V teni smislu se \ese-lrmo začetka XVII. olimpijskih iger z iskreno že-
biL V1 Je rl<
'"PiaJaL*1 *en'h
< "*k ■ V vrsti  k'	tra
riir v ozkih okvirih me ia zmagovalci pripadajo. Z njihovimi uspehi se bo-
duha m upornosti, pripravljenosti in sposobnosti ljudi, da uresničijo svoje želje in sne.
Brez dvoma je, da nam bodo XVII. olimpijske igre nudile mnogo takega zadoščenja. Prav goto-
6vetu
dem tisoč
‘“»mna pla6ana
Postale I
▼ gotovini gruppo
Cena 35 lir
TRST, nedelja 28. avgusta 1960
Leto XVI - Št. 206 (4669)
V
v
od vseh rekordov.;;
V VVtt S° 86 za£elR
?	* °]impijske i-
*iit)bnl:- ^ ^ačele so se s
„ °"CtlO gr-..
g^to> z izpu-lobic ocev belih go-k»jSeV-^ak‘	je,
>t:ro s to ge-
***** dneh, ki Nn0 j! .‘.-Penijo 'še
f >i*°v d ki VnaSa‘
budi in dusR naših S>te .Zalerrvnjujejo ho-°lična’ ‘mata tudi ta sim-8,»eija> ,gesu in manife-^scben ' Je najavila, j P°n«en. Kajti da-v*Hva J,vna »kih člo-
*ato Se r° vitev miru.
treba danes 1 vsake ma-sl*Vit ,Je- ki lahko pri-
^itevnrorn za °-
V? sWrbi ‘°vestva veli-Vil. kl ga tarejo, ^ko °{>j»ke igre bi **** 61,0,1 takih
?ta|e nl*u ?. v Rinn. v* '* 86 Jd°-jSe šP°rtni-^ al>ortnikrZaV 8VC,a ~ j > kaj	12 ve£ d*"
N biL	Je do se-
dvajset dni, bodo drug ob drugem stali na startih športniki držav, katerih ime se že več desetletij-vpisuje v sezname udeležencev, in tistih držav, ki so mnogo manjkrat sodelovale na olimpia-dah,-ter tistih; ki sq bi-' 1p tako rekoč šele včeraj rojene, t. j. držav iz Azije, Afrike in drugih, ki so komaj včeraj dobile svojo neodvisnost, svoje ime in svojo zastavo.
Sedaj se bodo vsi skupaj znašli na startih, ki jih je športno izrazoslovje različno imenovalo, na katere pa gredo s skupnega starta — enakopravnosti in prijateljstva.
In vsakdo od njih se bo seveda boril, da v plemenitem tekmovanju doseže čim boljše rezultate in to v zadoščenje in ponos sebe in svoje države. Lepo bi bilo, če bi mogli vsi zmagati, zmagali pa bodo najboljši. Toda to ne bo in ne sme biti razlog, da se teh zmag veselijo samo tisti, kate-me-
mo veselili vsi, kakor smo se privadili ali se priučujemo, da se veselimo vsemu tistemu, kar — pa naj bo doseženo kjerkoli na svetu — predstavlja zmago ljudske volje,
li ta števila ter izvajali iz teh zaključke o veljavi in prednosti tega ali onega družbeno-politične-ga sistema, kajti olimpijske igre niso bile organizirane zaradi tega.
Vsi pošteni ljudje na gledajo na olimpia-de prav tako, kakršne morajo biti —- velika manifestacija duha prijateljstva in razumevanja. Na
Velika slika: Sovjetski atlet Boris ISiko-tnorov drži v naročju ameriško plavalko Doris Fuchs.	-*
Manjša slika: Ameriški črnski atlet Broad Jumper se prijateljsko raztovarja z rusko atletinjo Vero Krepkmo.
vsega sveta pokazalo in dokazalo, kako se kljub zemljepisnim in političnim razdaljam lahko kuje iskreno razumevanje, spoštovanje, prijateljstvo in ljubezen med vsemi tistimi, ki želijo mir in miroljubno sodelovanje.
To bo tisto, kar ne bo zapisano v uradnih tabelah olimpijskih iger. da važnejše bo od rekordov.
pijsk
ljo, da bi na tisoče belih golobov, ki simbolizirajo duha razumevanja in sodelovanja med narodi in državami, poietclo čim dlje.
Dj. B.
vo se bomo navduševali nad mnogimi sijajnimi nastopi ih rezultati. To ne pomeni, da bo vsak nastop obvezno obrodil tudi rezultat, ki bi ga postavil na zmagovalni prestol, kar pa zopet ne bo razlog, da ga manj cenimo. Prav tako pa ne bomo na drugi strani pozabili, da je k uspehu vsakega zmagovalca prispeval tudi tisti tekmovalec, ki je prišel gadnjj, ker bo tudi ta svoj;m naporom poihagal zmagovalcu, da doseže tisto, zaradi česar bo zaslovel.
Prav tako ne bomo pri tem s posebnimi razlogi naštevali samo to, koliko kolajn je kdo dobil, in tudi ne primerja-
 .....................................................  laiiniiiiiimmiiimmiiMllimimniii.ninninwimililWWa»iH.MMiHimiiiuiim.im.iihiiiiii.mini...  iiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiimiiiiiHMiiniiim
Kongoška vojska naglo vzpostavila red v Bakvangi čim so Belgijci prenehali podpirati Kalondžija
V Stanleyvillu incident z ameriškim letalom, ker so belgijski agenti razširili govorice, da je letalo pripeljalo belgijske padalce - Lumumba v Stanleyvillu - Vseafriška konferenca nadaljuje delo
ELISABETHV1LLJS, 27. — Vrhovni poveljnik o-borozenih sil OZN general von Horn je prišel danes na obisk v Eiisabeth-ville. Izjavil je, da je njegov prihod v zvezi z ogle-
dom vseh poveljstev OZN v Kongu.
V Leopoldvillu je načelnik glavnega štaba kongoške vojske Momboto sporočil, da so kongoške cete vkorakale v prestol-
U
ipijskih iger
Športni
in
ideali!
nico pokrajine Kasai, Ba-kvango, in so tam vzpostavile red. Predsednik pokrajinske vlade Kalon-dži je bil v Elisabethvil-lu na razgovorih s čom-bejem in njegovo letalo, ki je bilo že na poti v Ba-kvango, se je spet vrnilo v Elisabethville.
Bakvanga je približno tri sto kilometrov od meje s pokrajino Kaiango in 500 kilometrov od Elisabethvil-la. Kakor je znano, je Kalondži ustanovil tako imenovano «rudarsko državo Kasai» s pomočjo Belgijcev. Belgijsko poveljstvo v oporišču Kamina v pokrajini Katangi mu je bilo obljubilo pomoč v primeru, da bi prišle v Bakvango čete osrednje vlade. Toda belgijska vlada si to pot vendarle ni upala več tako odkrito nastopiti in je dala odločen ukaz poveljstvu v Kamini, naj ne intervenira. Zato so konl?0®*ce čete lahko v nekaj urah napravile red. Seveda so se člani »vlade* pokrajine Kasai razburili, ker jih je Belgija zapustila.
Politični svetovalec Kalondžija, Belgijec Raymonu Soumoy, je že sinoči zbežal iz Bakvange in je priše. davi v Kamino. Ta je izjavil, da so letala OZN pripeljala orožje za kongoško vojsko v Bakvango, in da so tunizijske čete pomagale Lumum-bovi vojski. Poveljstvo OZN odločno zanikuje, da bi bile čete OZN pomagale. Sicer pa tudi če bi bile pomagale, bi to bila njihova dolžnost, in res ni mogoče razumeti, čemu poveljstvo OZN še ne
da ukaza svojim četam, da bi v večji meri sodelovale s kongoško vlado in njeno, vojsko za vzpostavitev reda v vsej državi.
Nič ni znanega o članih Kalondžijeve «vlade». On sam je ostal v Elisabeth-villu. Danes so kongoške čete obstreljevale dve Com-bejevi letali, ki sta leteli nad Lupunto na meji med pokrajinama Kasai in Ka-tango.
V Elisabethviltu je Ka-londži na tiskovni konferenci pozval «bele in črne prostovoljce*, naj mu pomagajo pri njegovem uporu proti vladnim četam, ali kakor on pravi, «da zavrne napad*. Bakvango je zasedlo okoli 300 vladnih vojakov. Na tiskovni konferenci je Kalondži tudi »protestiral proti tunizijskim četam*, češ da so se »vmešavale v ustavni spor v Kongu*. Pozval je zatem časnikarje, naj obvestijo Varnostni svet, da se «ustavno vprašanje ne more rešiti, dokler OZN pomaga Lu-mumbi proti nam*. Pozval je zatem «vse svobodne države* in afriške države francoske skupnosti, naj mu pomagajo. Kalondži je dalje izjavil, da so tunizijske čete razorožile «vojake» v pokrajini Kasai in so zaplenile njihovo orožje. Zvedelo se je, da so baje Tunizijci razorožili skupino belgijskih oboroženih civilistov, ki so bili s pomočjo radia povezani s Combejem. To so bili predvsem nameščenci družbe »Forminiere*. Kalondži je tudi trdil, da so
vlfiHnn č n t a n neto it T . 11111U «
burga z vlakom in da jim poveljujejo trije češkoslovaški častniki, ki da so prišli tajno pred tremi tedni v Leopoldville.
Kalondži se še dalje igra »državnika* in je sporočil, da je «napovedal vojno* kongoški vojski. Combe pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo odredi! razstrelitev železniškega mostu v Kaniami na meji med obema pokrajinama, »ko bo položaj nevaren*. Poslal je skupino čet na mejo med obema pokrajinama.
V prestolnici Vzhodne pokrajine Stanleyvillu pa se je dogodil danes incident na tamkajšnjem letališču. V prvih popoldanskih urah so namreč pripadniki kongoške vojske ob pristanku ameriškega letala, ki je v službi OZN, obkolili člane posadke in štiri kanadske tehnike, ki so izstopili iz letala. Kakor poročajo, so bili dva kanadska vojaka in en švedski civilist ranjeni. E-tiopski polkovnik Valdajo, ki poveljuje etiopskemu odredu v tamkajšnjem mestu, je posredoval in vzpostavil red. Kongoški vojaki so baje mislili, da so se z ameriškim letalom pripeljali Belgijci. Razširila se je bila namreč vest med množico, da so v ameriškem letalu belgijski padalci. Nekateri so mnenja, da so te vesti razširili belgijski agenti, da bi povzročili incidente.
Ameriški državni departma je sporočil, da je dobil od OZN poročilo o tem dogodku. Predstavnik departmaja je izjavil, da pripada letalo skupini letal, ki pre-
važajo čete OZN v Stanley-villu in da še nič ne ve, ali so bili člani posadke ranjeni ali ujeti.
Incident se je dogodil nekoliko pred prihodom Lu-mumbe na letališče. Sinoči je Lumumba priredil večerjo v svoji rezidenci v Leopoldvillu voditeljem delegacij, ki sodelujejo na vse-afriški konferenci. Po večerji je v kratkem govoru izjavil, da hoče kongoško prebivalstvo mir in iskrena sodelovanje z vsemi državami sveta in tudi z Belgijo.
Prebivalstvo Stanleyvilla je zelo navdušeno sprejelo Lumumbo, ki je prišel tri četrt ure po incidentu na letališču. Pozneje se je zvedelo, da so prepeljali v bolnišnico osem ameriških pilotov in dva Kanadčana. V Stanleyville ima priti posebno letalo OZN s funkcionarji, ki bodo uvedli preiskavo.
Kakor poročajo iz pokrajine Kasai, je oddelek kongoške vojske zasedel tudi Luputo na meji s pokrajino Katango. Kakor je znano, je Bakvanga najvažnejše središče za pridobivanje diamantov na svetu.
Medtem poročajo, da je poveljnik belgijskih čet v Katangi general Gheyson sporočil, da bodo do jutri opolnoči vse belgijske čete zapustile oporišče Kamino.
Kakor je kongoška vojska v nekaj urah napravila red v pokrajini Kasai, takoj ko se je belgijska vlada odločila, da ne bo več vojaško podpirala in ščitila tamkajšnjih izdajalcev in splet-
karjev, tako se lahko pričakuje, da bo naglo vzpostavljen red tudi v Katangi, takoj ko bo poslednji belgijski vojak odšel, in bo Combe ostal osamljen.
Iz New Yorka poročajo, da je Hammarskjoeld sklical sejo skupine svojih petnajstih svetovalcev za Kongo v zvezi z današnjim incidentom v Stanleyvillu. Jz Leopoldvilla javljajo, da je Hammarskjoeldov namestnik v Kongu dr. Bunche protestiral pri Lumumbi zaradi omenjenih incidentov. Predstavnik OZN je izjavil, da niso dobili še popolnega poročila o incidentu. Vendar pa je dodal, da ni kil izstreljen noben strel. Pri tem je povsem pošteno priznal, da taki pojavi niso naperjeni proti OZN, temveč so posledica »kolektivne psihoze*.
V zvezi z današnjo jutranjo sejo vseafriške konference so objavili poročilo, ki pravi, da so delegacije posvetile na seji posebno skrb položaju v Kongu. Na seji so dokončno sprejeli dnevni red konference, ki je:	proučitev položaja v
Kongu; afriška podpora Kongu; sodelovanje med afriškimi državami za razvoj pomoči, ki jo sedaj nudi OZN Kongu: priprava konference afriških državnih poglavarjev.
Hruščev je poslal konferenci brzojavko, v kateri pravi med drugim, da imperialistični napadalci še dalje sabotirajo sklepe Varnostnega sveta, in dodaja, da je popolno zrušenje kolonialnega sistema blizu. Na koncu želi konferenci uspeh.
28. avgusta
Aktualni
portreti
VJACESLAV MOLOTOV stopa ponovno na politično pozornico v Evropi. Po 3-letnem bivanju v Slavnem mestu Mongolije Ulan Batorju kot poslanik Sovjetske zveze je biii sedaj povsem nepričakovano imenovan za zastopnika SZ v Mednarodni ustanovi za atomsko energijo s sedežem na Dunaju. Molotov ima sedaj 70 let in je bil iz vodstva SZ odstranjen kot stalinist.
GEORGE STEELE poveljnik ameriške a-tomske podmornice «Sea-dragon«, ki je skozi kanadski arhipelag prodrla do Severnega tečaja kjer se Je dvignila na površino skozi razpoko v ledeni skorji. Pri izredno milj temperaturi komaj —2 stopinji pod ničlo so člani posadke odigrali na tečaju tekmo v baseballu.
WILLY BRANDT župan Zapadnega Berlina je bil izbran za kandidata za kanclerja na prihodnjih volitvah na listi socialdemokratov. To kandidaturo mora potrditi konvencija stranke, ki bo v novembru v Hannovru. Kandidat socialdemokratske stranke za podkanclerja je prof.
Karl Schmidt.
RAUL ROA kubanski zunanji minister, ki zastopa Kubo na konferenci zunanjih ministrov Organizacije a-meriških držav, je ostro obsodil politiko ZDA do Kube in jim očital krše. nje listine Organizacite ameriških držav. Kljub temu pa Je izrazil pripravljenost za dvostranska pogajanja za rešitev sporov na podlagi enakopravnosti.
MARIA CALLAS slovita operna pevka, ki se je v zadnjem času aproslavljalan v svetu z raznimi škandali in škan-dalčki, se ponovno z u-spehom vrača na odrske deske. Te dni Je doživela izreden uspeh v rodni Grčiji v Atenah kjer je pela «Normo», v krat-kem pa bo nastopila :u-dij v milanski ScaH v otvoritveni predstavi sezone 1980—61-
Sedem dni v svetu
Kongo
Tretja seja Varnostnega sveta /v zvezi s Kongom se je končala brez izglasovanja kake nove resolucije. Sicer pa niti ni bila potrebna nova resolucija, temveč kvečjemu točnejša navodila za izvrševanje prejšnjih resolucij, da ne bi nekateri skušali tolmačiti te resolucije povsem nasprotno od duha, v katerem so bile sprejete. Res je, da ne bi bilo prišlo do neprijetnih sporov med Lu-mumbovo vlado in izvršno oblastjo OZN, če bi bile sprejete resolucije jasnejše, oziroma če bi določale tudi, kako je treba izvesti sklepe Varnostnega sveta. Vendar pa so kljub temu dovolj jasne. Predsednik Varnostnega sveta je ob zaključku seje izjavil, da bo glavni tajnik Hammarskjoeld na podlagi dolge razprave in izjav posameznih delegatov lahko povzel jasen zaključek o svojem nadaljnjem delovanju v Kongu. Med razpravo so padli na račun Hammarskjoeldo-vega ravnanja precej ostri o-čitki, in tudi to bo moral Hammarskjoeld upoštevati ker so bili ti očitki v marsičem upravičeni.
humumba sam, ki se je bil povsem upravičeno pritožil nad nekaterimi potezami Hammarskjoelda, je izjavil, da je z izidom seje Varnostnega sveta zadovoljen, ker je ta potrdil veljavnost prejšnjih resolucij. Morda je bilo bolje, ker ni bila sprejeta nobena nova resolucija, ker bi morala, čeprav samo posredno, dati prav kongoški vladi, kar bi samo škodilo ugledu Združenih narodov. Sam Lumumba ves čas ponavlja in je po seji Varnostnega sveta ponovil, da Združenim narodom popolnoma zaupa. Zato je pričakovati, da bo nadaljnja akcija Hammarskjoelda in poveljstva sil OZN v Kongu bolj skladna s sprejetimi resolucijami in da bo popravila to, kar je bilo do sedaj zamujeno v škodo Konga in ugleda izvršne oblasti OZN ter v škodo svetovnega miru.
Pričakovati je, da bo Ham-marskjoeld odslej opustil svo-
|konyoški vladi. Saj kongoška vlada sploh ni zahtevala, da
je napačno tolmačenje resolucij OZN Varnostnega sveta.
Tako ni hotel sploh uporabiti varnostnih sil za zaščito civilnih in vojaških funkcionarjev osrednje vlade na o-zemlju Katange in sploh za to, da omogoči kongoški vladi opravljanje njenih funkcij v deželi.	.
Toda načelo, da se Združeni narodi ne morejo vmešavati o notranje kongoške spore, ki je vsekakor povsem pravilno, ni v nobenem nasprotju z zahtevo kongoške vlade, da ji mednarodne sile olajšajo upo-stuvitev nadzorstva nad ozemljem vse države. Saj je Varnostni svet že s svojo prvo resolucijo odobril Hammar* skjoeldu, uda nudi vladi republike Konga vojaško pomoč, dokler nacionalne sile ob skupnih naporih kongoške vlade in tehnične pomoči OZN ne bodo po mnenju vlade sposobne v celoti izpolniti svoje naloge». Dokler predstavnikom zakonite vlade ne bodo dostopni vsi deli kongo-škega ozemlja, ne bo mogoče doseči tega cilja.
Sile Združenih narodov niso prišle v Kongo kot skrbnik, temveč kot pomočnik suverenega neodvisnega Konga, ki je ogrožen od zunaj. Kongoška vlada se je obrnila za pomoč, zato da ubrani svojo komaj priborjeno neodvisnost pred belgijskim napadom in pred napadom hlapce«, agentov in pomočnikov belgijskih in drugih imperialistov. Za u-reditev razmer v Kongu je predvsem potrebno odstraniti vse ostanke in posledice tuje intervencije. Organi Združenih narodov pa imajo navodilo, da pri tem pomagajo
čete Združenih narodov zanjo nekako osvojijo Katango, temveč samo pomagajo premestiti kongoške čete v vse dele države, kjer bi bila njihova navzočnost potrebna. To ni kakor ne pomeni svmešava-nje» v notranje zadeve Konga, saj to akcijo zahteva zakonit a vlada te države, ki je bila zaprosila za prihod varnostnih sil. Vmešavanje v notranje zadeve Konga pomeni pravzaprav akcijo, ki onemogoča kongoški vladi izvajanje oblasti v vseh delih države, in torej tudi v Katangi. Prav tako pomeni vmešavanje v notranje zadeve Konga kakršen koli razgovor s Combejem namesto z zakonito osrednjo vlado, kakor je to storil Hammarskjoeld.
Ni potrebno ponavljati, kakšno je ozadje Combejeve akcije, saj smo o tem že večkrat pisali. In vendar je celo Combe moral pod pritiskom afriških držav menjati svoje stališče in sedaj ne zagovarja več odcepitve, temveč federacijo. Torej zahteva to, kar v Kongu že obstaja, t. j. široko samoupravo pokrajin. Ce te samouprave ne bi bilo, ne bi bilo niti posebnega parlamentu Katange, in torej tudi Com-beja ne. Toda očitno je, da so Combejevi računi povsem drugačni, in pri teh računih imajo svoje prste predstavniki kolonialnih sil in velekapitala, ki bi hotel ohraniti svoje interese v tej bogati pokrajini. Spričo dejstva, da je Combe samo navaden izdajalec in soudeleženec v zaroti iz tujine proti enotnosti in neodvisnosti Konga, je skrajni čas, da OZN učinkovito podprejo akcijo kongoške vlade proti njemu, če se hoče res držati načela nevmešavanja v notranje zadeve Konga.
_ Politična kriza, ki se je začela v federaciji Mali z razglasitvijo neodvisnosti in z odcepitvijo Senegalije od bivšega francoskega Sudana, se nadaljuje. Znano je, da bi morala po referendumu na ozemlju francoskih kolonialnih posesti leta 1958 sestavljati federacijo Mali kot sestavni del francoske afriške skupnosti štiri ozemlja: Senegalija, Sudan, Dahomej in Gornji Volta. Francozi pa so se hoteli ogniti združitvi	močnejše
skupine svojih bivših kolonialnih posesti v močno federacijo in so uspeli doseči, da se je Dahomej izrekel proti taki federaciji. Francija si prizadeva, da bi v Zahodni Afriki o-stalo čim več manjših držav na podlagi umetne delitve, kakršno je ona izvedla v dolgih letih kolonialnega gospodovanja; taka delitev mnogo bolj odgovarja njenim političnim in gospodarskim koristim. Tem francoskim načrtom vsekakor pomagajo številne raz-krojevalne sile v novih afriških državah, ki so si jih Francozi pridobili na svojo stran. Tako se je zgodilo tudi s Senegalijo, ki je kot bivša francoska kolonija uživala nekatere prednosti pred ostalimi kolonialnimi ozemlji. Tu si je Francija ustvarila večje število sebi zvestih ljudi, ki so z njeno pomočjo povzročili razkol v federaciji Mali. Toda posledice tega dejanja bi se utegnile obrniti proti Franciji sami. Dočim voditelji Senegalije vneto zagovarjajo de Gaullovo politiko kar se tiče Alžirije, so sudanski voditelji pod vodstvom Mobida Keite odločni zagovorniki alžirske neodvisnosti. Zato bi se utegnilo zgoditi, da Sudan v primeru, da se odcepitev v celoti izvrši, še odločneje nastopi v podporo alžirske borbe.
Mobido Keita pa ostaja še dalje vnet zagovornik enotnosti Afrike. Obrnil se je tudi na Varnostni svet s prošnjo, naj ta pošlje v Mali varnost-
ne sile OZN, kajti federacija Mali še vedno obstaja. Vse kaže, da si tudi de Gaulle ne lipa odkrito podpreti Senegalcev, ker se boji neprijetnih posledic. Na vsak način s o dogodki v federaciji Mali precej podobni dogodkom v Kongu. In prav take pojave je potrebno izkoreniniti, če se hoče, da Afrika zaživi pravo novo življenje.
Mavretanija
Podoben pojav kakor v Kongu in federaciji Mah nastaja tudi v zvezi z Mavretanijo, ki bi morala v kratkem začeti življenje kot neodvisna država v okviru francoske a-friške skupnosti. Tudi to o-zemlje je nekaka umetna tvorba. Maroko zahteva to ozemlje zase poudarjajoč, da je z vseh vidikov sestavni del Konga. Maroška vlada je zadevo predložila OZN in zahteva, naj se prepreči ustanovitev te države z voditelji, ki bi vodili povsem francosko politiko cepljenja Afrike in ustvarjanja novih sporov.
Alžirija
Čeprav se zdi, da so dogodki v Kongu potisnili v ozadje pozornost mednarodne jav-
nosti na dolgoletno krvavo kolonialno vojno v Alžiriji, temu ni tako. Prav dogodki v Kongu so še bolj razgibali
vso Afriko, ki se vedno bolj združuje v skupni borbi proti kolonializmu. To kaže konferenca svobodnih afriških držav, ki pravkar zaseda v kongoški prestolnici, kjer je zastopana tudi alžirska vlada. Prav tako je bilo alžirsko vprašanje na prvi točki dnevnega reda zasedanja zunanjih ministrov Arabske lige, ki so se izrekli za popolno podporo borbi alžirskega ljudstva.
Alžirska vlada je pred dnevi znova pokazala dobro voljo in je predlagala, naj Združeni narodi organizirajo v Alžiriji referendum o prihodnosti te dežele ter naj potek referenduma sami tudi nadzorujejo. V skupščini OZN so vse delegacije pokazale veliko zanimanje za ta novi realistični predlog alžirske vlade. Arabski zunanji ministri, ki so se zbrali v Bejrutu, so ta predlog ocenili kot realen, miroljuben in konstruktiven. Vsekakor je, kakor doslej tudi odslej ključ rešitve alžirskega spora v Parizu, kjer pa na ta predlog sploh še niso odgovorili. Baje misli de Gaulle pojasniti, kaj misli, na svoji ti-
(Nadaljevanje na 8. strani)
S filmskega festivala v Benetka
.	-i
- ..
Prizor iz italijanskega filma «Kapo», ki bo na mednarodnem beneškem filmskem festival« P^1 izven konkurence. V konkurenci nastopa Italija s štirimi filma. Med doslej prikazanimi v kooK
je bil po splošni sodbi najboljši nemški film »Šahovska novela«. Z jugoslovanskim filmom po scenariju Italijana Zavattiinija kritika ni bila zadovoljna
«Voj^ i
roiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiinniiiniiiiiiinmmuuimmmiHMtuiinHtinHMMiimtmumiHiuiiatmMUJHiuiuiuiiHUMuiiu
mtiiiuttiini
llllllllliillIlIlIllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllIllIrtllllinillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllimilllllllfllllllllllllllllMIIIIIHIlIlHl
Bežen ogled IV. mednarodnega sejma tehnike v Beogradu
Ob avtomatizaciji in elektroniki
še posebej koristna uporaba atoma
Predstavnik mednarodne agencije za atomsko energijo: «Ta razstava je močan dokaz deleža Jugoslavije k miroljubni uporabi atomske energije»
(Poseben dopis)
BEOGRAD, 26. avgusta. — Ce bi si hotel IV. beograjski mednarodni sejem tehnike temeljito ogledati, bi potreboval več dni in če bi hotel svoja zapažanja prikazati, bi potreboval veliko več prostora, kot mi je dodeljenega. Zato bom skušal prikazati le nekaj podatkov in one zanimivosti, ki so se mi zdele najvažnejše.
Ta že tradicionalna jugoslovanska prireditev postaja iz leta v leto pomembnejša. To se opaža v razstavljenem blagu in v zanimanju, ki ga vzbuja v svetu. Letos so namreč organizatorji morali prepustiti razstavljavcem tudi prostor, ki sejmu m bil namenjen in pa nekaj zelenega prostora na razstavišču. Sicer pa naštejmo nekaj številk: letošnjega sejma se udeležuje 1.129 razstavljavcev od katerih je 420 domačih, 709 pa iz 25 držav v svetu. Številke sicer niso velike, toda značaj beograjskega sejma tehnike je v tem, da se razstavljajo prvenstveno najno-vejši tehnični dosežki, ki služijo bolj tovarnam in podjetjem in le manj široki potrošnji. Se pravi, da je to dejansko razstava za strokovnjake. ne pa za široko publiko. Kljub temu pa, da je sejem namenjen prvenstveno strokovnjakom, vzbuja med Beograjčani izredno
Radio Trst A
Nedelja, 28. avgnnta 1900
Nacionalni program
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste .. . 9.00: Kmetijska odda-9.30: Slovenski narodni motivi; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.: Ansambel Larcange; 13.30: Glasba po željah; 15.00: Pojeta Luna in T. Dallara; 15.20: «Jam session«, razmotrivanje o jazzu; 15.40: Kvintet Niko Štritof; 16.00:	Respighi:	Brazilski
vtisi; 16.20:	Ciganski motivi;
1700: Plesna čajanka; 17.40: O-peme arije; 18.00: Turistični razgledi; 19.15: Glasbeni album; 19.45:	XVII. olimpijske Igre -
posebno poročilo Iz Rima; 20.30: Melodije iz filmov; 21.00; Tretji pokrajinski natečaj »Antonio Illersberg«; 21.30: Jazz koncert; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: elementi: Trio Jt. 1, Trlo opus 32; 22.30. Večerne melodije; 23.: Ansambel Sheaning; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
6.30:	Vreme na italijanskih
morjih; 7.15: Jutranja glasba; 12.10: Pesmi dneva; 13.30: Yma Sumac in Natalino Otto; 14.30: Operna glasba; 15.00:	Plesna
glasba; 16.00: Melodije iz filmov; 16.30: Selekcija iz operet; 17.00:	Simfonični koncert or-
kestra gledališča «La Fenice« iz Benetk; 18.30: Glasbena fantazija; 19.40:	Športna nedelja;
21.00:	Koncert lahke glasbe;
22.45: Koncert pianistke Emme Contestabile; 23.15:	Orkester
Armanda Trovajolija.
