGA SMUČARSKEGA KLUBA
Smučarji S K Devin opravili več tekmovanj
Devinski tekmovalci pa, žal, niso dosegli veliko uspehov
BOČEN, 28.
mladinskega turnirja v hokeju na ledu za «Trofejo šestih držav» so dosegli naslednje izide:
Švica — Bolgarija	17:2
Romunija — Madžarska	9:2
Italija — Avstrija	4:4
Po uspešni poletni sezoni na ski-rolkah so tekmovalci SK Devin u-pali da bodo tudi na smučarskih tekmovanjih želi podobne uspehe. Iz prvih tekmovanj teh uspehov ni.
Dne 11. decembra je bilo v črnem vrhu nad Idrijo pregledno tekmovanje članov SK Devin za izbiro najboljših za prva smučarska tekmo-V drugem kolu : vanja. Ekipo začetne sezone naj bi
sestavljali člani:	Žarko Fučka;
mlajši: Pavel Antonič: pionirji: A-leš Gruden, Boris Gruden, Giani Le-giša in ciciban: Elio Jori.
Na tekmovanjih v Ratečah 19. decembra in na Pokljuki 27. de-
cembra so tekmovalci SK Devin obstali na drugi polovici lestvice. Opravičil je več, kar daje zaenkrat še nerealno sliko sposobnosti tekmovalcev. Pionirji so namreč morali tekmovati v kategoriji mlajših mladincev, za nameček pa so začeli trenirati letos na snegu pre-kasno in niso še nadoknadili zamujenega. Naj dodamo, da v Ratečah je bilo tekmovanje za kategorizacijo, na Pokljuki pa je bilo tekmovanje za selekcijo za državno reprezentanco Jugoslavije raznih kategorij, to se pravi, da so nastopili na omenjenih tekmovanjih najboljši smučarji-tekači Jugoslavije, ki so že trenirali veliko dni na snegu.
PO AMERIŠKIH ANKETAH
Jimmy Connors številka 1
NEW YORK, 28. - Dve najtrij popularni ameriški teniški reviji «Tennis» in «World Tennis» sta objavili lestvico letošnjih najboljših teniških igralcev.
LESTVICI
«TENNIS»: 1. Connors (ZDA), 2. Borg (Švedska), 3. Nastase (Romunija), 4. Vilas (Argentina), 5. Oran-tes (Španija), 6. Ramirez (Mehika), 7. Panatta (Italija), 8. Dibbs (ZDA), 9. Solomon, 10. Tanner (ob, (ZDA).
«WORLD TENNIS»: 1. Connors, Borg, 3. Nastase, 4. Vilas, 5. Ramirez, 6. Orantes, 7. Dibbs. 8. Solomon, 9. Panatta, 10. Tanner.
V košarkarskem prvenstvu dečkov je bil tudi slovenski derbi med Borom B in Kontovelom. Na sliki: Ukmar vodi žogo, borovec Merku pa mu zapira
prostor
NOGOMET*;
V PRIJATELJSKI TEKMI
V	nedeljo v Doberdobu Mladost - Bonke
V	nedeljo, 2. januarja se bosta spoprijeli v prijateljskem srečanju nogometni enajsterici iz Ronk in Mladosti iz Doberdoba.
Tekma bo ob 14.30, na občinskem igrišču v Doberdobu.
PRUSNIK • GAŠPER ft»S8 ¥81 Sl
na plazu *>2.
Z Ahacem sva se odpravila k sosedu Paternelu. Tam sva kupila sladkor, jajca in nekaj medu. Nekako ob pol petih Popoldne sva se spomnila, da bi bilo dobro iti «domov», Ta hip se oglasi od nekod strojnica.
«Hudiči!» je siknil Ahac.
«Madona!» sem popravil jaz.
Prvemu rafalu se je pridružil drugi in tretji. Kar od vseh strani se je oglašalo. Nato so se oglasili na spodnjem koncu pri Peršmanu še naši. Dobro sem razločil angleške strojnice od nemških. Toda že so se oglasili nemški mino-tReti in bombe.
Pokalo je pol ure, pokalo je celo uro. Ne pokalo, temveč grmelo je, ko da bi se v gori utrgal plaz. Umaknila sva se Proti gozdu na Lobniško stran, kajti krogle so začele žvižgati ze nad našo hišo.
Fašisti so prišli iz Globasnice. Pri Rieplu na Gorici so trčile ob Koljino VDV patruljo. Kolja je bil hitrejši in je pzgal po njih. Nato so šli dalje. Vodil jih je Krautov mlinar iz Bistrice.
Bataljon pri Peršmanu ni slutil bližajoče se nevarnosti, Kajti pogosto so se kje culi kaki streli. Policisti pa so šli prav nad Peršmanovo hišo. Z dveh strani so nanjo usuli
strojnični ogenj. Bataljon se je brž pomaknil v Blajsevo osenco.
Bataljon je v ponovnem napadu prisilil sovražnika, da se je umaknil od hiš. Toda policisti so zatem napadli s podvojeno silo in prisilili, da se je bataljon spet umaknil na prejšnje položaje.
V srditih protinapadih je položaj pri Peršmanu nato prehajal iz rok v roke. Borba se je vršila do trde noči, nakar se je bataljon pomaknil na nove položaje.
