feKafa ođ oTctoori 1947 *ot tednik «. (\n i a 1958 kot poltednik - Od I ,anuaria 1960 trikrat te-"ensk°. ta sicer ob pone-ellkih. sredah in sobotah KRANJ — PONEDELJEK, DNE 10. junija 1963 LETO XVI. — ŠT. 67 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan OSOCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^£Pehi kolektivov lesne stroke v našem okraju V letošnjem maju ^37 odstotkov več kot lani ^ prvih štirih mesecih za 18 odstotkov višja proizvodnja kot lani —^f^11 ODdobju — Četrtina v skupnem izvozu naše industrije — ln s . na stagnacija v gozdarski dejavnosti zaradi hude zime ob Ve?m delno tudi v lesni industriji je že močno premagana meseci m-uspehu delovnih kolektivov te stroke v zadnjih lesna I '.Primerjava letošnjih in lanskih mesecev kaže, da je 8totko n i'a v našem okraju aprila meseca dosegla 35 od-ni v jV'.,y maju pa celo 37 odstotkov večjo proizvodnjo kot la-gla f. lh mesecih. S koncem aprila je lesna industrija prese-istjm z obseg proizvodnje za 16 odstotkov v primerjavi z 30.g od° b^em ,ani- Vendar pa je v tem času dosegla le za 2 7 s'olkov letnega predvidenega načrta, kar pomeni, da je ' odstotkov pod potrebno dinamiko. To s, ?eji sveta ,ftavl:ali v sredo na Predelavo i„ promet z lesnimi in papirnimi proizvodi pri gozdarski zbornici okraja Ljubljana. Med našimi podjetji te SSJlLnašimi kandidati hladna rast j* sfečanje a Poslan, med kandidatom Stni zbor ,n?VeZni k«Iturno-pro-n>NOM n\ ANTONOM TRI- M fi0R0M VSICEM " MATE pl,biišk, MATE- knit andid»tom za re-u"urno . prosvetni gramov ravnamo včasih premalo smotrno in dosledno. Potrebno bi bilo res združiti vsa sredstva, ki so na razpolago, in zgraditi določene objekte do konca. 9 Vso pestro problematiko javnih služb bomo morali urejati v statutih občine ter delovnih organizacij in v njih kar najbolj vestno in točno opredeliti obseg in vlogo samouprave, način delitve in investicijsko politiko. J. B. Enostranost je škodljiva Van- InŽ. Trik * "° Zel° 7ani- v 8ov0rnlbuš0n ie na zboro-sluf^Podarstvu f moupravljanju Odi;bah ter o * n v družbenih ki^^lal na *ddltvi sodstev in SvS0 Jjn zjl^ilna vprašanja, StVo J? HVlužbe' slasti pa W° Postat0 °Čenem obdobJu ra7v Za naglim *veti »° delu "v%",Va ?aše družbe « £>« čimk fmerjamo vse »Kakor pomeni jeseniška železarna velik plus za tamkajšnjo komuno, pa prav tako povzroča tudi eno izmed velikih težav — neskladnost v razvoju tega kraja. Neskladnost namreč, da Železarna kot proizvodno podjetje daje sicer razmeroma dobre in stalne dohodke zaposlenim, da pa v potrošnji, v vseh ostalih dejavnostih zamegljuje celotni razvoj.« FRANC LEBEN, kandidat za republiški zbor skupščine SRS iz jeseniške občine je povedal tako oceno iz svoje nekdanje prakse na Jesenicah in tudi iz dosedanjega poznavanja razmer po drugih krajih. Omenil je na primer Trbovlje in Velenje, kjer so rudniki svoj čas prav tako dajali tem krajem enostranski pečat, kot je to z železarno na Jesenicah. Toda v obeh teh primerih so v zadnjem času razvili tudi drugo industrijo, zlasti pa ostale de- stroke na Gorenjskem je zlasti naredila velik skok »Jelovica« v škofji Loki, ki je v letošnjih prvih štirih mesecih dosegla 51 odstotkov večjo proizvodnjo kot v istem obdobju lani. Velik uspeh beleži tudi združeni kolektiv Lesne industrije Kranj, medtem ko za Združeno lesno podjetje v Tržiču pričakujejo več'e uspehe po končani rekonstrukciji. Lesna industrija je tudi letos prevzela velik delež v našem gospodarstvu. Zlasti v izvozu. Po letošnjem družbenem načrtu, ki se tudi fzvaja, mora izvoziti več kot polovico isvoje proizvodnje, kar pomeni po vrednosti , dobro četrtino celotnega izvoza industrije iz našega okraja. Od take skupne letošnje zadolžitve v vrednosti 3,342.706 dolarjev so v prvih štirih mesecih že dosegli 26,8 odstotkov. Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Današnji »kosec« brez osle in ko se je že dokaj izenačen z specializiranim Industrijskim delavcem Ozko grlo v železniškem prometu S hitrim nakladanjem in razkladanjem železniških vozov naj bi preprečili večje posledice v gospodarstvu zaradi Ozkega grla v prometu Za ae je ze-de- itac edno p« enak°merno in cenike ri!6bej velja to za Vel" °*romadern°Sti in druž" 8o?a pa ne lJaVnc sluzbe- Se" 5SKdar"vaTrrmo lzkuš-J ** \r»Čh*** ak.iu Ponašati na Sno UDoS? bC' marveč je po-^^3£ nekatere3spePcl-Wko Prenas Č,no naravo dela. ^8trokb,drUŽbenih d^avno" •ton^^nost ^rav tako hromll° Ha??budo. t> u er individualno ieS0 »n na-k ,Za široko »amo. ?a deli ev h 4> uspehu K°h0dka P° do" teši e' da c„""•.Komune pa so ^ dohoSv iZraVnai° rast »lih n,I2aciJah , V B°sPodarskih lsl^bah z °nimi v družbe-d V ^.o?08«^,1^8"081 družbenih ^ ot^arstvuT?11 tako kak^ ^tVazPloinI ° omogočile *^ih ajširse8a t " m s°deiova-^loJ družbeLkro*a i^di v or-? Uprav'Janja in O«* stud,?6 b°mo mora" 1,0 Pwne Pa ra! 00 ln Pre«niš-V T1 Politik, T// Prakticistlč-;«UliJe trebalknuob,ikovanja »kla-Sil?* I0-0 opre- Ut SvLfo"dov priter, "»taliti ^ inve^iSLrZ" Že dobrih štirinajst dni je, kar so nastale težave v železniškem prometu zaradi pomanjkanja vagonov. Tovorni promet na železnici se je v maju mesecu povečal za 32 odstotkov v primerjavi z lanskim majem. Zato so dali v ponovnnl promet še vse vagone, ki bi sicer morali v remont. — Vendar nit i to ne zadošča potrebam razvijajočega se gospodarstva. V drugi polovici maja se že čutijo konkretne posledice tega stanja. Mnogi rudniki so že zmanjšali proizvodnjo, ponekod so že rudarji koristili ves letni dopust ln ne vedo, kaj početi. — Namesto da bi prav sedaj v pomladanskem času ustvarjali zaloge premoga pri industriji in tudi v široki potrošnji, kjer je še poseben regres in propaganda za to, pa v tem času ne uspejo dobavljati prosivcem niti dnevnih potreb. O takih in podobnih problemih so včeraj obveščali predstavniki okrajne gospodarske zbornice in Kandidati za poslance med volivci Dvoje uspelih predavanj v minulem tednu — Danes razgovor s poslanci zveznega in republiškega zbora — V minulem tednu je bilo v ■ ci — so predvsem razpravljali o škofji Loki kar dvoje predvo- | dolžnostih in nalogah, ki jih bo- FRANC LEBEN javnosti itd. To omogoča racionalnejše zaposlovanje prebivav-stva obeh spolov in dviganje standarda