Čiča;	1545:	Melodij«	za	vas;
16.45:	Operetni zvoki	z	orke-
strom Hans Carste; 17 00: Radijska igra - Jerzy Janicki In Stanislav Stampfl: Številko sporoči centrala; 17.35:	Matija
Bravničar: Belokranjska rapsodija;	17.45:	Zabavni	orkester
Raphaele; 18.00: Šport	in	glas-
ba; 20.05: Glasbeni variete; 21.• Športna poročila; 21.10: Johan-nes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku: 23.10: Koktajl pred polnočjo.
Ital. televizija
II. program
Trst
7.15:	Kmečka oddaja; 9.30:
Danes na stadionih; 20.: Športni rezultati.
9.05: Teden žene; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.06: Avtorji pojejo lastne pesmi; 14.30: Dva orkestra, dva sloga; 15.30: Fantazija motivov; 16.00: Glasbeni variete; 17.00: Glasba ln šport; 20.30: Radio stop - variete; 22.10: Večerna glasba.
III. program
Koper
7.15:	Jutranja glasba; 8.05:
Kmetijska oddaja; 8 30: Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali; 9.15:	Zabavni zvoku;
10.00: Prenos RL; 10.30: Odlomki iz oper; 11.15:	Nedeljski
koncert; 12.00: Pogovor s poslušalci; i2.10: Glasba za vas, 12.40:	Tedenski zunanjepolitlč-
ni pregled; 12.55: Glasba za vas; 13.30: Sosedni kraji in ljudje, 14.00: Glasba po željah; 15.10: Pojeta gorenjski vokalni kvintet in moški zbor »Enakost«; 15.30: Skladbe za klavir ln orkester; 16.00: Prenos RL; 19.00: Skladbe G. Gershvvina; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35:	Športna nedelja;
22.40: Plesna glasba.
17.00:	Skladbe	Hektora	Berlioza;	18.45: Italijanska	literatura;	19.15: Biblioteka;	20.00:
Vsakovečerni koncert; 21.30: Komična opera »Navadna prevara«	W. A. Mozarta;	23.50:
Skladbe Felixa Mendelssohna.
Slovenija
17.00; Športna nedelja (prenosi z olimpiade); 17.45: TV za otroke; 20.15: Benetke - XXI mednarodna razstava filmske umetnosti; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Komedija »Cernu služijo tl denarji« - Igralska skupina Peppina de FUippa. Na koncu športna nedelja la TV dnevnik.
Ponedeljek, 29. avgusta 1960
1455: V Evroviziji prenos z olimpiade (filmana kronika, kanuji, plavanje, boks, Intervjuji); 18 45: «Zivijenje v tvojih rokah« - film; 20.15: Benetke: XXI. mednarodna razstava filmske umetnosti; 20,30: TV dnevnik; 21.05: Perry Mason: «Išče se dedinja«; 22.00: V Evroviziji prenos z olimpiade (nogomet filmana kronika, kolesarstvo in plavanje). Na koncu TV dnev nik.
7.15:	Koncert	pihalne	godbe;
3.37: Sopranistka Zlata Ognjanovič poje mladim poslušalcem; 8.52: Z vedro glasbo v novi teden; 9 45: Anton Lajovic: Gozdna samota, kantata; 10.00: Se pomnite, tovariši . . . Mile Pavlin: Tiho, vztrajno, neizprosno; 12.00: Naši poslušalci čestitajo ,ri pozdravljajo - I.; 13.45: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II.; 15 30: Nekaj samospevov ln zborov Josipa Pav-
Jug. televizija
Beograd:	16.00: Letalski mi-
ting - prenos; 20.00: Sedem din - zanimivi dogodki doma In po svetu; 20.30: »Malo pivo« - rna džarski celovečerni film. Ponedeljek, 29. avgusta 1969 20.00: TV dnevnik; 20 15: Te denskt športni pregled:	20.30:
Celovečerni film - Evrovizlja; 22.05:	Olimpijske Igre:	nogo-
metna tekma med Italijo in Anglijo - Filmski pregled - Kolesarstvo in plavanje.
zanimanje, saj ga je v prvih štirih dneh obiskalo nad 150.000 oseb.
Ker vseh — domačih in tujih — razstavljavcev ne moremo našteti, bomo našteli le nekaj jugoslovanskih podjetij, ki so se s svojimi izdelki predstavile v enakopravni tekmi z raznimi renomiranimi firmami iz najbolj razvitih držav v svetu. To so »Ivo Lola Ribar« iz Železnikov pri Beogradu, ki razstavlja veliko vertikalno stružnico in še vrsto modernih orodnih strojev. Tu je podjetje »Jelšin-giad« iz Banja Luke z odličnimi novostmi. Nadalje je tu podjetje »Potisje« iz Ade, tu je tudi livnica iz Kikinde in podjetje »Sar-lah« iz Pirota, ki razstavljajo svoje najnovejše modele polavtomatiziranih ali popolnoma avtomatiziranih orodnih strojev. Tu vidimo vrsto standardnih in novih tipov hladilnih naprav za izredno nizke temperature, ki jih razstavlja tovarna »Jugostroj« iz Rakovice pri Beogradu. V to vrsto razstavljenega blaga spadajo tudi hladilne naprave za nizke temperature podjetja »Dunav«, medtem ko malo stran zasledimo eksponate podjetja »Elektron« iz Valjeva. Med temi je menda najbolj zanimiv mikrotaster za vodenje avtomatiziranih industrijskih naprav na daljavo. Nekako skupno so se predstavila tudi podjetja »Maris«, »Standard* in »EKA«. V nadaljnjem vidimo tu razstavljene izdelke podjetij »Djuro Djakovic« iz Slavonskega broda, »Metalne« iz Maribora in »Dra-goslav Djordjevič-Goša« iz Smrederevske Palanke.
Na področju avtomatizacije je tudi 73 eksponatov, ki jih je dala slovenska industrija, in sicer podjetja «1-skra« iz Kranja, Inštitut za elektroniko in avtomatiko »Tela«, podjetja »Tio« iz Lesc, podjetje »Niko« iz Železnikov in druga.
Da pa bi ne samo naštevali, se bomo ustavili prt enem objektu, ki je menda najbolj zanimiv. Ure za halo III. beograjskega sejma, kjer je prikazana jugoslovanska atomistika v sedanjosti in bodočnosti, že na samem vhodu vidimo velik zemljevid Jugoslavije, ki je posut z lučicami m prekrit s temnimi madeži. Lučič je največ ob jugoslo-vansko-bolgarski meji, raz-stresene pa so tudi povsod drugod, vse od zahodnih meja Jugoslavije do njenih zadnjih jugovzhodnih obronkov. Lučke prikazujejo nahajališča urana. Jugoslovanski strokovnjaki so doslej raziskali 33.000 lev. kilometrov površine, odkrili 400 radioaktivnih pojavov, raziskali pa 22. Ure, kot vidimo, za nahajališča uranove rude, ki so jih ponekod začeli že izkoriščati.
Organizirano raziskovanje se je začelo 1. 1949. Dosedanji uspehi so bili zelo dobri. To ne dokazujejo le gornji podatki, pač pa tudi načrti, ki so z nahajališči uranove rude povezani. Jugoslavija je v zadnjih desetih letih vložila v razvoj atomistike po deset mi-
lijard dinarjev na leto, to se pravi okroglo sto milijard dinarjev.
Od tega zemljevida stopimo še malo po veliki hali:
Na razstavi je nadalje prikazana pot uranove rude do reaktorjev in dalje, dalje vse do končnih proizvodov, do urana — goriva in izotopov. Vse to vidimo pred seboj, kot bi gledali tridimenzionalni film: Izkopano rudo podvržejo tehnološkemu procesu sortiranja, izpiranja, drobljenja in plemenitenja. Po tem procesu se začenja kemični postopek pridobivanja jedrskega goriva s pomočjo kemičnih spojin ali z metalurškim postopkom do pridobivanja urana-kovine.
Ogledovanje tega dela razstave dokazuje, da je Jugoslavija napravila velik napredek in nekaj sto inženirjev, zdravnikov, kemikov, tehnologov in drugih strokovnjakov časa in sredstev niso izgubljali. Na videz je naslednja postaja razmeroma nepomembna. Spremljevalec, ki vas vodi Po Irazstavi, vas ustavi pred razstavno omaro, ki bi bila podobna moderni omari v apoteki. Tu je polno steklenic, stekleničic in pojasnil. Gre za radioaktivne jzo-tope, ki so jih proizvedli doma, v atomskem inštitutu v Vinči, kjer so vprav tu mesec začeli s »serijsko« proizvodnjo izotopov.
Zakaj je izotop tako pomemben, da se ob njem toliko ustavimo? Danes si že ne moremo zamišljati sodobnejšega napredka brez izotopov in to na številnih
področjih, tako v zdravstvu kot v industriji, pa tudi v poljedelstvu in gozdarstvu ter celo v prehrambeni industriji. Izkoriščanje radioizotopov v medicini postaja vedno važnejše in ni daleč čas, ko jih bodo v Jugoslaviji uporabljali za množično raziskovanje bolezni in s tem najučinkoviteje uvajali preventivno medicino, kot v tehnično in gospodarsko najnaprednejših deželah.
Uporaba radioaktivnih izotopov se je v čeprav mladi jugoslovanski industriji že uveljavila. Radioizotope uporabljajo že v dvajsetih velikih jugoslovanskih industrijskih podjetjih, kjer z njimi kontrolirajo mehanizme tehnološkega procesa, ugotavljajo poškodbe na izdelkih in uporabo materiala in pridobivajo nove kvalitete. Zanimivo bi bilo prikazati izkoriščanje izotopa Co-60 v visokih pečeh, toda prostor nam tega ne depušča.
Kar se pa uporabe izotopov v poljedelstvu tiče, btmo povedali, da so na agronomskih fakultetah v Sarajevu, Beogradu in Ljubljani ter v Inštitutu za poljedelstvo v Beogradu in Novem Sadu začeli izkoriščati radioaktivne izotope za kontrolo rasti, sort, za plemenitenje	rastlin,	za
kontrolo izrabe gnojil in podobnega. Vrsta kmetijskih in gospodarskih ustanov v Beogradu, Novem Sadu in Zagiebu pa je že žela prve uspehe s tem, da je vzgojila na pr. samo-oplodne češnje, nove vrste ječmena,, pšenice, ovsa, ro-
dovitnejše sorte jabolk itd.
Zakaj smo se toliko ustavili pri tem delu beograjskega sejma tehnike? Predstavnik mednarodne agencije za atomsko energijo je po ogledu hale III. izjavil sledeče:
»Ta prikaz možnosti uporabe jedrske energije v miroljubne namene očitno dokazuje napredek Jugoslavije tudi na tem področju znanosti in tehnike. Ta je hkrati dokaz, da so jugoslovanski strokovnjaki dosegli solidno znanje in da so sposobni ukvarjati se ne le z znanstvenoraziskovalnim delom, pač pa tudi s praktično uporabo jedrske energije na raznih področjih življenja... Ob tej priložnosti želim posebno poudariti, da je v Jugoslaviji dosežen izreden napredek v osvajanju proizvodnje elektronskih naprav, kar je zelo slikovito prikazano na razstavi.«
»Ogledujoč si naprave, panoje, slike in makete, kot tudi razstavljene rezultate — je še rekel predstavnik mednarodne agencije za a-tomsko energijo — sem dobil vtis, da je ta razstava močan dokaz deleža Jugoslavije k miroljubni uporabi jedrske energije. To je, po mojem mnenju, hkrati tudi dokaz o velikih možnostih Jugoslavije glede u-porabe jedrske energije v piaktične namene v industriji, poljedelstvu, medicini, veterinarstvu, gospodarstvu in na drugih področjih.«
Ta ocena kvalificiranega strokovnjaka zagotovo pove več kot kateri koli opis.
D. Z.
1
ITALIJAN**! BIENAj
ORODt
STROJA
7. - 16. iti* 1S60
V PROSI0 MILANS*t VELESlJl
.... UČI*1
Informacij«- A
MILAN -Ul. tel. 700-167. 7°'J
TVRDKA
LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-243
»EMPORIO DEL MOTOC1ULO« — dobite vse nadomest. ne dele za Moto—Scooter ln za druga motorna vozila
TRANSADRIA
d. d. IMPORl-EXPORl
Hi ST - Smlei: lil. Ulcarooa H, II
ut Ul. Cicerone 30214 Sunlo l.egiiuml 110-713
vseh vrsi lese trdih goriv m strojev za
lesno industrijo i
TRST, UL. CICERONE I Tel. 3t-13f, 37-723; Telegr.: IMPEXPORT • TRIESTE
U V A Z A :
Vsakovrstni les, drva kurjavo, gradbeni material
za
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago tn ravnovrstne stroj«
SPLDAUZiRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNI8K0 PODJETJE
LA GORIZ1A
GORICA - Ul. Duea d'Aosta 6« • Tel. 28-45
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. 'rorr* vogal XXX Ottobr«-,^
dobite vsakovrstno POHIŠTVO. otroške v žimnice — originalne PEHMAEI.EX — Cene
25. IX1
i id
vzorčni velesejem
_ IX.
Splošni meonarodru m obutve	_
m znanstvene knjige — V. razstava regulacijske
VI. sejem obrtništva — Vlil. razsta''ai" ni
iK
LCIIII1KC tCl eft V L L/l 11 d t-1 udvl jv - IviVUlId	ICVIJU.
Običajni vozni popusti na tugoslovansklh železnicah
jdl*"
HLADILNIKI
BOJLERJ
ign is
P 0’FLAHERTY:
NEDELJSKA
j
se je na-točilno mizo v krčmi. Čeprav je
dihal Z usta °dprta, je bi 1 n°snice, fcakor da P«ra sikaje
**ul,‘8ano velika
uhajala iz
kotla	~
moleij . -°Tnl- 2obJe so mu
visel rp'en. fCoder los mu je «PtCe t/ ° i2pod okrogle ■ Vse kosti ude Je
imel
telil; j *ate ln d‘i je tako
»J? da 3' bil
^ihče '2j Je 011 videti vitek.
*' ^tovo e^l,-.kak.° VeHk
beti
etdeset.
meril meter
filno mi,Je nasl“"jal rta to-
ne,C«W fcn^’ TU *C tel° kaT 1(0 »Man* * kot sneg- Ta~ i{'»0	b*‘°	videti 2ra-
'e je PV■ Zdaj pa zdaj "^imiTT0 Prest°pil- Z bile muitn™	m' oč,rtl- ki so
Pr*c, ie	na široko od-
L„d“st0 buljil * to-
S« le želo
kil
šestih
pijan.
napil 7 mezečih se je
' pr°dal “J" 1untov >e ! kilmurr/ na semruu te ženi «“U-	*e	štiri
d°rnoo 'pVos ce*c*’ nai Bre
pttesa in , 9a >e 2«tj «.*	moral
nefca
se za moral prima-
Wi<
ta
žlebil IJp^USnic> da Se 3e kop teiL je ’2pil šest
1 0 toulhnn00 ,temnega pi-«Se cn Ban°vi krčmi.
‘očajfcj •* vrček,« je naročil *e PtU j* °, ^ spregovoril, Ja,‘iial p0,10"''0. Potem je 'i,m «m’e,e °t° 56 nekdo za taortei ‘ , Se le nerod-m ionnr	fcon;i s tež’
n,e»°«S0Br°m’ 3e videl, da n'V mpa * BartlV Swee-
7) Irroev, „	»
krčmo z dvema
Skušal se
je
^^niti
S?e»n ’ 2flkaj je gartly
** *° i)»eJe8°t’ sovražnik, a
ilorhu|j(ina Suetu m mo-da Prepričan pa je
•*** Bnrtl^at° Je dej“!; ,e! kai k„ , zdravo fant-
'ali
V5‘ ‘rije
Usta ,S° *' v roko obri-R-* dejali:
«Vrče k
r m|adeni7 SweeneV- čo-'e»a Dolnea * hl°č«h iz si-majie, ,e°a blaga in mo-J"1 zatalc„er * konjskim bi-
t‘^'v7aTni “ P0S’ je
11 Torna >nUn 'n Prijvl Crne-<Kaic0 a r°ko. ta ‘e vprn-^“3 im°š. Pom?«
■ 'Dobro “-a[-
karorU:0- Ka:
Tom, ^Pa ti?>'	P°*
fc, -mniti se je skušat i! '“nio h-j 5e mu Je Posre-
s<
ki
bed,
°šajka 8leda v ‘ujca.
« Prinesla Tomu
ast izraz kot o-
r°'i!*ifek Piva
«v
N
ta pa je na-
801,(1 dta vieenepa tn
i 7 'e ' Prijatelja. Stoee-% in tJacel šaliti s to-^Cn° aajeir“‘ je Crni Tom JS razl ?p0- da bi mu *0 So J8l° nosnice. ta-
(t. *e n«, '‘w*mce ta-it o bipu , napele, v ti-; S,#eeneu „. spoznal, zakaj
i' V'™ j«
eneij '	*»	't“rvuJ
Mi«;1,«'1'”
ki,
J ki“u ‘“borili, da je ” #a Toir0neV, žena Cr-
8 o
pri zen-
V.* J 0n*a
čil* 9a
vi« ,7«. Prede°„lj“blje"a " i. ?Tni* Tomom -P°-T°-
Mor-
*mer c
i„ VrPielTi'1 °rn' ^om’
C’: 'i j'e"‘"T. zaljubljena
\ tiani(eval , 3 VTČek P'' lo, . d« neka, st,0:i0 ie* V ' ‘e bil* Ugega je bi. °Wne,/a m 2a,jubljena v tljijf* z njj vtorda imela ® >’ da jih’ or ie bil Ve*ru?vnih ‘?V° ženske ’ , nep ^ . državah. In
•j*? ■* “i
PoJ“; ba^bi ud 0a. je polotila J' 5Ul' ‘oda ^r Btoeenega in ? **nej, n^rau ‘okrat se Je k Smejal nTn'1 k nJemu
% T Dr«vkar nnee‘m’ k01-
)»l fo,U se Povedal, in
Sol Prestop^ ‘2Ud‘ 2aSme'
sn0 -	-n°0e na
V 'n Ola,
S PWU P02S;kn!l' Prv
dil „ , niu jc' Zdaj Je ve_
•te.
Stoe,
eneg s|e.
«Srečno.»
be. lom,
je nagnil
je Crne. nenaden
se
»k *n je' Po‘«stil ‘"n'u Piva"0 gttSefc izpil cel W ‘Veene,,,° Pokazal K- d„ 6Vtt' da
$£5 n<!Se
se ni
7» p*,* je še •Irn,. ‘Pou«
PRETEP
ie
je kore-...	Pijačo,	če-
^arn **	Ust <TU dva eoba
V, ,*	Prajnj	treskom	je
% «	°bri*ai	srčkom	p„
,50n,| °nio ro. Us‘a s hrbt-N »a,, (orfe ,n s, zfl. , V nil n,bče 'i *!> j,
a0a -"“"edo^i *7er°m "e’
s'l' 0*n' Se" nihče ime-i* n° t°*0lci se 58 t0ČQj'
* it*,)0 iln0 n Je naslanja*
S & *a0n*“ in 0i-o
, Vtj. raj j3 ”0 na eno , n hftJ J J\ -
nad
J«no
j%. bil o vide-
Im
Odrast? mU0 in
lase
Se,.rd«la. 'k‘etene in
je
L30 7e'“e švle^Crn''t"1"
. kai ; Uennn ' Crni Tom
lica
Ki za ”*n°dom
a poželet.
v,03
ne ^il, vra0o J le,!! SaV^kot.*-™ r“3,i
2a
4S.*a^'«fcbttBa °toku-
*• rl se • p°ročen.
j ®U>ee* * Je Suiee-h i 'n
Suie,
enegem
se mu je
rožnato svetila od milnice.
Ustnice pod čedno prirezanimi brki so bile lepo začrtane in pravilno oblikovane. Iz modrih oči, ki so mu jih na pol pokrivale veke, je sijala lahkomiselna razposajenost. Ze drža njegovega lepo oblikovanega telesa, ki se je nagibalo daleč na levo, je bila žaljiva. Crni Tom tega ni mogel več prenašati. Uda-ril je s pestjo po. točilni mizi in zarjul. Točajka se je zdrznila. se prijela za vrat in dejala: eJežeš, Marija, Jožef. » Toda začuda, ne Swee-ney ne njegova dva prijatelja se niso niti najmanj zmenili zanj. Crni Tom je spet zatulil. Sweeney se je obrnil, vtaknil roke pod pazduho in ga pogledal. Tri sekunde je vladala tišina. Crni Tom je divje premišljeval, kaj naj reče Sweeneyu.
»Kaj si mi že rekel lani?* je naposled zakričal. ilAIi si upaš zdaj ponoviti?»
Sweeney se je s hrbtom naslonil na mizo in se z obema komolcema oprl nanjo. Potem je tlesknil s sredincem in palcem na obeh rokah.
oBriga me, kaj sem rekel lani ali letos,s je dejal Swee-ney.
Nekaj hipov je bilo vse tiho, ko sta oba moža divje strmela drug v drugega. Potem je Crni Tom udaril z desno nogo po podu in spet zavpil.
«Ni ga v lnverari, ki bi mi bil kos,» je opil. «Z mezincem pretepem vse uboge, mlečnozobe, kozave pankrte pijanih farjev v Kilmurragu.n Potem je spet zatulil in si jel počasi odpenjati telovnik, pri tem pa se komaj držal na nogah.
ePovedal ti bom, kaj potrebuješ, » se je zaničljivo smejal Sweeney. »Nekdo bi ti' moral smrkelj obrisati.»
Crni Tom je zakrulil, zato-potal z obema nogama, zaškripal z zobmi in se umaknil korak nazaj, da bi skočil ali bogve kaj, in se sesedel na prazen sod. Potem je začel tuliti, kakor da joka.
eSam sem.s je glasno tožil. »Sam sem med tremi in nikogar ni, da bi mi držal jopič, ko bi mu izbijal oči iz glave. Za božjo voljo, zakaj me kdo ne zadrži, preden ga ubijem.*
Toda Sweeney, ki je uvidel, da se sovražnika loteva strah, si je zategnil pas, vrgel proč konjski bič, žepni nožič, tri trnke in svetinjico. Stopil je na sredo sobe in bojevito udaril z desno nogo ob tla.
«Stojim, kakor me je bog ustvaril,s je zavpil in se domišljavo ozrl na točajko, «in nobenega orožja nimam na sebi in nihče ne bo mignil z me-incem, da bi mi pomagal. Se to: glavo lahko razbijem vsem pankrtom pijancev in eden izmed njih je tukaj.s
Druga dva moža sta se za-hehetala in Crni Tom, ki mu je že splahnela vsa jeza na Sweeneya, ker je bil po naravi dobrodušen možakar, 'je ponovno zatulil, da bi vsem dokazal svoj pogum. Skočil je na noge in z zadnjim naporom odvrgel teltjvnik. Padel je na mizo in podrl vrček. Vsi so skočili, da bi pobrali vrček, in vsakdo se je drl: »Ne razbijaj po krčmi.* eVse bom razbills je zakričal Crni Tom in začel, izogibaje se Sweeneya, tekati po sob i, zadevati se z glavo v stene, gristi stole in divje brcati. Stoeeneg se je umaknil k mizi, ker ga ni mikalo,' da bi prišel v stik njim. Točajka je začela vreščati. Druga dva moža, ki sta bila pogumna, ker se jima ni bilo treba pretepati, sta prijela Črnega Toma brž ko sta ga zagrabila, se je Črnega Toma v resnici lotila jeza. Podivjal je. Jel se je zavedati svoje velike moči. Zgrabil je vsakega z eno roko in ju z enim zamahom porinil v steno, kjer sta obležala. Potem se je pognal proti Sweeneyu, toda ta se mu je spretno izmaknil. Crni Tom je treščil v točilno mizo, kjer je obležal, medtem ko je Sweeney budno čakal s pestmi ob bokih. Crni Tom je dolgo ležal na mizi. Možgani so mu začeli spet delovati. Ustrašil se je. Spoznal je, da se smeši. Se zapro ga lahko. Kaj počne Stoeeneg tam zadaj za njim?
Zakaj so vsi molčali? Naredil se je, kot da je zelo pijan, čeprav se je bil dotlej že skoraj dodobra streznil. Slina mu je zletela iz ust, kolcnilo se mu je in brezciljno je jel mahati z rokami po mizi. Potem se je s težavo postavil pokonci, si začel trgati srajco, kakor da ne vidi Stoeenega, in brbljati; »Ni ga človeka...»
Potem pa ga je Stoeeneg, ki je bil ves živčen od bojazni, da ga bo Crni Tom zagrabil in z močnimi rokami strl, nenadoma udaril v brado in ta se je sesedel na tla.
Cez čas se je osoestil in je slišat, kako so se pogovarjali. i »Reuež,* je govorila točaj-
ka. »Saj ni slab človek, pač pa ga zapusti pamet, kadar se ga naleze.»
»Saj mu ni nihče nič rekel,* je dejal Stoeeneg.
«Ce bi me kdo drug tako zalučal...* je pripomnil eden izmed mož.
Crni Tom se je sramoval, a je bil prešibak, da bi uveljavil svoje dostojanstvo s tepežem. Namesto tega je hlastno popil dva kozarčka viskija in odšel iz krčme. Na poti domov je na glas jokal. Ustavljal se je sredi ceste, škripal z zobmi in prisegal, da bo nekega dne ubil Stoee-nega.
Ko je prišel domov, je razbil vso lončeno posodo v hiši. Odrezal si je palico, da bi z njo pretepel Sweeneya, in naposled zaspal na ognjišču. Zjutraj, ko se je odpravljal delat, ga je bolela glava.
To je počel vsako leto dvakrat.
Z dubrovniških poletnih iger
FILMSKI OBZORNIK
\ Jugoslaviji snemajo trenutno kar 11 filmov
Pet je komičnih, trije resni, trije pa vojni
V tem trenutku snemajo v Jugoslaviji enajst filmov, kar je edinstveni primer v mladi jugoslovanski kinematografiji in kar kaže, da je mimo znatna stagnacija, ki je n a tem polju umetniškega življenja vladala v zimski sezoni.
Na zadnjih dveh jugoslovanskih filmskih festivalih je prišlo do natrpanosti z oojni-mi temami. Filmi, ki so sedaj v delu, pa odražajo novo smer. v kateri je vidna pre-orientacija na sodobne teme in na druge žanre. Zdi se, da sta komediji odprla vrata Zorž Skrigin in Soja Jovanovič, ki sta letos v Pulju prinesla v areno smeh. Za njima so krenili tudi drugi avtorji in tako je trenutno v
Mogočni prizor iz Evripi dove-Držičeve «HEKUBE»
L
ODLIČNA	OSEBNOST	SOD
Filippo De Pisis - italijanski dvojnik nesrečnega slikar ja Toulousea-Lautreca
V začetku je pisateljeval, potem pa je začel risati kot samouk Pariško obdobje in vrhunec v domovini - Umrl je pred tremi leti
2. aprila pred tremi leti je umrl v Milanu v 60 letu življenja pisatelj, pesnik in slikar Filippo Tibertelli L’e Pisis, italijanski dvojnik nesrečnega francoskega slikarja Toulousea-Lautreca. Pod-
legel je progresivni paralizi, ki ga je mučila vsa zadnja leta njegovega plodnega življenja. Z njim je izginila z italijanskega umetniškega sveta odlična osebnost sodobnega slikarstva.
Rodil se je v Ferrari 11. maja 1896 v toskanski, in sicer, pizanski plemiški družini markijev Tibertelli. Hodil je v klasično gimnazijo in licej v rojstni Ferrari. Posebno rad se je kot srednješolec bavil z botaniko. Diplomiral je na univerzi v Bologni iz leposlovja in arheologije. V Bologni se je seznanil s francoskimi • prekletimi pesniki — poets maudits* Baudelairom, Rim-taudom in Verlainom. Kad je čital avantgardistične revije. Na sestankih v «Caf-fe della 3archetta» je * zateglim glasom dopovedoval prijateljem:	»Bisogna
essere moderni!* Kot študent si je celo po čudaška uredil sobo na primer z bronastimi ribami in lesenimi racami. Poučeval je v Assisiju in Poggiu Mirtetu.