Okrog desetih ponoč ipa se je nekaj esesovskih policistov v varstvu teme priplazilo do Peršmana. Vse so nagnali iz kleti. Otroci Bini, Cirlej, Lipej, Fride j, so ostali v hiši, druge so odgnali na dvorišče in jih začeli kositi z brzostrelkami. Nato so streljali v hišo in podrli gospodarja Luko, ki je držal Fridija in Bineja na rokah. Priskočila j<=* enajstletna Ančka in pobrala oba otroka ter z njima in Lipejem zbežala v klet. Tja je pobegnil še 10-letni Cirlej. V kleti je še ostala skrita 84-letna stara mati Frančiška.
Vtem sta že vdrla v klet dva policista in jih vse nagnala ven. Po hiši so že zažigali. Stara mati je zahtevala, naj po-gase. Policist pa je zavpil, naj bo tiho in ji v hrbet spustil rafal. Krogle so zadele tudi malega Lipeja, ki se je oklepal stare matere. Policista sta nato odšla iz hiše, ki se je že vnemala.
Tedaj je zajokal mali Fridi, ki je imel osem mesecev. Policista sta se vrnila. Večji policist je tedaj dal brzostrelko pajdašu, ki je bil manjše postave, in ukazal, naj ustreli dete. Ta ni hotel, zato je to storil sam.
Krogle so ubile Fridija, zadele pa tudi 11-letno Ančko, ki se je skrivala za štedilnikom. Zrušila se je s prestreljeno roko in čeljustjo.
Vse to je opazoval Cirlej, edini moški otrok, ki je preživel tragedijo Peršmanovega rodu. Tičal je skrit pod klopjo in čul, kako sta oba policista zadovoljno ugotovila:
«Sie sind schon erledigt! (So že pokončani!)»
Mislila sta namreč, da je mrtva tudi mala Ančka. Nato sta odšla, še prej pa so zažgali postelje. Ko je padel mali Fridi, je že močno gorelo.
Cidi in ranjena Ančka, ki je ležala na tleh med mrliči, sta ostala nepremična. Nato sta zbežala iz kuhinje in hotela reševati. Ker pa je močno gorelo sta se ustrašila in zbežala v grmovje pod hlevom, kjer sta bila skrita čez noč. Tam so Ančko našli partizani, jo obvezali in odnesli do Peternela, od koder so jo prepeljali v bolnišnico, živa je ostala tudi 7-letna Malka, ki je padla zraven matere na dvorišču in obležala negibna z ranjenimi nogami.
Ko smo naslednjega dne prišli, smo zagledali strašen prizor, že od daleč smo vohali dim. Iz ruševin se je še kadilo. Smrdelo je po ožganem mesu. Na dvorišču je ležala ubita Nanči, v naročju je imela svojo najmlajšo hčerkico. Kake štiri metre od nje je bilo truplo gospodarjeve sestre Katrce. Poleg nje sta ležala Peršmanov starejši sin in njegova enajstletna sestrica. Oče Lukej in stara mati, ki sta bila v hiši, sta zgorela.
Vse to se je zgodilo štirinajst dni pred poginom fašistične zveri. Še štirinajst dni in Nanči bi se lahko srečno smehljala! Kako si je želela, da bi dočakala poraz hitierjev-cev, kako si je želela konca vojne!
ZADNJI SPOPADI
Ahac, s katerim sva skupaj odšla v velikovško središče, se je po kratkem oddihu spet vrnil v štab koroškega odreda. Sam pa sem se odpravil v središče pokrajinskega odbora.
Nisem jih več našel v tisti imenitni lovski koči. Zaradi streljanja ob «slovesnem sprejemu», so jo raje zapustili in so poiskali malo višje v strmih pečinah črnega vrha novo središče. Tam je bilo tako strmo, da si se skoraj ubil, preden si splezal po zaledenih skalah do njih.
Tudi tu so bile prav dobre zemljanke z velikimi steklenimi okni. Imeli so radio; tod je bil tudi Agitprop.
Radio je že napovedoval zasedbo Berlina, šalili smo se na račun zahodnih zaveznikov, češ da napredujejo prav toliko metrov kot Rdeča armada kilometrov. Razporeditev sil na fronti smo namreč spremljali na zemljevidu z zastavicami.
Tiste dni sem obiskal tudi pokrajinsko tehniko. Pravkar so imeli v delu nemške letake, s katerimi smo pozivali vse resnične protifašiste za zadnji juriš proti Hitlerjevi Nemčiji.
Tiste dni smo dobili tudi obvestilo, da je padel inž. Milan Primožič. Ko je šel v Rož po nove prostovoljce, je trčil ob nemško zasedo med Podgorjem in Kvarjem. Silno nam je bilo vsem žal tega drznega in junaškega borca. Med zavr-ško konferenco smo se večkrat do solz nasmejali njegovim šalam. Bil je zelo dobre volje in vesel, da odhaja proti Rožu.
Zvedel sem tudi za borbe, ki so jih bili naši bataljoni. V Slovenjem Plajberku je že 9. marca I. bataljon Koroškega odreda s komandantom Grmekom in politkomisarjem Milošem na čelu obkolil močno policijsko enoto pri šošlnu, Ler-šnjaku in Piselnu. Vnela se je huda borba. Policisti so se zabili v poslopja. Partizani so bili večinoma domačini, ki so poznali teren. Med njimi so bili tudi šolšnovi. Bataljon je z bombami in pištolami pregnal policiste iz hiš.
