295
Slovenska pesmarica.
* Slovanska beseda. Pesmi za veselice. Zložil J. Fleišman. Založil J. Giontini v Ljubljani. 3 zvezki; zvezek po 40 kr.
Vse te pesmi od konca do kraja je zložil gosp. J. Fleišman, kterega pesme poje že davno narod naš. To pa je vsakemu skladatelju najčastneja kritika, ako more reči, da pesmi njegove prepeva narod. Pesmi sicer presojati in reci: „ta je lepa, ta še lepša" itd. ni lahka stvar, kajti enemu se dopada ta, enemu ta, kakor je enemu rudeča barva bolj všeč memo bele, drugemu modra bolj kot rumena itd. Marsiktera pesem pa še le po pravem pevcu ali pravi pevki dobi veljavo. Tudi ni vse eno, kdo da pesem posluša in jo potem kri-tikuje: ali je poslušavec veselega srca, ali je čmeren itd., in ali se pesem prvikrat sliši ali večkrat itd. Vidi se tedaj iz vsega tega, da ni čuda, ako sodi ta o isti pesmi tako, uni drugači. Se ve, da pri tem ne mislimo na sekirice umetnosti,  po kterih je pesem zložena, zakaj
v tem oziru kritika ne more biti tako lahko premen-ljiva, ampak mi mjslimo le na to, kako dela pesem na svoje poslušavce. Ce se enemu, na priliko, v teh zvezkih najbolj dopada izvrstna pesem „do groba", drugemu „o bitvi", temu „citre", unemu „sila spomina", enemu ^pozdrav Slovana", drugemu „domovina Slovana", še drugemu „Napitnica" itd., se ne predrznemo reči, da ne bi si izbrali drugi še druge za najlepšo. Zato jih je g. Fleišman dal 24 na izbiro za cel zbor, za čvetero-, za dvo- in samospev, in v tem poslednjem zopet ene za sopran, druge za tenor, bariton in bas. Besed za svoje napeve pa si ni izbral samo od pesnikov v slovenskem jeziku, temuč je segel tudi po besede Preradovičeve, Trnskove in nektere narodne jugoslavenske, da sije tako razširil polje, na kterem naj se pojo njegove pesmi. In tako se nadjamo, da bojo tudi te najnovejše pesmi Fleišmanove povsod radostne sprejete in da jih bodemo kmali slišali prepevati tu in tam, čeravno so nektere dosti težke za učenje; al ravno to^je, da tako pesem pevec potem toliko srčneje poje. Želeli bi pa bili, da bi ti zvezki bili brez tiskarnih pogreškov in da gosp. Fleišman tiste pesmi, kterim je sam besede zložil, bi bil dal popraviti po izurjenem pesniku, ali še bolje, da bi Pegaza prepustil celo drugim. Vsega ne zmore vsak.                                                                            **
* Slovenske pesmi za čvetere moške glase. Zbral, nekaj lastnih pridjal in izdal Gregor Tribnik, posestnik glasbine učilnice v Celji. Tiskom jermenskega monastira v Beču 1864.   Cena 50 kr.
Zbirka ta obsega večidel znane in povsod po Slovenskem prepevane pesmi; med 20, kijih ta prvi zvezek obsega, so nam neznane le „Cuješ li Kato (Katrica) ?" in pa „Slavčeku." Namen izdateljev, kteri misli sčasoma v 6 zvezkih 120 pesem v tej prav lični obliki vin ročnem formatu, kteri je podoben zlasti na spodnjem Stajarskem zlo priljubljeni „Pesmarici" na svitlo dati, je zlasti ta, da pevcem slovenskim iz obilih pesem poda najlepše in po prav nizki ceni. Gosp. Tribnik je ta namen hvalevredno spolnih Ker pa ponatiskovanje tacih pesem, ktere niso obče blago, se more zgoditi le po dovoljenji različnih založnikov, je izdatelj gotovo se porazumel ž njimi, da jih brez zadržka more jemati v svojo zbirko, ktera se tudi v tem odlikuje memo marsikterih druzih, da je skrbno pazil na natis brez pomot in pogreškov. Ce so pomote tiskarne že zoprne v berilu, tem več so zoprne v pesmi, ki se s petjem nosi po svetu, posebno takrat, ako jih pevec ne ve popraviti; še huji pa so pogreški v muzičnem stavku, ako kvarijo značaj in vrednost pesmi. Vsemu temu si je prizadeval g. Tribnik v okom priti. Pesem „Slavčeku", ki jo je zložil gosp. izdatelj sam, je prav prična pesmica, ki bode menda kmali domača po naših okrajnah. In tako želimo marljivemu izdatelju, da pevci v čitavnicah in vsi drugi prav obilo segajo po tej zbirki in mu polajšajo izdavanje obljubljenih zvezkov. Le to ni pravo, da se te pesmi dobe samo pri izdatelju v Celji in da jih ne prodajajo tudi knjigarnice vse; marsikdo kupi, kar mu je pri roki, pa pusti, kar mu je od rok. Naj bi g. izdatelj to drugače napravil, da bode za-nj koristneje, pa tudi pevcem priložnejše.                                                            —v—
* Pesmi z napevi za cerkev in šolo. Izdal A. Vavken, učitelj v Cerkljah na Gorenskem 1864. Prodaja jih bukvar Giontini v Ljubljani.
Dobili smo tudi za cerkveno in šolsko petje pesmi, ki jih je izdal dobro znani g. Vavken. Podala sta mu gospoda Belar in Smolej mnogo napevov in tako mu pomagala še k veči vrednosti tega dela, kterega pripravnost bodo vsi radi priznali, ki take pesmi v cerkvi ali šoli rabijo.                                                       —r—