Začel je pisateljevati pod vplivom Crocejevega «vo-cianstva*. Med leti 1918 in 1924 je napisa! več pripovednih spisov lirične narave, ki jih književna kritika še vedno omenja. Naj navedem nekaj naslovov teh
njegovih del:	«Prose», «11
signor B.», «La citta del-le cento meraviglie*, «Mer-coledi, 14 novembre*.
Kmalu ga je zamikal svet barv. Vendar pisateljevanje ni nikdar popolnoma opustil. Vse življenje je objavljal prozo in poezijo. Na slednjo je bil zelo ponosen. Cesto je prijateljem dejal:	»Pesnik	sem in ne
slikar*. Menda je s tem mislil tudi na lirično čustvenost svojih slikarskih mojstrovin. Vedno pogosto-jeje zahajal v muzeje in umetnostne galerije. Poglobi! se je v proučevanje zgodovine likovne umetnosti. Sad te nove De Pisi-sove umetniške usmeritve su tehtne umetnostne kritike.
Kot samouk se je že med let! 1916 in 1918 lotil figuralnega in tihožitnega slikarstva. Le risanja se je delno naučil pri Odoardu Domenichiniju in Giovan-niju Longanesiju. Med prvo svetovno vojno, 1. 1917, je spoznal v Ferrari Gior-gia de Chirica in Carla Carraja. Toda avantgardistično usmerjena umetnika sta na mladega umetnika le bežno in kratkotrajno vplivala. V teh letih si je De Pisis ustvaril velik krog prijateljev med književniki in slikarji. Poleg že o-menjenih De Chirica in Carraja naj naveden še Raimondija, Cavicchiolija, Govonija, Savinija in Mo-randija. Tako je mladi Filippo De Pisis našel v sve-
				
NUl/A KNJIGA ZALOŽBE BOREG
JOŽICA
VEBLE:
Preživela sem taborišče smrti
Založniški zavod «Borec» je po krajšem presledku še pred začetkom jesenske kulturne sezone prav zdaj naenkrat izdal več knjig iz svojega letošnjega programa. Dvoje del predstavlja nadaljevanje lani začetih izdaj, ostale pa so samostojne knjige. Naj med njimi na prvem mestu omenimo knjigo, ki je izšla pod naslovom »Preživela sem taborišče smrti*.
Jožica Veble, avtorica knjige, je ena redkih slovenskih žena, ki je preživela vse strahote uničevalnega taborišča v Oswiecimu, ki je sicer bolj znano pod nemškim imenom Auschwitz. O svojih strahotnih doživetjih je napisala krajši spis, ki obsega v knjigi osmerke kakih osemdeset strani. V tem svojem spisu je avtorica preprosto, brez vsakih literarnih pretenzij, a zato stvarno in pretresljivo opisala svoja doživetja v taborišču smrti. Opisala je začetek svojega zla, svojo pot v taborišče in nato v nekaj poglavjih vse strahote življenja in umiranja v taborišču, ki predstavlja enega najstrahovitejših madežev v zgodovini nemškega naroda.
Seveda pripovedovanje Jožice Vebletove po izrazni moči ne dosega nekaterih drugih podobnih knjig, ki smo jih dobili tudi v slovenščini (n. pr. knjige »Preživeli*). Razen tega je njena pripoved bolj splošna in ne govori v kronološkem redu toliko o osebnih doživetjih kot na splošno o življenju in umiranju v tem taborišču. Je pa zato njena pripoved stvarna in kar najbolj avtentična ter daje pravo podobo tega nacističnega morišča.
Pretresljivemu opisu doživetih grozot je dodan izvleček iz poročila poljske komisije za raziskovanje hitlerjevskih hudodelstev na Poljskem.
Tretji del knjige pa predstavlja avtobiografski spis z naslovom: »Izpoved morilca milijonov*. To je odlomek iz spisa nekdanjega komandanta taborišča v Oswieci-mu polkovnika SS Rudolfa Hoessa. Pred obešenjem leta 1947 je napisal knjigo «Bil sem komandant Oswiecima», iz katere so vzeti nekateri odlomki.
Sl. Ru.
tu barvne harmonije primerno izrazno sredstvo za ponazarjanje svojega domišljijskega in stvarnega sveta, ki mu niti proza niti pcezija nista bili zadostna osnova.
V to dobo umetniškega dozorevanja spadajo njegova dela:	«Casa col pino»,
• I! poeta folle*, «L’uomo del tubino*, »Guercio* in
• Burrone*. Prva tri so iz leta 1919, zadnji dve pa iz leta 1925. Pri teh je Mo-rsndijev vpliv še viden. Flastika, metafizika in fau-vizem se snovno in barvno še vedno prepletajo in so najvidnejši Barve so še težke in goste Prevladujejo črni toni, močne črte, senoe brez svetlobe in težki motivi. Do liričnosti njegove kasnejše, to je pariške dobe, je prišlo po stopnjah, brez ostrin, tako da v njegovem umetniškem razvoju r.i vidnega presledka. Zato ni v njegovi umetnosti zaznati nobene krize.
Mladega De Pisisa so kot slikarja izoblikovali ferrarski mojstri. V Rimu se je naužil slikarstva »Seicenta*. Občudoval je mozaike po raznih bazilikah. V Assisiju, kjer je nekaj časa deloval kot srednješolski profesor, je študiral Giotta in Lorenzettija. Spadini in Sof-fici sta ga bratsko navezala nase. Ni zanemarjal niti futuristov.
Tako se je po dveh rimskih razstavah in z dokajšnjo kulturo preselil leta 1825 v Pariz. Kot nam poroča njegov prijatelj Giuseppe Raimondi, je De Pisis padel v francoski prestolnici v naročje Dela-croixu ter se zaljubil v njegovo mrko in razgreto romantično paleto. To je bila
za De Pisisovo umetniško razpoloženje prava pot. Prehodil jo je vestno in marljivo do Maneta, Cezanna, Marqueta in Bonnarda. Brez prevelikega navdušenja je zasledoval francosko avantgardistično umetnost, ki je bohotno cvetela. Ustvaril je liričen in fantastičen slog, ki je značilen za njegovo umetnost. V Parizu je pose-čal znano slikarsko šolo «E-cole de Pariš*, ki je izoblikovala njegov barvni okus. Svojih učiteljev ni slepo posnemal. Matisse, Braque, Soutine in Picasso ga niso prepričevali. Prav tako v De Pisisovi umetnosti ni vidnejših sledov Tzarajeve-ga dadaizma, za katerega se je navduševal že leta 1919. Skušal je združiti Maneto-vo plemenitost z impresionistično živahnostjo Dela-crcixa in Poussina. To mu je uspelo. Vendar mu izsledki italijanske slikarske šole niso bili tuji. Od nje je prevzel ubrano resnost sloga in barve, čeprav nista imela nobenega vpliva nanj metafizično slikarstvo in kubizem, ki sta se tedaj razmahnila v Italiji in imela najvidnejša predstavnika v De Chiricu in CarrS-ju. Res je, da se je po kubistični modi nekaj časa u-kvarjal tudi z lepljenje kosov papirja. Sestavljal pa jih je, kot bi šlo za barve, ki bi lih na platno na-lcgal naravnost s palete.
De Pisis je tako prišel v
Parizu do samostojnega in zrelega slikarskega izraza v ozračju blestečega poim-presionizma. Njegova umetnost je postala nežna, polna barvnih globin in poudarkov, bežnih beležk in svetlobnega Kipenja.
V pariško dobo spadajo ic De Pisisove mojstrovine • Macellena* (1925), »La Ccur du Dragon* (1926), »Parigi coi negozi illumi-r.ati* (1927), »Le quai de P.ethune* (1928), «Rue Cas-sctte* (1929), »Interno della stanza in Rue Servan-doni* (1930), »Giardino a Saint Cloud* (1931), «11 co-niglio* (1932) in nekaj motivov iz Londona, kjer je bival nekaj mesecev, ko je tam priredil osebno razstavo.
Počitnice je rad preživljal V domovini ali pa v Versu, vasi na francosko-španski meji. Prijateljem .e zatrjeval, da ga Yers spominja na domačo padsko nižino, ki se mu je zelo priljubila. Tu so nastali številni njegovi umotvori.
Od leta 1938 do smrli je De Pisis razen kratkega drugega bivanja v Franciji živel v Italiji. Večkrat je menjal kraj svojega u-metniškega udejstvovanja. Milan, Rim. Benetke in Como so glavne postajan-ke njegovega umetniškega vzpona na domačih tleh. Mojstrovin te tretje i:a-lijanske dobe in njegove umetniške poti ne bom navajal, ker me omejuje čas. Zaslužil je mnogo in kupil si je palačo v Benetkah. Za-
živel je čudaško in zgoreva! v plamenu razkošja in razbrdanosti.
Hladni intelektualizem je ogrodje njegovih slik, lirične ganotje in spontanost pa vsebina njegovega rekli bi svojskega poetičnega naturalističnega upodabljanja. Intelektualistične formule niše bile za De Pisina nika-
kršna ječa, prav tako so mu bile tuje razne formalistične skrajnosti. Zato so mu tuji tudi formalni, zgodovinski in človeški problemi sodobne umetnosti, kt so se jih na primer drzno lotili Picasso, Leger, Perneke in nekateri ekspresionisti.
Svoj prvi večji uspeh je Filippo De Pisis doživel v Parizu na razstavi s skupino italijanskih avantgardističnih slikarjev. Vendar se v Parizu ni mogel gmotno postaviti na noge, ker so Francozi med Italijani tedaj dajali prednost Modi-glianiju in De Chiricu. Svoje slike je zato večinoma pošiljal v domovino. Ta nje-geva dela iz francoske dobe so naletela med italijanskimi kritiki na različno sodbo. Vzbudila so živahno zanimanje pa tudi ostro polemiko. Spori med privrženci starega in avanigardisti so se posebno razvneli med De Pisisovo osebno razstavo v rimski galeriji »Bra-
gaglia*. Polemika se je končala v slikarjevo korist. Odprla mu je namreč zlata vrata beneškega »Biennala* in rimskega »Kvadrienala*. Dela, ki lih je na obeh
razstavljal, so začela romati v številne zasebne in javne slikarske zbirke in muzeje. Naj omenim glede tega samo\Pariški «Museč du Jeu de Paume* in rimsko »Državno galerijo moderne umetnosti*. De Pisisova u-metnost je postala privlačna, ker se je stalno razvijala v skladu s splošnim razvojem najmodernejših slikarskih struj, čeprav je bila vseskozi svojska in originalna. Jasen, vglajen in dosleden je bil De Pisisov estetski izraz. Nikdar ni nrmrec izgubil spred oči slikarske barvne stvarnosti. In prav temu se ima zahvaliti, da njegove alegorične, simbolične in metafizične stvaritve niso bile tuje in nedostopne širši publiki, ki ji mora biti umetnost dejansko namenjena.
Ce je De P>sis izoblikoval v Parizu svoj slikarski izraz, je v tretji italijanski dobi svoje umetniške po'.i dosegel vrhunec. Poostril je lahkoto tonov ter prisojnost in neobstojnost slikarskega dela.
Leta 1948 ga je huda živčna izčrpanost prvič primorala iskati zdravja v kliniki. Nadaljeval pa je s slikanjem do leta 1953, ko je moral zaradi začetne paralize in poslabšanja duševnega stanja za vedno odložiti čopeč in paleto. Za vedno je onemogla roka, ki jo jt goreča in koprneča duševnost vodila skozi poetično stvarnost narave in čar sveta.
Dr. JANKO JEZ
delu kar pet filmskih komedij. To so filmi: »Mirno leto* v produkciji Vardarja, »Ljubezen in m oda* v produkciji Avale, #Karolina reška», »Bolje je razumeti» in «Prvi meščan malega mesta» ti produkciji istega podjetjg. Ton tej produkciji daje torej Avala-film, ki snema istočasno štiri komedije, in sicer tri sodobne ter eno kostimi-rano, kjer se bo prvič v komičnem žanru predstavil režiser Vladimir Pogačič. Film «Ljubezen in mo da* je delo debutania Ljube Radičeviča.
«Prvi meščan malega mesta» pa označuje povratek Puriše Djordjeviča. Vojan Novakovič pripravlja neke vrste nadaljevanja «Pogona B» s Paulom Vujisičem-Karakasom v glavni vlogi. «Karolina re-ška» predstavlja film posebne vrste in bo vsekakor precejšnja osvežitev repertoarja. Za komedijo «Mirno leto» je napisala scenarij Frida Filipovič, režija pa je bila poverjena nekemu začetniku.
Z resnimi sodobnimi temami so v delu trije filmi: »Štirinajsti dan*, «Veseliea» in «Kos modrega neba», film, ki se do neke mere vendarle nagiba h komediji. «Štirinajsti dan» v produkciji Lov-čen-filma je prvi igrani film Zdravka Velimiroviča in brez dvoma najzanimivejši med vsemi tremi, ker obravnava nenavadno zgodbo o zapornikih ng dopustu. Film je psihološka drama. Film »Veselica* snema za Triglav-film režiser Jože Babič. Tudi v tem primeru gre za psihološko dramo, za zgodbo borca-invaltda, ki se v povojnih razmerah ne znajde vse do neke veselice. V tem filmu nastopa tudi noro filmsko i-me: Miha Baloh. O filmu »Kos modrega neba* je bilo že precej govora. Snema ga za Bosno-film Toma Janič.
Tudi vojna tema ni zapostavljena. Obravnavata jo dva filma v koprodukciji: «Ne ubij* v režiji Claude Antanta Larra in «Dr. Kolar* v režiji Perkoviča. V obeh filmih sodeluje več tujih i-pralcev, tako da se bo verjetno postavilo vprašanje, v koliko so ti filmi sploh jugoslovanski. Prvi film »Ne ubij» obravnava vojno skozi usodo dveh vojakov, drugi, «Dr. Kolar«, pa obravnava resnični dogodek iz narodnoosvobodilne borbe. V glavni vlogi nastopa ameriški igralec Broderick Crawford. O-bc. filma izdeluje podjetje »Lorčen*. Tretji vojni film jc Jadranov «Sipna!i nad mestom«, katerega po resničnem dogodku iz NOB režira v Karlovcu Zifca Mitrovič.
Od osem producentskih jiodjetij jih je torej zastopanih šest. Na prvem mestu med njimi je Avala, nato pa Lovčen. Zanimivo je, da je Lončen v zadnjih letih snemal najmanj domačih filmov in da se je prvenstveno ba-vii s koprodukcijami. Trenutno ima v delu kar dva. v načrtu pa ima še najmanj druga dva.
V vsakem primeru pa je treba priznati, da je delavnost jugoslovanskih podjetij trenutno zares pomembna.
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIllllllinilllllllllltllllllllllllllIHMIIIIIMIlllllllllllltlllllllllllllllMIMIIIIIHIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIHtMIMItllllMItillillllllllllimillllllllllllflllllllllllllllllllllllMIIIinilllltMIIKIHIliailMH
SLOVENSKA
KNJIŽNA
POLICA
Izšla je druga knjiga Finžgarjevega dela
- Založila	jo	je	Mohorjeva	družba	v	Celju
Založba Mohorjeva družba v Celju je po svojem programu te dni izdala drugo knjigo Finžgarjevih izbranih spisov ter tako postregla ljubiteljem knjig z lepo izdajo pisatelja, katerega dela precej pogrešamo na našem knjižnem trgu. Ze ob izidu prve knjige Finžgarjevega izbranega dela smo poudarili velik pomen te zbirke. Z novo izdajo Finžgarjevega dela je založba ustregla predvsem številnim bralcem, ljubiteljem lepe knjige, med katerimi jih je veliko, ki z ljubeznijo in zanimanjem prebirajo Finžgarjeva dela. Prav v zadnjih dveh letih pa je bilo težko dobiti Finžgarjeva dela na knjižnem trgu, čeprav je tudi po osvoboditvi izšlo več knjig tega priljubljenega pisatelja. S to izdajo pa je založba počastila tudi visoki življenjski pisateljev jubilej — devetdesetletnico, ki jo bo Finžgar praznoval februarja prihodnjega leta. Tako predstavlja izdaja izbranega dela Frana S. Finžgarja, ki bo prinesla najtehtnejša in sedanjemu času najprimernejša pisateljeva dela, res pomembno knjižno izdajo. Ce pri tem omenimo poleg u-
vodne študije še tehtne o-pombe urednika Franceta Koblarja, ki nimajo samo namena približati objavljena dela bralcu, temveč imajo tudi svoj literarno zgodovinski pomen, ter skrbno opremo, potem res velja, da se izdaja Finžgarjevega dela u-vršča med res pomembne založniške publikacije zadnjega časa.
Prva knjiga Finžgarjevega dela — vseh jih bo sedem — je prinesla predvsem povesti, novele in črtice ter poleg planinske idile Triglav znano ljudsko igro «Divji lovec*. Podobno kot prva je zasnovana tudi druga, sedaj izišla knjiga, čeprav se po snovi in obdelavi loči od prve. Dela, objavljena v drugi knjigi Izbranega dela, so nastala v mlajših letih pisateljevega življenja, zlasti pa tedaj, ko je pisatelj služboval na Jesenicah, v Kočevju, Idriji in nazadnje v ljubljanskem predmestju Trnovo. Medtem ko so v prvi
knjigi objavljene predvsem kmečke povesti, prevladujejo v tej podobe iz mestnega in delavskega življenja, kar je odmev pisateljevega službovanja. Zato je glavni poudarek teh del na social-
ni, zlasti družbeno kritični presoji življenja. Ni več kmečke idilike, niti ne prevladuje več pisateljev vzgojni in poučni namen. V teh delih prevladujejo opisi temnih strani življenja, v njih pa tudi čutimo pisateljev odpor zoper družbeni red, ki ustvarja razlike in rodi gorje, na dan pa prihajajo tudi pisateljeve misli, kako urediti življenje, da bi bilo lepše in srečnejše.
V tej drugi knjigi Finžgarjevega dela najdemo torej na začetku roman »Iz modernega sveta*, nato vrsto novel in črtic in na koncu spet dramski tekst, ljudsko dramo «Naša kri*.
Čeprav je roman «Iz modernega sveta* zajet iz meščanskega in delavskega sveta, pa bo vendar današnjemu bralcu vse preveč preprost, mestoma celo naiven, in zato seveda ne bo več nudil tistega estetskega užitka in notranjega zadovoljstva kot takrat, ko je delo nastalo. Seveda pa je r man glede na čas. v katerem je nastal, kulturno zgodovinsko zanimiv, obenem pa odraz mišljenja tedanjega časa. Drugi del knjige obsega trinajst novel in črtic, med
katerimi so tudi drobni biseri Finžgarjeve pripovedne umetnosti. Drama #Naša kri* pa je tisto delo, ki je doživelo največ kritik in priznanj ter nasprotujočih si sodb, vsekakor pa od>(oni-tev pri kritikih in topel sprejem pri občinstvu.
Druga knjiga Finžgarjevega dela prinaša torej vsakega nekaj. Zato nima samo kulturno zgodovinskega pomena, temveč bodo vsaj v nekaterih delih našli bralci, posebno manj zahtevni, hvaležno berilo. Poudariti pa je seveda delež urednika Koblarja, katerega delo so opombe. Poleg pripomb k posameznim delom je zlasti pomembna urednikova uvodna beseda o značaju knjige. V njej urednik tolmači nastanek posameznih spisov ter nazorsko in estetsko stran posameznih del, obenem pa tudi ocenjuje njih pomen v celotnem Finžgarjevem delu.
Kot že omenjeno, je oprema knjige vzorna. Pričakovati smemo, da se bo založba držala svojega programa in bomo tako v dveh letih dobili v sedmih knjigah vse najpomembnejše Finžgarjev* spise.
&1. Ru.
PfimonH"(!mnnik
_ 4 —
28. avgustaJJ®
Mi So So tako kij ato kome?
.	v	-
(Foto Bubnič)
Narednik policije Croswell je imel dober nos	j
Preprečena	vrhunska
največjih	ameriških
Obsojeni so bili, ker s svojim molkom niso spoštovali sodišča Vodja gangsterjev Genovese se bo moral vrniti v svoj rojstni kraj
Pred kratkim so v New Yorku obsodili na razne zaporne in denarne kazni deset najuglednejših predstavnikov gangscerstva v ZDA. Sodna oblast jih je obsodila na podlagi enega izmed maloštevilnih argumentov, s katerimi ji po navadi usoe doseči gangsterje: nespoštovanje sodišča z molkom.
Preiskava proti obsojencem se je pričela tik pred koncem leta 1957, ko je policija dognala, da so se bili udeležili znane konference v Apalachinu dne 14. novembra 1957. Takrat se je v tem kraju sestalo kar 65 najuglednejših osebnosti iz ameriškega podzemskega sveta.
Apalachin je majhna vas, ki se nahaja izven glavnih prometnih žil, na podeželju države New York. Tu živi le nekaj kmetov, ki se v glavnem ne zanimajo za to, kar se godi izven njihovega kroga; ob glavni cesti je nekaj trgovin, kak bar, nekaj bencinskih črpalk. Je to dežela, ki se napolni s turisti iz velemesta le v poletnih mesecih, ko ti zbežijo ob priliki week-enda iz kraljestva betona in asfalta, da se naužijejo zdravega podeželskega zraka. Zaradi lepe lege so se tu nastanili tu-
imiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiHinuiiiHinHHi
Kako
je
napravil
Čebinov Tone
dobro kupčijo
Čebinov Tone jo je lepega poletnega dne kresnil na Vipavsko z namenom, da kupi kako dobro kravo. Ko je prišel v Manče, je povprašal tu, povprašal tam in nazadnje zvedel, da ima ta in ta kmet naprodaj kravo.
«Dober dan!* je pozdravil, ko je stopil v hišo, kjer so ravnokar pojuži-nali. «Slišal sem, da imate naprodaj kravo.it clmamo,* je odgovoril gospodar in vstal od mize. «Ali bi jo lahko videl?* tZakaj pa ne?» je rekel gospodar in s pogledom nekaj iskal okrog sebe. Nazadnje je vprašal hčer: tKje pa je moj slamnik?» *Jaz ga nisem snedla,* je odvrnila punca.
«Hudič si ga vedi! Saj oslice žro tudi slamo,* ji je zabrusil oče in segel po slamniku, ki ga je zagledal pod klopjo.
«Od kod pa ste?* je vprašal Natlačenov Jože, kakor se je imenoval gospodar, Toneta, ko sta šla čez dvorišče proti hlevu.
*lz Ponikev na Krasu,* je povedal Tone.
«Predlanskim sem prodal eno kravo nekomu iz Dobravelj in je še danes zelo zadovoljen z njo. Jaz imam zmerom samo prvovrstne krove,* se je pohvalil Mančam. Ko sta stopila v hlev, je pokazal na eno izmed krav in rekel:
<■To je tista krava. Dobra mlekarica je in rada se o-b.eji.* Pokazal je na telico, ki je stala na drugem koncu hleva, in pristavil: r.Tistale ’> njena zadnja hči. Tudi njo prodajam* Tone si je začet strokovnjaško ogledovati sivko. Obtrkaval ji je ledja, obupaval vimena, ji zijal v gobec in pri tem venomer majal z glavo kakor medved.
«Koliko pa hočete zanjo?* je naposled vprašal. *Sn tisoč.*
«Kaj se vam meša, boter? Tisoč lir za takole mrho?*
Mrha sicer ni bila, a tisočaka res ni veljala. Vipavec pa je skomignil z rameni in ravnodušno dejal: *če se vam zdi predraga — kar drugam se obrnite!* «$est sto vam dam — velja?*
slzpod tisoč je noben vrag ne odpelje iz hleva!* je pribil Joče.
«Za tisoč lir vam pripeljem dve taki mrhi,* je rekel Tone.
*Ze razumem: rad bi me potegnil, pa ne bo nič,* je dejal Viapavec in se nekam pomilovalno nasmehnil. <tVi-dim, da st z prefrigan, ampak še premalo, da bi mene spravili d kozji rog.* «Tudi vi mene ne boste, botert Tudi jaz nisem po
prižganki priplaval na svet.
Ta krava ni vredna več kot-- -*Naj bo!* je slednjič od-
šest kart po sto, nikar mi m solite pameti, človek! Jaz sem že kupil več krav kot ste jih vi videli in vem, kaj lahko dam za takole mrcino. Ker pa se ne bi hotel vrniti domov praznih rok, vam primaknem še petdeset lir — prav?*
Ne dam je izpod tisoč, pa bog!* je rekel Vipavec in začel pri vseh svetnikih prisegati, da ni boljše krave na svetu in da naj ga pri priči vsi hudiči vzamejo, če ne daje vsak dan dvanajst litrov mleka, da pa bi dajala gotovo dvajset litrov, če je ne bi krmil samo z ječmenovo in ajdovo slamo.*
«No,* je dejai Tone, ko je uvidel, da je možakar na denar kakor kozel na sol. rdodam še petdesetak. Udariva!* In je prijel z levico Jožetovo desnico in grozil, da udari po njej z desnico «Ne bo nič!* je rekel Mančan in odtegnil roko.
No, naj bo: še petdeset lir primaknem,* je rekel Tone in iztegnil desnico, vendar s takim izrazom, da je bilo slutiti, da je pripravljen še primakniti.
rTisoč!* je spet pribil Vipavec in odrinil Tonetovo roko.
«Sam hudič je v vas!* je že skoraj ujezilo Toneta. Ker pa bi na vsak način rod dobil sivko, ki mu je bila všeč, je dejal: *No, jo daste za osem sto?* tNiti sanjati!*
«Naj hudič vzame vas in vašo kravo!* se je zdaj razburil Tone. «Dosti sem že videl ljudi, takega zlomka pa še ne! — Za osem stotakov dobim dobro kravo, ne pa tako strašilo, in še tele povrhu.*
*Pa pojd'te tja, kjer ju dobite!* je užaljeno odvrnil Vipavec in našobil ustnice v obliko kurje zadnjice.
*No, jo daste za osem sto petdeset?* je vprašal po premolku Tone.
rZa tisoč in niti čente-zim manj,* je neomajno vztrajal Mančan ko je videl, da Kraševec bolj in bolj popušča in se mu bliža.
f.Zc.dnja cena. devet sto. Slišite, nune? Devet sto lir! Strela jasna, to so dandanes lepi soldi! Devet stotakov za takole mrho!* Dolgo je še baiantal a zaman. Nazadnje si je že ves izmučen otrl oznojeno čelo in vprašal: cKoliko pa vprašate za telico?*
*Pet sto.*
Tone si je temeljito o-gledal telico, nato pa se začel pogajati. Toda Mančan ni tudi zdaj popustil
niti za eno liro
nehal Tone. cDam vam pet sto.*
«Ampak kvečjemu v pet-desetakih,* je brž pripomnil Mančan.
«Zakaj pa to?* se je začudil Tone.
«Ker zadnji čas kroži veliko ponarejenih stotakov.* «No, prav, plačam vam v petdesetakih.,* je dejal Tone in potegnil iz notranjega žepa denar, zavit v papir od škrniclja. Odmotal je papir in začel jemati izmed stotakov petdesetake ter jih nato med štetjem drugega za drugim počasi polagal na hrbet bližnje krave.
^Petdeset! Sto! Je sto petdeset! Jih je dve sto! . ■ .* Spet si je oslinil palec in kazalec in štel dalje: s.Jih je dve sto petdeset! .. .* učakajte, čakajte malo!* ga je prekinil Jože, ki je sproti jemal bankovce s kravjega nrbta in vsakega posebej obrnil na to in na ono stran ter ga pazljivo pregledal. rTale tu je ves zmečkan in natigan,* je dejal in pokazal petdesetak.
«Pa nate tegale, če mislite, da je ta manj vreden * je pikro rekel Tone in mu dal drug oankovec. Ko je odbrenkal deset petdese-takov, jih je Vipavec zadovoljno •tlačil v žep in pripomnil:
*Take telice in za tak denar ne najdete, če jo z lučjo iščete.*
Tone ni rekel nobene. Stopil je k telici, ji navezal vrv okoli rogov in jo ogovoril, čohaje jo med rogovi:
«No, zdaj pojdeš z mano, punca. Dolgo sem se preklal s tvojim gospodarjem, a te ta strela ni pa ni hotel dati ceneje. In tako, viš, je on mene in ne jaz njega, kakor sem nameraval.*
Vipavec se je zadovoljno nasmihal.
Toda tudi Kraševec se je kljub temu nekam zagonetno smehljal, čemu, tega ne bi mogel nihče uganiti.
Ko je privlekel telico na dvorišče, se je nenadoma ustavil in zaklical gospodarju :
rHej, boter, premislil sem si: bom raje vzel kravo.*
Gospodar je prignal iz hleva kravo. Tone ji je o-motal vrv okoti rogov in jo meni nič tebi nič začel vleči s seboj.