Aprila pa je bataljon zavzel postojanko v Slovenjem Plajberku. Partizanski bataljon je 12. aprila obkolil župnišče in šolo, kjer so bili policisti z bunkerji in bodečo žico. Prostovoljni minerei so bili trije drzni domači fantje: Foltej, Oder in Hoberle. Splazili so se po trebuhu do betoniranih bunkerjev, iz katerih so moleli nemški mitraljezi. Foltej je razorožil mitraljezca, ki je dremal v betonu. Zatem so drugi jurišali na župnišče, nato pa še na šolsko poslopje. Petje partizanskih bojnih pesmi in vpitje na juriš je policiste tako zmedlo, da so se po kratki borbi vdali. Partizani so zažgali obe hiši, ki sta služili za postojanki.
(Atadaljevunje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun
za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
29. decembra 1976
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS . 61000 Ljubljan«, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI,
IzdaiaL-Jztr Č'an :,al'ianSk!l
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Trst
zveze časopisnih založnikov FIE£
URADNO POROČILO RODEZIJSKE RASISTIČNE VLADE
KRVAV BOŽIČ V RODEZIJI POLICIJA UBILA 45 OSEB
Britanski veleposlanik Richard odpotuje danes v Afriko na posvetovanja s tamkajšnjimi voditelji
NAIROBI. 28. — Voditelj rodezijskih nacionalistov Jošua Nkomo je danes v kenijskem glavnem mestu izjavil, da v Rodeziji ni «teroristične vojne», temveč da je v teku krvava borba za osvoboditev ljudstva Zimbabveja izpod kolonialist enega jarma. Ko je govoril o zadnjih pokolih, do katerih je prišlo v Rodeziji je Nkomo dejal, da so za to odgovorni rodezijski plačanci, ki morajo nekako opravičiti svoj obstoj.
Afriški voditelj, ki je pred kratkim ustanovil patriotsko fronto skupaj z drugim voditeljem ljudstva Zimbabveja Robertom Mugabejem, je pred svojim odhodom v Egipt o-bravnaval tudi vprašanje ženevske konference bodočnosti Rodezije ter o prehodu oblasti na afriško večino. Po njegovem mnenju mora konferenca do potankosti določiti prehod oblasti iz rok bele manjšine v roke večine. Položaj v Rodeziji je
sedaj izredno napet, je dejal Nkomo in belci bi hoteli na vsak način likvidirati voditelje afriških osvobodilnih gibanj in tudi njega samega.
Rodezijska vlada je danes objavila poročilo in podatke o zadnjih spopadih v Rodeziji. Iz njega je razvidno, da so rodezijske varnostne sile med božičnimi prazniki ubile 45 oseb, od katerih so nekatere bile gverilci, drugi pa naj bi bili civilisti, ki naj bi gverilcem pomagali. S temi žrtvami se je število mrtvih v letu 1976 povzpelo na 1.588, od začetka osvobodilnega boja, leta 1974, pa je bil ubit, po podatkih rodezijske vlade, 2.301 gverilec.
Predsednik ženevske konference o Rodeziji Britanec Ivor Richa-d bo jutri odpotoval v Afriko, kjer se bo sestal z voditelji šestih afriških držav, s katerimi se bo pogovoril o vlogi, ki naj jo prevzame Velika Britanija v dveletnem obdobju, med
•iiuiiiiii im um iiiii iiiiiiiiii m mil milil im ii(niiiiiiiifiniiiiiMiM<iiiiin iiiii im im n inni ii im n milni m mm
SKORAJ VSA ITALIJA POD SNEŽNO ODEJO
SLABO VREME PESTI EVROPO
Mrzel val na Finskem, temperatura padla na -25 stopinj
RIM, 28. — Vso Italijo in Evropo pesti slabo vreme, ki je marsikje povzročilo dokajšnje težave v prometu. Snežne zamete so zabeležili tudi tam. kjer jih ponavadi ni, kot na primer v Apuliji. Tudi v Julijski krajini, še zlasti v okolci Trsta, o tem sicer pišemo na tržaški strani, je sneg pobelil pokrajino.
Nenaden padec temperature je v Toskani pokril ceste s tenko plastjo ledu, med tem ko so griči pri Firencah in Sieni beli. Na Abetonu ter v hribih pri Pistoii je snežna odeja izredno visoka in ceste so neprevozne.
Cestna služba italijanskega avtomobilskega kluba ACI poroča, da je temperatura padla zelo nizko t,:di v Liguriji, saj je živo srebro zdrknilo pod ničlo tudi na ligurski rivieri, kjer se to dogaja le poredkoma. Vse gorske ceste so prevozne izključno z zimsko opremo, v Apeninih nad 100 m. ponekod tudi v nižjih lesah, so dališi cestni odseki popolnoma poledeneli. Zelo močno sneži v Piemontu, še zlasti ob francoski meji. na Tridentinskem, predvsem na Brennerju ter v Venetu v okolici Padove. Na avtocesti sonca ie cestišče ponekod poledenelo. V Benetkah in v Veroni so strehe prvič v letošnjem letu pod tenko snežno plastjo.
Izredne težave s prometom imajo v Belgiji. V Bruslju je zapadlo nad 10 cm snega, kar je za belgijsko prestolnico izreden dogodek. Parki so bili takoj prepolni otrok, ki so izkoristili priložnost in se posvetili sankanju. Mnogo manj zadovoljni so bili avtomobilisti in pa prometna policija. V teku dopoldneva so morali zabeležiti celo vrsto manjših in večjih trčenj. Mnogo bolj zaskrbljujoče je stanje v drugih belgijskih pokrajinah.
Sneg je zagrenil tradicionalna novoletna potovanja Londončanov, saj so ceste, ki peljejo iz britanskega glavnega mesta, pokrite z debelo snežno odejo in se promet odvija zelo počasi. Vremenoslovci pa predvidevajo še 72 ur slabega vremena.