sploh. Kaj na primer pomeni dober zaslužek železarja, če pa njegova žena ne najde zaposlitve in ne more pripomoči k družinskemu gospodarstvu. Iz tega izvira cela vrsta posledic in neprijetnosti. Zlasti je slabo razvita obrt. Turizem pa ima tam izredne pogoje in tudi tradicijo. Hkrati se vse bolj razvija tujski prehodni turizem, ki nudi velike možnosti povečanja dohodka v tej občini. Nujno je, kot sodi kandidat Le-ben, da bi za jeseniško občino izdelali ustrezne analize in pripravili vse potrebno za izdelavo dolgoročnega načrta o skladnejšem razvoiu te komune. ~ K. M. — lilnih zborovanj oziroma raz- — govorov volivcev s poslanski- — mi kandidati zvezne in repub- — liške skupščine. Oba razgovora — sta bila uspešna tako glede — udeležbe kakor tudi glede — vprašanj, ki so Jih volivci — skupno z bodočimi poslanci — obravnavali. V torek popoldne so se zbrali volivci prosvetno-kulturne skupine iz vse škofjeloške komune in bodoča poslanca Inž. Anton Tri-bušon in Ciril Jelovšek. Volivci so stvarno razpravljali najprej o nadaljnji reorganizaciji šolske mreže predvsem v Poljanski dolini. Obravnavali so možnosti pre-šolanja učencev višjih razredov iz nepopolnih osemletk v Lučinah in Sovodnju v Gorenjo vas. Pri tem pa so poudarjali, da bi bilo potrebno prej kadrovsko in materialno okrepiti to osemletko. Pri razgovoru o delitvi OD so poudarili, da je le-to po obsegu in kvaliteti dela predvsem zadeva kolektiva posamezne šole, njihove zrelosti in zavestnega odnosa do pravilnejšega razdeljevanja osebnih dohodkov. Družba oziroma skupnost pa je ob tem poklicana, da spremlja in pomaga posameznim kolektivom, da čimprej najdejo ustrezna merila. Tudi v sredo, ko sta se bodoča poslanca Dante Jasnlč in Andrej Strniša sestala z volivci socialno-zdravstvene skupine, je bil razgovor pester in — lahko bi rekli — programskega značaja. Volivci - zdravstveni in socialni delav- železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane udeležence večjih gospodarskih organizacij Gorenjske, ki so prišli na posebno posvetovanje v Kranj. Žal, da največjega koristnika železniških uslug — Železarne Jesenice, ki potrebuje mesečno oR^»g 1500 vagonov, sploh ni bilo na posvetovanju. V tovarni Oljarica in v drugih podjetjih, kot so poročali, so že imeli zastoje v proizvodnji prav zaradi pomanjkanja vagonov oziroma zakasnele dobave surovin po železnici. Kolikor pa iščejo izhod v prevozu s kamioni (ZLIT Tržič, Sava Kranj itd.) pa je ta prevoz dokaj dražji, kar ima lahko hude posledice v ceni na trgu sploh. čeprav so na posvetovanju ugotavljali tudi posamezne primere dolgega zadrževanja vagonov na progah, nekoriščenja vagonov v obeh smereh in podob: no, pa so vendar na koncu uvideli, da največja rezerva za večje koriščenje teh zmogljivosti leži v hitrejšem nakladanju in razkladanju vagonov. Večina podjetij opravlja to delo samo v tako imenovanem »rednem, delovnem času« in tako stoje vagoni od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj na postajah, ne da bi se kdo zmenil zanje. Pri tem delu ne bi smeli upoštevati nedelj in praznikov. Ponekod, kot so povedali, so v ta namen že ustanovili neke vrste postajne servise iz več podjetij skupaj, tako da ti prevza- do morale odigrati krajevne skupnosti na področju varstva družine, otroškega varstva, pomoči mejo to delo ob vsaki uri in ča-ostarelim in onemoglim obča- Ml ter v morebitnem zastoju sa nom, mladinskega prestopništva | mi tudi plačajo penale, itd. Poudarjali so, da bo treba, vse probleme začeti reševati kompleksno in da je za to potrebno Čimprej ustanoviti občinski center za socialno delo. Omenili so, Nadaljevanje _ na 2. strani O Navzoči so ugotovili, da bodo po vseh podjetjih uvedli čim hitrejše nakladanje in razkladanje vagonov in tako preprečili posledice, ki bi jih lahko prizadejale. K.M. Samo Tečja produktivnost Kaj lahko pričakujemo od 3.200 milijonov dinarjev investicij v kmetijstvo? — Prav tako kot naša narodna — noša, nekdanji kovači ln po- — dobno se neopazno skozi čas — umika novemu razvoju tudi — tako značilni kosec. Koliko trp- — ljenja, časa in znoja je bilo — treba včasih za'košnjo po ob--— širnih travnikih! Danes stroj — nadomešča fizični napor cel« — vrste koscev. O današnjem nezadržanem prodiranju tehnike v kmetijstvo ima naša Gorenjska posebno mesto. Po nekih podatkih je pri nas samo še 13,4 odstotke oziroma 18,093 prebivavstva, ki se pretežno ukvarja in preživlja s kmetijstvom. Vse manj je tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in ki prodajajo svoje pridelke, in vse več je onih, ki to kupujejo. Od tod vse večja zagata: slabo založene trgovine, nestalne cene in nemalokrat celo pomanjkanje določenih stvari. Izhod pa je samo v večji produktivnosti. Kmetu oziroma kmečkemu delavcu je treba omogočiti in pomagati, da bo z manjšim trudom dosegel večji uspeh, večji pridelek. Seveda ob uporabi mehanizacije, ob specializaciji dela in proizvodnje, ob uveljavljanju znanstvenega in strokovnega dela tudi v tej dejavnosti. V teh letih do 1%5 kot so bili že lani izdelani neki okvirni načrti, naj bi v modernizacijo našega kmetijstva na Gorenjskem vložili okrog 3 milijarde ln 200 milijonov dinarjev, kar je zelo veliko, v večini za večje farme in druge organizirane obrate. Nadaljevanje ^ na 2. strani " Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Osrazi in pojavi # Obrazi in po »Šolsko nalogo iz slovenščine spraševali, kaj se je zgodilo. ll»f- čan, naj ga uči!« Tako je dejal, sem pisal trojko, računsko pa ko ni spregovoril. Izmuznil se Je, odšel iz sobe in na vso moč za-eno. Starši pridite na razgovor!« zbežal v svojo klop in tam tiho loputnll z vrati. Tako je bilo napisano v belež- Jokal. Rajkova mati, kot so zvedeli, nlci, ki Jo je desetletni Rajko on- Pozneje, ko se je učiteljica za- ^ je je večkrat pritoževala na-dan z velikim strahom položil na vzela za stvar, ko so šli na nje- okrog in celo jokala zaradi sina, kuhinjsko mizo. Potem Je izginil gov dom in poizvedovali o stanju nima popoldne nobenega nad-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ zorstva. Oče se noče zmeniti zanj, čeprav ima redno dopoldansko službo in tudi Rajko hodi le dopoldne v šolo. Mati pa hodi na delo popoldne. Tako je vsako popoldne oče s sinom doma, prost. mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm -Toda nikoli se ne briga zanj. Ce- po temačnem stopnišču in se in razmerah te družine, so šele >o zapodil ga je večkrat Iz hiše, ustavil šele med skupino otrok razumeli prizadetega Rajka. ceš da ni mi«u, da bi zadremal, ob bližnjem bloku. Slutil je, da »Otrok Je moj! Kaj se pa vti- Nemalokrat pa ga je Rajko iskal bo oče vzrojil, in tega se je zelo kate v te stvari!