«Ja, kje pa je še ostali denar?* je osuplo vzkliknil Vipavec.
^Kakšen denar pa?*
«No, še pet sto lir za doplačilo.*
«Kakšno doplačilo neki?! Saj sem vam vse pošteno plačal! Pet sto lir sem vam dal za telico in vrnil sem vam telico, ki je vredna pet sto lir to znaša ravno tisoč lir kolikor zahtevate za kravo. No, kaj še hočete?*
In je odgnal kravo.
ALOJZ KAVBAR
di številni bogataši New Yorka, a njihove podeželske hiše so zelo raztresene, in čeprav pridejo k njim kdaj na obisk prijatelji, ne motijo mirnih domačinov.
Red v Apalachinu in okolici vzdržujejo policijski narednik Edgar Cros-well in dva mlada agenta. 13- novembra 1957, v letnem času, ko so new-yorški turisti zaprti doma, se je zgrnilo v Apar lachin precej luksuznih avtomobilov. Stvar je seveda vzbudila zanimanje domačinov, kajti avtomobilov je bilo zares precej. Narednik Crosweli si je pričel beliti glavo, kaj to more pomeniti. Vstopil je v policijski avto in šel nekoliko naokrog pogledat, kaj se godi. V upravah raznih motelov je u-gotovil, da je sobe za bogate goste rezerviral že pred tednom dni Joseph Barbara, 51-letni tovarnar piva, ki je bival v razkošni stavb; na apala-chinskem podeželju. Barbara pa ni bil znan Cros-wellu samo zaradi svojega dobrega piva; znan mu je bil bolj zaradi svoje preteklosti, zaradi svoje pripadnosti gangsterski organizaciji. Barbara je sicilijanskega porekla, denar si je bil napravil za časa prohibicije in pozneje je bil vedno zapleten v nezakonito delovanje gangsterstva v Ameriki.
Narednik Croswell, ki je bil že dolgo let v policijski službi, je takoj uvidel, da tu nekaj ne more biti v redu. Telefoniral je zaradi tega na svo.ie nadrejene v mestu in že zvečer je imel na razpolago dvajset agentov, ki so v Apalachin prihiteli iz bližnjih vasi. čez noč pa so tjakaj prišli tudi agenti iz New Yorka in agenti kriminalnega odseka FBI. Policija je postavila straže na križiščih in v okolici Barbarove stavbe.
Naslednjega dne zjutraj so se tujci v luksuznih avtomobilih pričeli ppmi-kati iz svojih prenočišč proti Barbarovemu domu. Ko je policija ugotovila, da so bili že vsi zbrani, je blokirala vse izhode in neka skupina je kar natihoma prišla na dvorišče, kjer so bile v lepi vrsti postavljene limuzine. Agenti so si najprej zabeležili vse evidenčne tablice, in ko so to delali, jih je moral nekdo iz notranjosti stavbe zagledati in je dal alarm.
Barbarovi gostje so bili ob tisti uri pri kosilu pri dolgi mizi v veliki sobani, ki je bila razkošno opremljena- Treba je namreč vedeti, da je vsa stavba bila vredna nad sto tisoč dolarjev (nad 60 milijonov lir). Na dolgi mizi so bile razpostavljena najboljša jedila in najboljša vina. Nič čudnega, saj so bili vsi gostje zelo bogati, ne toliko zaradi svojega javnega delovanja v industriji in trgovini kot zaradi tistega, kar so lahko zaslužili s protizakonitimi posli.
Gangsterji so ob novici, da je policija na dvorišču, bili preplašeni. Neka-
Modernizacija proizvodnje soli v solinah pri Sečovljah
Stare piranske soline, ki zavzemajo velik del Sečoveljske doline, so z dosedanjim klasičnim pridobivanjem soli dajale okrog 25.000 ton soli na leto. Da bi proizvodnjo povečali, bodo tu kmalu začeli graditi prvi industrijski obrat v Evropi, v katerem bodo pridobivali
sol iz morske vode z mehanskim izparevanjem. Vsi načrti za to industrijsko solarno so delo jugoslovanskih strokovnjakov.
Doslej so pridobivali sol zelo enostavno:	morsko	vo-
do so spuščali v plitve bazene, iz katerih je pod vplivom sonca počasi izparevala, dokler ni ostalo le osušeno belo dno-sol. Tako pridobivanje soli ni le počasno, temveč je «žetev» od-
visna, od vremenskih prilik. Iz tako pridobljene soli je bilo treba izločiti še pesek in glino, sol pa ponovno sušiti, kar je zahtevalo veliko truda in časa. Sol pa je še vedno vsebovala znaten odstotek vlage.
Z industrijskim pridobivanjem soli bo zelo pospešen celoten proces proizvodnje, ki ne bo več odvisna od vremena. Tudi pri novem načinu pridobivanja soli bo morska voda sicer morala nekaj časa stati v bazenih za kristalizacijo. Ti pa bodo pokriti. Ne bo treba čakati, da bi voda popolnoma izhlapela in da bi se vsa kristalizirala, temveč bodo po določenem času ostanek vode, ki bo vsebovala že močno koncentracijo soli, pretočili v po-
sebne naprave za mehansko izparevanje. Te naprave bodo v brezračnih komorah.
Tako pridobljena sol bo še vedno mokra. Vlago bo izgubila šele v centrifugalnih bobnih odnosno sušilnih komorah. Tako osušena in jo-dizirana sol bo transportirana v silose. Tam jo bodo pakirali in razpošiljali grosistom.
S tako modernizirano proizvodnjo bo sečoveljska solarna dajala vsako leto, ne glede na vreme, namesto dosedanjih okrog 25.000 ton o-krog 75.000 ton soli in znatne količine stranskih proizvodov. To bo prva industrijska solarna v Jugoslaviji in v Evropi. Obratovati bo začela sredi 1962. leta.
teri so se celo zbali, da ne bi bili to preoblečeni policisti v službi kake druge tolpe ali kakega posameznika, ki bi jih hotel spraviti na oni svet. Vsi so se namreč precej dobro spominjali pokolja na dan svetega Valentina, ko so Al Caponovi ljudje, preoblečeni v policiste, postrelili v neki čikaški garaži skupino gangstrskih poglavarjev. Zaradi tega so nekateri zbežali proti bližnjim gozdičkom, a so vsi padli v roke agentom, ki so bili posatvljeni na straži tam okrog.
Agenti so medtem stopili v stavbo in legitimirali ter preiskali vse zbrane «gospode». Začudili so se nemalo, ko so videli, kdo vse se je bil tam zbral. Bila so to najbolj znana imena gangstrstva, bilo pa je med njimi tudi precej manj vidnih «o-sebnosti». Vsi so bili italijanskega porekla. Zakaj so se bili tam zbrali? Nihče ni vedel, da bo tam našel toliko ljudi. Eden se je izgovarjal, da je prišel na kratek izlet, drugi da mu je na poti tam mimo spuščala guma. tretji, da je bil izvedel, da je Barbara bolan in ga je šel torej obiskat, četrti mu je šel naročiti nekaj sodčkov dobrega piva itd. Vsi so prišli torej tja le povsem slučajno. Vsi so tudi imeli polne žepe denarja. •^Najrevnejši* med njimi je imel pri sebi «le» 450 dolarjev (270.000 lir); a to je bil le šofer enega izmed «velikanov».
Po pregledu je policija seveda vse izpustila na svobodo in že naslednjega dne je FBI pričel preiskavo. Novica o tem sestanku je bila objavljena v časopisju in v ZDA je za nekaj dni bila najvažnejša in o tej konferenci so listi pisali na prvih straneh z mastnimi naslovi in ugibali, o čem so gangsterji razpravljali. Moraio je biti zares nekaj važnega, ako so povabili na ta sestanek vse ljudi, ki so i-meli vplivna mesta v njihovi organizaciji.
FBI je v naslednjih tednih zaslišal vse, ki so bili prisotni na tej ^vrhunski konferenci*.- A nihče ni-hotel povedati, o čem so razpravljali. Vendarle pa je policijska oblast prišla do zaključka, da so govorili o več zadevah. Najprej so diskutirali o pridelovanju mamil v inozemstvu in o njihovem tihotapskem uvozu v ZDA, na drugem mestu je bila akcija za izpustitev na svobodo gangsterja Soksa Lanza, ki je bil tedaj v zaporu; na tretjem mestu je bila reorganizacija italijanske loterije, ki jo ilegalno ze več let prirejajo vsak teden v celotni Zvezi in za katero so se do tedaj zanimali le italijanski priseljenci; najvažnej ši argument te konference pa je bila porazdelitev
cesarstva pokojnega Ana-stasie, ki so ga bili drugi gangsterji umorili nekaj časa prej. Anastasio je po vsej verjetnosti dal umoriti Meyer Lansky, poljski priseljenec, edini član mafije, ki ni bil italijanskega porekla. Lansky je bil namreč skupno s tedanjim kubanskim diktatorjem Batisto organiziral celo mrežo igralnic na Kubi in ker je ta posel bil zelo donosen, je hotel Anasta-sia priti na njegovo mesto. Nekaj dni pred umorom so Anastasio obiskali štirje Lanskyjevi gangsterji in ga opozorili, naj neha rovariti proti njehove-rnn gospodarju- Anastasia pa je ta ultimat zavrnil in čez nekaj dni so ga spravili s tega sveta,
Ker je Anastasiai kontroliral ves pristaniški promet v New Yorku in celo vrsto sindikalnih organizacij na področju oblačilne industrije, poleg te-
ga pa je imel prste vmes tudi v tihotapljenju mamil, je bilo razumljivo, da so morali preživeli gangsterji - člani mafije prevzeti kontrolo nad vse posle umrlega, da se ne bi kdo drug vrinil v njihovo organizacijo. Odtod tudi sklicanje konference v A-palachinu, ki jo je razkril nadebudni narednik Edgar Croswell.
Pred nekaj dnevi smo zasledili v časopisju kratko vest. Vito Genovese, človek, ki je bil štirikrat zaprt zaradi umora, a vedno tudi oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, in ki je predsedoval konferenci v Apalachinu, bo izgnan iz Združenih držav in poslan nazaj v Italijo. V ZDA si je Genovese nabral precejšnje bogastvo in v zadnjem času so ga smatrali za voditelja mafije in gangstr^ke organizacije. Na svojem prvotnem domu prav gotovo ne
/al m ..v.®rjŠf
bomo še kdaj slišal1 I
riti o njem.
##*
Mortimer Sahl ]*.■,* zelo popularen	<t
radi svojih dovtip^11 ^ ljivk na televiziJs, Jjjl dajah. Pred nekaj Lj je rekel: «Da bi b	i
popolnoma brez	^
morali Rusi ukra£Le, T* tajne načrte za ra* ,ve li ko bi bili najmanj
ti za nami.*
* # *
:!f«!
Ko je angleški Louis Mountbatten ±
k brivcu, se mu je ^ tožil, da njegov o&Jjp med d
izletom na neko ok'N
sin ni smel
v
................. rod
Portsmouthu-	(fjc
ki fcfV
Mountbatten,
princa Filipa, je 1 pisal na listek za ,ef nika oklopnice sle poročilo: «To je s ,	!•
ga brivca. Moja S v njegovih rokan-
VELJAVEN OD 29. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Na področju sentimentalnega življenja nič novega, le možnost malenkostnih prepirov z drago osebo. Nekdo si bo brusil jezik na vaš račun. Obisk in pismo.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Spet bo zasijalo sonce in se bcuste pobotali z osebo, ki vam je zelo pri Srcu, toda ne smete biti tako trmasti. Male finančne težave boste v kratkem premostili.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Čeprav ne boste dobro razpoloženi in na to pripravljeni, se boste morali vendar odločiti v neki zadevi, ki se tiče va,s in vaše drage o-sebe. Na vidiku spremembe v poklicnem delu.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Nepričakovano srečanje z i neko osebo vas I bo nekoliko spravilo iz tira. Glede ureditve gmotnih zadev ne smete graditi gradov v oblakih. Bodite bolj podjetni in vestni.
glede
Lev (od 23. 7. do
22.	8.)	Obetajo
se vam lepi trenutki sproščenosti in razvedrila z drago osebo. O-tresite se skrbi poklicnega dela in privoščite si malo počitka. Potovanje.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetni trenutki z o-sebo, ki jo imate zelo radi. Odprite dotšo in srce, ker bo nekdo potreboval vašo prijateljsko besedo in nasvet. Premaga-1: boste gmotne težave.
. 23 1*:
Strelec (°d UeV\ do 20. 12;)_
vam bo še • ^ srce, 3 b . ‘jr*’ te obupavalW ne zadeve ^
te za n<?^’0 ,ar Privoščite si Prli.®.p se vedrilo in poglobit6 delo. Pistnb'
svoje
A
Kozorog,V
srčnih
prt
nič novega^
pravite se. j^tl ste kos 3 jelt poklicnemu k: ga ne boste sme ^ p? marjati. Odgovorite pe mo. Pazite, da se ~
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) Pazite, da ne bo prišlo do hudega
iora v družini. Nevoščljivi jeziki bi vam radi škodovali na važem službenem mestu. Zanimivi razgovori in obisk drage osebe.
Škorpijon (od 24.
10. do 22. 11.) Neka oeeba, ki vas je pred kratkim spoznala, se zelo zanima za vas. Bodite previdni
in ne zaupajte samo lepim besedam. Pazite na zdravje. zlasti na prebavo.
hladite.
f,
jetni	J
mož n o51 • Voxe^ V družini; r J( ste tnnas" atil posluša!e nD:lid nasvetov. Čaka vaS;.te P** dela. Lahko pričakuj mo.	2o, 1
Ribi tjod'1 do 20. 3.) |j,vi bolj popu£,«‘>
osebo, ki
rada. čeU;“e,e i s i h ne c- ’n,etlei’
zumei)
obnašanja.
Možnost ‘del*
v poklicnerI\is#
dovanja v	pp
Obisk in verjetn0
URE	NA	DEBELO	ZLA	TUl"*
MAGNAGHI
Ul. S. Lazzero 8 - TRST - Tel. 35733/36308
OMUtROH
TECHNOS
DOXA
KOMPLETNE NAPRAVE
ZA IZT5SKANJE PLASTIČNIH SNOV*
r:::
Di
A M U T
MILANO
Via Londonio, 25 Telef. 33.90.66 - 34.46.I5
M
m
i
K
ssssss
SSKaSKSKSKKKKHMKKKItJtSiSKHHBJSKiSKKiJKHK^HKKHKHHHKKKKJSKHSHKSEHKaSHSHKaSEHaaiSaSSSH
Od 3. do 8. septembra VI. vinski sejem v Ljubljani
Tržaški in bi tudi lahko razstavljali!
Priporoča se ogled zanimive razstave, za prihodnje leto pa naj KZ in ZMP poskrbita, da bodo vinogradniki tudi sodelovali
^oie r
k«erp„ lavreniič
S Katinare, pravijo domačini zirrie*, ima majbno
,n
*	zadovoljen
°Bi' N<i}boljhleVU redi dve
!n » tem Je ,tara devet let
bat J7! c“sti •
Wef. °,CtiI“
’a\
Da n
>ee.mau r«i
'dvojčka.
'"'"'"""‘""'■linilttii
se je sedem-povrgla osem
  °se,n- Pred niti
Povrffla * le Sivka nam-
zumljivo veselje gospodarja in Katmarcev sploh. Dejstvo je namreč, da takega rojstva ne pomnijo niti najstarejši ljudje na Katinan, čeprav dvojčki pri kravah na splošno niso tako redki primeri. No, teleti, ki ju vidimo tudi na na sliki, sta v mesecu dni lepo zrasli in gospodar je eno tele že oddal, drugo pa bo verjetno obdržal za vzrejo.
Od 3. do 3. septembra bo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni vinski sejem, letos že šesti po vrsti. Poleg številnih domačih razstavljavcev so se prijavili tudi številni razstavljavci iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Francije, Grčije, Mehike, Izraela, Nove Zelandije, Španije, Velike Britanije, Romunije in Kanade, medtem ko letos ni sovjetskih razstavljavcev, ki so še lani razstavljali predvsem krimska peneča se vina. Število tujih razstavljavcev na ljubljanskem vinskem sejmu kaže, da se je ta sejem zelo uveljavil v svetu.
Na letošnjem sejmu bodo kot običajno ocenjevali vina ter podelili diplome. Ocenjevalno komisijo sestavljajo poleg jugoslovanskih strokovnjakov še po en strokovnjak iz Zahodne Nemčije, Italije in Avstrije, predseduje pa 31 vinarski inšpektor inž. Bora
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiittiiiiitmiiiiiiitiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiuiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifimiiMaHtmiiiiiii
Iz Križa
Ce bo v septembru lepo vreme !!®več vina kot ga je bilo lani
i'kriške'
vtčr***1. da lienJe. vam £"*•	*V6, *križ vedno
'<• M*0' ali kot ajte *krlii* it ^*nda Paf. . \me naše va-
>„ žlvljenje v,drai oboje, ker
že
težea Vas s PrUikam h. a	vas	se	pa res
*to:
>>oij
Po
ne
prirodno, pač
'°rai* in !°lji ln načrtu »od
5 °bjeku ns
, * llU ,
stanovanjsKi-
Skh bodo Psrkiaerlje"ce- w-- se Pa prioni	dovršili,
>bi
O* (no
ftiki Pvr,lcal1 graditi. Tudi ePp g<*Jo v stavbne
ske**dave) Ve hiae- Prizidave, v „Nek8j CejSnJe
‘te,
z ne-
!jij, Prme . Ustreznih sred-
Dpnrlni. ______
dioi
Prodaje zent-
-
Kfo kar 5 h le nad 20, 1« wle so ;odrueič 3 hkrati. S»niMr
n°go Soep° količino vi-p Popili doma-
Pr*dVrPr<!ei
'Udi*V8em me2Ud‘ nevasčam, i» „	fc*n*. ki so ga
s° n d ° les'* domov 2HCekateri ‘ nas ‘ako, da
žfej,, za , . ln°gradmki
' Za 1,. -»‘»»uiiim v kf»iu °ro bo'“°re..in stre~
>||)V	,*n Sori osmištvo pri
toPt*de|elt * bo napolnil »'izJ6 Sro2d, ® kaže slabo; 5ep,t esljivQ	’u	Pa	tam
Sffč^ber Pr^Vrknila- Ce bo ^.jk. ’ b0 - . ,err>o topel in
‘,k«ttr)>i tal!. k nad lan'
tako
W,efth vi—" Je mnenje
Jssr-'- -
tako vidimo ob hišah vedno več vsakovrstnih rož, ki se domovom zelo prilegajo in jih krasijo.
Okrog nas (Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik) je bila večja ali manjša toča, nam pa je doslej prizanesla, če izvzamemo nekaj ledenih zrn na dan našega opasila, ki pa niso povzročila posebne škode. Nalivi, kot so bili v tem mesecu, niso pri nas zaradi viseče lege kaj prida, in če bi vaške poti ne bile urejene, bi jih bili ti temeljito razrešetali.
Ni še javnosti toliko znano, da obstaja pri nas orkester. Kot za vsako dejavnost, je morala priti tudi za to od nekod pobuda. Dal jo je naš Peter Grassi. (Pierino mu pravimo), rojen muzičar, ki mu je glasba sestavni del življenja in ne more živeti brez nje. Orkester je ustanovil že leta 1940. Mnogo se jih je prijavilo (okrog 12 vaščanov ra iz soseščine). A je tudi glasba preizkusno sito vztrajnosti, strpnosti in nagnenja, tako da kar ni zanjo, odpade. Danes šteje orkester 7 članov. Člani so delavci in kmetje ter se v poletni sezoni ne morejo vaditi, kot bi bilo :o potrebno. Pa se bodo toliko tol’ kasneje. Nepripravljeni ne maraj nastopati, in to je povsem pravilno. Dobro je orkester znan v naši okolici,
a še bolje v sosednji Jugoslaviji. Vso minulo zimo so igrali v vaseh Komenščine in vabijo jih tudi na Goriško. Vodja Grassi in ostali orke-straši zaslužijo vse priznanje. Privoščimo jim veliko uspeha in zadoščenja. To želimo zlasti mladinskemu kvartetu, ki se je z nekaj nastopi že predstavil občinstvu.
MACKOVLJE
V četrtek popoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Ani 70-letnega Ferdinanda Tula iz MačkoveIj 76, ki ga je preteklo soboto zadela stčna kap ter je v sredo zjutraj umrl v tržaški splošni bolnišnici.
Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter dolga leta naročnik Primorskega dnevnika. Zapušča ženo, sina in vnukinjo, katerim izrekamo naše sožalje!
Opozorilo
Vsem udeležencem našega izleta na Plitvička Jezera, ki so za vpis na skupni potni list predložili vojaške odpustnice (congedo) ali pa dovoljenje vojaških oblasti (nulla osta miti-tare), sporočamo, da lahko omenjene dokumente dvignejo v uredništvu našega lista. Ul. Montecchi 6/II.
Misajlovski. Komisija je že začela ocenjevati vzorce vina, saj je bilo za razstavo prijavljenih skupno 522 vzorcev, od tega 323 domačih in J99 tujih.
Najboljša vina bodo nagrajena z diplomami ter zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami, najboljše jugoslovansko vino pa bo prejelo naslov »Šampion 1960».
Mimo grede naj še povemo, da bo novost letošnjega ljubljanskega vinskega sejma ocenjevanje vinske embalaže. Posebna mednarodna komisija bo namreč podelila razstavljavcem priznanja za najbolje opremljene steklenice. V okviru sejma bo tudi posvetovanje o vinogradništvu in pripravi vin za tuji trg. Potem bo v okviru sejma še prva razstava jugoslovanskih sadnih sokov in namiznega grozdja. Tudi ta razstava bo združena s strokovnim ocenjevanjem in javno pokušnjo. Morda bo kdo dejal, da je razstava sadnih sokov, t. j. brezalkoholnih pijač v nasprotju z razstavo vina, t. j. alkoholnih pijač, vendar so organizatorji mišljenja, da je treba oboje združiti, saj se stremi za tem, da bi kar najbolj povečali uživanje sadnih sokov, ki imajo svojo zdravilno in vitaminsko vrednost. Končno naj še omenimo, da bo na ljubljanskem razstavišču ob vinskem sejmu tudi mednarodni sejem embalaže.
Za nas je ljubljanski, vinski sejem še posebno zanimiv, saj sta tako tržaško področje kot goriška pokrajina vinorodni deželi, ki ju zaradi tega zanima vsaka novost na področju, ki zadeva vinogradništvo. Pri nas pridelujemo nekatere odlične vrste vina, ki bi ga lahko brez strahu predstavili tudi na taki mednarodni razstavi, kot je ona v Ljubljani. Za posameznika bi bili seveda previsoki stroški, toda prav gotovo bi Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov lahko poskrbeli, da bi vsaj prihodnje leto na ljubljanski vinski razstavi razstavili nekaj najboljših vzorcev vina tudi vinogradniki s tržaškega področja in z Goriške.
Za letos pa bi našim tržaškim in goriškim vinogradnikom toplo priporočali, da bi si ogledali ljubljanski vinski sejem, saj bodo na njem marsikaj videli, zlasti takega, kar ne vidimo na vinskih razstavah, ki jih prirejajo v bližnji okolici Trsta in Gorice. Vsekakor pa bomo z naše strani poskrbeli, da bodo tudi oni vinogradniki, ki si sejma ne bodo mogli ogledati, preko našega lista natančno poučeni o vsem, kar se je na njem dogajalo in o možnostih za morebitno sodelovanje na
sedmem vinskem sejmu, ki bo prihodnje leto spet na gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
NABREŽINA
V nedeljo smo obhajali naše opasilo — sv. Roka. Ta praznik je starejšim še vedno zelo pri srcu in si ga želijo, kot so ga praznovali nekoč. Pravijo, da je bil sv. Rok nekaj vreden, saj so se na ta dan zbrali sorodniki do 9. kolena. Povedali so si to in ono in se v prijateljskem vzdušju zabavali. Vsem so bili dobrodošli gostje. Domači so jim stregli, kar je pripravila hiša, predvsem s pristno domačo pijačo, ki je bila kot cekin in je z nekaj požirki vžgala ušesa in pričarala dobro voljo. Izpod vseh kaminov si slišal pesem, saj je imela skoro vsaka hiša vsaj po enega pevca domačega pevskega zbora. Tega so pozna-
li širom vse Slovenije. Nabre-žinci so peli kjerkoli bilo: na neštetih prireditvah, na Rokovo v cerkvi in pri procesiji, doma, v gostilnah, peli so na delu, zjutraj, zvečer, selo, duet, tercet, kakor je pač naneslo...
To stari pogrešajo. A menda jih podzavestno pogrešajo tud’ mlajši. Tudi njim že preseda ta robotska glasba, ki krade denar in duha, ni iskrene zabave, duhovne sprošče-ščenosti in poživljenja. Kjer ni ničesar več ljudskega, pristnega, izvirnega, svežega, kci je v vsakem času potrebno in koristno, je nekaj narobe. Le če se nam nekaj tega nudi, nam je že laže. Da je res tako, se bomo lahko prepričali pri današnji priro-ditvi, ko nas bodo »Veseli planšarji* malo dvignili iz mrtvila.
Drugih novic ni, ker so pasji dnevi. Kvečejmu povemo, da se kanalizacija vasi še vedno vleče in jo zaključujejo ob glavni cesti.
KRIŽANKA
FEVMA
Z veliko pozornostjo spremljamo vse, kar se dogaja okoli spomenika padlim partizanom. Kakor ste že pisali, so za spomenikom postavili ograjo, ker r.aj bi se lastnik naenkrat
na Križišču in na Valerišču, pa je samo močno deževalo.
Oškodovanci pričakujejo, da bo pokrajinska uprava, kakor je izrazil svetovalec Bergamas za furlanske prizadete vasi, u-
spomnil, da je zemljišče nje-1 krenila vse potrebno, da bi tu-
gova last in da bo na njem gradil, ali pa ga celo obdeloval. Ker je po našem mnenju kaj takšnega, nemogoče, upravičeno sumimo, da se za tem skrivajo drugi nameni. V go-riškem občinskem svetu smo že slišali predloge, naj bi spomenik odstranili s trga ali ga celo podrli, ker «naj bi bil v napoto* obiskovalcem kostnice na Oslavju. Tako hudo jim je spomenik v napoto, da so izdelali celo načrt za novo cesto, ki naj bi se odcepila od Sveto-gorske, šla ob zidu zavoda ur-šulink, čez Livado in Sočo do serpentin na pokrajinski cesti pod Oslavjem.
Po našem mnenju si ljudje, ki se spotikajo ob naš spomenik, ne bodo upali tako daleč, da bi ga odstranili, ker to ni odvisno samo od kakšnega šovinističnega odvetnika in njegovih somišljenikov, vendar bomo vseskozi budno spremljali dogajanje okoli spomenika, ki je za nas, pa tudi za vso našo manjšino, simbol borbe za osvoboditev.
steverjan
Toča, ki je pred dvema tednoma pustošila po jugoslovanskih Brdih, je prizadejala precej škode na njivah, ki jih i-majo števerjanski kmetje na i-talijanski strani, in sicer vzdolž meje pri prehodu na Sovenci. Na nekaterih krajih je uničila tudi do 80 odstotkov pridelka. Nekaj stotin metrov vstran.
di pri nas ugotovila škodo in v skladu s splošno skrbjo, ki jo je vedno posvečala razvoju kmetijstva, omilila hude posledice, ki jih je povzročila nesreča v nekaterih družinah.  «»------------------
Prispevki za živinorejce
Na osnovi zakona št 1376 od dne 27. novembra 1956 bodo nasi živinorejci 'ahko tudi v letošnji jeseni deležni prispevkov, ki jih bo razdelilo kmetijsko nadzorništvo Za tez r.e pobude. Na prvem mestu velja omeniti, da zapade 1. septembra rok za predložitev prošenj za nadomestitev bolne živine. Živinorejci, ki imajo v svojih hlevih jetično ali z brucelozo okuženo živino, in jo želijo zamenjati z zdravo, lahko dobijo prispevek v znesku do 60.000 lir. Ob naročilu goveda mora živinorejec položiti znesek 230.000 lir, kravo pa bo izbrala posebna komisija strokovnjakov, ki bo nalašč za to obiskala znana hribovska živinorejska središča. Vsota, ki jo bo živinorejec položil ob naročilu, se bo potem obračunala.
Drugi prispevki so na razpolago za zakol bolne živine (20.000 lir), večje nagrade pa so predvidene za izboljšanje hlevov. V ta namen bodo razdeljene nagrade v višini 200. 150, 100, 75 in 50 tisoč lir. Rok za predložitev teh prošenj zapade 31. oktobra letos.