čeprav so Finci navajeni na mraz, jih te dni prav pošteno zebe. Severno Evropo je zajel mrzel val, kakršnega ne pomnijo. V severni Finski so zabeležili 40 stopinj pod ničlo na jugu in v Helsinkih pa 26 stopinj pod ničlo.
letel v Švico s posebnim letalom sam holandski minister za sodstvo Andreas va n Agt. toda proti njemu še nimajo «zadostnh» dokazov, pa čeprav je Sovjetska zveza daia na voljo holandskim sodnim in policijskim oblastem celo goro dokaznega materiala. Sicer pa bo o teh čudnih odnosih odločala posebna komisija, ki jo vodi neki znan holandski sociolog, ki je član kraljeve akademije znanosti in ki ga je imenoval na to mesto sam pravosodni minister.
Medtem pa se zločinčeva žena Meta Menten, ki se je pred kakim dnevom vrnila iz Švice, pritožuje nad početjem «neznancev», ki da se stalno vozarijo pod okni njene vile in ji grozijo oziroma jo zmerjajo kot ženo vojnega zločinca.
Holandsko sodišče pa se bo moralo ukvarjati še z neko drugo podobno zadevo. Pred kasacijskim sodiščem je namreč pritožba bivšega esesovca, 58 letnega Lambertusa Loyena, ki ga je 14. decembra letos holandsko posebno sodišče v Roermondu obsodilo na dosmrtno ječo zaradi zločinov, ki jih je v letih 1942 in 1943 izvršil na Poljskem, ko je pobijal Jude v taborišču pri Brobujsku, ki je danes v Sovjetski zvezi.
katerim bo treba pripraviti prehod oblasti na afriško večino. Najprej se bo o tem pogovoril s predsednikom Zambije Kennethom Kaundo. Njegov obisk na afriškem Jugu bo trajal do 10. januarja, ko se bo vrnil v London, da bi pripravil ponovno sklicanje ženevske konference.
PO HUDIH IZGREDIH, KI SO ZAHTEVAH SMRT 24 OSER
Stopnjevanje napetosti v predmestju Capetowna
Policija ponovno streljala in ubila dva mlada črnca
Cerkvena gonja proli duhovniku ki so ga izgnali iz Čila
SASSARI, 28. — Nadškof sardinskega mesta Sassari je izjavil, da je zamenjava duhovnika Giuseppa Murinedduja, ki je poučeval verouk na znanstvenem liceju v Sassariju, dokončen. Murinedduja so čilske fašistične oblasti lani izgnale. Nadškof Carta je baje sprejel svoj u-krep na podlagi konkordata, ki predvideva, da je pouk verouka v šolali pod popolnim nadzorstvom cerkvenih oblasti. Nadškof svoje o-dločitve ni obrazložil, poudaril pa je, da se bo postavil po robu vsem pritiskom, da bi sklep preklical.
Odločitev cerkvenih oblasti je, kot razumljivo, povzročila val protestov. Mladinska federacija PSI je ožigosala zamenjavo duhovnika Murinedduja kot grobo kršitev svobode učenja ter kot dejanje, ki je presunilo sardinske protifašiste. Cerkvene o-biasti so prepovedale poučevanje človeku, za katerega je bil to edini vir dohodkov. Potem ko so ga iz Čila izgnale Pinochetove fašistične oblasti, je Murineddu sedaj žrtev gonje, ki jo je uprizorila cerkvena oblast. Primer duhovnika Murinedduja ponovno odpira vprašanja odnosov med cerkvijo in državo: s tem v zvezi je mladinska socialistična federacija mnenja, da bi na italijanskih državnih šolali nastavitev veroučiteljev mo-ala biti odvisna od državnih oblasti, nikakor pa ne od cerkve.
Prflicrs proli,,
fašistu v Genovi
GENOVA, 28. — Jutri se bo po kratkem postopku začel proces proti neefašistu Mauru Meliju, ki ga obtožujejo nedovoljene posesti orožja. Karabinjerji so baje tudi ugotovili nekatere povezave med Melijem in teroristi, ki so umorili sodnika Occorsia. V njegovi sobi v penzionu «Mediterraneo» so karabinjerji dobili tri samokrese, 160 milijonov lir v bankovcih ter ponarejene osebne izkaznice. Denar je baje «umazan» se pravi, da gre za plen ropov in morda celo za odkupnino nekaterih ugrabitev.
«machete», sekire, bodala in grčaste palice in živalsko navalili na študente: kolikor lih niso umorili, so jih pa grozno pohabili.
Utrjuje se domneva, da so divjaške «Bače» podprli policijski agenti, ki naj bi streljali v vrste študentov in drugih prebivalcev Nyan-ge oz. Guguletuja (slednji so pristali na predlog «črnega božiča») Nekateri očividci to izrecno poudarjajo, sicer pa je znano, da je policija junija povsem odkrito ščuvala pripadnike plemena Zulu proti demonstrantom v Sowetu.