« je dejal oče, ko po gostilnah pozno zvečer in ro-bal. so ga povprašali, kaj se je zgo- bantenje v njihovem stanovanju Res je bilo tako. Zgodilo se Je dilo z njegovim sinom prejšnji Je bilo na dnevnem redu. celo hujše. Ko je naslednjega dne dan. Ko pa so mu dejali, če sina In ob vsem tem, le kdo naj bi prišel v šolo, so ga sošolci ob- opozarja na domače naloge in po- se torej zanimal za Rajka. Kje kolih ln s pomilovanjem gledali dobno, Je v Jezi zabrusil: »Jaz nI- naj bo temelj vzgoje in zgled le-podpluto levo stran čeljusti ter sem učitelj ITisti, ki je za to pla- pih navad? — K. Ml. »Jaz nisem učitelj!« SE TE DNI PO SVETU DEMONSTRACIJE V IRANU V Teheranu »o v soboto Izbruhnili- nove demonstracije verskih fanatikov proti vladi, šah Reza Puhlevi jc demonstrante označil kot »najbolj črne renkclonarje« in izjavil, da ne bo »niti za mi-Iimeter odstopil od namena, da izvede agrarno reformo.« Demon strantje, ki so jih organzlrali vo ditelji skrajne desnice bi radi preprečili tudi priznanje ženske volilne pravice. CRNE KOZE NA ŠVEDSKEM To hudo nalezljivo bolezen so na Švedskem prvikrat zasledili pred tremi meseci, tc dni pa so zabeležili že dvajseti primer. Stockholm bo do 4. julija razglašen za okuženo mesto. »NIMAM KOMENTARJA« Tak je bil najbolj pogost odgovor predstavnika vlade ZR Nemčije von Haseja na tiskovni konferenci v Bonnu, na kateri so predstavniki tiska zahtevali podrobnosti o »vojaškem angažma-ju Zvezne republike v več afriških državah.« Po raznih sporočilih ZR Nemčija na različne načine sodeluje v vojaških enotah v Nigeriji, na Madagaskarju ln v Sudanu. PONOVNI NAPADI NA JEMEN Iz Sane poročajo, da so jemenske Čete zavrnile ponovni vdor kontrarevolucionarnih sil in ostankov imamskih čet iz Saud-ske Arabije. Ljudje in dogodki • Ljudje in doeodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudic ff V Ženevi, evropski filiali Združenih narodov, se jc pred nekaj dnevi začel pripravljalni sestanek za svetovno konferenco o trgovini, ki bo pod okriljem svetovne organizacije razpravljala o drugi največji temi današnjega sveta: zaostalosti. Razen vprašanja vojne hi miru, ki ga človeštvo zaradi preteče nevarnosti postavlja na prvo mesto, so ljudje številnih manj razvitih in zaostalih dežel zaskrbljeni tudi zaradi svojega zaostanka v razvoju in zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so jih podedovali. Razen številnih uničujočih vojn in iztrebljenja večmilijonske množice Je preteklost zarezala tudi neizbrisni jez med razvitostjo in zaostalostjo. Ta velika nasprotja in sve- tovna delitev na bogate ln siro- dl druge oblike zapostavljanja ln mašne se ne more reševati ozko Izkoriščanja. Te oblike se kažejo v državnih in nacionalnih okvi- v trgovinski izmenjavi med Indu- Trgovina z zaostalostjo rih temveč je spričo bolečih ran strijskimi deželami in deželami v postala svetovna naloga. razvoju. Trgovinska izmenjava Iz te osnovne delitve na bogate med državami uporablja še ved- in siromašne države izhajajo tu- no stare običaje, ki dajejo indu- strijskim državam prednosti. Na nimajo na zalogi ln so 6 ^ ^ svetovni konferenci o trgovini to- v neprestanih kleščah. \ rej nI dovolj, če analizirajo no- manjkanje trdnih P1 . ILtril^ tranje probleme posameznih de- stev je pereče, ker in yj i žel, temveč je potrebno bistveno dežele v trgovinski »« nfi 4, spremeniti način sedanje trgovi- razvijajočimi se država" ,jv(jl ne in medsebojne odnose v med- jejo tem nobenih po-se' narodni trgovinski izmenjavi. Po nlh olajšav. nrprav')* sedanjih pravilih v mednarodni Na dlani je tudi, da r'Q^oi\ i trgovinski izmenjavi pa se odno- nje o trgovini in n0V} n£ (,odc si med razvitimi in nerazvitimi trgovinski izmenjavi sc .0j»ji vedno bolj zaostrujejo in na- odstranili podrejenega *v,j3joč( sprotja naraščajo. nerazvitih držav, zato r ■ jr«| Po nekaterih podatkih pred- države ne marajo osi n„j b stavlja uvoz hrane samo 16 od- poti. Industrijske "j* sfi stotkov celotnega uvoza dežel v tem državam pomagale razvoju, medtem ko 64 odstotkov nanslranjem. Za taksJ1 ^jjovi'1 uvoženega blaga odpade na uvoz naloge pa je potrebno ^ w t« industrijskih proizvodov. To bla- stalno mednarodno le,0lnC8 W go pa je treba plačevati v trdnih posle prevzelo in do valutah, ki jih razvijajoče države ljalo Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # LjudjeinjJ^ Prispevek k ureditvi mestnega prometa v Kranju, potem ko nas jc zadnja prometna nesreča z dvema smrtnima primeroma prisilila k razmišljanju j_ Ali smo na kranjskih ulicah varni ali ne \adal jevanje strani Odhod prve MDB Kranj, 9. junija — Včeraj dopoldne je na gradbišče odseka ceste Bratstva in enotnosti od Beograda do Osipaonice odpotovala tudi prva letošnja mladinska delovna brigada iz Kranja. Varijo se je vključilo 120 mladincev in mladink iz srednje tekstilne in ekonomske šole v Kranju. Brigada bo pod imenom »Ljubljanska MDB Staneta Zamuja »sodelovala v letošnji drugi izmeni mladinskih delovnih brigati. DelbvišČe te brigade bo v bližini Beograda od 9. junija do I. julija letošnjega le'a. Prometna nesreča, ki jo je minuli ponedeljek v Prešernovi ulici v Kranju povzročil voznik kombija, ko je nenadoma s ceste zapeljal na pločnik, je terjala dvoje življenj, enemu ponesrečencu pa so amputirali nogo! Čeprav to ni bila prva prometna nesreča v tem ozkem (kljub temu pa dokaj prometnem) delu mesta, pa je treba po njej nedvomno na/ več mestih temeljito razmisliti, saj je bila neprimerno hujša kol številne prejšnje. Vprašanje je kot na dlani — namreč: kako v Kranju urediti promet, da bodo pešci varni PRENAGLA VOŽNJA V petek je po cesti II. veda v Podljubelju vozil osebni avtomobil K 4-694 avstrijski državljan / Ferdinand Piautsch. Po strmem klancu navzdol proti Tržiču