Vsa podrobnejša pojasnila so živinorejcem na razpolago pri Pokrajinskem kmetijskem nad-zcrništvu, in sicer vsak ponedeljek in soboto v dopoldanskih urah.
> a!rkes‘er In *.	.
Lk VOkal-
ble ; tumo-0r„ krb‘J°. da na-
Vi * taspj.	delova-
V* Ok-*St°Pi n 1	° SO
pšaja k. 0bPrilJubljeni, 00-
** tei fiiegova iS!VU spored ' Križ-,,. a,Jlva stran
J Pos!,kSmo mladin-k*vu, .naip . n° hvaležni. >» , ’ da imajo
‘ša
Vaka3 novega.
t<^Qvd^ ‘*P° *te-
ekje bi ' Kar Jih je Jiistr-„e*tsii	fadi enkrat
’> bln državnr	to	ln
‘Obe"
Uti
, - no meie> obudi-in °ne težke, a
i u!!*iVeli -kaj
iJ ^ bi , estna želia, o. Pripone tudi uresm-
Pe *blJH °n° velik’ da sp(> ied, eliko prehitro
I^ai
i1	a	n	*
Nil,	e	kmetiio	c	Pre"
N, v	kmečk]e’	*°	se	spre-
JXvj	hiim so	avske do-
Si kamn Pridružili >La°CTrjev- Em m N- Hft° PreuPa S° veiln0* ^ n	se	in	oleP'
!? t0 °tranjost spremenila Ij, l1*9 ielin .7unanjost k^iin ' *e z"aatb Sospo-
S> n. Cssoiti Prilagoditi %000kdsom.n“V‘m Potre-Povezat- znaJ° tudi iatl s prijetnim:
ŽELEZARNA JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
Izdeluje za potrebe strojegradnje
valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevino (debelo, srednjo, iankol — kladno valjane lingote — tegano žico — varjene cevi — elektrode — polproizvodi; za nadaljnjo obdelavo
\1 vseh vrstah :
gradbene in konetrukcijske nelegirane in legirane vrste jekla po normah IIIIM /a splošno strojegradnjo — ogljikovo in legirano orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne i/rs>e jekla za posebne namene
PoHrnhn« pndntke o vrstah, n lastnostih nosamoznih vrst jekla, n načinu termične obdelave, n dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi
Katalog proizvodov Železarne Jesenice
Besede pomenijo.
VODORAVNO: 1. rečno kamenje; 5. vpisani v inventar; 15. nada; 17. majhen rep: 19. znameniti švedski lizik, po katerem se imenujejo znane nagrade; 20. telesni organ z notranjim izločanjem; 2. moško ime; 24. fižolarju in granarju podoben hrošček; 26. morski bog, Neptunov sin, 28. vroč veter v arabskih in afriških puščavah; 30. modus; 32. trava druge košnje; 33. medmet; 35. izredno mrzel; 37. telefonska napeljava; 39. bajeslovni letalec; 40. zal, mikaven; 42. posledica prehladitve; 44. o-mamna pijača: 46. vrsta angleškega piva: 47. zavitek, paket; 49. trgovski popust; 51. vrsta palme; 53. dve v abecedi zaporedni črki; 54. sleparim, goljufam; 55. nekdaj; 56. zavitek, omot; 57. snovni delec; 58. zgrajen; 59. orjak, močan človek: 60. okrajšava za sveti; 61. podoba; 62. del dneva; 63. krmim s pašo; 64. žabji glas; 65. latinski veznik, moten, nečist; 67. značenje, veljava; 68. sorodnik; 69. ko-memoracijski:	70. starogrški
zakonodajalec in državnik; 71. umivati, čistiti; 72. zli duh; 73. pritrdilnica; 74. izdelki iz moke; 75. pol svilena tkanina; 76. število; 77. mitološki
erjak; 79. števniški prislov; 80. skaziti.
NAVPIČNO:	L kmetijski
producent; 2. delo v vinogradu; 3. oris, očrt; 4. mitološki letalec; ". kratica za ime neznanca; 7. eksotično drevo; S. sorodnik; 9. srednjeveški, fevdalni podložnik; 11. žito; 12. pevski gla13. cesar starih Rimljanov; 14. končati, stooltl ven: 16. falsificirati; 18. vas v ckoliei Trsta; 21. napad; 23. večinoma podzemeljski delavec; 25. vrsta kita; 27. oble sklede; 29. samosegibajoč, reagirajoč avtomatično; 31. izreden; 34. železova ruda; 36. nihče; 38. krajeven: 41. talec, garant; 43. mesto in pristanišče v Afriki; 45. solzim se, pretakam solze; 48. krajevni prislov; 50. gla-, zvok, 52. o-krajšava za sekunda; 53 neke barve; 59. grški otok; 60. udeleženci svatbe; 62. mesto v Albaniji; 63. vnema, zagon, e-lan; 64. izredno lepi; 66. gradivo; 67. mesto v Istri; 68. človek z brki; 69. kositi, pospravljati zrelo žito; 70. pripadniki germanskega plemena; 71. del noge: 72. carilo; 73. mož hčere; 74. umetnina; 75. okrajšava za starejši; 76. dva različna soglasnika; 77. kazalni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	2. zarod, 7.
sukam, 12. polom, 17. ej, 13. boben, 21. Maleš, 23. pero, J4. ter, 26. vesel, 28. radar, 30. ded, 31. Eden, 33. Semič, 35. delam, 37. še, 38. devet 40. tiran, 42. zibel, 44. bivak, 45. dolar, 46. porok, 47. balet, ‘48. pivec, 49. korak, 51. Omer, 52. koren, 53. p odam, 54. po, 35. Nepal, 57. cepim, 59. naboj, 61. ep, 63. nizek, 65. Ciril, 67. rasa, 68. zet, 70. katar, 72. hočem, 74. rov, 75. Edi p, 77. le-mež, 79. mesar, 81. di, 82. Miren, 84. divan, 86. navit, 88. Danec, 89. delen, 90. pobit, 91, povod, 92. sinek, 93. lenarim.
NAVPIČNO: 1. petek, 3. ab, 4. rov, 5. obesek, 6. deset, 8. um, 9. kar, 10. Aladar, 11. meden, 13. op, 14. led, 15. orešek, 16. model, 18. jed, 20. nem, 22. šal, 25. redilen, 27. Litovec, 29. razora n, 32 neveren, 34. jilenec, 36. Miramar, 39. vat, 41. rac, 43. bok, 44. ban, 45. dir, 46. pod, 47. bolezen, 48. poleten, 49. komičen, 50. bojevit, 52. kazalec, 53. piroman, 54. posoditi, 56. pik, 58. pih, 60. bar, 62. ped, 64. kam, 66. les, 69. Timav, 71. reden, 73. Manon, 76. Pino, 78. žile, 80. raba, 83. red, 85. vek, 87. vir, 88. do, 89. di, 90. pe.
POMAGAJ Ml , KIT { ZA NJEGOVO BOL£ZEN je SAMO eno zdravilo-
nagni mu glavo,
KIT /
g
w
Ali se ti ne zpi, JPine 8luff da ga je bilo 2e <da,okoli« Dovolj t> Pine ,
Bluff je resen !
7
DA BI VAS POCITUAL, ALI NE Bi MOGEL SPATI VSAJ GE ENO URO ?
IN ZDAJ MU DAJ BRISAČO, k-IT /
PA NE I
NE, PREVEČ DELA IMAMO
II
MEDTEM pet KOČI OB ŠTABE M HODNIKU
JOJ MENI ! IN ČE POMISLIM , DA SEM ZAPUSTIL MOJ UDOBEN 6TOL V GLAVNEM STANU. ZAKAJ LE 9
 IN SAMO DESET)'
mož je bilo
T
KAJ HOČEŠI
k
SLEDI DESET KONJEV .... DESET MOŽ NESLO MAJHNE SODE.... DVA SODA	MOŽA. J~—'
hudiča! sedaj je jasno, da so sodi s petrolejem sluzili samo ZATO, DA NISMO MOGLI IZ SOTESKEPOGLEDAT , KAJ SE JE ZG OPILO
ir
.... IN JASNO JE TUDI,
DA SO RAZSTRELILI SKALO SAMO ZATO. DA Bi NEKOGA REŠILI IZ RUDNIKA /, •\TODA KOGA ?
MOŽJE ODŠLI NAZAJ V PINE BLUFF. j-------
ir
{Nadaljevanje itediJt
P rnri or sK 'dne v ni le
— 6 —
2?. av^JS-a 1«J
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.0, najnižja 20.3, ob 19 uri 25.6, zračni tlak 1018.9 stanoviten, veter zahodnik 2 km, vlage 80 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25.8 stopinje.
ne vil
Danes, NEDELJA, 28. avgUita
Avguštin ■
Sonce vzide ob 5.20 in „z®tor’Te,,!!j 18.51. Dolžina dneva 13.31. “ji vzide ob 11.37 in zatone °b Jutri, PONEDELJEK, 25- *n' Janez
Pripombe k vladnemu osnutku zakona za slovenske šole
Novi vladni osnutek, ki je več ali manj prikrojena kopija prejšnjega, ki ga je svoj čas predložil prosvetni minister Rossi, ni prinesel tega, kar se je po tako dolgem času pričakovalo. Pretekla so štiri leta od Rossijevega o-snutka in kmalu bo šest let, odkar Italija upravlja tržaško ozemlje; zato se je pričakovalo, da bo novi vladni osnutek vsaj nekoliko u-pošteval to, kar so predložile posamezno politične, kulturne, prosvetne in sindikalne organizacije od leta 194S do danes za ureditev vprašanja slovenskega šolstva.
Iz prejšnjega Rossijevega osnutka se je popravilo samo besedilo o vpisu otrok v slovenske šole, ki se bo vršil zdaj tako kakor na italijanskih šolah. Je to majhna zmaga v borbi vseh Slovencev v Italiji za pravično ureditev slovenskega šolstva, vendar premajhna, da bi mogli biti zadovoljni.
Osnutek zakona sploh ne upošteva Slovencev v Beneški Sloveniji, kakor da bi bili manj vredni državljani, da ne bi zanje veljale določbe italijanske ustave in mirovne pogodbe, kakor da jih sploh ne bi bilo na svetu, čeprav je ljudsko štetje iz leta 1921 ugotovilo v videmski pokrajini 33.932 oseb s slovenskim občevalnim jezikom.
To krivico, ki se Slovencem, v Beneški Sloveniji godi, od kar so prišli pod okrilje Italije, bi morala vlada, ki pravi, da je demokratična, vendar odpraviti.
Osnutek zakona ne upošteva spomenice o sporazumu iz leta 1954, ko govori v 1. členu o ustanovitvi in morebitni ukinitvi osnovnih m srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Osnutek namreč pravi, da glede ustanovitve in morebitne ukinitve osnovnih šol odloča šolski skrbnik, glede srednjih šol pa predsednik republike na predlog prosvetnega ministra sporazumno z zakladnim ministrom. Clen 4 c Posebnega statuta pa določa, da se bosta obe vladi posvetovali v mešanem odboru, preden bi zaprli kakšno šolo.
Prav pa ni, da se pri osnutku popolnoma pozablja na dejstvo, da so slovenske šole na Goriškem in Tržaškem že obstajale vse do leta 1927, ko so bile z zloglasno Gen-tilejevo rejormo spremenjene v italijanske. Zato bi bilo prav, da novi zakon popravi tudi z besedami krivico, ki je bila Slovencem storjena za časa fašizma.
Gl. 2 je še vedno ohranil glede vpisa besede Rossijevega osnutka, da se v slovenske šole lahko vpisujejo samo italijanski državljani slovenske jezikovne skupine. Nadalje pa pravi, da sta vpisovanje in obiskovanje šol s slovenskim učnim jezikom podrejena določbam za odgovarjajoče italijanske šole. Tu že nista obe vrsti šol z različnim učnim jezikom popolnoma enakopravni pred. zakonom, če n. pr. sme v italijanske šole katerikoli otrok ne glede na državljanstvo, v slovenske pa samo italijanski državljan. Ne razumemo, zakaj ne bi smeli otroci tu živečih tujih državljanov slovenske narodnosti, obiskovati slovenskih šol v krajih, kjer obstajajo.
Taka omejitev je v nasprotju z osnovno določbo čl. 1. Tudi Posebni statut ne govori o državljanih in nedržav-Ijanih, pač pa o pripadnikih jugoslovanske, oziroma italijanske etnične skupine.
Ce bi hoteli uveljaviti tale j predpise, potem ne bi smeli otroci italijanskih državljanov, ki n. pr. živijo v Kopru, v tamkajšnje italijanske šole.
Zaradi tega je treba ta člen popraviti, oziroma zadostuje brisati prvi stavek.
Clen 3 dopušča dodelitev
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
RST-UL.MONTECCHI Ml.
ELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellieo 1-U. e-Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. JO — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v iinni enega etolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnic* 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: V tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki g Ljubi J ant «00-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO lea Tiskarski zavod ZTT Trst
stolic za italijanščino na slovenskih srednjih šolah profesorjem odgovarjajočih italijanskih šol. Upamo, da bo to veljalo samo takrat, če slovenskih profesorjev ne bo, vendar se nam zdi, da je premalo odrejeno, kateri profesorji italijanskih šol naj bi prevzeli ta pouk. Tudi če se pri pouku živega jezika zahteva direktna metoda, mora vendar tisti, ki poučuje katerikoli živi jezik, obvladat. materni jezik učencev, če se hoče z njimi sporazumeti v težjih in manj razumljivih primerih. Za tržaško ozemlje pa je člen v nasprotju s členom 4 c Posebnega statuta londonske spomenice, ki pravi:	Itali-
janske in jugoslovanske o-blasti si bodo prizadevale, da bodo v teh šolah poučevali šolniki, ki imajo isti materni jezik kakor učenci.
Clen 4, ki predvideva odobritev urnikov ter učnih in izpitnih programov za slovenske šole, ne predvideva z ničemer njihove sestavitve. Prav bi bilo, da bi zlasti pri učnih in izpitnih programih sodeloval strokovnjaki za posamezne predmete s slovenskih šol, da ne bi prišli ti programi v nasprotje s posebnim etničnim značajem teh šol in s Posebnim statutom londonske spomenice, ki pravi v zadnjem odstavku čl. 4c: Učni programi teh šol ne smejo biti v nasprotju z narodnim značajem učencev.
Člena 5 in 7 govorita o sprejemu učnega osebja v stalni stalež. Po tako dolgem čakanju na pravično ureditev osebnega položaja nameščencev slovenskih šol in v upanju, da se bodo v okviru zakonov sprejeli kaki razumni ukrepi za vse tiste, ki že več let službujejo na slovenskih šolah, veje iz obeh členov bridko razočaranje. Po objavljenem osnutku ni v nobenem pogledu razlik za pridobitev stalnega staleža med tistimi, ki službujejo že vsa leta po koncu druge svetovne vojne na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem, in tistimi, ki bodo šele svojo kariero začeli. Vsi so podvrženi natečajem na podlagi zadevnih veljavnih določb, ki za slovenske šole nič ne predvidevajo, ker so bile prirejene samo za italijanske šole. Nimamo ničesar proti natečajem, smo pa proti sedanjim državnim natečajem pred italijanskimi komisijami. Ce je učni jezik na slovenskih šolah slovenski, tedaj bi se morali usposoblje-nostm izpiti za slovenske šole izvršiti pred komisijami, bi obvladajo slovenski jezik, in to bi moral vladni osnutek zakona vsebovati. V teh pogledih je bil Rossijev o-snutek za spoznanje ugodnejši, ker je za sprejem v stalni stalež predvideval za osebje, ki poučuje na slovenskih šolah, vsaj pet let z letno oceno ne slabšo od «dober*, da dobi lahko stalno mesto z natečajem po naslonih in z izpitom na način, ki ga bo določil minister za prosveto. Ne postavlja sicer posebej načina, po katerem bi se vse to izvršilo, mislimo pa, da je bil mišljen s tem gotovo poseben način za slovenske šole.
V vsem osnutku nikjer ne zasledimo določil za upravne funkcije slovenskega šolstva. Samo čl. S pravi, da se bodo šolski skrbniki Gorice in Trsta posluževali za nadzorstveno službo nad osnovnimi šolami s slovenskim učnim jezikom osebja, ki popolnoma zna slovenski jezik. Pri tem določilu bi bila pn-trebna in umestna pripomba, da mora tudi to osebje pripadati slovenski narodni skupini. Vsi, ki so v kakršnikoli neposredni zvezi s slo-venskim šolstvom, morajo namreč biti istega materinega jezika.
Čeprav pozdravljamo pobudo vlade, da se končno uredi vprašanje slovenskega šolstva in učnega osebja v Italiji, in z zadovoljstvom ugotavljamo, da sedanji predlog odpravlja nekatere krivične določbe, ki jih je vseboval Rossijev osnutek zakona, ne moremo in ne smemo mimo pomankljivosti in krivičnih določb, ki jih vsebuje ta osnutek. Pri tem poudarjamo, da je treba u-poštevati predloge in pripombe, ki so jih že pred časom predložile razne slovenske ustanove ter predloge socialističnih in komunističnih poslancev, da bo zakon o slovenskem šolstvu v Italiji zares v duhu sožitja med narodi, v duhu italijanske ustave in mednarodnih pogodb, ki sta jih podpisali italijanska in jugoslovanska vlada.
S. F.
 «»-------
Uspešen koncert «Veselih planšarjev^ sinoči na Kontoveiu
Sinoči je prosvetno društvo *Prosek-Kontovels priredilo v dvorani Gospodarskega društva na Kontoveiu koncert slovenskih narodnih pesmi, ki so jih izvajali (Veseli planšarji;» iz Ljubljane.
Kljub vročini je bila dnora-na nabito polna. Ljudem ni bilo žal, da so prišli na prireditev, saj je bil koncert odlično izveden in so *planšar-
ji» doživeli velik uspeh pri občinstvu.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo daljše poročilo objavili v naši prihodnji številki. Omenimo naj le, da bo ponovitev koncerta danes popoldne ob 16. uri v Nabrežini.  «»---------------
Sprememba splošnega
regulacijskega načrta
Uradni list je objavil odlok predsednika republike, s katerim se je odobrila varianta splošnega regulacijskega načrta mesta Trsta na področju potoka nad Ulico Fabio Se-vero, kjer ni bila doslej dovoljena gradnja poslopij. To izjemo so dovolili zato, ker nameravajo zgraditi na kraju novo cerkev.
Nadaljevanje priprav za ses,. mak z ministrom Bojem
Tržaški predstavniki predlagajo sindikalni sestGnek v okviru dežele
Seja izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice in pokrajinskega odbora KD • Izjavi Neodvisne socialistične zveze in tajnikov 1MK
Tudi včeraj so se nadaljevale priprave za sestanek tržaške delegacije z ministrom
za državne udeležbe odnosno za razne akcije, ki naj dobe deželni okvir in ki naj pod-pro pravilnost tržaškega stališča. Med takimi važnimi sestanki je treba zabeležiti v prvi vrsti sestanek med tajniki Nove delavske zbornice-CGIL in tajniki Delavske zbornice. Sklenili so pozvati sindikalne organizacije dežele, in sicer CGIL, UIL in CISL na sestanek, ki bo v Trstu v torek in na katerem bodo sprejeli skupno stališče do vprašanja CRDA v okviru deželnega gospodarstva.
V oonedeljek se sestane 'z-vršni svet CGIL.
Včeraj se je sestal izvršni odbor trgovinske zbornice, ki se je ukvarjal predvsem s proučitvijo razlogov Fincan-tieri. Odbor je ugotovil, da so ti razlogi kaj malo utemeljeni in da Fincantieri ni niti skušala odgovoriti na tehnične pripombe tržaške delegacije, ki je na tak način branila svoje stališče, da o-stane v Trstu projektivni biro. Odbor je podčrtal dejstvo, da podpirajo tržaško stališče vsi krogi Furlanije-Julijske krajine.
Zbornica se torej priprav-lja na daljšo borbo, čeprav
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiinnnmmiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii,!!,,!!!!!,!}!,!!!!
Spet huda prometna nesreča ob trčenju motorja in kolesa
Potem Ro je Kolesar padel gaje do smrti povozil Kamion
Tudi motociklist, ki je trčil v kolesarja, je hudo poškodovan, tako da je njegovo življenje v nevarnosti
Huda prometna nesreča, ki se je zgodila včeraj dopoldne kmalu po 10. uri na vogalu ulic Italo Svevo in Doda, je terjala zopet mlado življenje. 16-letni Ernesto Policardi, doma iz Milj v Ul. Bombizza 3, ki se je peljal na kolesu, je trčil v nekega motorista ter padel na tla. Nesreča je hotela, da je prav v tistem trenutku privozil mimo kamion in ga povozil. Policardija so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, toda že med prevozom je nesrečni mladenič umrl.
Kako je prišlo do nesreče, š? ni jasno. Policardi, ki je bil uslužben pri Delavskih zadrugah, se je peljal s kolesom po Ul. Doda v smeri lesnega pristanišča pod Skednjem. V tistem trenutku je privoz.1 od Skednja z motorjem 26-letni Osvaldo Corona od Spodnje Magdalene št. 1819, ki je bil namenjen v Ul. Broletto. Na križišču ulic Svevo in Doda sta oba mladeniča trčila drug v drugega ter padla na cestišče Kot smo že rekli, je v tistem trenutku privozil mimo kamion, ki ga je šofiral 44-letni Giuseppe Cenda iz- Ul. Franca 24, ki je takoj zavrl svoje vozilo, a je kljub temu povozil Policardija z zadnjim levim kolesom. Tako Policardi kakor Corona sta bila hudo ranjena, saj sta zelo krvavela ter komaj dihala. Prepeljali so ju v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Policardi je umrl med prevozom, a Corono so sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in se sinoči se mu ni obrnilo na bolje. Pri padcu se je ranil na več delih telesa, a verjetno mu je tudi počila lobanja.
Kot smo že omenili, se do i Se v bližini Katinare je Peso-sedaj ne ve točno, kako se je|mosca nenadoma izgubil ob-nesreča zgodila. Policija je i last nad vozilom, ki se je pre-
Potovnlni urad «A URORA»
TRST, Ul. Cicerone št. 4
PRIREDI IZLET NA VELESEJEM V
ZAGREB
dne 11. septembra 196U.
Vpisovanje od 28. t. m. do vključno 7. septembra letos.
pozvala vse ljudi, in posebno nekega moškega, ki stanuje menda v Ul. Doda, ki so prisostvovali nesreči, naj se javijo pri prometni policiji v Ul. Moreri 2.
Policardi je živel v Miljah s svojo materjo. Bil je edinec, a mati vdova, kajti njen mož je izgubil življenje med bombardiranjem Trsta.
  ST)-----
Prometni nesreči
Včerajšnji dan je bil precej nesrečen za motoriste.
Ob 15.45 je rešilni avto Rdečega križa pripeljal v splošno bolnišnico 57-letnega uradnika Pieira Pesomosco iz Ul. Giulia 94 in 51-letno Fedoro Farenzan, ki živi skupaj s Pesomosco. Okoli 15. ure sta se oba peljala z vespo s prikolico s Katinare proti Trstu.
vrnilo na cestišče. Oba sta se teže pobila, možno je tudi, da sta si zlomila rebra. Pe-somosca se bo moral zdraviti od 20 do 60 dni, a Fa-renzanova od 10 do 25.
Nekaj pred 17. uro pa se je v Ul. Giulia ponesrečil 38-letni Bruno Balde z Lonjer-ske ceste 164, ki se je peljal z motorjem «BMW» proti Sv. Ivanu. V bližini poslopja št. 100, kjer je tramvajsko postajališče, se je pred vozačem nenadoma ustavil tramvaj št. 6. Baldeju se ni posrečilo, da bi zavrl svoje vozilo ter je treščil v tramvaj. V bolnišnici so mu ugotovili raz. ne poškodbe na glavi, na rokah in na drugih delih telesa, kakor tudi možganski pretres. Zdraviti se bo moral približno 30 dni.
iiitMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiitiiiiiiiiiiimi
Obisk funkcionarjev francoskih železnic
Načrti	za	skraj
vožnje z Orient ekspresom
Vlak naj se ne hi ustavljal več v Trstu bi vozil naravnost na mejo
marveč
čimbolj skrči, toda po drugi strani ni prav, da se odvzame tržaški postaji še ta vlak. Večina potnikov res nadaljuje vožnjo v obeh smereh, marsikdo pa se le ustavi v mestu, pa čeprav le za kratek čas. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati Tržačane, ki potujejo v Ljubljano in dalje ter obratno.
« » - —.
Delavec podlegel poškodbam
Po več kot dvajsetih dneh, odkar se je zgodila nesreča, je umrl na zdravniškem oddelku splošne bolnišnice 44-letni Guglielmo Ferfila, iz Ul. Mahlig 14. Kot' smo že poročali, se je Ferfila hudo ponesrečil 3. avgusta pri delu. Žaga, s katero je rezal marmornato ploščo, mu je globoko ranila prsi,
IIIIIIIIIIMIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllIlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIMIIIllllIlliiiiJiiiiiiiiiiiiiiiitiiluiiiiiiiiiiliiiiilllHIIIIIIIIIIIMIII
Včeraj se je peljala skozi Trst skupina visokih funkcionarjev francoskih železnic. V mesto so pripotovali z Orient ekspresom, nato pa so nadaljevali pot v Jugoslavijo z avtobusom. V skupini funkcionarjev je bil tudi načelnik ravnateljstva jugovzhodnega področja francoskih železnic Levier, s katerim so se tržaški železničarski funkcionarji razgovarjali o nameravani ukinitvi postanka Orient ekspresa v Trstu.
Gre vsekakor za to, da se čas vožnje s tem važnim vlakom še bolj skrajša, kot se je že zgodilo, ko so ukinili postanek v Milanu. Sedaj se namreč ustavi vlak v Lam-bratah vzhodno od Milana, s čimer so precej prihranili na času. Nihče ne oporeka temu, da se trajunje vožnje
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. avgusta 1960 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: mehanik A-melio Ceinar in šivilja Erminia Furlanis, električar Giovanni Pruni in prodajalka Lidia Stulle, uradnik Cesare Leone in učiteljica Emilia Dellorusso. pom. častnik Floriano Viti in gospodinja Gianna Vccchiet, delavec Lu-ciano Giraldi in šivilja Maria Dagri.
UMRLI SO:	77-letna Amelia
Gaspari, 74-letni Giuseppe Babu-orl, 67-letni Antonio Vanini, 75-letna Anna Nushak vd. Bront, 72-letna Amelia de Stncich vd. Serafini 58-letni Francesco D'A-prlle, 44-letni Guglielmo Ferfila, 30-letni Toniaso Stegani, 59-letna Maria Carmela Villini.