Medtem so se nemiri razširili v Lango, kjer so policisti danes u-strelili dva mlada Afričana. Bila naj bi v sprevodu kakih 500 temnopoltih demonstrantov, ki so obmetavali s Kamenjem policijska vozila. Skupno število ubitih črncev je torej naraslo na 26. (dg)
MORAL BI BITI DANES, VERJETNO PA BO 4. JANUARJA
Odložen sestanek med sindikati in vlado glede vprašanja EGAM
Ogorčenje CGIL-CISL-UIL, ker vlada ne spoštuje sprejetih obvez
CAPETOWN, 28. — V predmestnih črnskih. naseljih Nyanga in Gugiile-tu, kjer je bilo v nedeljo in ponedeljek ubitih med hudimi izgredi najmanj 24 oseb, se je položaj nekoliko umiril, vendar je čutiti še dokajšnjo napetost, število smrtnih žrtev je po vsej verjetnosti precej višje: iskanje trupel se je namreč sistematično pričelo šele danes
Nadrobnejša preiskava ie pokazala, da gre krivdo za pokol naprtiti v prvi vrsti prav delavstvu plemena «Baca», ki se edino ni hotelo pokoriti pozivu mladincev, naj namesto božičnega praznovanja rajši primerno počasti spomin po uradnih podatkih 400, dejansko pa menda kakih' 3.000 padlih za svobodo izpod rasističnega jarma junija letos v johannesburšksm črnskem «getu». Soweto. Delavci so prijeli za dolge, ukrivljene nože
...............................................................................iiliimilllliiiiiiniiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiilHillliiiiiniiiiiniimiimMlllMr
ŠTEVILO UGRABITEV SE JE V PRIMERI Z LANSKIM (65) SKRČILO ZA 30 0DST.r NARASLE PA 50 ODKUPNINE
1976 ugodno za «industrijo ugrabitev» v Italiji 50 milijard lir odkupnine za izpustitev 45 oseb
Vsakih osem dni izginil človek ■ Po številu ugrabitev prvači Lombardija ■ Zadnja žrtev je priletni neapeljski bančnik Fabbrocini, ki je bil izpuščen včeraj proti plačilu slabe milijarde ■ Tesna vez med ugrabitvami in terorizmom
RIM, 28. — Kot strela z jasnega je padla v sindikalnih krogih vest, da jutri ne bo napovedanega sestanka med federacijo CGIL - CISL -UIL in vlado o vprašanju državne ustanove EGAM, ki je pred kratkim najavila razpust oziroma likvidacijo sedmih podjetij, s čimer bi ostalo na cesti 18.200 delavcev. Prizadeta podjetja naj bi se zadolžila skupno za 875 milijard lir.
Sindikati niso prejeli iz vladnih krogov ustreznega vabila, a vladno predsedstvo je na zadevno vprašanje odgovorilo, da jutri ni na dnevnem redu nikakega podobnega sestanka. To je sprožilo med sindikalisti hudo zaprepadenost, kolikor se je vlada svojega dne izrecno obvezala, da se bo pred sprejetjem ukrepov za preustrojitev ustanove EGAM o zadevi posvetovala ne le s člani parlamenta, temveč tudi z družbenimi silami.
Udarec za sindikate je- tem hujši, pravi, nota CGEL . CISL - UIL, kolikor bo brez predstavnikov delavstva, ki je zaposleno v ogroženih podjetjih, težko zasnovati učinkovito in delavcem povoljno strategijo za rešitev ustanove. Sestanek sindikati -vlada sicer bo, toda šele prihodnji mesec, menda 4. januarja, torej po posvetu ministrskega sveta o zadevi.
Popoldne je predstavništvo federacije na sestanku z zastopniki kemijskih delavcev, gradbincev, rudarjev in delavcev mehanske industrije na novo proučilo nastali položaj in napovedalo, da bo pripravilo poseben dokument, ki ga bo predložilo vladi. V dokumentu bo med drugim izražena zahteva, da se ustanovi EGAM odvzame pristojnost nad podjetji, ki delujejo na železarskem, me-hansko-tekstilnem in področju specialnih jekel.
Z druge strani je sindikalna federacija CGIL - CISL . UIL za Sardinijo najavila, da bo 4. januarja v Cagliariju zasedanje o rudarski problematiki v luči položaja ustanove EGAM.
Medtem se iz doline Val Ridanna na italijansko - avstrijski meji širijo protesti sindikalnih predstavnikov, ker bi v sklopu likvidacije podjetij
RIM, 28. — Uradni podatki kažejo. da je bilo od začetka januarja do božiča letos v vsej Italiji ugrabljenih 45 oseb, kajpak premožnih, za katerih izpustitev so prizadete družine plačale skupno 50 milijard lir odkupnine. Z drugimi besedami: vsakih osem dni je izginil človek, a nekateri od ugrabljencev se še vedno nahajajo v rokah neznanih lopovov.
Statistika tudi navaja, da je bilo lansko leto izpeljanih 65 ugrabitev, torej 20 več, kar pomeni, da se je njihovo število letos skrčilo za 30 odstotkov. Zredčenju tovrstnih kriminalnih dejanj pa naj ne bi botrovala morda zmanjšana učinkovitost mogočnega aparata, s katerim razpo lagajo ugrabiteljske tolpe, temveč pogumna poteza milanskega namestnika državnega pravdnika Ferdinanda Pomaricija, ki je družinam u-grabljencev prepovedal vsakršna po. gajanja z banditi, zlasti pa izplačevanje odkupnin. Učinkovitost ukrepa, ki je sprva sicer razdvojil ne le lombardijsko, temveč italijansko sodstvo sploh, je nesporna: od 4. februarja do 8. marca, torej v samih 32 dneh je bilo v Milanu ugrabljenih 5 oseb; odločni nastop Pomaricija je dobičkariosno dejavnost ugrabiteljev
RIM, 28. — Na letališču v Fiu-micinu so aretirali 23-letnega Kitajca Fong čunh-kona, ki je prihajal iz Bangkoka in ki je imel pri sebi 3 kilograme heroina v skupni vrednosti 400 milijonov lir, Mladenič se je zdel carinikom sumljiv predvsem zato, ker je bil kovček, ki ga je imel s seboj zelo težak. Potem ko so ga odprli so ugotovili, da je bilo v njem mamilo. V prejšnjih tednih so na letališču v Fiumicinu izvedli šest podobnih operacij.