je glede na pogoje vozil prehitro. Zapeljal je s ceste in se prevrnil na desni bok. Voznik je bil lažje poškodovan, sopotnik pa huje in so ga odpeljali v bolnišnico v Celovec. Na vozilu je za četrt milijona dinarjev škode. USODNA IGRA V Predvoru sta se poškodovala otroka Jože in Miha štefe, ki sta se igrala z italijansko ročno bombo. Bomba jima je padla na tla in eksplodirala ter poškodovala oba otroka. Zdravniki izjavljajo, da rane niso življenjsko nevarne. Ugotovili so, da sta otroka našla bombo na podstrešju niše, kjer je bila leta 1945 nastanjena neka vojaška enota. in vozniki motornih vozil zadovoljni — teže pa je zanj najti odgovor. To pa posebno zato, ker je predlogov za izboljšanje več ln je torej treba izbirati med najbolj tehtnimi, ki predvsem ne bodo povzročali drugih težav. Vendar bo treba ukrepati hitro, kot | je bil hiter prvi korak k rešitvi | kranjskega prometnega vprašanja, ko je prometni odsek pri izpostavi okrajnega tajništva /a j notranje zadeve v mestu prepo- \ veda! voziti hitreje kot 30 kilometrov na uro. Prometni vozel je Prešernova ulica postala zlasti po odprtju uo-1 vega mostu čez Kokro s Planine mimo pošte oziroma hotela Evrope v mesto. Ulični promet je nenadoma postal živahnejši, kar je povsem razumljivo, saj je most postal bližnjica med Karanjem in Pfifnskovem o/iroma čirčami in drugimi vasmi na levem bregu Save. Glede tega je bilo res bolje, da bi ostalo pri prvotni zamisli, češ naj bi nekdanjo visečo brv za pešce in kolesarje v v neposredni bližini sedanjega no\-ega mostu samo obnovili, medtem ko naj bi — če bi se pokazala potreba — prometni most zgradili čez Kokro s tako imenovane Skalce (levo mimo ostare pošte«). Jasno, da jc sedaj zgrajeni most treba izkoristiti in kvečjemu kako drugače usmeriti mestni promet. Ce bi bili sti'an-ski ulici, ki sta vzporedni s Prešernovo (Tavčarjeva na levi oziroma Tomšičeva na desni strani, če z Maistrovega trga gledamo proti Titovemu) vsaj kak meter širši, potem bi bilo koristno o določenem času motorni promet Cesta na Šenturško goro Cerklje 9. junija — Predsednik j tin Košir je med drugim dejal, občinske skupščine Kranj Martin I da je kranjska občina v zadnjih Košir je danes dopoldne sveča- i letih dala mnogo sredstev za ure- no odprl novo zgrajeno cesto iz vasi Grad pri Cerkljah na šenturško goro. Svečanosti v Gradu se je udeležil tudi republiški poslanec Mirko Zlatnar, Franc Pu-har, ki je kot bivši predsednik občine Kranja med prvim začel podpirati to gradnjo, Guido Pahor ,ki je kot bivši učitelj na Šenturški gori začel to akcijo pred tremi leti in številni predstavniki krajevnih organizacij Cerkelj in šenturške gore. Mar- Podjetje za PTT promet v Kranju razpisuje sprejem učencev « dokončano osemletko v: 1. SOLO S PRAKTIČNIM POUKOM ZA TELEKOMUNIKACIJE V LJUBLJANI za šolsko leto 1963/64 v oddelek za rajonske monterje (za vzdrževanje in gradnjo telegrafskih in telefonskih naprav) pogoji za sprejem so naslednji: —- uspešno dokončana osemletka, , — starost do 18 let. |1 Prošnji kolkovani s 50 din je treba obvezno priložiti: J. izvirno spričevalo osemletke, 2. rojstni list, ■ ViM* *" 3. zdravniško potrdilo, ! 4. mnenje osemletke. Po končani šoli, ki traja 3 leta, dobijo učenci strokovno kvalifikacijo kvalificiranega delavca, šola ima svoj internat v Ljubljani na Celjski c. 30, v katerega sc sprejmejo učenci na podlagi posebne prošnje kolkovane s 50 din. IT. SREDNJO PTT SOLO V LJUBLJANI za šolsko leto 1963/64. Pogoji za sprejem so naslednji: I — uspešno dokončana osemletka, — starost do 18 let. Kandidati bodo morali opraviti sprejemni izpit iz slovenskega Jezika in zemljepisa. Prošnji kolkovani s 50 din je treba obvezno priložiti: j 1. izvirno spričevalo S. razreda osemletke, j> 2. rojstni list, J 3. zdravniško .spričevalo, 4. mnenje osemletke. mm^nmmMM, šolanje traja 2 leti. Po zaključnem I. razredu so dijaki dolžni opraviti enomesečno počitniško prakso. šola ima svoj internat, v katerega se sprejemajo kandidati na podlagi posebne pismene prošnje kolkovane s 50 din. Za sprejem v obe šoli naj kandidati vlože prošnje na upravo Podjetju za PTT promet v Kranju z vsemi zahtevanimi prilogami najkasneje do 25. 6. 1963. Interesenti dobe vsa pojasnila v sekretariatu podjetja. jevanje komunikacij in komunalnih naprav in da sta sedaj v občini samo, še dve manjši vasici brez ceste. Cesta na Šenturško goro je dolga 4.500 metrov. Celotni stroški gradnje ,ki so v Aečini šli iz občinskega gozdnega sklada, zna-' Sejo nekaj nad 43 milijone dinarjev. Precej pa so dali tudi sami prebivava' le osamljene gorske vasice. Ko so odprli cesto je krenila navzgor kolona 25 osebnih vozil,' v glavnem članov AMD Cerklje in celotna vas je ob izredno lepem dnevu slavila velik dogodek, ki! pomeni nov korak v razvoju nji-! hovega gospodarstva zlasti pa tu- ' rizma. — 1. c. 1 usmeriti po njih. Da ne bi prišlo do zadreg v zvezi z razumevanjem in nerazumevanjem napisov, ki bi pojasnjevali zaprtje Prešernove ulice, naj bi prometni organi tisti »določeni čas« izbrali po potrebi, ulico pa zapirali in odpirali za motorni promet z rdečo oziroma zeleno lučjo (seveda ne v enakomernih presledkih kot pri običajnih semaforih). Taka rešitev bi prišla v poštev plasti ob drugi uri, ko so ulice polne ljudi, ki se vračajo z dela (tedaj je prišlo tudi do omenjene velike prometne nesreče), in v se-manjih dneh. Vzdolž vse Prešernove , ulice so namreč na obeh straneh trgovine, zato ljudje kar naprej hodijo čez cesto, pa tudi tisti, ki imajo namen priti v južni del mesta, tU običajno ne hodijo po pločniku, ker so preozki in na mnogih mestih poškodovani. Tako je promet včasih v tem delu mesta nemogoč; če pa ga nekateri vozniki kljub vsemu hočejo »forsirati«, kaj lahko pride do lažjih in težjih prometnih nesreč. Dosedanji predpisi in pogoji, ki urejajo promet v mestu, ne ustrezajo več zahtevam naraščajočega prometa. Organi, ki so dolžni zagotoviti varnost pešcem in j tudi voznikom motornih vozil, naj za odstranitev kranjskega »ozke- J ga prometnega grla« prispevajo, vse svoje moči in izkoristijo vse I pravice. Energični ukrepi (čeprav morda komu v škodo, in še to le glede izgubljenega časa, bodo vsekakor koristnejši kot pa zapleti okrog kolesarjev, ki so (smešno in nelogično!) po Prešernovi ulici doslej lahko hodili ob kolesu, medtem ko pa nanj niso smeli sesti. i V letošnjem maja za 37 odstotkov vef- kot lani To je bilo sicer takrat za 6,5 odstotkov pod planom, vendar menijo, da to ni zaskrbljujoče, kajti zadnja polovica leta je zmeraj, dokaj uspešnejša. Na zunanjem trgu se zlasti uveljavlja LIP Bled, ki ima v letošnjem načrtu izvoz v vrednosti 1,507.000 dolarjev. Od letošnje zadolžitve pri izvozu pa so v prvih štirih mesecih dosegli lep uspeh tudi v podjetju »Jelka« Begunje, kjer so izpolnili 36,7 odstotkov letne obveznosti, v ZLIT v Tržiču 35,5, v MLIP Cešnjica 33,7. v »Jelovici« Skofja Loka 26,7 in v Lesni industriji .