OKLICI: uradnik Luciano Hin-ze in uradnica Eliana Girardelli, mesar Mario Abram in gospodinja Anna Maria Marenc, mesar Giovanni Del Santo in prodajalka SantinaAzzeUini, cevar Francesco Fono in šivilja Lucia Bartole, cevar Renato Feruglio in barfstka Marinella Mlatsch, u-radnik Marcello Savron in uradnica Loredana Renzi, prodajalec AlOjZ Kirn in prodajalka Carla Cim f i zobotehnik Gian Pietro Zori in uradnica Renata Blason, gradbeni tehnik Terenzio Berto-relle in študentka Maria Prinz, mizar Rihard Rebula in gospodinja Danica Marc, prodajalec Ftrroccio Bacer in šivilja Albina Coslovi, mesar Alberto Cer-vazzi in gospodinja Giuliana Fai-man-Tamburini, zidar Giuseppe Calligaris in gospodinja Giusep-pina Macchi, zidar Agostino Cal-zi in šivilja Anna Teroic, prokurator Božidar dr. Berdon in u-radnica Edvarda Batista, uradnik Franco Biancuzzl in vzgojiteljica Flavta Perrorei. prodajalec Glor-gio Uršič In gospodinja Josipina Antonac, električar Sergio Bavdaž in študentka Maria Luisa A-viani, zidar Libero Cusma in prodajalka Laura Desenibus, pom. kapHan Lucio Derin in gospodinja Diana Capuani, pleskar Branco Franco in prodajalka Ro-
sina Ban, električni vartlpc Giu-liano Delben in gospodinja Jolanda Brzan, šofer Dario Soldat in bolničarka Silvana Trocca, pomorščak Giovanni Salvemini in uradnica Elvira Marussi, pomorščak Risorto Vascotto in gospodinja Anna Maria Regeni, prodajalec Alberto Mosetti in gospodinja Maria Valente, mizar Spi-rldione Sirch in gospodinja Dorina Kosmina. uradnik Romano Millo in gospodinja Anna Rubine, mesar Angelo Germani In gospodinja Teresa Stefanel, klepar Luigi Pradissitto in gospodinja Maria De Paoli, mizar Giu-
110 Macor in gospodinja Ada Brumat, godbenik Adriano Kovačič in telefonistka Anna Maria Sciaviicco, pom. kapitan Sergio Fortuna in uradnica Anna Maria Zannler, sprevodnik Vladimir Stepančič in gospodinja Maria Kofol, cevar Franco Mon-tebugnoli in gospodinja Anna Maria Pecchiar, zdravnik Fulvio Gridelli in bolničarka Carla Val-duga, mehanik Edoardo Marchi in gosipodinja Gelsomina Frisen-da, impresarij Elia Pegoraro in gospodinja Caterina Petrozzi, železničar Luciano Gregoris in šivilja Maria Luin, delavec Bruno Vascotto in gospodinja Maria Giugovaz, ind. izvedenec Edvard Bogateč in šivilja Ana Skamper-le-Prasel, trgovec Paolo Laj in gospodinja Rosanna Ricco, letalski podčastnik Giovanni Borme
111 uradnica Graziella Zamparini, agent javne varnosti Salvatore gurdo in delavka Irene Permo, tiskar Alessandro Bazzaro in gospodinja Marta Deperis, strojnik Luciano Panderosso m gospodinja Elda Urbani, geometer Franco Colman in gospodinja Serena Laurenti, uradnik Giuseppe Maf-fezzoll in uradnica Edda Bravin. uradnik Giorgio Klarer in gospodinja Anna Maria Fasciana, pek Viktor Cesar in šivilja Jordana Ravbar, klepar Danilo Eguazzin in gospodinja Renata Fiorin, delavec Walter Luetolf in Angela Bonin, pom. kapitan Luigi Sala in gospodinja Orten-sia Stefani, trgovec Beniito Kos-sin in gospodinja Giorgina Peci-le, mehanik Romano Sain in go-
spodinja Maria Labioaz, pomorščak Stelio Ziipponl in gospodinja Maria Caprio, pleskar Giordano Senica in delavka Annama-ria Lena agent CP Riccardo Čarni er in gospodinja Vittulia Sassetto. karabinjer Giuseppe Farlna in gospodinja Matrona Di Caprio, šofer Silvano Saeesin in šivilja Celestina Coloni, mizar Ivan Sedmak in šivilja Amedta Pertot, letalski častnik Riccardo Badiali in Magda Loro di Mot-ta, uradnik Dualce Bestetti in uradnica Bertilla Pagin, pleskar Libero Strain in gospodinja Li-liana Nuschak, uradnik Lujgi Lamendoia in gospodinja Bian-ca Križman, uradnik Demetrio Di Demetrio In Sonja Bukovič, mizar Renato Miilloch In prodajalka Maria Grazia Degrassi. trgovec Francesco Benedikter in gospodinja Jolanda Cuschie, u-radnik Bruno Biasi in prodajalka Maurilia Manente, delavec Corrado Palombella in knjigo-vezka Anna Battaglia, delavec Vittorio Settimo in gospodinja Bruna Peris, karabinjer Francesco Cerqua in gospodinja Maria Carleo.
-—«»-----
LOTERIJA
BARI	2	24	10	57	67
CAGLIARI	90	45	11	9	82
FLORENCA	72	74	82	21	81
GENOVA	21	44	84	12	80
MILAN	12	58	83	38	72
NEAPELJ	17	32	2	30	76
PALERMO	31	75	46	59	35
RIM	63	35	86	62	73
TURIN	27	30	89	33	2
BENETKE	31	48	35	42	13
ENALOTTO 1! 21 11 X! IX XX
Skupna vsota nagrad znaša 54.704.463 lir. Dvanajstice so 4 in dobe po 5,470.000 lir. Enajstič je 134 in dobe po 122.400 lir, desetic je 1453 in dobe po 11.200 lir.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro, Trg Ober-
dan 2; G. Papo, Kladi n (Sv Aloj zij) St. 1050: Picclola, Ul. Orlarii 2; Alia Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana J
čaka na rezultat sestanka, ki ga bo imela njena delegacija z ministrom za državne udeležbe Bojem. Predvideva se, da se bo po povratku delegacije — če rezultat ne bo zadovoljiv — sestala pokrajinska gospodarska konzulta, v kateri so zastopani predstavniki vseh tržaških gospodarskih kategorij in ki je važen pomožni in predstavniški organizem trgovinske zbornice. Ni pa še znano stališče tržaške trgovinske zbornice na predlog goriške trgovinske zbornice, da bi organizirali deželno zasedanje zbornic, na katerem bi bili prisotni tudi politični predstavniki, poslanci, župani, pokrajinski predsedniki itd. in ki naj bi zavzeli odločno stališče glede vprašanje CRDA. Na ta predlog je že pristala videmska trgovinska zbornica, medtem ko tržaška še ni sprejela nobenega stališča.
V ponedeljek se bodo sestali načelniki skupin zastopanih v občinskem svetu in bo na sestanku župan predlagal izredno sklicanje občinskega sveta. Zupan je včeraj pismeno pozval predsednika Zveze jadranskih pristanišč, da naj zveza vključi na dnevni red zasedanja tudi vprašanje CRDA in da naj protestira proti ukinitvi projektivnega biroja CRDA.
Pokrajinski predsednik iz Vidma odv. Candolini je včeraj poslal tržaškemu županu pismo, v katerem izraža solidarnost videmske pokrajine. Tržiški župan Cuzzi pa se je o tem vprašanju razgovar-jal v Pordenonu z ministrom Tessitorijem, kateremu je tudi predložil resolucijo občinskega sveta iz Tržiča, ki se je sestal na izrednem zasedanju v sredo. Pokrajinski odbor KD je imel včeraj dalj časa trajajoče zasedanje, na katerem je poročal tajnik Belci. Odobrili so resolucijo, v kateri zahtevajo preklic sklepa o ukinitvi projektivnega biroja CRDA.
Neodvisna socialistična zveza je včeraj izdala sporočilo, v katerem poudarja, da je začudila vse prebivalstvo vest o negativnem odgovoru predsednika Fincantieri Tupi-nija, ki ga je dal tržaški gospodarski delegaciji glede resnega vprašanja premestitve projektivnega biroja v Genovo. Ta vest je razburila vse delavce brez izjeme, vse delovne ljudi v mestu in v okolici ter tudi v Tržiču, Gorici in Vidmu.
Z vseh strani se protestira in se upravičeno kritizira vladne organe zaradi vztrajne politike deklasiranja osnovnih proizvajalnih sredstev tržaškega gospodarstva. Vsi kvalificirani krogi vedno jasneje in širše zastopajo stališče, da je treba ta protest razširiti, ga okrepiti s stvarnimi dokazi in se odločno ter demokratično boriti, dokler vlada ne bo poslušala zaskrbljeni glas Trsta in ustrezno ukrepala.
Neodvisna socialistična zveza pričakuje, da bodo vlada in minister za državne udeležbe poslanec Bo priznali upravičenost, važnost in nujnost zahtev tržaškega prebivalstva in da bo na sestanku v torek zagotovila, da se ne bodo samo ohranila strukture temveč razširili obrati CRDA z osredotočenjem v Trstu projektivnih birojev in z drugimi ukrepi, ki naj zagotove ladjedelnicam polno zaposlitev.
Tajniki federacij Zveze mladih komunistov (FGCI) iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona so podpisali skupno izjavo v zvezi s položajem CRDA. Tajniki podčrtujejo, da se izvaja načrt likvidacije CRDA in tako zaostruje kriza, ki ne prizadeva tržaške industrije temveč vse proizvajalne sektorje dežele.
V tem položaju so zlasti prizadeti mladi ljudje: delavci, uradniki, študenti in diplomiranci, ki so prizadeti z brezposelnostjo in ki zaman čakajo na zaposlitev. Krivdo nosijo vlada in IRI, ki vodijo politiko v korist velikih zasebnih monopolov.
Iz teh razlogov se tajniki štirih pokrajinskih organizacij FGCI pridružujejo vsem, ki pozivajo, da se čim bolj združijo vse gosprodarske, politične in socialne sile, da preprečijo propad gospodarstva Furlanija - Julijske Krajine.
Tržaška federacija PSDI sporoča, da je njeno tajništvo pazljivo sledilo razvoju v zvezi s položajem v CRDA ter bilo v stiku z vsedržavnim tajništvom stranke in s tajnikom Delavske zbornice Pinguentinijem. Vodstvo PSDI je sporočilo iz Rima, da bo posredovalo pri predsedniku vlade Fanfaniju in ministru Boju, naj se suspendira ukrep o premestitvi projektivnega biroja v Genovo, ki je bil sprejet v juliju, preden je bila izglasovana zaupnica sedanji vladi. Vodstvo PSDI bo posredovalo pred prihodom tržaške delegacije v Rim ali istočasno.
PROSVETNO DRUŠTVO (IGO GRUDEN* V NABREŽINI
bo imelo danes 28. av.
gusta ob 16. uri koncert vogalne in instrumentalne glasbe, ki jo bodo izvajali
Veseli planšarji
Med točkami bo nastopal komik, ki bo skrbel za veselo razpoloženje poslušalcev.
Po koncertu
p 1 e
KINO
Usodni padec
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 78-letno Ireno Uli-novich-Plisco od Spodnje Mag. dalene 1827, ki si je v svojem slanovanju zlomila levo stegnenico. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Feoice 15.00 »Saffo, Venera iz
Lesba«, Eslmacolor, Tina Louise.
Ezcelsior 15.00 »Mohana«, Dokumentarni film, Technicolor.
Filodrammatico 15.00 «Mesto mrličev«, Cristcpher Lee. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00 «Space-men» — Estmacolor. Rick Nutter.
Supercinema 14.00 «Tatvina v angleški banki«, Aldo Roy.
Arcobaleno 14.30 «Moj prijatelj Jekyll», U. Tognazzi. R. Via-nello.
Aurora 15.00 «Vitezi časti«.
Alabarda 15.00 «Teddy boys pesmi«, Delia Scala, Mina.
Capiiol 14.30 «Latinski mož«, Technicolor, Deborah Kerr.
Garibaldi 15 00 «Julie (la rouse)« Pascale Petit. Daniele Gelin.
Cristallo 15.00 «V itezi stoterih obrazov«, Technicolor.
Impero 15.00 «Divji veter«.
ItaUa 15.30 «Na pragu življenja«, Eva Dahlbek,
Moderno 14.30 «Igra ljubezni«, Technicolor, Debbye Reynolds.
Massimo 15.00 «Kra4jevina Francije«, Technicolor, Chelo Alon-so.
Astoria (bivši San Marco) 14.00 Kolosalni film «Velika vojna«, Alberto Sordi, Vittorio Gass-man.
Vittorio Veneto 15.30 Pregled po-licijskiih filmov: «Krog se zapira«, Glen Ford.
Marconi 15.00 »Žarah Khan«. Technicolor. Victor Mature, A-riita Ekberg.
Ideale 15.00 «Zabave samca«, Mario Carotenulo.
Savcna 14.30 »Ponosni puntar«, AUan Ladd, Technicolor.
Astra 14.30 »Fredrzni vlom običajnih neznancev«.
Odeon 16.00 »Giovanni delle Bande Nere«, Technicolor. V. Gassman.
LETNI KINO
Marconi 20.15 Glej zgoraj.
Garibaldi 20.00 Glej zgoraj.
Skedenj 20.00 »Maja Desnuda«, Ava Gardner, Anthony Fran-ciosa.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se prično vs* poprav-,n| izpitii dne 1. septembra i960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta oojavljena na šolskih vra tih.
Havnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivauu obvešča starše in dijake, da se je že pričelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto in da se vrši vsak dan od 10. do 12. ure. Dijaki, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. potrdilo o pre-cepljenju, 3. potrdilo o zdravih očeh, 4. zadnje šolsko spričevalo
Vsi izpiti se bodo pričeli dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po raz poreou, ki je objavljen na oglasni deski.
Havnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s sloverisk.m učnim iezi-kom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek, četrtek in soboto od i0. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnatelistvu te-čaja v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se pričnem vsi poprav, ni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sia objavljena na oglasni deski zavoda.
Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim iezi-kom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12.
Ravnateljstvo državne nižje in-dustrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino št. 8, III nadstropje), sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1960-1961 vsak dan do vključno 25. septembra 1960. Učenci, ki se prvič vpišejo v 1. razred morajo predložiti nasled nje dokumente: rojstni list izdan od občinskega urada, potrdilo o precepljenju koz in spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole,
Istočasno obvešča vse prizadete, da se prično vsi popravni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni aeski šole.
OBVESTILO. Trgovski strokov ni tečaj na Katinarl javlja, da
se začnejo popravni izpiti dne 1. septembra t. 1. po razporedu, ki je objavljen na šolski oglasni deski na Katinari. Vpisovanja se vršijo vsako sredo od 9. do 12 tire.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti (sprejemni za licej, vstopni, razredni) v jesenskem roku 1959-60 dne 1. septembra 1960 ob (.30 s pismenim izpitom iz slovenščine
Havnateljstvo Državnega trgov-skega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni In razredni izpiti v četrtek 1. septembra 1960 s pismeno nalogo iz slovenščine, u-sposobljenostni izpiti pa v petek 9. septembra 1960 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Razpored izpitov je izobešen na oglasni desiki zavoda.
Vpisovanja za šolsko leto 1960-1961 sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, in sicer do 25. septembra 1960.
Podioona navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda.
  AVTOPREVOZ___________________
Rihard	C utija
KINO PROSEK-KONI0VEI
predvaja danes 28. t. m.
ob 17. uri cinemascope barvni Universal film:
Irski upornik
(11 ribelle di Irlanda) Igra ROCK HUDSON
^RAKOVI IN HKINPKVKIJ
Namesto cvetja na grob pok. Gianne Požar darujeta družim Spacal in Kocman 2000 lir za Dijaško Matico.
K1H0 ŠKCBlU
prostem barvni I«®'
La Maja desnuda
Ljubezenska A. GARDNER, A. FR" '
CIOSO, A. nazzabU*
V ponedeljek ob ponovitev istega
Cene za ta li( Otroci 130 - odrasli
20.
filma
DANES, 28. t. m. ob 14.30 uri
^SUPERCINEMA PRINCIPE
[IIIMIIIIIIIIIl   1
2 SUMMIT FILM	mf	ff
j t0l>
Saldo rahmth sel«-peter o« ^
§	iGH GffiFITH ■ KIERON MOORE - AIB0EI. SP
ipiiiiiiiiimiiiiiiiHiMi'''1....
Trst, Strada del Kriuli št. 289 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
D\NES, 28. avgusta: ob 14. uri
se z velikim uspehom ponovi v
(bivši San Ma«®’
kolosalni film De Laurentiisa
VELIKA VOJNA
Danes zadnji dan	^
Neizpremenjene cene: odrasli 150, otroci 120, Enal 1311
— 700 SEDEŽEV —	^
Via Zorutti 26 — postaja filobusa št. 1 — telefon ^ — Instalacija za očiščevanje zraka v dvora POSTREŽBA S SLADOLEDOM «3G» IN SLASClC*
«1
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 1#: ‘"..{jJ: 20. uri na prostem cinemascope barvni *u
Pod zeleno streh#
(Verdi dimore)
Igrajo: A. HEPBURN in A. PERKlNS
V ponedeljek 29. t. m. ob 18. in ob 20. uri na stem ponovitev istega filma.
ČUDOVITA LJUBEZEN V DIVJEM PRAGO
AVTO MOTOR
1MPOKT — EXPOHT
Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESF,L motorjev in traktorjev Trieste - Trst, Via Udine 15 tel 30-197 30198
I “	I
TRŽAŠKA KNJIGARNA
1'rst - |J1. mv. I ru n c i 4 Im 2« Telefon Bl>7»2
NOVO:
Pearl S. Buck:
ZGODBICE ZA OTROKE	420	lir
Z. Kvedrova: VELIKI IN MALI LJUDJE	950	lir
S potrtim srcem d*?* ‘ žalostno vest, da " nol0^ j dopoldne ob 10. ur^ pr® j prerani grob naS hčerko
Gianno
Žalni sprevod b° gv. “g na pokopališču Prl Lj, žalujoča °te
Trst, 28.8.1960.
SOZ a L .1 E l\t
Kt SV*!
Ob bridki izgubi » w ^ , ce Gianne Pozar >
I demskj klub «Ja .-šenj.. i hudo orizadetim s sJjs" ' rodnikom globoko
CATTUNAR UMDIRTO
TRST UL. K. SEVEHO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
VIGNA
Trst, Ul. Crispi 73 - tel. 90-027
Specializirana delavnica zt popravilo in obnovitev izpušnih naprav In rezervoarjev
Z A H V A
Toplo se ^hvajbi^v^ ki so z nami s? rfa dra bridkj izgubi na*e»
Petra Cor
Posebna zahvala d®0 cvetja ter vsem, * tiji % <■ terikoli način Poc
pokojnika
in ga
zadnji poti.
28.8.1960.
ZAHVALA
s o'
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z. na!?ggs stvovali, ko nas je za vedno zapustila naša d
FANI ANTONČIČ roj. KOŠllT^
Posebna zahvala pevskemu zboru, cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način V pokojnico in jo spremili na zadnjo pot. , st Mož MARINO, hčerka ERVINA' in ostalo sorodstvo
Trst, 28. avgusta 1960.
®*rIško-toeneškt dnevnik
Sestanek mladine PD «Noš prapori
$ poživitvijo dela se pripravlja na društveni občni zbor
Organizirali bodo kulturno prireditev in izleta - Seji le prisostvoval predstavnik SKGZ prot. Viktor Vižintin
v pevmi
“■»tanek „ "e, Ime'a mladina v*Wla tud? oi	rega ie P°'
Venske kni+	odbora Slo-
gospodarske »*; da hi'	-	t?rja	Vižinti-
Pr°*vetnepn	delovanje
tor> po B0,Jrustva 'Naš pra-
? ‘ako iostoinn™ premoru in drustveni 'u]- PrlPravila na
Plitev bčru zbor
v za obom u	preastavm-
v"iških nr?« Z.	Zveze slo-
Ststanek fve‘n'h društev. V|t saj -1® bil zelo plodo-
več
važnih
O«	-	jJiuuu-
tih fi njem sprejeli
Pravah
so
se
sklepov. Temelji-
pn-
Pogovorili o že ??ia(3j?lsko is1*0, ki ??k*tere i«,?,ral1 .in določili m za orga-
»Uacijo :gralce'
tov
u 12 Pevm lfiezov vasca-
??aVra 2 nkt'k V^a in st-- °«obra v Postojn-
Wco “lemski grad in trania»
‘,!*liri4ni»*5rd'*V na otvoritev
in v Do-
» ^ni6. vmske kleti.” MU-
S,ekeVr,di
^tušt
v namiznem te-
j.fVeno tekm«ripravlja n£ '“vanje „! m°Vanje m so-
♦*i BilJe tnr,	J	X-	lil SU-
psovanju Meddruštvenem W. 1 ki je v načrtu.
na kateri sedaj igrajo, zelo slaba.
Kakor vidimo, je prosvetno društvo »Naš prapor* zelo aktivno in lahko služi za vzgled tudi vsem ostalim društvom na Goriškem.
Za nagrobni spomenik prof. Emilu Komelu
1a uno miais" v,JC v nac
*tiUZid°vplini, kearnLb°d.“
biljj
kjer se bodo
u, zbir ' ler sp S^»a
ze-so name-
m se razvedrili.
sv!^ sPororii predstavniku “Voj! želja a tudi nekaj
1'ai?'m° nakim1 katerimi naj ,2ni - P nove mize za
•um.
'•••uti.
tenis.
"»Hitu,
- mize za ker je tista.
Jnee Martina
v CRDA
nec
krščanske demo-
V^ajinsk*?1118 in namestnik
ezil
*■ 1>linistrom V Vidmu
Sa tajnika stranke
sestala
101,0 ttsu.-*8 uPravno re-
H ,H I7m' s katerim }';ti ,t : razgovor o Sieo 2a,ela tržiško lad-Ko« t4*Ul
tudi
legvan- ^ ni pokazala brftJ?ernokricf' na®e Potrebe, Poslanec
*tku ,naJ bi
p?	”b
par-
del
a*.	.	obstoječa
mm.-«.
vpra-
l*ri
Zavlekla M!VnPreiel Predlog
^licaiV^:
Pozivamo bralce Primorskega dnevnika, da bi prispevali k izgradnji nagrobnega spomenika pokojnemu prof. Emilu Komelu. Pokojnik je imel velike zasluge za dvig kulturnega življenja goriških Slovencev. Zato zahtevata od nas hvaležnost in dolžnost, da se oddolžimo spominu rajnkega. Prepričani smo, da bo vsakdo z razumevanjem sprejel naš poziv. Prispevke sprejemata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, Ulica Silvio Pellico št. 1, Gorica.
-—«»------
Obvestilo Zveze trgovcev
Zveza trgovcev je sporočila, da se je s 1. avgustom letos za eno točko zvišala doklada za uslužbence javnih lokalov.
Nadalje sporoča, da so zaradi počitnic zaprte naslednje trgovine:
Giuseppe Brandt, stojnica na Trgu Pescheria, od 23. do 31. avgusta;
Josip Gorkič, prodajalna klobukov in dežnikov v Ra-štelu, od 29. avgusta do 10. septembra;
Mario Zottar, manufaktur-na trgovina v Ul. Mameli 3, od 27. do 31. avgusta.
V skladu s prefekturnim dekretom bodo vse trgovine s pohištvom in drugim blagom v pokrajini tudi v septembru imele popoldne naslednji urnik: od 16. do 19.45, ob sobotah od 16. do 20, ure.  «»------------------
V Števerjann so zgradili zid ob nevarnem ovinku
včasih grmičevje in vozniki niso niti opazili, da je bil takoj ob cesti globok prepad, ki je predstavljal hudo nevarnost. Doslej se ni še nikoli primerilo, da bi kdo zavozil s ceste na tistem kraju, ker je ravno ovinek in vozijo vsi zelo počasi, toda pri naraščajočem prometu je bilo zelo na mestu, da je občinski odbor to delo izvršil. Delo je izvršilo podjetje Milanese za 70.00Q lir, ki je ponudilo najbolj ugodno ceno, ker ima stroje in material pri otroškem vrtcu v Steverjanu.
Občinska uprava bo v kratkem odredila še gradnjo ograje okoli šole na Valerišču, da bo dvorišče ločeno od ceste, ki pelje pod njim.
V Doberdobu nastopita pevski zbor in trio iz Doline
Danes in jutri bo v Doberdobu praznik italijanskega demokratičnega tiska «Avan-ti» in «i’Unita». Ob tej priliki sta sekciji KPI in PSI v Doberdobu pripravili program, na katerem bo danes ob 15. uri tekmovanje v bri-školi, ob 18, uri bo nastopil domači pevski zbor, od 20. ure dalje pa bo ples. Jutri bo od 20. ure dalje ples, na katerem bo igral trio iz Doline ob sodelovanju dueta Dario in Darko. Danes bodo izvolili tudi zvezdici obeh listov.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 30,2 stopinje, ob 13.30, najnižja 16 ob 7. uri, povprečna dnevna vlaga 75 odstotkov.
H
XVII. olimpijske igre v Rimu (25. avgusta -11. septembra 1960)
Tri nove zlate kolajne: Devitt (Avstralija)
Lonsbrought (V el. Brit.) in Kramer (Nemčija)
Dva nova olimpijska in svetovna rekorda: ameriška štafeta 4x100 m mešano in Angležinja Lonsbrought na 200 m prsno
RIM, 27.— Od vseh tekmovanj, ki so v teh dneh na sporedu rimskih iger, so brez dvoma najbolj privlačne plavalne tekme, posebno po zasiugi odhfnih Američanov, ki dosegajo v vseh panogah naravnost fantastične čase. Do sedaj brez dvoma najsijajnejši rezultat so dosegli ameriški plavalci (Bennett, Hait.Gillanders, Clark) v štafeti 4x100 m, ki so plavali s časom novega svetovnega rekorda 4’08”2. Prejšnji rekord je pripada! avstralski šta1®** s 4’10”4.
Ta čas so Američani dosegli v tretji bateriji polfinalnega
tekmovanja. V tej skupini so plavali tudi Jugoslovani v postavi Dorčič - Perišič - Rogušič -Kocmur, a so prišli peti na cilj s časom 4’25”5.
Italijanska štafeta, ki so ;o sestavljali Avellone. Lazzari, Denneriein in Bianchi, je tudi dosegli odličen uspeh. V svoji bateriji je bila druga za Japonsko in je s časom 4’16” izboljšata državni rekord. Po predtekmovanjih so se za finale, ki b) 1. septembra plasirale sledeče štafete:
ZDA iA’08”2), AVSTRALIJA (4’14”81, KANADA (4’15”3), JAPONSKA (4T6”), ITALIJA (4’16”), NIZOZEMSKA (4’16”1), SOVJETSKA ZVEZA (4T6”2), VEL. BRITANIJA (4’16’’8).
V izločilnih baterijah 100 m prosto za ženske je Avstralka Fraserjeva dosegla s časom 1’01”4 nov olimpijski rekord s čimer Je izboljšala rekord, ki ga je v včeraišnjih baterijah dosegla Američanka Von Saltza z 1'01"9.
Za finale žensk na 100 m prosto so se uvrstile:
Fraser (Avstralija 1’01”4 Von Saltza (ZDA) 1’02”5 Steward (VB) 1’02”9 Bayncgel (Madž.) 1’03” Terpstia (Hol.) 1'03”7 Gastellaars (Hol.) 1’03”9 Wood (ZDA) 1’04”2
ititiiiaiiiiiiiiii it iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiimii ih imunim nit imunimi in minutnim
Eksplozija v Farri
Vozniki, ki se poslužujejo občinske ceste v Ste ver jan so lahko opazili na zadnjem o-vinku pod Dvorom kakšnih deset metrov dolg zid tik ob cesti, ki ga je občinska uprava zgradila pred kakšnim tednom, da bi ovinek zavarovala. Na tistem kraju je bilo
niiiiiHuiiimuMuniiimuiutiirHiiimiiiuiiiitmiiiiiHimimiu
S Peči
J®® okradli
Jurenove
“O*
Pn belem dnevu, ko je bila hiša prazna
Ju*.	so	običajni
s P ?kradli druži-neje ? V “»hovo
Sali l°či
‘1 1« 80
In se hVu ’ gornj® pro. Ut0 DPr*r?dli med 9.
tol
Hht'Sa mTh‘Stai okoliščino, H a« kJ ,g02d°m, od ? ^feh, “k dostop
d. Hari.. 11 Cin __________
d^PoldnV ko so » hit! iakoris,"?: po‘iu- Ta-
P^esii
^‘■hndteni*ko lcakanih 50.000 Sn .na‘ . hi pustili
Govo
n se,
so
Jbšij t streu. P° isti pio-
i0!:d, ki kateri so
Precej za-
N„Ni UsPeh S ki °sed
Sšm0‘ 50 hit
a so se in
celo
lahko izsledil zlikovce, ki so se verjetno skrivali po gošči.
V zadnjem času, to je od lanskega poletja sem, so se dogodile še ravne večje tatvine. Tako so na primer tatovi prebrskali stanovanje so-vodenjske poštarice pri mirenskem bloku kar pri belem dnevu. Izkoristili so trenutno odsotnost gospodinje in opravili svoje tatinsko delo. Zaradi tega priporočamo večjo previdnost in budnost vaščanov, ker so navadno tatovi motorizirani in jim je zato še teže priti na sled. Res je, da jim navadno ne uspe odnesti večjih vsot, vendar
ni,	tatvina tudi skromnega pri-
-	—	p0,-	,ro Prišli na hranka spravi prizadele v te-
«jski pes bi 1 žak položaj.
Nesreča je zahtevala še eno človeško žrtev
Stewart (Kan.) 1’04”2 Zanimivo je, da se Avstralka Konradsova ni plasirala za finale, kar je največje presenečenje dneva.
Sanijeva je zasedla šesto mesto in se ni uvrstila v finale.
Finale na 100 m prosto moški je bilo izredno napeto in prvo mesto v dvomu tudi po prihodu plavalcev na cilj. Spočetka je kazalo, da je zmagal Američan Larson, toda žirija je pripisala prvo mesto Avstralcu Devittu. Oba sta preplavala progo z istim časom 55”2. Tretji je bil Brazili.ianec Dos Santos s časom 55’’4.
KONČNI VRSTNI RED:
1. Devitt (Avstralija) 55”2
2. Larson (ZDA) 55”2
3. Dos Santos (Braz.) 55’’4
4. Hunter (ZDA) 55”6
5. Dobay (Madž.) 56”3
6. Pound (Kan.) 56”3
7. Burer (Juž. Afr.) 56”3
8. Lindberg (Sved.) 57”1
Načelnik ameriške plavalne
ekipe je vložil priziv, ker so sodniki pripisali na 100 m prsno za moške zmago Avstralcu Devittu, medtem ko je kazalo, da je ta pripadla Američanu Larsonu. O pritožbi bodo razpravljali jutri zjutraj.