Vojni zločinec Pieter Menlen
(Nadaljevanje s 4. strani)
za velikodušno holandsko sodišče mnogo premajhna kazen. In zato se postavlja vprašanje, ali niso z njim ravnali preveč v «rokavicah». To pa zaradi njegovih «poznanstev» s samimi holandskimi vladnimi vrhovi. In sum je upravičen. Sum je še bolj upravičen tudi zaradi dejstva, da je mož pobegnil iz svoje vile iz Amsterdama le dobri dve uri pred prihodom policije. To se pravi, da jo bil mož še sedaj opozorjen, da mu grozi nevarnost Drcd aretacijo. To se torej pravi, da ima mož še danes prijatelje in morda celo somišljenike v samih holandskih vladnih oziroma oblastvenih vrhovih. Sicer je res, da je brž po njegovem odkritju v Švici pri-
Sneg je povzročil dokajšnje lozuvu ludi tržaškim, avtomobilistom
ustavil za šest mesecev in pol, kolikor časa je bilo pač potrebnega zločincem, da zasnujejo novo strategijo.
Objava gornjih številk, iz katerih je razvidno, da je v tekočem letu ugrabiteljstvo nekoliko popustilo, sovpada z iztekom leta, ko je pač treba javnosti na pragu novega leta postreči ne morda s turobnimi, marveč s spodbudnimi, če že ne razveseljivimi novicami, ki jih v zdajšnjih težkih gospodarskih in političnih razmerah tako pogreša. Kockica sladkorja torej, ki naj nam za kratek, prekratek čas odpravi grenak okus v ustih.
V resnici niso navedeni podatki spodbudni. Prvič, ker je ublažitev delovanja ugrabiteljske industrije zgolj navidezna:	število izginulih
bogatinov je res upadlo, povečale pa so se odkupnine (v enem primeru je izplačana odkupnina celo presegla milijardo, zahteve pa so šle tja do 3 milijard za posameznika) ter z njimi sredstva za financiranje nadaljnjega zločinstva. Drugič pa, ker je k navideznemu pojemanju ugrabitev prispeval en sam človek, dr. Pomarici, ne pa sodstvo kot tako oziroma policija, karabinjerji in drugi, ki imajo nalogo ščititi dr žavljanovo varnost. Ni naključje, da je sam notranji minister Cossiga pred kratkim z drugimi besedami dal razumeti, da nosi precejšnjo od govornost za stopnjevanje vsakovrstnega nasilja v državi prav sodna oblast.
Trditev zadeva sodne postopke proti krivcem raznovrstnih atentatov, zlasti pa strašnih pokolov s političnim ozadjem začenši s tistim na milanskem Trgu Fontana leta 1969. Prav imajo politologi, ko pravijo, da se naraščajočemu terorizmu nikakor ne gre čuditi, še najmanj pa se mu imajo čuditi in ga obsojati tisti, ki so neposredno odgovorni za nastali položaj. V parlamentarni demokraciji, kakršna bi morala biti italijanska, prehajajo vajeti oblasti po določenih časovnih obdobjih iz ene roke v drugo; skratka, gre za izmenjavo različnih političnih sil v vodstvu države, kar omogoča sistematično blažitev družbenopolitičnih trenj, da ne prerastejo v pravi konflikt, ki ima lahko za logično posledico zrušenje demokratične ureditve in njeno nadomestitev z diktaturo.
No, tega pri nas nimamo. Oblastvenega aparata se kakor klop drži konservativnoklerikalna stranka, ki ni zmožna vladati, a se kljub temu krčevito upira možnosti, da bi jo na «prestolu» zamenjale nove, sveže sile, tiste, ki so jim izrazili naklonjenost volivci junija letos in lani. Posebno težko napako pa je tako imenovana večinska stranka storila s tem, da skozi leta sistematično zanemarja in bojkotira eno redkih bogastev, s katerimi razpolaga danes Italija: mladino. Mladi so do kraja siti dosedanjih političnih iger, zadihati hočejo čistejšega zraku, pa ne morejo. Kaj jim potlej preostaja? Nasilje, korak do krvavega terorizma pa je kratek, tembolj še, če se mladinci puste strumentalizirati od mračnih sil, ki jim je na tem, da izpodkopljejo temelja demokracije, pa naj bo še tako zrahljana.
Cernu toliko o terorizmu, ko pa je govor o ugrabiteljstvu? Zato, ker prihaja čedalje bolj do izraza, da se milijarde od odkupnin za ugrabljence stekajo v «črne» blagajne, s katerimi nacifašistična internacionala financira prevratniške poskuse ter v domeni ali ob potuhi, ako že ne po naročilu raznoterih oddeljenih organov gonijo naprej strategijo napetosti in nekakšnih nasprotujočih si skrajnosti (desničarske in levičarske), da s tem preslepijo ljudi. Dva
ske Amos Spiazzi, vpleten v prevratniške dejavnosti neofašističnega gibanja Rosa dei venti (bil je tudi v vrstah obveščevalne službe vojske SIOS) ter finančni častnik Sira-gusa, vpleten v nacifašistične bombne atentate iz L 1971 na Tridentinskem.