^t 21,2 odstotkov letošnje** ga načrta. & Na seji sveta so ota^^ imajo kolektivi te s} težav pri izpolnjevanju sv ^ izvodnih nalog. Nekatcr^*' teh so tudi subjektivne « razni predpisi, težave nujnih potrebščin, Vovn 900 mladih pevcev Radovljica, 9. junija •— V dvorani kina Radovljica je bila danes uspela revija otroških pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov. Skupno je nastopilo okrog 900 mladih pevcev in godbenikov iz raznih krajev Goi-enj-ske in od drugod. Vsa Radovljica je ob tem dobila posebno obeležje. Zjutraj je bila budniča. zatem so se oglasile fanfare, sledilo je polaganje vencev na grobnico podlih borcev NOV itd. Nastopi so se začeli ob 10. uri. Skupno je nastopilo 23 različnih ansamblov, v glavnem iz osnovnih šol in sicer iz Gorij, Bohinjske Bistrice, Bleda, Lesc, Radovljice, Ovsiš, Ljubnega, Begunj, Mošenj, Ribnega in iz drugih krajev. Tz Ljubljane — Moste je prišel mladinski mešani zbor glasbene šole. Prav tako je nastopal mladinski mešani zbor kranjske gimnazije, orkester Glasbene šole iz Kranja, klavirski trio Glasbene šole iz Radovljice, tamburaški zbor iz Lesc, folklorna skupina iz Bohinja, Zabavni kvintet iz Radovljice, tamburaški orkester in pevski zbor iz Bohinjske Bistrice in moški komorni zbor iz Krope. 3* ustrezne ambalaže za VrC jn f ski izvoz, oskrba z lcs° ^ y dobno. Včasih nastaja zj^^i kih težav splošna šk°da'f0žU W so primer, ko so pri ,2* bili kupca za blago v _ 67.000 dolarjev samo &t0 razdrobljenosti naših niso mogli zbrati 1-50° metrov primerne borovi• ^ |t Pri Izvozu se preveč P^^jvo'' zavest posameznih ^ Drugi pa raje trgujejo ^ čem trgu in dosegajo tr boljše uspehe. To so tre" ^ p zave ln neskladnosti, *» ^ zalo čimprej ekonom*"0 jati in s tem tudi «%, i> Tako so se tudi don*» bodo o nekaterih teža^"r stili republiške in tudi # gane in skušali najti rešitev. — K. M. 2 Samo večja produktivnost , Toda od približno JjJ^J ttf J rov obdelovalne ««D,,r j/j*Uj okrog 40 odstotkov ta** 4*' moč misliti v bližnjjl^jg si «0- membnejšo organi**^0/ jojjj l pomoč samo/ organizira* v na perspektivi na kmetijstvo. Ostalih 20.0N ,„ * površin pa Je v hribov« ^ primernih krajih, kjer * , danes ne more P°maJ[i0, : membnejšo organu»c"v „ lahko dobi pomoč samo ^ bole^^ f Revija ni imela namena ocenjevati in razvrščati zborov po /al, zavest nekaterih še ni ta- kv£>liteti- marveč 'e ŠI<> z* Prikaz ka. da bi dojeli pomen gesla i «Iasbene dejavnosti. V tem pa je »na cesti nisi sam«, zato naj j povsem uspela- Le škoda' da re' ne bo popuščanj, če bo na \ vija' ki je bila Prireejna pod na-dnevnem redu vprašanje var- sIovom »MIadina P°Je« n[ bila de-nostl koriatnlkov Prešernove ležna zas]užene pozornosti med ulice oziroma ureditev mest-, Očinstvom in so bili sami izva-nega prometa v Kranju. i Javci v večini tudi poslusavd, kar i pa na žalost spremlja večino po-J. Zontar i dobnih prireditev. — 1. c. raciji z obrati. Pohod tehnike v Je povsod v svetu Pov*"tu<,, ke socialne premike, J ^ jji nas za posameznike ejnio jjj, žak, za družbo P8. y5Clt fii memben. Zato so PfI i k občinah posebni o^Ifcl**^ prečujejo določene* < ln pomagajo tam, W gati da. — K. M. 3 Kandidati za ^ poslance med*« ela tudi g naj bi se zac— uvajati socialna s,ll^.ti je treba čimprej lo«1 (& r.f tarelih kmetov oV oskrbe ostareiin A'"'nllliie ročju škofjeloške kon ^ 0^ 200). Razpravljali so ic slepihJ^/U^l spektivi doma slep* li. da bi t! ustano^ v center poslovanje publiškega enačaja- ^ jn varstvom bj j]h ; bi ti dve ustavo tt rf uer za n&tffl Wt vanje slepih, »v ^ vzgojnimi vami pa so menih,£stt$£jto treba prilagodil. trebam in rnater.aini K0,- i . vostim tako komun^ ^ staršev. Pri tem bi ^ v p^ no večjim vlaganjem ^jfo vo ^'iako zdravstven? alno — stroške dalo lratiVC '"njuV* razvoj" korak naprej V ne in socialne sluz d ^ 16- ft. Danes popoldne °dvoran> .,„■> bo - prav takoj J pre*V bode v škofji Loki bo£lo u-a zborovanje, ki se gafitaJloV^r^' sam1 žili predstavniki skupnosti, krajevna in družbeno ;.P°boCio dru skup»:;„ o Sinoči *J bil na Bledu četrti — zadnji večer uspelega jugoslovanskega Jazz festivala tir iacii: Razpravlja« bodo ^ skem statutu, dn'nntfinC' nosti občinske sKuP-^ c krajevne samoupra^ . «y blemih gospodarskega edkU ^ nega razvoja in o**v ^ benih odnosov. °.\f^d^'' podali uvodne mwl ^ ji i , poslance zveznega" t0,*ljy» ga zboraVaiend«8 jfl^ Meta Skarja - Skere Gorenc. — 3t. »• 10. Jtmfja Vm rnali oglasi "• mali oglasi prodam n«oanf ,b°lezni nrodam P° slov v'?1 150 ccm PRIMO- Na" • v oglasnem oddelku 2157 trlčn<«eilPr?dam skoraJ nov dek-p£LŠtedUn,k AEG s štirimi Zbil?2 S1 Pfkaccm. Svoljšak 1,8 43> Smlednik 2196 moto°rdaM ',cp U8nJen *ukni|c » h, • Nas,ov v oglasnem oddel- 2215 ostalo ska perico" StanovanJ- skupnost Vodovodni stolp 2186 , Četrtek »em izgubila na Po-^J* od trgovine do št. 12 5.000 tnj*r,ev; Prosim najditelja, naj to,Proti nagradi vrne. Naslov v ^nem oddelku 2216 objave Zaprtje je zelo zoprna nadlega, j ki vam povzroča bolečine, hkrati1 tudi celo vrsto nevarnih bolezni. ■ — Najučinkovitejše je prirodno | sredstvo »Donat« vrelec. Zahte- j vajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosističnem trgov-: skem podjetju »Živila« Kranj, ve- j letrgovini »Loka«, škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. RAZPIS Tovarna gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj sprejme nekaj delavcev v redno zaposlitev. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Pogoj: starost nad 18 let. Pismene ponudbe sprejema služba za delovne odnose do 24. junija. Casophtao podjetje Gorenjski tisk - Kranj r«xp!suje **>kUce'ŠOlSk° let° 1963^°* SDreJem u°encev za naslednje keraigrafe strojnike ročne stavce Pogoji za sprejem: *• starost do 18 let, 2- z uspehom dokončanih 8 razredov osemletke, 3- z uspehom opravljen sprejemni izpit iz slovenskega jezika, računstva in risanja, 4- telesno in duševno zdravje (pljuča, srce, vid, sluh). Prosivci naj predložijo: 1- originalno spričevalo o dovršeni osemletki, 2- izpisek iz rojstne matične knjige, 3- izpolnjen obrazec 1,20 (DZS) s kolekom 50 din* 4- mnenje dosedanje šole o sposobnostih in nagnjenjih učenca, * Ovijenjepis. interesenti naj se zglasijo v tajništvu podjetja naj-.rf^eje do 18. 6. 1963. Sprejemni izpiti bodo 24. junija U63 ob 7.30. Lelos I iirlanija -Gorenjska - Koroška na koroškem CELOVEC — Pred dnevi je bil j v Celovcu prvi sestanek v zvezi t z letošnjim tradicionalnim strelskim trobojem KOROŠKA - FUR-LANI.TA GORENJSKA. Sklenili so, da bo letos to srečanje na Koroškem in to 3. in 4. avgusta. V troboju bo vsaka pokrajina na- j stopila s 4-člansko ekipo, tekmo- j vali pa bodo s preciznimi malo- I kalibrskimi puškami. Strelci Gorenjske in Iurlanije pa bodo ob tej priložnosti izvedli še dvoboj z desetimi članskimi ekipami z navadnimi inalokalibr- j skimi puškami. Prvo srečanje i med strelci Furlanije in Gorenj- j ske je bilo izvedeno pred dvema letoma in sicer na strelišču v Ljubljani, povratno pa v Čedadu v Furlaniji. Lani pa se je porodila misel, da bi ta dvoboj razširili na troboj — to Je še na Koroško in tako je že lani prišlo do troboja prav tako na strelišču v Ljubljani. Na Korenskem sedlu gradijo večjo stavbo za obmejne organe, porast prehodov motoriziranih turistov prek tega prelaza zares Novi prostori so jim glede na nagel potrebni ZAHVALA Ob prerani izgubi nadvse ljubljenega moža in očeta JOŽETA MOHORICA 8e najtopjeje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom znancem in prijateljem, ki so ga v tako ve-lkem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hva-a °J*- Bajželjnu, g. župniku Pavlinu, tov Žontarju, *°v. Sušniku za govor ob odprtem grobu. Prav ta-° se zahvaljujemo organizacijam ZB Podblica, esnica in Javornik, KS Podblica, Besnica, Javor-nik, SO Podblica in občinski skupščini Kranj. Vsem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje najlepša hvala, še enkrat vsem in vsakomur pose-bcJ - hvala. Žalujoča žena z otroki in sestri z družinama Podblica, 8. junija 1963 i*Uja u — i i"*«*! ra&B?1^ Cp »Gorenjski tlak«, Kranj, Koroška cesta 8 -iu * ^govft i B v Kn»nJu 607-114-135 — Telefoni: glavni urednik JJr^fcuhut i.,t "Tednik 21-90, uredništvo ln uprava 2190 - Letna ^••»Ba «? Uf**8 1309 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, •levu** 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminul član našega kolektiva Jože Pogačnik •a iT- geometer Dragega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Projektivno podjetje v Kranja Kranj, 9. junija 196.3 Zborovanje gorenjskih planincev Žirovnica — V Valvasorjevem domu pod Stolom je bilo v so boto in včeraj zborovanje pred stavnikov PLANINSKIH DRUŠTEV GORENJSKE (peto po vrsti, odkar je bil izvoljen kooi dinacijski odbor planinskih društev Gorenjske). Obravnavali so 70-letnico planinske organizacije Slovenije, veliko planinsko zbb rovanje planincev Gorenjske, ki bo 3. in 4. avgusta letos na Za vrsnici pri Žirovnici, nadalje go renjsko partizansko pot. oskrbovanje planinskih postojank in cene v njih ter gradnjo planinski koče na Stolu. Sobotni posvet n bil dokaj pomemben za nadaljnji, delo in naloge planinskih druStev. na Gorenjskem. — C« Zlet tabornikov Lesce — Ze nekaj dni potekaj" pripraVe za letošnji republiški zlet najmlajših tabornikov Slove nije »medvedko^ i in »čebelic«, ki bo od 25. do 30. junija letos \ biižini Sobčcvega bajarja. Zlet organizira Taborniška /veza SI« > (topijo v izvedbi medobčinski i:veze tabornikov Gorenjski:. Orgatiižatoi pričakuje, da Be bo zieta udeležilo okoli 1000 najmlajših tabornikov iz vseh krojev Slovenije. Letošnji prograpi zleta bo zelo pester — razen kul turno-zabavnih prireditev bodo na sporedu tudi razna športna tekmovnn«? >'■' - "V > tržni pregled Kokosi 700 - 1000 din /a k«, solata 60 — 100 din kg. špinafea 130 — 160 din kg, krompir 23 -30 din kg, čebula 80 — 100 din kg. češnje 80 — 120 din kg, grah 100 — 120 din kg, surovo maslo 900 — 1000, skuta 160, jajca 32 -34 din, korenček 20 din šopek peteršilj 20 din šopek, zelena 20 din šopek, suhe hruške 70 din liter, kaša 140 — 170 din titei ješprenček 120 din, med 700 din kg, ajdova moka 140 din 11; e i koruzna moka 70 din Htei. 86 afera ni n e Ven^r.1daBSm. Brummcrjev nezanesljivi -las: »Kako? Pisali ^ža!ludi"ja2e--Se dobro- Mislil sem • ste Sem mislil. Zmota, moj dragi. Lofting povzroča ^V^^»iPtal5?)0*ti JJC, kaže računati, da bi jo ustavili. V ho- n*Pr • tudi S . u 'e prispel gospod Schvvcrtfeger. In zdaj Vse r^1 ovadbrj6^112^^! dru8ega: namreč to, da moram zdaj sam Se qi?0'80 sem i e n°čem, da bo vse zaman, pekel, prepad, pisma. tavljai Qu3kal- Zdaj je bilo čakanje pri koncu. Dolgo sem ootavljanjc je bilo zdaj mimo. v bližnji „ ■;koj P°«>cal.« daJ sem vPH0idn0sti nc kaže računati, da bi jo ustavili. >m0 23. minalni komisar, tri ure se odpeljem v svoj hotel *l Poslušaj] n0 poslu«ali. gospod kril «tiftč^am na mPH0te.m «• mi veleli, naj s. 6°skrh - Baden n'e naP°tkc- Prepovedali ste mi, da bi zapu n n za nr»^ne;.da oi vas poprej obvestil. Dejali ste, da boste Vjj. ^Jovek ^. ^u|zvedbc. fta- Si2a?0r- Toda»' d? bi bila va;>a dol/nos'- da bi IUC ukni ■PT»' ne2nan Je za izradn ki sem ^° P°vedal- ni bila tako endstav-\3 In "° zaPlet«no zgodbo, za pripoved o skrivnostnem v 'n oki:../.?, me niste hoteli takoj zapreti. Poslali ste me neznanca, ki mi jc tako podoben, za to skrivnostno prikazen, ki jc Juliusu Brummerju grozila s smrtjo. Tako sem se vrnil v svojo sobo v hotelu Glockenspicl. In tam sem sedel, prestrašeno drhteč, z ledenimi rokami, glava me je bo Icla ko da se bo zdaj zdaj razletela, pa premišljeval, premišljeval le o eni stvari. Misli so se vrtele v krogu: ce ste verjeli moji zgodbi, gospod kriminalni komisar Kchlmann? Sem jo pripovedoval