Zadnji rezultat, ki Je fantastične vrednosti je dosegla Angležinja Lonsbrought v finalu na 200 m prsno ženske, ki je premagala sedanjo svetovno
drugem pa je bilo stanje bolj izenačeno.
Rezmtati:
Jugoslavija—Južna Afrika 7:1 (3:0)
SZ—Argentina 7:4 (5:2)
ZDA—Francija 10:4 (3:2) Madžarska—Belgija 9:4 (6:3) Italija—ZAR 9:4 (6:2) Romunija—Japonska 4:1
SKOKI V VODO
Komaj 17-letna Nemka Ingrid Kramer je danes z navdušenjem sprejela vest, da s; je v skosih v vodo s treh metrov prborila zlato kolajno in pustila za seboj ne le do sedaj r.enadkriljive Američanke temveč tudi evropsko prvakinjo Rusinjo Krutovo. Drugo mesto je zasedla Američanka Pope, tretje pa je pripadlo Angležinji Ferrisevi.
Rezultat tekmovanja v skokih v vodo z deske je sledeč:
1. KRAMER (Nem.) 155,81 t.
2. POPE (ZDA) 141,24
3. FERRIS (VB) 139,09
4. Willard (ZDA) 137,82
5. Krutova (SZ) 136,11
6. Mac Donald (Kan ) 134,69
7. Long (VB) 129,63
8. Du Pon (Nizozem.) 123,35
Danes so bila tudi izločilna
predtekmovanja in polfinale moških v skokih v vodo. Italijan Mari je dosegel izreden uspeh s tem ,da se je uvrstil za finale. V polfinalnem tekmovanju je zasedel četrto mesto.
Za finale so se uvrstili:
1. Hail (ZDA) 107,49 točk
2. Tobian (ZDA) 107,33
3. Botella (Mehika) 106,96
4. Mari (Italija) 96.49
5. Pophal (Nemčija) 94,91
6. Gaxiola (Mehika) 94,67
7. Meissner (Kanada) 94,23
8. Yamano (Japonska) 94,08
Izpadli pa so Senocot (Francija). Messa (Italija), Oertel (Nemčija), Melnikov (SZ), Hellstrom (Šved.), Lundquist (Šved.), Mrwicka (Avstrija) in Denble (Avstralija).
IIIHIUUIIUUIIIHIIUIIHHIIIHIIIIHIUIIIIHHIIHIfiHIIMIIHIlHIMIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII
Košarka
Jugoslavija premagala tudi francosko petorko
RIM, 27. — Jugoslavija nadaljuje s svojimi presenetljivimi in nadvse zadovoljivimi nastopi na olimpijskem košarkarskem turnirju. Danes je odpravila, pa čeprav za razii-ko ene točke, močno Francijo in si je s tem skoraj gotovo zagotovila nastop v fi-
prvakinjo Urselmannovo (Nem- nalnih skupinah.
::\	»   I «z.:  l _ i. *> oncnm	7	onotnl- n« Ki 1
čija). Angležinja je s časom 2’49”5 dosegla nov olimpijski in tudi svetovni rekord.
Opeklinam je podlegel tudi lastnik hiše, kjer se je dogodila nesreča
Eksplozija v Fari je zahtevala še eno človeško žrtev: v petek ob 23.50 je v civilni bolnišnici v Gorici umrl zaradi opeklin prve, druge in tretje stopnje upokojenec 66-letni Luigi Spessot iz Fare, ki je bil lastnik zgradbe, v kateri je eksplozija nastala.
Kakor smo že poročali, so v začetku tedna gradbeni mojster Alfredo Piacenfini, zidar Visintin in Spessot v kletnih prostorih kmečke stanovanjske hiše, last Spessota v Fari, pleskali zid s posebno snovjo, da bi zadrževala vodo in vlago. Ker je bil v tej snovi bencin, je tekočina močno izhlapevala in povsem nasičila zrak v kleti. Delavci so morali nekajkrat zapustiti prostor in oditi na prosto, da so se naužili svežega zraka. Naenkrat je nastala v prostorih oglušujoča eksplozija, takoj zatem pa je nastal požar, ki je zažgal obleke vseh treh oseb, ker so bile prepojene z vnetljivimi hlapi. Vsi trije so se zelo ožgali po vseh delih telesa in so jih odpeljali v goriško bolnišnico, kjer je Piacentini umrl naslednji dan, tri dni kasneje pa še Spessot. Zdravstveno
stanje tretjega ranjenca Vi-sdntina se je v zadnjih dneh nekoliko zboljšalo.
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: «Blazni diktator«, dokument o Hitlerju.
VERDI. 15.00: ((Dvoboj do zadnje kaplje krvi«, R. Hudson in O. Reed, v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Zbudi me, ko bo končano«, E. Kovacs in M. Moore, v cinemascope in v barvah.
CENTRALE. 15.00: »Konjenik i 100 ■brazi«. L. Baker in L. Orfei, v cinemascopu in v barvah; zadnja predstava ob 21.30.
MODERNO. 15.00: ((Malajska«, S. rrcty, J. Steward in V. Cortese.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. štev. 2879.
Danes praznuje JOŽEFA PAVLIN svoj 88. rojstni dan. Ob tej priliki ji želijo še veliko let zdravja in zadovoljstva vsi domači. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
FINALE 200 m prsno ženske
1. Lotisbrough (VB) 2’49”5
2. Urselmann (Nem.) 2’50’’
3. Goebcl (Nem.) 2’53”6
4. Deu Haan (Hol.) 2’54”4
5. Kok (Hol.) 2’54”6
6. VVarner (ZDA) 2’55”4
7. Kempner (ZDA) 2’55”5
8. Kristensen (Dan.) 2’55”7
VATERPOLO
Po drugi vaterpolo tekmi o-limpijskega turnirja moramo mnenje o jugoslovanskem moštvu precej spremeniti. V prvem srečanju s Holandsko so Jugosiovani razočarali, danes pa so proti Južni Afriki pokazali, da je še vedno med najnevarnejšimi ekipami na olimpijskih igrah.
Jugoslovani so bili zelo hitri in dobro organizirani, zaradi česar se niso dosti trudili, da so odpravili nasprotnike. Vseeno pa so večkrat zgrešili. Igralo se je večji del pred vrati južnoafrikanov in kadar se je kakemu posameznemu nasprotniku posrečilo uiti, se je znašel pred hermetično obrambo Jugoslovanov. Jugoslavija je tako odpravila Južno Afriko z rezultatom 7:1. Gole so za Jugoslavijo dosegli Šimenc, Sandič in Ježič v prvem polčasu ter Sandič, Šimenc, Zužej in Nardelli v drugem. Za Južno Afriko > dosege] edini gol dneva Nahon.
Tudi moštvo Sovjetske zveze si je zagotovilo zmago nad Argentino. Sicer je treba visok rezultat pripisati sreči Rusov, ki so po izključitvi nekaterih argentinskih igralcev izrabili številčno premoč in sprožili ofenzivo, s katero so si zagotovili zadostno prednost.
Italijani, ki so med favoriti za častna mesta v tem turnirju, so odpravili moštvo Združene arabske republike z rezultatom, ki ne dopušča dvomov v premoč domačinov. V prvem polčasu je Italija vodila 6:2. V
Začetek ni bil povoljen za Jugoslovane in vse je kazalo, da gre naproti neizogibnemu porazu. Francozi so bili v prvem polčasu stalno v vodstvu in so zaključili prvi del s 35:32. Drugi polčas ni bil, vsaj v začetku, povoljnejši za borbene Jugoslovane, ki so napeli vse sile in so končno točno dve minuti pred koncem igre dosegli nasprotnike in ■•izenačrlr 58:58. ■ 6o tega uspeha so prišli, ker so se odpovedali tehniki conske o-brambe, ki je dovoljevala toč-nejšim Francozom, da so iz daljave dosegali koš za košem. Ko so Jugoslovani uvedli taktiko varstva vsakega posameznika, so zmedli nasprotnike in so že na središču igrišča onemogočili Francoze. Po Koracevem izenačenju so Francozi šli še dvakrat v vod. stvo po zaslugi osebnih strelov Beugnota in Grangeja. Francija je tako vodila z 1 točko prednosti, toda nepričakovan zadetek Fetričeviča je povedel Jugoslavijo v vodstvo in k zmagi. Francija je to srečanje nerodno izgubila, s čimer je izgubila vsako upanje za nastop v nadaljnjih skupinah,
Bolgarija se je po včerajšnjem porazu po zaslugi Jugoslovanov danes takoj opomogla z zmago nad odličnimi Cehi. Od začetka do konca je bil rezultat v dvomu in Ce-hoslovakom se je celo posrečilo ostati do 12’ v vodstvu. Po odlični ofenzivi so Bolgari spravili Cehe v zadrego, toda ti so se opomogli in so zaključili prvi polčas s 43:39 V* svojo korist.
V drugem polčasu so Bolgari najprej izenačili in nato šli v vodstvo tako, da so tudi zmagovito končali srečanje, Srečanje med Mehiko in Portorikom se je zaključilo v regularnem času z nedoločenim rezultatom 61:61. Sele po podaljšku se je Mehikancem posrečilo odpraviti ne-
varne in hitre nasprotnike.
Visoki Američani so današnjo tekmo s pritlikavimi Japonci izrabili za navaden trening brez trošenja sil. Američani so pokazali, pa čeprav niso potegnili iz rokavov vseh svojih adutov, da so najmočnejša petorka turnirja in da stremijo za končno zmago in zlato kolajno. Danes kot danes verjetno ni moštva, ki bi se lahko uspešno postavilo v bran odličnim in hitrim igralcem iz Amerike.
Filipini so se morali precej potruditi, da so spravili mlade, a hitre Spance na kolena. Srečanje se je končalo z zmago filipinskih igralcev, ki so bili stalno v vodstvu.
Kolesarstvo
Zopet zlata kolajna za Italijo v tandemu
Po celodnevnem tekmovanju so se za polfinalno tekmovanje v ekipni zasledovalni vožnji uvrstila moštva Italije, Nemčije, Francije in Sovjetske zveze. Italijani so v četrtfinalu dosegli 4’29”93 in so vozili progo s povprečno hitrostjo 53,332 km na uro. S tem časom je italijanska ekipa v postavi Arien-ti, Testa, Vallotto in Vigna dosegla i.ov olimpijski rekord, ki pa je vztrajal samo dokler niso šli na progo Nemci Kohler Croning, Klieme in Barlebe, ki so s časom 4'29”32 ponovno v istem dnevu izboljšali olimpijski rekord. Polfinalne tekme v tej panogi bodo v ponedeljek.
V hitrostni vožnji v tandemu sta se Italijana Beghetto in Bianchelto uvrstila skupilo z nemškim parom v finale. V prvi vržnji sta Italijana prepričljivo zmagala, medtem ko je bilo v drugi treba napeti več sil. da sta premagala močen nemški par. Beghetto in Bian-chetto sta tako priborila Italiji že tretjo zlato kolajno v kolesarskem športu. Srebrno kolajno so si priborili Nemci, bronasta pa je sla tandemu Sovjetske zveze.
Italijan Gasparella se je plasiraj v polfinalno tekmovanje v hitrostni dirki.
BOKS
HOKEJ NA TRAVI Belgijr—Švica 4:2 Nev?. Zelandija—Holandska 1:1 Indija—Danska 10:0
Mušja kategorija: Homberg (Nem ) •— Kukjer (Poljska) po točkah, Sivko (SZ) — Chung (Koreja) p. t„ Porcel (Francija) Kniesen (Juž. Afrika) p. t., Illkananouf (Iran) — Badrian (Rodezija) p. t., Batta (Arg.) -Macalalat (Fil.) p. t., Lee (VB) — Wahju (Indcn.) o. t.
Petelinja kategorija: Thein (Burma) — Reiff (Luks.) p. .., Nasir. (Pak.) — Akbarzadeh (Iran), p. t.
Welter kategorija: Rodonjak (SZ) — Guse (Nem.) p. t., Lar-
tey (Gana)—Bergstron (Šved.) p. t.. Aho (Fin.) — Athani (Mar.) p. t., Navarro (Šp.)	-
Teptani (Haiti) p. t., Drogo« (Pol.) — Nielsen (Dan.) p. t., Vavarkandi (Iran) — Cornejo (Čile) p. t.. Loubscher (Juž. Afr.) — Sebok (Madžarska) p. t., Duguid (Avstralija) — Dhar-masiri (Ceylon) p. t.
Mušja kategorija: Hla (Burma) — Karvonen (Finska) p.t., Torek (Madž.) — Mesalasso (Šp.) k o. v prvi rundi. Barre-ra (ZDA)—Andersen (Danska) p. t„ Curcetti (Italija) — Hor-ny (Bclg.) p. t.
Petelinja teža:	Grigorijev
(SZ) — Claudiano (Braz.) p. t.
Welter kategorija: Benvenuti (It.) — Josselyn (Francija) p. L
Jugoslovan Kelava je našel v tunizijskem boksarju welter kategorije trdo kost. Pravzaprav 9e je Jugoslovan samo bran'1 pred manjšim, a žilavim Sadokr.m, ki je spravi) nasprotnika že v prvi rundi v zagato tako, da je moral sodnik ustaviti borbo in pripisati zmago Tun'zijcu s tehničnim k. o.
Med drugimi srečanji je treba otn miti zmago Angleža Gay-lorja s t.k.o. nad Fincem Roi-ninenem.
Jugosiovan Martinovič pa se je z zmago v lahki kategoriji nad Švedom Freijusom plasiraj za nadaljnje tekmovanje.
ROKOBORBA
iiiliiititiifiitiiMmiiMtiiiiiiiiniiHiiiiiMmiiniiiiiiiiilmiiiiiiiiMiiitiiiiiiititiiMMiitMtiHiMiMiitit
Italija izločila nevarne Madžare
Toliao pričakovano srečanje za uvrstitev v finalno skupino med Italijo in Madžarsko ni razočaralo gledalcev zaradi obilice košev, toda pravici na ljubo rečeno, so Madžari odpovedali in se niso znali postavili po robu hitrim Italijanom. Zato ni nič čudnega, če so domačini zaključili prvi polčas z rezultatom 40:37.
Madžari so šli v drugem polčasu v napad, toda premalo so streljali in so puščale naspro1-nike preveč same. Italijani so to izrabili in so začeli polagoma večati razliko, ki se je proti koncem igre nekoliko zmanišeia zaradi njihove nervozne in kaotične igre. Šele po nekaterih zamenjavah s svežimi igralci, so se Italijani popravili in dosegli v zadnjih sekundah zadostno prednost, fo česar so jim največ pripomogle grobe pogreške Madžarov. Lahko pa se reče. da so Italijani zmago zaslužili.
Rezultati:
Jugoslavija—Francija 62:61
(32:35)
Bolgarija—CSR 75:69 (39:43) Mehika—Portoriko 68:64 (34:36,
61:61)
ZDA—Japonska 125:66 (65:36)
Filipini—Španija 84:82 (35:33) Urugvaj—Poljska 76:72 Brazilija—Sovjetska zveza 58:54 Italija—Madžarska 72:67 (40:37)
KANU
Pod močnim pripekajočim soncem se je tudi danes nadaljevalo na jezeru Albano predtairmovanje v kanadskem enosedežniku in dvojki ter v štafetah. Na finalno tekmovanje so se uvrstile sledeče posadke:
K-l« ženske — Poljska, Švedska, Danska, SZ, Finska. Madžarska, Nemčija, Italija in CSR.
«K-1» moški — Danska, švedska, finska, Madžarska, Nemčija, Norveška, Vel. Britanija, SZ in Italija.
«C-1» moški — SZ, CSR, Kanada. Madžarska, Romuniji, Danska, Švedska, Nemčija in Bolgarija.
MODERNI PETEROBOJ
Tik p^ed zaključkom ekipnega tekmovanja v mečevanju, je Madžarska prva na vrhu začasne lestvice s 102 točkama pred Sovjetsko zvezo in Finsko, ki imata 94 točk. Sledijo Švedska (93), ZDA (92), Mehika (89i, Avstrija (83), Italija (82) itd.
V tej panogi se je današnje tekmovanje končalo le delno z uspenom Italijanov. Fabra je v mušji kategoriji premagal Japonca Hirato, Trippa je po točkah odpravil Avstrijca Mar-teja, medtem ko so morali drugi prepustiti zmago močnejšim nasprotnikom. De Silva je klonil pred Cehom Matavškom, Magnani je prepustil zmago Nemcu Metzu, Bolgar Kasabov pa je premagal Bulgarellija. Od Jugoslovanov je Golosin moral kloniti pred močnejšim Rusom Virupajevim, medtem ko je odlični Vukov spravil Švicarja Burkarda na hrbet. Dora pa je v petelinji kategoriji premagal Iranca Ba-nihashe/nija.
Horvat (Jug.) je premagal Rolona (Arg.).
SAHOVSKO PRVENSTVO LRS
Vospernik v vodstvu po partijah X. kola
IZOLA. 27. — Danes zvečer so s* šuhisti, ki se udeležujejo turnirja za prvenstvo Slovenije, privoščili malo zabave: odšli so v Portorož, kjer so bili priča «Portoroški noči«.
Še prej pa so morali igrati deseto kolo (ki je dalo sledeč« rezultate:
Puc—Kržišnik prekinjena Njegovan—Vavpetič 1:0 Vošpernik—Ivačič 1:0 Guzelj—Stupica remi Draksler—Longer prekinjena Cuderman—Roblek 1:0 Bajec—Pirc remi.
Včeraj pa so igrali deveto kolo, ki se je končalo z zmago Robleka nad Drakslerjem in Kržišnika nad Vavpetičem. Vse ostale partije in sicer Bajc-Puc, Pirc-Cuderman, Longer-Guzelj, Stupica-Vošpernik in Ivačič-Njegovan pa so se končale t remijem.
Po deseteh kolu vodi Vošpernik z l točkami. Njemu sledijo Stupica 6.5, Cudderman 6, Pirc in Njegovan 5,5 itd.
Kom
matevš haee
21.
1SARJEVI ZAPISKI^
I • Dr,lfIU knjiga
| o 1 velikega lahko povemo ~ *
zdravnikih partizanih	§
Vu’U0OC10000GOOOGOOuGOOOOOOGOOGOOOOO 8* atho sij
> in zyecer mimo tiste kmetije, je Gec*’"	««-
i» Jh, /Ja ženi j,7,1 ra' svinjsko pleče. Lepa reč! V % ‘ičai. r°kami i 9&sperjev France iz Loške doli
U	• <r A	Je	Iflafil	nrv	Ir	nlniHTi ti 1	1 r»	4i
Vojskujemo se, doline se je napil
k»u?>ii»« f„.Je klatil po zraku, kolovratil iz izbe v kuhinjo „?r, Da £ 1? ‘a reč.. Tukaj se ženijo, a? Petindvajset
se že vojskujem.
a1* n. - Pa šl • rec- cukaj se ženijo,
^ini	?vica » nilnam dekleta, tri leta pa
»Tihk°ihis|? Partizane pa je to?»
bodi n, snjak Ivan, tudi iz Loške aonne, ga je ce.*	jj0. • France, ko bo konec vojne, boš	dobil žensko,
‘»V‘^-1	flnn-ii	HnAn	Ipfcila	ve« V-Anslrp T3nš vIHaI
toda ne ženske, ampak Nemci,« ga je
k vidl'
W.‘	štajerskem	pijanega	borca,«	je rekel bri-
‘*0. hel nu—-0ciiii počasi drug za drugim. Vsi so molčali.
Hon	:t»e	Vedno	nosil	s	seboj	zamazano	sanjsko knjigo.
»O	..............-
š?0h^retjega bataljona Tomšičeve brigade, me Je Slo	18‘i	dan tak? izčrpani in utrujeni, da so postajali
Celo noč smo hodili skupaj. Borci iz vseh
S cvšth Padlo 1n se zgrnilo nad nas dosti zlega; veliko Si bat ‘h hit mn°8° starih in zvestih borcev. Ves dan ^	Vpil’ premiki iz gore v goro, pa eksplozije min
J*wrl ha*i evaini ?° stokali ranjenci bolj zadržano in tiše. tis: - k-1 zn-., so bili zelo izčrpani. Najbolj požrtvovalni pa
Ves Žan so obvezovali, prevezovali in ope-“i i,? Pili bn i oc* šestih zjutraj do desetih zvečer, šest-'ačtu in ranjenci v snegu. Naši zdravniki, pre-
Ul ZACTSamI i 	 1____J.l-l- _	    11.814
zaspani in izčrpani, pa delajo s pomanjklji-
vimi pripravami. Nihče ne pozna njihovega dela, trpljenja in truda. Vsak samo prosi: »Hej Kolar, Lojze, Žiga, Benigar, tam leži ranjenec, hiti!« Nihče ga ne vpraša, če je jedel ali počival.
Da, marsikaj velikega lahko povemo o naših zdravnikih — partizanih, kaj je slovenski zdravnik pomenil našemu borcu v tistih težkih in strahotnih dneh pohoda in trpljenja štirinajste divizije po štajerskem hribovju! Kaj jih je držalo pokonci, da niso klonili in obupali pod nečloveškimi napori, delom in trpljenjem! Vztrajali so, ker so ljubili človeka in svojo domovino, ker so hoteli v težki uri pomagati človeku. S svojim življenjem so reševali življenja borcev. To se je godilo v snegu, na stezi, na cesti, v gozdu med zasneženimi smrekami, ob mlakah, ob mlinih in pojočih žagah. Povsod so bili! Tolažili so kot matere, mazali, čistili, operirali in obvezovali. Borci štirinajste divizije se bodo vedno spominjali svojih zdravnikov: Lojzeta Pirca, Žige Cervinke, nekdanjega primarija novomeške bolnišnice, odličnega kirurga, tihega in mirnega Kolarja, živahnega in gibčnega Benigarja in še vrsto hrabrih in požrtvovalnih bolničarjev in bolničark kot so bile: Marta, Špela, Metka, Janja in druge.
Doktor červinka žiga me je vprašal, kam bodo dali ranjence in da je nujno treba ustanoviti bolnišnice. Tako misli ves štab.
Žiga je žalostno vzdihnil: «Kaj bi dal, da bi vsi ranjenci ostali živi.«
Prav počasi smo hodili proti Sockam. Vsem je bilo tesno pri srcu, ko so se ozirali na dolgo kolono ranjencev. Samo da bi čimprej prišli iz te zagatne luknje! Opazoval sem posamezne komandante bataljonov: Ronka, Tisovca, Gašperja, Požarja in komisarje Draga Kunca, šlajpaha, Pugačeva, Gusteljna, Ja-nuška, Miho Mišico, Tonka, Gašo, Aleksa Butaro, Aleša če-rina-Miho. Vsi so bili zaskrbljeni, vsi so želeli čimprej priti s te nevarne poti, o kateri so Nemci mislili, da bodo na njej zmagali.
Ustavil sem se. Ob koničasti skali je ležal težko ranjen bombaš Peter Strnad, doma iz bloških hribov. Začudeno sem se ozrl vanj. Poznal sem ga. Bil je gozdni voznik, sin revne kraške Notranjske. Bil Je resen in redkobeseden borec. Tisti večer, ko je umiral, pa je spregovoril kot star borec.
Potem se mu je v obraz začrtala ostra bolečina. «Nič več
ne bom videl gorate Notranjske in naših lepih gozdov okoli Gornjega jezera. Stodvaindvajsetkrat sem jurišal, pa sem se vedno srečno vrnil v taborišče. Danes, da, danes,« je hropel, «danes sem jo pa skupil. Oh, tako mlad sem še, pa bom moral umreti.« Desetarju Tonetu pa je rekel: «Ti, Tone, reci Lenčki, da ne sme vzeti drugega kot partizana. Naj vzame takega, ki je bil bombaš kot jaz.«
Začelo je še močneje snežiti. Petru se je ulila kri. Tolažili smo ga, da bo še živel, toda Peter je samo še hropel. Prišli so bolničarji in ga položili na nosila, čez pol ure je umrl z besedami: «Lenčki daj bombe, mnogo bomb.« Marsikomu so privrele solze...
* * *
Ne vem kako to, toda tisto noč ni bilo prerekanja, ne jeze, ne razburjanja. Vse je potekalo mirno in želo hitro. Stali smo ob cesti. Rudi-Viktor Avbelj je držal v roki oguljeni vojaški zemljevid, kurir mu je pod šotorskim krilom svetil, da je bolje videl. V nihajoči luči se je risal Avbljev suhi in izčrpani obraz. Ob strani sta stala Luka in Vasja. Pristopil sem in prisluhnil. Rudi je razlagal, kako bi se najlaže prebili v Paške hribe. Njegov glas je bil miren in zbran. Ozrl se je name in me vprašal, kano se držijo komunisti v četah. Povedal sem mu, da so pripravljeni.
Viktor Avbelj je spravil zemljevid v torbico. Mimo nas so šli bataljonski komandanti s svojimi bataljoni.
Komisar Svete Gustelj je s pištolo kazal na samotno, osvetljeno goro. «Fantje, tja gremo,« je rekel in zdrvel v strmi hrib.
Jakobu Gregorčiču, mlademu fantu, je visela čez prsi brzostrelka. V roki je držal pištolo. Ko je šel mimo nas, je pozdravil in zdrvel čez cesto v strmino. Bataljon se je pognal za njim.
Komandant bataljona Ronko pa je prišel počasi. Na sebi je imel ožgan plašč, v ustih pa cigareto. Gledal je okrog sebe, kakor bi hotel reči: «Kdo kaj more Ronkovemu bataljonu?« Pogledal nas je od strani, vrgel čik v vodo in dejal: «če bo treba, bomo vrgli gorske lovce ali pa esesovski bataljon iz teh gora!«
Ko sem ogledoval bataljon, ki je počasi korakal v bledi lunini svetlobi, sem se spomnil, da sem bral, kako so nekoč v Napoleonovi vojski vsi obupavali, le Napoleonova garda, sestavljena iz najhrabrejših vojakov, je bila hladna, mirna in je prezirala smrt. Ronkov bataljon je bil hrbtenica šercerjeve
brigade. V njem so bili v glavnem delavci in notranjski kmečki sinovi. Spomnil sem se gozdnih voznikov, sekačev, žagarskih delavcev in kajžarskih ljudi in na to, kako trmasto, pogumno in neutrudno se bore za obstanek, za življenje. Bil sem ponosen, da sem Notranjec. Tistega večera sem bil bolj kot kdajkoli prepričan, da bomo vzdržali in zmagali.	,
Ko je šel mimo nas s svojim bataljonom komandant Gašper, sirokopleč in sila samozavesten borec s titovko na desni strani glave, se nam je veselo zarežal: «Ha, ha, pa gremo iz te kase. To si bodo jutri Nemci in njihovi oficirji belili glave, ker smo jim prekrižali račune!«
Za Gašperjevim bataljonom je prišel Kotarjev bataljon. Tudi Kotar je nosil na ramenih brzostrelko. Levo roko je tiščal v žep, v desni je pa držal veliki in težki belgijski samokres, stegnjen ob desnem hlačnem robu. Za njim so stopali njegovi borci, ki jih je Kotar vodil od septembra 1943. leta. Za hip se je Kotar ustavil pri našem štabu in vprašal: »Katero čuko bom zavzel?« — čuka se je reklo grebenu. Vasja in Rudi sta mu pokazala z roko oster greben, ki se mu je ob vznožju vlekla štrenasta megla. Vrh grebena se je medlo svetlikal v mesečini. Kotar je prižgal cigareto, se obrnil in polglasno rekel: »Fantje, za menoj!« In zopet je stegnil pištolo ob desni hlačnici, se sklonil, šel mirno čez cesto in naprej v strmi greben, ki ga je moral z bataljonom zasesti.
Avbelj je zamrmral: «Tako odločnih borcev kot so Ronkov: in Kotarjev!, sem videl malo.«
Mimo je prišel Jerman, mlad hraber fant, junak neštetih borb, drzen, nagel in hiter. Po poklicu je bil krojač. Pred vojno ga kot navadnega vojaka niso hoteli vzeti v vojsko. Naglo je vprašal: «Vasja, kje bomo nažgali Nemce?« Vasja in Luka sta mu pokazala visoki, skrivnostni greben. Jerman je odšel hitro kakor vihar. Bataljon je brez besed hodil za njim, mirno hitro kakor komandant.	'
Tako so šli tisti večer mimo nas bataljon za batalionom nekateri hitro, drugi drzno in samozavestno, spet druui dočS’ neje, preudarno in previdno, a kljub temu odločno nK j počast so se pomikala mimo nas nosila z ranienci Tišin« Akn i nosil je bila težka in trpka. Zdaj pa zdaj jo j^SetSeiS
S~«tCJka?Je ran]encev- da sn« *e močneje za vedli Teh bridkosti in težav noči.	(Nadaljevanje sledi,
Poštnina plačana v gotovim Abb postale 1 gruppo
- Cena 3*5 lir
Leto XVI. - Št. 206 (4669)
TRST, nedelja 28. avgusta
Zaključena pogajanja KD v zvezi z reformo volilnega zakona
Politični tajnik Moro zanika da KD želi odložiti volitve
V tem tednu še pogajanja med KD in ostalimi strankami, ki podpirajo vlado, o tehničnih podrobnostih v zvezi s korekturo naravnega kvocienta
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Predsednik republike Gronchi je danes dopoldne sprejel predsednika vlade Fanfanija, kateremu se je pozneje pridružil še zunanji minister Segni. Pred tem razgovorom je Fanfani sprejel na Viminalu zunanjega ministra Segnija Iz tega bi se dalo sklepati, da med Fanfanijem in Segnijem vendarle obstaja neko nesoglasje glede določenih vprašanj iz mednarodne politike.