Pomembno vlogo pri ugrabitvah oz. prevratniškemu terorizmu igra kajpak tudi sicilska mafija, ki je razpredla svojo mrežo tako rekoč po vsej državi, deluje pa po naročilu. Preostaja torej le še vprašanje, kam se je steklo 5Ó milijard od letošnjih odkupnin.
Toda povrnimo se k podatkom o u-grabitvah. Največ jih je bilo v Kalabriji: 11 proti lanskim 7. Sledijo po vrsti naslednje dežele: Lombardija 9 (lani 14), Piemont 6 (8), Sardinija 6 (12), Lazio 5 (9), Toskana 4 (3). Kampanija 2 (0), Sicilija 1 (3), Emilija - Romagna 1 (1). Nobene ugrabitve niso zaznamovali v Benečiji - Venetu (lani 5), na Tridentinskem - Gornjem Poadižju, v Furlaniji . Julijski krajini (ako izvzamemo domnevni poskus ugrabitve industrijca Hausbrandta), Liguriji (lani 2), Umbriji, Markah, Abrucih, Moliseju, Bazilikati itd.
Zadnja ugrabitev je bila izpeljana 21. t.m. pri Neaplju, žrtev pa se je ravno danes vrnila domov, potem ko so družinski člani plačali neznani tolpi nekaj nad 900 milijonov lir (končni odkupninski obračun za 1. .1976 se suče tore,j okoli 51 milijard, ako seveda pred koncem leta ne izgine še kdo). Gre za 78-letnega bančnika Antonia Fabbrocinija, ki mu je žena Michelina povila kar 11 otrok. Banditi so ga izpustili nekje pri Avellinu. Priletni možakar, ki ima tudi veliko kmetijsko podjetje, je karabinjerjem, dejal, da so ugrabitelji z njim dobro ravnali. Preiskovalci so že priprli štiri osebe, ki naj bi pripadale krajevnemu organiziranemu kriminalu.
Takoj po ugrabitvi pred tednom dni je neznanec telefonsko javil e-nemu od Fabbrocinijevih sinov, da so mu očeta odpeljali samozvani na-pisti, to je pripadniki oboroženih proletarskih oddelkov — NAP, ki so tesno povezani z lažnimi borci za komunizem — rdečebrigadisti («brigate rosse»), o katerih se je po nedavnem bombnem atentatu na Trgu Arnaldo v Brescii razširil nepotrjen glas, da so povezan; z nacifašistič-nim gibanjem «Nuova Fenice», (dg,
NOVOLETNA GOSTA
Neka francoska družba, ki se ukvarja s statistiko in z anketami, je objavila rezultat ankete, ki jo je izvedla po nalo-gu bordojskega dnevnika «Sud-ovest», ki ima največjo naklado v vsej Franciji. Hoteli so namreč vedeti, s katerimi osebnostmi bi Francozi najraje preživeli zadnji dan letošnjega leta. Rezultati so bili dokaj presenetljivi: Francozi so se odločili v prvi vrsti za kolesarskega prvaka Poulidorja. takoj za njim pa je reakcionarni škof Lefebvre. Za to dvojico je dokajšen prepad, za njo pa prihajajo socialističen voditelj Mitterrand vodja golistov Chirac in drugi. Predsednik Valéry Giscard D’Estaing je komaj na šestem mestu, za njim pa prihaja notranji minister Raymond Barre, ki se je, kot kaže, Francozom, zameril zaradi davčne reforme, ki so jo izvedli pred kratkim.
IZUMRLA VAS
Po smrti župana Alberta Bay-lea, ki je umrl za kapjo prav na predvečer božiča, je vasica Saint Symphorien v francoskih Alpah ostal popolnoma brez prebivalcev. Bayle ie bil namreč župan že 15 let, sledil pa je očetu, ki je bil prav tako župan. Iz vasi so se prebivalci počasi izseljevali, dokler ni 74-letni Albert Bayle ostal sam.
EGAM morali bržkone zapreti tudi rudnik svinca in cinka Monteneve v občini Racines (23GO m nadmorske' Višine). Rudnik zaposluje 95 delavcev in pomeni glavni vir dohodkov za gornji del doline. Obrat je trenutno zaprt zarad; počitnic, steči pa bi zopet moral 4. januarja. Ko bi se to ne zgodilo, bi ostala brez kruha polovica družin v dolini, (dg)
BRESCIA, 28. — Zdravstveno stanje karabinjerskega podčastnika Giovannija Laia, ki je bil ranjen v atentatu 16. decembra na Trgu Arnaldo da Brescia, se je po zadnjem operacijskem posegu odločno izboljšalo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiNiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiii1iiiijliiiiiiiiiini|||||||ll|„llimi|,l|,ll,l|lll|llulllllllinJI|1||||||||||||||B
Dobri odnosi do verskih skupnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
mo prav nič spreminjati, obenem pa ne nameravamo popuščati nikakršnemu preseganju z zakoni in u-stavo postavljenih okvirov delovanja verskih skupnosti na katerem koli področju.»
Ko je govoril o pojavih klerikalizma in sektaštva je Kolman dejal, da so korenine obeh pojavov globoke in da zlasti protinarodno obnašanje dela katoliškega klera med drugo svetovno vojno še ni pozabljeno. Ob tem pa je tudi opozoril na stališče, da je tudi sektaštvo do religije in vernikov povezano s sektaštvom v odnosu do ustave, vloge ZK, države, Socialistične zveze, Zveze socialistične mladine itd. «Z zadovoljstvom pa lahko v zvezi s tem ugotovim — je poudaril Kolman — da imamo med verniki in tudi med naprednimi duhovniki zaveznike v boju zoper poskuse oživljanja klerikalizma oziroma neoklerikalizma ter za preobrazbo rimskokatoliške cerkve na Slovenskem v duhu koncila ter naše deklarirane politike. Zgodovinsko vlogo je pri tem odigralo tudi Slovensko duhovniško d~uštvo.