dovolj prepričljivo? In če verjamete, da obstaja ta dvojnik? Ce mi niste verjeli, bi bil zgubljen, kajti tako bi bilo vse zastonj, vj>a prizadevnost, vse priprave. Potem bi bilo vse končano, bi me spustili domov, če mi ne bi verjeli? Ne, prav gotovo ne. To pomeni, da ste mi verjeli. Ste mi verjeli? Morda ste me prav zato pustili, ker mi niste verjeli. Da bi mc uspavali v občutku, da sem na varnem pa me opazovali, morda dneve, tedne, morda mesece. Zdaj sem se mdral pomiriti/popolnoma pomiriti. Ničesar nepremišljenega nisem smel .storiti. Misli so morale biti jasne, pametno urejene. Pri tem naj bi mi pomagali ti zapiski: tako naj bi se zbral in uredil. Le tako sem smel upati, da bom zmogel poslednji, najtežji kos svoje poti. Te strani je čakala dvojna izbira v prihodnosti. Po prvi plati bi lahko moja zamisel uspela. Potem bi bil na svetu ničvrednež manj in jaz pa Nina bi lahko spet svobodno zadihala in živela na varnem. V tem primeru sem nameraval svoje zapiske ohraniti zase in jih od časa do časa prebirati ter se tako prepričati, da obstaja tudi v tem svetu razočaranih sodnikov in podkupljenih pric nekakšna nedotakljiva pravičnost, ki me je izbrala za svoje orodje. Po drugi plati pa bi to, kar sem začel, lahko tudi spodletelo. V tem primeru naj bi vi, gospod kriminalni komisar Kehlmann, moj rokopis vrednotili kot moje priznanje ... obljubil; "i mste noteh takoj : °m. da se boste pobrigali za tega skrivnostnega Tistega dne, 7. aprila, sem še dolgo pisal. Tn pisal sem tudi 8. in 'J. aprila. Nenehno sem razmišljal, da se ne ve, kako dolgo bom sploh še lahko pisal', kajti potem bo Julius Brummcr začel'hoditi na sprehode po gozdu. Odkar ga je obiskal gospod Schvvertfeger se je počutil spet slabše, srce mu je delalo preglavice. Medtem ko sem pisal, sem mislil na Nino, pa na najino skupno ljubezen, ki je bila tako pogosto žalostna in tako porod koma srečna. Pomisl.i sem. kaj se bo zgodilo, če bo Brummer zvedel, da sem navzlic temu oddal prijavo. In nenadoma sem bil mnenja, da je bilo vso, kav-sem sklenil storiti, popolnoma blazno. Prepaden sem se pogledal v zrcalu. Umoriti sem hotel človeka... to sem že nekoč stopi, in zdaj ... zdaj je bila blaznost, blaznost, tega nisem smel storiti ... nisem mogel storiti, nikoli... Tedaj je nekdo potrkal. »Naprej.« Vstopilo jc prijazno dekle, ki je pospravljala v našem uad-trop ju. Imenovala se je Rosie in govorila je v švabskem narečju. -Spodaj je neki gospod, ki bi rad govoril z vami.« »Kakšen gospod, Rosie?« Oblekel sem suknjič, spravil svoje zapiske v predalnik za perilo in bre/ nejevolje odšel po temnem stopnišču v preddverje. Cadillac sem odpeljal na pregled in poprosil mehanika, naj mi pove, če so prestave v redu. Pomislil sem, da je najbrž prišel mehanik, tukajs nji ljudje so delali zelo dobro in natančno. Vendar ni bil mehanik. Vi sle bili, gospod kriminalni komisar Kehlmann. Devetega aprila 1957 ste nosili sivo obleko, modro kravato in nizke črne čevlje. »Dober dan, gospod komisar, sem vam odgovoril »Kaj pomeni vaš obisk? Jc kaj novega?« Mirno sto odgovorili: »Gospod Brummer je bil umorjen pred dobro uro." »Umorjen . . .« sem izdavil, kajti krog mene so je pričelo vse odvratno vrteti, nagačenj medved, staronemško pohištvo, družin ske sliko, vsa veža. »Zastrupljen, da,« ste rekli na svoi način. »Gospod Holden* v tej zvezi vas aretiram na osnovi domneve, da ste umorili Juliusa Mario Brummerja.« , EPILOG L Dva dneva za Juliusom Mario Brummorjem je umrl njegov pes: povedal mi je kriminalni komisar Kehlmann. Stara Lutkica jc bila mrtva. Njena smrt je bila blaga, vsekakor bolj hlapa kot gospodarjeva: psička je zaspala. Psa so pokopali v Baden-Badnu, v hotelskem parku. Truplo Juliusa Marie Brummerja so odpeljali v Diisseldorf, potem ko je izdal sodni zdravnik dovoljenje. GfJI« powni?TiTip, i«. Vrnila M* šport Prvenstveno srečanje slovenske lige Katastrofa pred zaključkom NOGOMET SLOVENSKA LIGA Ilirija : Gorica 2:4 Rudar (V) : Kladivar 0:4 Sobota : Krim 3:1 Železničar : Slovan 3:1 Svoboda : Triglav 7:0 Rudar (T) : Delamaris 3:1 Celje : LJubljana 4:3 VRSTNI RED — LJubljana 38, Triglav 37, Rudar (T) 31, Svoboda 28, Slovan 28, Kladivar 27, Celje 26, Gorica 26, Itd. II. LIGA — ZAHOD Slavonija : Maribor 2:2 Rudar (K) : Olimpija 0:1 I. ZVEZNA LIGA Danes je bilo na sporedu zadnje kolo I. zvezne nogometne lige. Novi prvak Jugosalvljc je spet postalo moštvo Partizana Iz Beograda pred zagrebškim Dinamom. SVOBODA : TRIGLAV 7:0 (4:0) LJUBLJANA, 9. junija — V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige so domači igravci Svobode visoko premagali triglavane s 7:0 (4:0) in jih tako dokončno zaustavili na poti k prvemu me stu. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TRIGLAV — Vagaja (Brezar II), Štular, Verbič, Jerman, Brezar, Nor-čič (šenk), Bajželj, Ugrica, Goste, Cvirn, Binkovski; SVOBODA — Jazbinšek, Banjanec, Torkar, Alibegovič, Pire, Laboda II, Valjavec, Knežević, Verbič, Sla-mič, Strmetski. Gole* so dosegli — Verbič 4, Strmet- napad. Najlepšo priložnost pa so imeli ski, Jazbinšek in Kneževič. Kranjčani, ko je sodnik Legat (sodil je Triglav je z današnjim porazom za- zelo slabo) dosodil enajstmetrovko, ker pravil vse možnosti, da bi ovsojil prvo je Torkar v kazenskem prostoru igral z roko, toda Norčič priložnosti ni izkoristil. Svoboda je dosegla prvi gol po napaki vratarja Vagaje. Kneževič je nenadoma streljal s kakih 30 metrov, ko kranjski vratar sploh ni posredoval. Po tem golu so dali domačini še tri gole v prvem polčasu (vsi trije so bili doseženi iz prehitka). V drugem delu je bila igra zelo slaba in nezanimiva. Zadetki, ki so jih dosegli igravci Svobode, so v glavnem zasluga sodnika, ki je pred koncem zaradi ugovarjanja izključil iz igre tri-glavana Jermana. M. Bajželj mesto poraz, ki ga je doživel v Ljubljani, je zelo slabo spričevalo za moštvo, ki se je potegovalo za naslov republiškega prvaka. Kranjčani so dobro začeli in Goste, ki jc danes igral na mestu srednjega napadavca, je takoj na začetku zapravil lepo priložnost za dosego vodstva. Kmalu zatem je mladi Cvirn, ki je šele ?ninulo nedeljo de-butiral v prvem moštvu, lepo prodrl pred vrata domačinov, toda Jazbinšek je s skokom pod