V zvezi z obiskom belgijskega zunanjega ministra De Wignyja, ki bo prispel v Rim popoldne 30. t.m., in za katerega je bilo rečeno, da se bo vrnil v domovino že naslednjega dne, se danes dodaja, da se bo Wigny zadržal v Italiji en dan več in bo odpotoval šele v četrtek 1. septembra, ker ga bo prihodnjo sredo sprejel v avdienco papež Janez XXIII.
Namestnik tajnika KD Sa-lizzoni je zaključil razgovore s predstavniki štirih strank, ki podpirajo Fanfanijevo vlado, glede reforme pokrajinskega volilnega zakona, in je ponovno zapustil Rim. Vrnil se bo prihodnji torek ali sredo, ko se bo verjetno sestal s političnim tajnikom KD Morem, da bi mu poročal o razgovorih, ki jih je imel o tem vprašanju s predstavniki strank.
Tajnik skupine komunističnih poslancev Caprara je danes interveniral pri predsedstvu poslanske zbornice, da bi se 5. septembra, ko bo zbornica ponovno začela z zasedanjem, takoj začelo z diskusijo o reformi pokrajinskega volilnega zakona, da bi ga mogla zbornica in senat pravočasno odobriti in da bi se upravne volitve mogle vršiti prihodnjo jesen.
Pogajanja v zvezi z reformo pokrajinskega volilnega zakona med KD in ostalimi štirimi strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, so torej v bistvu zaključena, in sicer tako, da so vse zainteresirane stranke pristale v načelu na zakonski osnutek socialdemokratskega poslanca Bertineili-ja, ki predvideva uveljavljenje proporcionalnega sistema tudi za upravne volitve. Obstajajo le še nekatere tehnične podrobnosti, namreč korektura naravnega kvocienta.
Naravni kvocient dobimo, če vsoto vseh veljavnih glasov, ki so jih dobile vse stranke, ki nastopajo na upravnih volitvah v pokrajini, delimo s številom svetovalcev, ki jih je treba izvoliti. Korektura kvocienta ima namen favorizirati predvsem manjše stranke, ki bi zaradi majhnega števila glasov ne mogle dobiti niti enega svetovalca, oziroma jih visoki kvocient močneje prizadene kakor večje stranke, ker imajo večje o-stanke glasov, ki jih ne morejo izkoristiti. Kvocient zmanjšamo, če številu sedežev (svetovalcev, ki jih je treba izvoliti) pristavimo ne-k; dodatek ( + 1, +2, +3). Velike stranke imajo interes, da je ta dodatek čim manjši, majhne stranke pa, da je čim večji. V našem konkretnem primeru KD ponuja « + 1», medtem ko se ostale stranke vladne koalicije potegujejo za O tem se bodo pogajali prihodnji teden m verjetno bo prišlo do kompromisne rešitve, tako da bo KD pristala na dodatek « + 2», kakršen je v veljavi pri izvolitvi poslancev.
Spričo okoliščine, da predvsem skrajna desnica, pa tudi skrajna levica, vztrajata pri zatrjevanju, da vodstvo KD skuša najti način, da bi pokrajinske upravne volitve odložili na prihodnjo pomlad, je vredno omeniti govor, ki ga je imel politični tajnik KD Moro včeraj v Ponzi, kjer je govoril na krajevni sekciji KD, in kjer je odločno zanikal, da bi vodstvo KD gojilo kakršenkoli podoben načrt, ker se «KD ne boji odgovora volivcev, ker je prepričana, da bo italijansko ljudstvo ponovno potrdilo svoje zaupanje v njeno nenadomestljivo funkcijo demokratične obrambe in demokratičnega razvoja dežele«.
A. P.
General je na zadevno vpra-110. septembra prisostvovali šanje izjavil, da se bodo pro-1 otvoritvi zagrebškega vele-
cesi proti voditeljem prejšnjega režima začeli v prvi polovici oktobra v Jasi Adi, kjer so ti voditelji zaprti.
Sestanek predstavnikov «Sacet» in «Ju{jotes»
REKA, 21. — Na Plitvičkih jezerih bo 8. in 9. septembra sestanek med predstavniki italijansko-jugoslovanske družbe za gospodarsko-tehnično sodelovanje «Sacet» iz Milana in vzporedne jugoslovanske organizacije «Jugotes« iz Beograda.
Na sestanku bodo proučili rezultate skupnega dela in določili smernice programov za prihodnje sodelovanje. Po sestanku bosta obe delegaciji Zagreb, kjer bosta
interesa, ter skrbeti za navzočnost italijanskih in jugoslovanskih podjetij na tretjih tržiščih.
Adenauer v Italiji
MILAN, 27. — Opoldne je nemški kancler Adenauer prispel z nemškim vojaškim letalom na letališče Malpensa, od 'koder se je s črnim avtomobilom znamke ((Mercedes« odpeljal v Como, kjer ga je čakal motorni čoln, ki ga je prepeljal v Cadenabbio. Tu se bo Adenauer zadrzal na počitnicah tri do štirj tedne.
seznam napredovanj. Vlada je sporočila, da bodo odslej upokojili vojake samo iz disciplinskih razlogov.
General Gursel je danes sporočil, da bodo volitve v Turčiji 27. maja 1961, na obletnico revolucije, ali na vsak način pred jesenjo prihodnjega leta, tako da se bo nova skupščina lahko sestala na turški narodni praznik 29. ok. itobra.
Gursel je izjavil, da se bodo politične stranke lahko udeležile volitev. Toda Men-deresova demokratska stranka se volitev ne bo mogla udeležiti in bo v kratkem razpuščena z ukazom sodišča. I odšli
iiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiHmiiliiiitilitinillMiHn   ittiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiHitiiiiilllliiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
Francija pripravlja eksplozijo svoje tretje	ato
Baje bo bomba eksplodirala sredi oktobra pod zemljo v Sahari - Ameriška vojska se opremlja s strupenimi plini
Delo ministrov Arabske lige
BEJRUT, 27. — Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je izjavil danes popoldne, da je imela konferenca arabskih zunanjih ministrov danes svojo deseto sejo, na kateri so obravnavali naslednje zadeve: 1. Izraelska preusmeritev teka reke Jordan. 2. Vprašanje Arabcev v Negevu. 3. Posojila, ki jih je zahteval Izrael za povečanje pristanišč Haife in Eilata. 4. Uvedba diplomatskih odnosov med Izraelom in Ciprom. Hasuna je izjavil, da ni bil dosežen še noben sporazum glede dveh vprašanj, ki se tičeta Palestine: ustanovitev palestinske države in palestinske vojske.
 «»-------
Dva Alžirca
pod giljotino
PARIZ, 27.	— V zaporu
«Sante» so danes izvršili smrtna vprašanja obojestranskega !n0 kazen nad dvema Alžirce-■	ma, članoma osvobodilne fron-
te, ki sta bila obsojena na smrt 5. avgusta 1956, ker sta ubila nekega drugega Alžirca. Gre za 28-letnega Mohameda Tiruša in 29-letnega Alija Sedikija. Njun zagovornik Ben Abdalah je izjavil, da se je obrnil na mednarodni Rdeči križ za posredovanje, ker ista usoda čaka še drugih sedem obsojencev.
sejma.
Družbi «Sacet« in «Jugo-tes« imata nalogo spodbujati sodelovanje med trgovinskimi in industrijskimi družbami obeh držav, študirati tehn.č-
PARIZ, 27. — List «Le Pa-risien Libre« piše, da je zvedel iz poučenih krogov, da bo prihodnja francoska atomska bomba eksplodirala sredi oktobra v saharski puščavi. List pravi, da bo ta bomba eksplodirala pod zemljo, in sicer v rovu, skopanem v skali. List nadaljuje, da bo zaradi eksplozije nastala v skali velika okrogla sobana, ki se bo napolnila z vodno paro pod pritiskom. Ta poskus bo, po pisanju lista, omogočil naslednja opazovanja: preizkušanje bombe brez nevarnosti radioaktivnih padavin; poizkus o ugotavljanju potresnih u-činkov zaradi eksplozije; proučevanje o izkoriščanju vodne pare za energetsko uporabo; proučevanje učinka eksplozije na teren in morebitno njeno izkoriščanje za to. da bi neko staro petrolejsko ležišče spet postalo produktivno, za izkopanje pristanišč itd.
V pariških pristojnih krogih nočejo niti potrditi niti zanikati teh vesti. Sicer pa je samo datum eksplozije negotov, ker je znano, da Franci'
levemu programu, da bi francosko vojsko oborožil z jedrskim orožjem. Visoki komisar za atomsko energijo Perrin je mnenja, da de Gaullov program nima smisla zaradi o-lvanju. gremne razdalje ,,v prednosti, “■ ki jo imajo pred Francijo SZ,
ZDA .in Velika. Britanija. Socialisti ter del radikalov in neodvisni pa pravijo, da je program ne samo nekoristen, temveč tudi predrag.
Ameriška komisija za atomsko energijo je danes sporočila, da so ZDA izvršile do sedaj 169 jedrskih eksplozij, vključno z bombama v Hiro-šimi in Nagasakiju. Poročilo pripominja, da so v tem številu vštete tudi majhne eksplozije, ki jih do sedaj niso računali.
Ameriška vojska je danes pokazala znanstvenim urednikom nekaterih glavnih ameriških revij nove tajne strupene pline. Med drugim so jim pokazali novi piin imenovan «GB». Izstrelek, poln tega plina je povzročil smrt več koz, ki so bile v utrjenih zakloniščih, luknjah in jarkih bližini, kamor je izstrelek
sveta, ki jih
gih «toplih» krajih Drugi strupeni plini sedaj preizkušajo, povzročajo halucinacije, napade smeha in nezadržno nagnjenje k skri-
ja pripravlja poizkus s svojo padel. Neki drug plin pa mi-*T 1 slijo uporabljati v primeru neredov, ker povzroča zelo močno solzenje. Ta plin že u-porabljajo ameriške čete v zahodnem Berlinu in na dru-
tretjo atomsko bombo. Nekateri so mnenja, da bi nova eksplozija utegnila nastati proti koncu leta. Mnogi v Franciji nasprotujejo de Gaul-
 milimi   mu  .............................................................................................................
Potres v Ncw-Delhiju
NEW DELHI, 27. — Močan potresni sunek, ki je trajal trl minute, so zabeležili danes zvečer v New Delhiju. Tisoče ljudi je /ajel panični strah in so se zatekii na ulice. Potresni sunek je poškodoval nekatere palače, toda do sedaj še ni nič znanega o človeških žrtvah.
Po sunku, ki je trajal tri minute, je sledil še nov sunen, ki pa ni bil tako močan.
Ko so se porušile nekatere palače, je bilo pri tem ranjenih kakih dvajset oseb.
Po drugem potresnem sunku je prišlo še do tretjega sunka kmalu po polnoči (po krajevnem času).
 <oi------
JACKSONVILLE, 27. — Več črncev je bilo ranjenih med spopadom v tem mestu s tri sto belci. Incidente so povzročili belci, ki se prišli v mesto z zastavami in palicami na treh vozilih, na katerih so bili napisi cijo»!
900 milijonov rubljev za dela na asuanskem jezu
MOSKVA, 27. — Agencija Tass javlja, da sta SZ in ZAR podpisali sporazum glede sovjetske pomoči za dopolnitev asuanskega jeza. SZ je dala ZAR 900 milijonov- rubljev kredita, da bi ZAR mogla plačati sovjetske načrte in dobavljene naprave. Delegacija ZAR je prispela v Moskvo pred dvema tednoma, da bi s sovjetsko delegacijo diskutirala o podrobnosti sporazuma. Za prvo fazo del na a-suanskem jezu je SZ dala ZAR 400 milijonov rubljev kredita.
 «»-------
Velika vročina v
BEOGRAD, 27. — Jugoslavije je te dni najtoplejša država v Evropi. Včeraj in danes so meteorološke postaje v Jugoslaviji zabeležile povprečno temperaturo 32 stopinj nad ničlo. Najtopleje je bilo v Titogradu z 38 stopinjami.
MOSKVA, 27. — Agencija Tass javlja, da bo okoli 150 kongoških študentov odpotovalo v Moskvo na študij v sovjetskih višjih šolah. O tem se je včeraj razgovarjal predsednik sovjetske komisije za kulturne odnose s tujino Zu-kov s kongoškimi funkcionarji. 2ukov .se je razgovarjal tudi o kulturnih odnosih med obema državama.
PEKING, 27. — Pekinški radio je sporočil, da so včeraj podpisali v Kabulu prijateljsko in nenapadalno pogodbo med Afganistanom in Kitajsko. Sinoči so obnovili tudi trgovinski in plačilni sporazum med obema državama. Afganistanski kralj je «Dol z integra- I sprejel vabilo Maocetunga, 1 naj obišče Kitajsko.
(Nadaljevanje z 2. strani)
V Turčiji volitve 27. maja
ANKARA, 27. — Turški tisk poroča, da je bilo 4171 višjih častnikov upokojenih iz razlogov, ki niso disciplinski. Y kratkem bodo objavili
skovni konferenci, ki jo bo i-niel J. septembra. Vsekakor pa je nerazumljivo, da na ta konstruktiven predlog sploh molčijo. Saj referendum, kakor ga sprejema alžirska vlada, ne more Škodovati tistim, <ci iskreno govorijo o samoodločbi kot edini poti za rešitev tega vprašanja. Toda dobro znano je, Ua se je že večkrat izkazalo, da de Gaulle ni nikoli iskreno mislil, ko je govoril o samoodločbi. Saj je glede te dajal številne razlage, ki tej samoodločbi jemljejo vsak smisel.
Alžirska delegacija je na zasedanju arabskih zunanjih ministrov zahtevala od arabskih držav večjo moralno in materialno podporo za njeno borbo. Zahtevala je tudi, naj države članice Arabske lige prekinejo diplomatske odnose s Francijo. Vse alžirske predloge so ministri sprejeli in so sklenili, da bodo počakali na izid razprave na prihodnjem zasedanju skupščine OZN. Takoj nato se bodo sestali in sprejeli potrebne ukrepe na podlagi izida o-men jene razprave. Vsekakor kaže, da je de Gaulle zelo zaskrbljen v zvezi z bližnjim zasedanjem skupščine OZN, kajti vse njegove poteze v zvezi z Alžirijo od zadnjega zasedanja pa do danes so bile povsem negativne, dočim je noui alžirski predlog naletel na veliko odobravanje vse miroljubne svetovne javnosti. Zato bo kakor doslej slehernega nadaljevanja vojne v Alžiriji kriva edinole Francija.
7 dni v svetu
Italija
V preteklem tednu se je na-nimanje političnih krogov sukalo okrog dveh glavnih problemov italijanskega političnega življenja: zunanja politika in reforma pokrajinskega volilnega zakona.
Po dolgotrajnem pasivnem zadržanju prejšnjih vlad do najaktualnejših vprašanj mednarodne politike je Fanfanijev odnos do teh problemov nekoliko drugačen in ga označuje poskus, da se Italija aktivneje vključi v reševanje nekaterih kritičnejših vprašanj atlantske zveze, zlasti kar zadeva odnose med evropskimi članicami te zveze, predvsem pa kar zadeva odnose med Veliko Britanijo na tej strani ter de Gaul-lom in Adenauerjem na dru-g: strani. Znano je namreč, da ima zlasti de Guulle ločene poglede na vprašanje zavezništvu med evropskimi članicami atlantske zveze, ker bi iz razlogov prestiža hotel postati voditelj tako imenovane »male Evro pes, da bi se tako mogel uspešneje upirati ameriškemu «leadershipu» v zapadnem zavezništvu.
Fanfani odločno nasprotuje
takim pogledom sedanje fran-' coske politike in zagovarja potrebo o postopnem	uresniče-
nju tako imenovane itvelike Evrope«, ki naj vključuje i «malo Evropo«, to je dežele evropskega skupnega tržišča, i dežele področja proste trgovinske izmenjave, ki mu načeluje Velika Britanija. V ta namen je na začetku preteklega tedna prišlo v Rimu do razgovorov med Fanfanijem in Segnijem ter namestnikom angleškega zunanjega ministra Heathom, ki so baje pokazali soglasje obeh vlad v gle-nanju na najbolj pereča vprašanja tako znotraj atlantskega zavezništva samega, kakor tudi glede sedanjih odnosov med zapadnim in uzhodnim blokom.
O okviru te svoje zamisli bo Fanfani imel razgovor z Adenauerjem 2. septembra v Va-reseju, 3. septembra pa z De Gaullom v Parizu.
Kar zadeva reformo pokrajinskega volilnega zakona so se v preteklem tednu vršila pospešena pogajanja med strankami. Namestnik političnega tajnika KD Salizzoni se je sestal s predstavniki vseh strank, ki podpirajo Fanfani-
jevo vlado, m zdi se, da so vse stranke načelno pristale na zakonski osnutek, ki ga je predložil socialdemokratski poslanec Bertinelli. Ta osnutek ima pred osnutkom socialistič nega poslanca Luzzatta to prednost, da se morejo pokrajinske upravne volitve vršiti po proporcionlanem sistemu. ne da bi bilo treba spreminjati sedanja volilna okrožja, in da je tudi z uvedbo pioporcionalnega sistema moč izvršiti volitve še to jesen. Namestnik tajnika PSDI Te-nassi je v petek zvečer celo zatrjeval novinarjem, da so vse tež koče premagane, da o-stajajo le še nekatere težkoče tehničnega značaja, in napovedal, da se bodo pokrajinske upravne volitve vršile v prvi polovici novembra, namreč 6. ali 13. novembra.
Zaradi kronike pa moramo omeniti, da se zlasti v neofašističnih krogih, delno pa tudi v tisku KPI, stalno vzdržujejo in širijo glasovi, da je med liberalci in desničarskimi krogi KD v teku akcija da se upravne volitve odložijo na prihodnjo pomlad. S tem naj bi se strinjal tudi PDI. Temu naj bi bit naklonjen tudi PRI, ki pravi da je bolje pokrajinske upravne volitve odložiti za nekaj mesecev, kakor pa da bi sedaj na hitrico sprejeli slabo reformo volilnega zakona samo zato, da bi se volitve mogle vršiti v jesenskem roku, krt to predvidevajo ustavne določbe in zakonski predpisi.
Filmski festival v Benetkah
Včeraj	ameriški	film
V informativni sekciji japonski film «Tajni scstanek», v kulturni sekciji pa ruski film «Ivan Gr«811’
(Od našega posebn. dopisnika)
BENETKE, 27. — Tudi danes se nam je predstavil ameriški režiser, ki je sicer Nemec. Gre za znanega Billyja Wilderja, ki nas je lansko leto na beneškem festivalu zabaval s svojim filmom « Nekaterim, je všeč vroč*. Wilder je eden tistih avstrijskih režiserjev, ki so se preselili v Ameriko in potem tam nadaljevali svoje delo, le da se doslej še ni vrnil na delo v Evropo kot nekateri drugi. Odličen kot režiser komedij ima za seboj tudi zelo resne filme. Tudi «Oscarji» doslej niso šli kar mimo njega, saj se lahko ponaša kar s tremi. Dva je prejel za režijo in enega za scenarij.
Danes smo videli njegov film «The apartment*, kar bi bilo najbolje prestaviti z «garsoniera». Uradnik velike zavarovalne družbe Baxter i-ma namreč skromno samsko stanovanje, ki je pa zelo všeč nekaterim njegovim nadrejenim. Tako mora Baxter kar beležiti, kdaj bo oddal sobo temu ali onemu. In če pride kdaj do kake komplikacije, ko si ta ali oni želi spremembe, tedaj stvar ni tako enostavna: Baxter mora najprej vprašati tistega, ki je garsomero že rezerviral za določeni dan, in uro, če lahko sestanek preloži, kar zopet ni opravljeno v nekaj sekundah; vedeti je še treba, če je to prav deklici, s katero namerava gospod priti v Baxterjevo stanovanje. Včasih mora Baxter celo ponoči vstati, da odstopi stanovanje potrebnemu paru. Baxterja njegovi nadrejeni hvalijo pri ravnatelju Shaldraku, kar se temu zdi nekoliko čudno, dokler ne odkrije, da neki ključ
potuje iz rok v roke, namreč ključ Baxterjeve garsonniere. Ravnatelj pokliče Baxterja k sebi. Skromni uradnik pričakuje, ko gre k ravnatelju, da bo povišan, toda Shaldrak odkrije, da ve za sestanke svojih višjih uradnikov v Bax-terjevem stanovanju. Sedaj se zdi Baxterju, da je po njem, a izkaže se, da je pretendent za ključ tudi sam Shaldrak. Baxter mu da ključ in zatem sledi tudi povišanje.
Prav v tem času se je Baxter zakljubil, toda brez pravega uspeha, v Fran Ku? belik, deklico, ki upravlja e-no izmed dvigal v ogromni palači, kjer dela nad trideset tisoč uslužbencev zavarovalne družbe. Ni mu pa znano, da je deklica, s katero pride Shaldrak v njegovo stanovanje, prav Fran. Slučajno pa to zve, kar ga silno potre. Tajnica Shaldrakea pa si ni mogla kaj, da ne bi Fran odprla oči: pove ji, da je tudi ona bila mogoče za mesec dni ljubimka svojega ravnatelja, pred njo pa je bila neka druga, za njo so bile dve ali tri in sedaj je na vrsti Fran. Shaldrak zna lepo govoriti, da se ne more kar nenadoma ločiti po duetr najstih letih zakona in približno prav tako govori Shaldrak v Baxterjevem stanovanju ubogi Fran, ki ji da potem za božično darilo — ker pač ni imel časa, da bi šel kaj izbrati, ker je tudi nerodno zanj hoditi po trgovinah — sto dolarjev. Fran mu da razumeti, da je med njima vse minilo. Shaldrak potem odhiti na vlak, ker ga družina čaka, je pač božični večer. Fran ostane sama in ko zagleda steklenico uspavalnih sredstev, izpije vso tekočino. Ko pride Baxter, ki
se je iz obupa napil, z neko žensko domov, najde tam Fran. Sosed, zdravnik, mu pomaga, toda Fran mora ostati pri njem, da si opomore. Shaldrak se maščuje nad svojo tajnico s tem, da jo odpusti. Toda tajnica tudi ne drži rok križem in obvesti o vsem ravr nateljevo ženo. Ko se Baxter povrne v službo, zbere ves pogum in gre k ravnatelju. Javiti mu hoče, da ga je rešil skrbi za Fran, ker se namerava z njo poročiti. Toda še predno začne govoriti, mu isto pove Shaldrak:	ni več
nikakih težav zaradi ločitve, ker ga je žena zapodila. Bax-ter ne reče na to nič. Takoj je spet povišan v ravnateljevega asistenta. Toda ko ga ravnatelj spet prosi za ključ, mu ga odkloni in odpove tudi službo. In ko se prav za Silvestrovo noč ravnatelj potoži, da mu Baxter ni hotel dati ključa in to še zlasti ne, za Fran Kubelik, deklica pobenega od Shaldraka k Baxterju.
Wilderjev film je komedija, v kateri so tudi elementi prave drame. Z ostrim čutom za opazovanje podaja izsek ameriškega življenja, lahko bi mu tudi pripisali vlogo posrečene satire sveta, ki ga predstavljajo voditelji velike družbe in njeni uradniki. V filmu je tudi nekaj romantike.
Po filmu «Nekaterim je všeč vroč» se je čez leto dni Jack Lemmon spet vrnil na delo z Wilderjem. V novem filmu je njegova vloga polna težav, saj mora biti Baxter ne le komičen, temveč dostikrat kar tragična oseba, toda , brez vsake patetike in Lem-I mon je res ustvaril dober lik. « Shirley MacLaine v vlogi r Fran Kubelik je inteligentno I podala dekle, ki se v svoji
okolici ne odlikuje z .ijetd razen da je dovolj V j| zunanjosti. Njena ves čas umerjena, v je pokazala svojo fn ^ nost tudi s jjtzmetnttr1 vori na današnji tiskov
ferenci.) Dober je v f\ di MacMurrap v
telja, in neskladnosti^
vlo0
tt»'
glavnimi vlogami v $,0* mogoče očitati niti igralcem manjših violi- oJ. II smo še zelo daleč od bt mogli presojati
0
Vendar bi se doslej o
predvajanih filmov, jih pač še zelo malo ,i se doslej prav za Jacka Letnm«"/ j, V informativni ,s ,mi»I dokaj slabemu japo s|(Ji filmu «Tajni sestanek’ ^ v tako imenovani	m
sekciji	Eisensteinov	j,|
»Ivan Grozni*. film. predvajan v r.usChfMVl vsakih didaskalij, ie 0, na koncu filma zelo P ^
!#•
Ogromna stt* nad Stalingrad««
MOSKVA, 27. lja, da so končali ^ jif ogromne slike v*s trov, ? trov in dolge 120 predstavlja poraz J- jn Jj
čet pred Stalingradom j jo bodo v kratkem &urgsn' na grič ((Namajev ul# nad bivšim st ! fa (P? bojnim poljem. S te» ^ 1' se je začela ofenzlV’ < je začela 62. armLlgo tirala Zukova, ki Je,. „rad-uspešno branil Stalms^^., i sliki sodeluje več s
-
ateljeja mojstra ?re^,„ b5®*
griču Namajev
Kurgafl
postavili tudi sporne
IZEM€
HOTEL «TURIST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klien-teli, da bo tudi v letošnji posezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mivko.
HOTEL »GALE B»
KOPER Tel. 243
UDOBNE SOBE, LEP VRT
•HOTEL POSTA«
nu-di udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574
HOTEL »TRIGLAV«
KOPER
Tel. štev. 16
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
Moderno urejene sobe,
cene ugodne
HOTEL BELLEVUE'»
LJUBLJANA — tel. 21280
se gostom toplo priporoča
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
AVTO-TURISTIC-NO PODJETJE
SLAVNIK
KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vz držuje d o m a č e mednarodne avto bušne proge
O tiščite svetovno znano
POSTOJNSKO
HLAD
OSVEŽUIE
Obiski vsak dan ob 8.3U, 10.30	13.30,	16."
Izredni obi ':i po dogovoru * upravo.
naruvit'
vabi
svojimi
Priporoča se «URANO HOTEL TOPLICE« z sami. «JADRAN» in ('KOROTAN«, «PARK »HOTEL JELOVICA«, «HOTEL KRIM«	>
SAP TURIST BIRO ISrt
vzdržuje vsakodnevno avlubusno progo Bled-LJubljans-Trsi in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah z žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah: Ljubljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 in 30647, Koper, nasproti avtobusne postaje, tel. 298. Piran, Trg Tartini, tel 5112, Portorož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran
Hotel	CENTRAL
r«i
P 8'
id'
tel 6138, & svojo edinstveno lego ob prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja specialitete. Dnevno godha in ples.
PALAČE HOTEL, Zagreb
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje in usluge Nova vrtna restavracija, zimska m poletna, s premično
kopalnico, z bazenom in vodometi — s prvovrstno domačo In tujo hrano in pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu - Aperitiv-bar Dvorane za počitek . Obedru ca in dvorana za bankete sta cenjenim gostom vsak trenutek na razpo
lago ..........
BOHINJ	VAB!
Hottl »ZLATOROG«	.
2 depandansah"
Hotel jPOI) VOGLOM«
z depandanso
Hotel cBELLEV LE JEZERO«
z depandanso
Znižane cene v predsezoni in po sezoni V vs*1’ (niK|of' prvorazredna postrežba vsak dan ples. NastoP1 nih skupin, l.epi sprehodi
rJJ
Obiiate MARIBOR, POHOBj. PTUJ, SLOVENJ GRAyl
In ostale turistične pokrajine na Štajerske"1 roškem. Vse informacije daje MARIBORSo" | STIČNA Z 'EZA. Maribor Trg svobode št. *• ^
IZVOZNO•
NOVA GORICA
UVOZNO podjetje PRIMORJE EZPORt
• • • • (Jvaža in izvaža po goriškem in tržašk^ sporazumu ter vrši prevozne usiu£