Na koncu svojega intervjuja je na izrecno vprašanje odgovoril:
«Že papež Janez XXIII., humanist in oče koncila, je o SFRJ in o osebnosti predsednika Tita rekel dosti pohvalnega. Sedanji papež Pavel VI., s katerim sem se imel priložnost večkrat srečati in pogovarjati, ravno tako z izbranimi besedami govori o nas in si tudi prizadeva, da bi bili naši medsebojni odnosi kar se da dobri. Za gotovo ne kršim nikakršnih diplomatskih protokolarnih navad, če omenim tisto, kar mi je dejal sedanji papež pred mojim odhodom iz Rima, saj je domala povsem enako dejal še ob vrsti drugih priložnosti — tudi javno. Med drugim je dejal, da visoko ceni in spoštuje osebnost predsednika Tita, pod vodstvom katerega je SFRJ dosegla visoko stopnjo razvoja družbenih odnosov, gospodarstva in o-sebnega standarda. Nadalje je papež Pavel VI. rekel, da visoko ceni politiko Jugoslavije, ker meni, da
takšna, kakršna je, daje stalen pri-e vek v boju za mir v svetu. In zgovorna primera: podpolkovnik yoj-• še Je dodal, da so v Vatikanu in on
sam zadovoljni z odnosi države do cerkve, predvsem zato, ker ima cerkev svoj prostor in pogoje za mirno delovanje, morebitni problemi pa se rešujejo sporazumno.»
VČERAJ V KOPRU
Posvet o položaju verskih skupnosti
KOPER, 28. — Verska komisija pri skupščini obalne skupnosti je danes organizirala v Kopru posvetovanje vseh štirih verskih skupnosti, ki delujejo na obalnem območju. Udeležili so se ga med drugim predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, predsednik obalne skupščine dr. Branko Furlan in koprski škof dr. Janez Jenko. Osrednja tema pogovorov je bilo izvajanje letos sprejetega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Predstavniki verskih skupnosti so sprožili več praktičnih vprašanj, kot so na primer lokacije za nekatere verske objekte v Portorožu, Ankaranu in Semedeli. Na posvetovanju so med odprtim in odkritim pogovorom ugotovili, da je zakon o verskih skupnostih nadaljnja stopnica U uveljavljanju ustavnega načela o svobodi veroizpovedi, da pa bo seveda potrebno še naprej delati za rešitev raznih vprašanj v duhu ustavnih določil in omenjenega zakona.
L. O.
Še o «Cavtatu»
RIM, 28. — Ministrstvo za trgovinsko mornarico je izdelalo zakonski osnutek, ki ga bodo predložili ministrskemu svetu in s katerim določajo višino sklada za delo v zvezi z jugoslovansko ladjo «Cavtat», ki se je pred dvema letoma potopila pred Otrantom in ki ima v sebi nad 900 sodov strupenega svinčevega tetraetila in tetrametila. Ministrski svet bo o tem razpravljal najbrž na prihodnji seji, ki bo v četrtek. Višji svet za zdravstvo je pred kratkim izrazil mnenje, da je sode treba na vsak način potegniti na površ je, ali pa jih nekako nevtralizirati.
Če bo italijanskim izvedencem u-spelo potegniti sode tetraetila na površje, bo treba na kopnem urediti posebno skladišče, kjer bedo hranilnike izpraznili, vendar tako, da ne bi onesnažili okolja. Med dviganjem na površje bi hranilniki utegnili tudi počiti, zato je svet za zdravstvo- določil, da je treba okrepiti študije tokov ter nadzorovati ribiški ulov na tistem področju. Poleg tega preučujejo možnost, da bi ribolov prepovedali. V januarju bodo dekenčab preučevanje primerkov, ki so jih v prejšnjih mesecih vzeli na dnu pri potopljeni ladji.
Uspeli «ži^ilija» v Zahodni Nemčiji
BONN, 28. — Sovjetska verzija Lata 124 «žiguli» ima čedalje več uspeha v Zvezni republiki Nemčiji. O tem poroča sovjetska agencija TASS v svojih gospodarskih poročilih. Uspeh se je začel leta 1974, v letošnjem letu pa se je še okrepil, saj so jih v Nemčiji prodali kar 14 tisoč, se pravi 40 odst. več kot v prejšnjem letu. Uspeh sovjetskega avta gre pripisat: predvsem zmerni porabi bencina in dokajšnji trpežnosti.
FIRENCE, 28. — Agenti letečega oddelka kvesture v Pratu so v sodelovanju s kolegi toskanske kriminalistične policije preprečili ugrabitev mladega industrijca in aretirali šest domnevnih ugrabiteljev.
PIZA, 28. — Agenti političnega od-delka pizanske kvesture so danes a retirali pet desničarskih pretepačev obtoženih, da so surovo pretepi 20-letnega akvista levičarske izvan parlamentarne skupine «lotta conti nua» Micheleja Bracalonija.
KAIRO, 28. — Pr; naselju Maadi kakih 16 km južno od Kaira je prišlo do silovitega trčenja med potniškima vlakoma, pri katerem je bilo laže ali huje ranjenih 42 oseb. Nesreča se je pripetda, ker je potniški vlak od zadaj trčil v drugo potniško kompozicijo, ki je bila ustavljena tik pred železniško postajo.