noge zadržal nevarni Kegljanje: Državno prvenstvo za starejše člane Dva pokala na Gorenjsko KRANJ, 9. Junija — Na kegljišču Tri-glava je bilo včeraj in danes državno prvenstvo za starejše člane, na katerem Je nastopilo 17 ekip in 60 posameznikov. Gorenjci, ki so se tega tekmovanja udeležili v največjem številu, so osvojili v ekipnem prvenstvu prvo in tretje mesto, medtem ko so vsi trije pokali za posameznike odšli iz Slovenije. Najboljši gorenjski tekmovavec je bil Rozman (Triglav, ki se je uvrstil na peto mesto, republiški prvak Blejec Pretnar pa je bil sedmi. Kegljačem zmagovalne ekipe danes ni šlo, saj ni nihče izmed njih uspel podreti 400 kegljev. . Med krožki najboljši Tekstilindus REZULTATI — EKIPE: Triglav A 1195 (Vidmar 407, Potušek 396, Cenčič 392), Novi Sad A 1194 (Kasper 410, Urač 404, Lakatoš 380),' Jesenice 1182 (Rotar 400, Vilfan 392, Korenčan 389), Zagreb A 1181, Poštar LJubljana 1169; POSAMEZNIKI: Fučak (Reka) 434, Ničeti (Spar-tak) 426, Urač (Novi Sad) 414, Derečin (Zagreb) 412, Rozman (Triglav) 41L Ha-rlš (Ilirija) 411, Pretner (Bled) 408, Mat-kovlč (Zagreb) 407, Skvarča (Tekstilac) 406, Vilfan (Jesenice) 402 keglja. — L. S. Vratarja kranjskega Triglava SAŠA VA- Rokometni komentar V prvem delu finala uspešen Slovan Minulo nedeljo so se še zadn)li.-?Z merili za točke rokometaši repubhsK lige. Sedaj so odšli na dvomesečni počitek. Le prvaka zahodne in vzhodne skupine republiške lige si ga še nc utegneta privoščiti, zakaj srečati se m°ra med seboj za naslov slovenskega PfV ka. Slovan (prvak zahodne skupine) inia sedaj nekaj prednosti, ker je na svoje igrišču premagal moštvo iz Slovenj«? Gradca (prvak vzhodne skupine), ye ' dar bo slednje majhno razliko s^usa nadoknaditi doma in bo po vsej v jetnosti prišlo še do tretjega dvoboja »nevtralnem« igrišču. Ce pogledamo še ostale udeleženec tekmovanja, moramo reči, da smo P cej več pričakovali od Olimpije, ki s porazom proti Slovanu zapravila ^ večkrat osvojeno prvo mesto. Krinj» ga poznamo kot zelo borbeno mo» ■» Je z odhodom svojega najboljšega igr" ca precej izgubil. Na naslednji 106 v zahodni skupini sta se uvrstila i renjska predstavninka Mladost in Trz > s čimer sta si zagotovila mesto v en ni desetčlanski republiški ligi- M°^t. sta igrali spremenljivo, tako da ju e" no tudi ne moremo oceniti. Tudi v vzhodni skupini je prišlp do sli* mnogih zanimivosti in smo končno ko o vrednosti moštev dobili šeIe_ pred zaključkom. Tgravcem Slovenj Gradca je tokrat uspelo premtf darje iz Trbovelj, ki so. pred začetK veljali za zanesljive favorite. Zadnjo mo je mariborski Branik predal , lozarju iz Krškega in mu tako pot v enotno ligo, v kateri b°do.iLcc lovali — slovan, slovenj ^^jk' OLIMPIJA, RUDAR, KRIM-MLADOST, KOVINAR, TR2IČ m CE- V sredo in četrek je bilo v Kranju krožkovno tekmovanje z mednarodno udeležbo, na katerem so poleg sedmih šestčlanskih ekip krožkov Triglava nastopil! tudi gostje iz Niirhberga. Pomerili so se v disciplini 6 x 100 lučajev. s precejšnjo prednostjo je zmagala vrsta Tekstilindusa, predvsem po zaslugi izvrstnega Martelanca (470) ter odlične Cadeževe (443). Vse do nastopa zadnjih tekmovalcev sta se za drugo mesto borila Iskra in Elektro. Šele Kor-dež (437) je favorizirani Iskri uspel zagotoviti vsaj drugo mesto. REZULTATI: TEKSTILINDUS 2546 (Martlanc 470, Cadež 443, Rogelj 422, Hribar 407, Prestor 404, Jesenovec 400), ISKRA 2441 (Kordež 437, Valentar 406, Bregar 405, Zevnik 401, Žiberna 401, Kranjc 391), ELEKTRO 2416 (Turk 412, Keserič 412, Ropret ,-,407, Dolinar 401, Pavlin 397, Jošt 387), SAVA 2341 (najboljši Ambrožič 425), ELEKTRARNA SAVA 2274 (Markun 392), NURNBERG 2196 (Braum 409), KOVINAR 2177 (Perč 386), GRADIŠ (Seršen 373). — L. S. I I I I I I I I I I I I GAJA se na včcrejšnjl tekmi proti Svo- LULOZAR.'če slovenskemu prvaku t»P* S t r e 1 s. t v o Skupščina okrajnega odbora Linbliana LJubljana, 9. junija — V Ljubljani je bila danes dopoldne XIV. redna skupščina Okrajnega strelskega odbora Ljubljana, ki so ji prisostvovali številni deelgati izvoljeni na občinskih skupščinah in nekateri gostje. Skupščina je bila dokaj plodna, vendar so mnogi pričakovali, da bo imela bolj delaven značaj. Iz poročila upravnega odbora povzemamo, da ima združeni ljubljanski okraj v svojem sestavku kar 26 občinskih strelskih odborov, ki imajo 212 družin, v njih pa je včlanjenih 18.953 članov in članic. Od tega iih je z gorenjske 4.411. Mnogi diskutant je so zatrjevali, da je bilo poročilo UO pomanjkljivo, da ni ijrikazalo dejanskega stanja, in da so bile posamezne zadeve preozko obravnavane. Nekaj orinomb na delo OSO je bilo tudi glede pomoči in konkretnega sodelovanja z občinskimi strelskimi odbori, predvsem iz nekdanjih ukinjenih okrajev Novo mesto in Kranj. Zelo koristne in konkretne predloge sta skupščini nakazala tudi Viktor Polak in Miro Marn, pred vsem o novi vlogi okrajnih strelskih odborov, o vlogi SO po občinah, ki naj bi postali središče vseh manjših in tudi večjih prireditev nadalje, o delu z mladino, pionirji in ženami, ki jih je še vedno premalo v tej organizaciji, o gradnjah in vzdrževanju strelskih objektov, o strokovnih kadrih itd. Po razpravi in' sprejetih smernicah so sprejli tudi pravlia OSO in izvolili novo upravno vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen generalmajor Dušan Svara. R. bodi ni preveč proslavil. Po začetnih napakah ga je zamenjal rezervni vratar Brezar, toda tudi temu posel ni šel dobro od rok priti v zvezno ligo, bo deseto nios enotni ligi zmagovavec dvob šestima moštvoma dosedanje in vzhodne skupine. — M. Pokalno tekmovanje Naklo - 6226 točk Kranj, 9. junija — Atletski klub Triglav je večraj popoldne na igrišču pred osnovno šolo Franceta Prešerna organiziral atletski miting, na katerem so nastopili tudi tekmovavci iz Naklega, ki so svoj nastop izkoristili tudi za ekipno prvenstvo za pokal Slovenije. Na-kelčani so zbrali 6226 točk, to je rezultat, ki ga bo težko presegla kakšna gorenjska ekipa. Rezultati: 100 m: Kaštivnik Viri\t nar 2, Jazbec I 2, Sitar II \ VriŠt<>f* Laibacher, Jane 4, Godnov b, 1. — Sodil je Lukanc iz Trzic*« d i) O j M SLOVENSKA LIGA — ŽENSK** Triglav : Jesenice 3:2 fl. SLOVENSKA LIGA MO**> ZAHOD Kropa : Triglav 3:2