Posamezna številka po 10 vin.
UREDK1S1VO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstiopje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12 dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne ;	;	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošli ali s pošiljanjem na dom za tvstro-Opersko in Bosno K 10-40, polletna K 5 20, četrtletna K 2'fi0, mesečna K —‘90; za Nemčijo celoletno K 12- ; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14	.	:	. .
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ ZARJA" izhaja y Ljubljani vsako sredo :::	hi	soboto.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-:::	poldne in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserati: enoslopna pelit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan. :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništva.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■   — Reklamacije lista so poštnine proste.	.
Stev. 857.
V Ljubljani, v soboto dne 25. julija 1914.
Leto IV.
Razmere v Bosni in Hercegovini.
V S a r a j e v ti, sredi julija.
Najvišja modrost avstrijsko-ogrske vlade je izražena v besedah: Brezustavnost, izjemni zakoni in nagla sodba. Bosna in Hercegovina sta občutili izdatno blagoslov te vladne modrosti. Po atentatu v Sarajevu so pričele iztikati oblasti za krivcem. Hitro so našle odgovor na •vprašanje, kdo da je kriv: Krivdo, tako so izjavile, nosi srbsko ljudstvo. Kakor je enostaven ta odgovor, prav tako je lažniv.
Gospoda namreč zamolči, da ni ukrenila prav nobenih odredb, ki bi onemogočite atentat, kljub temu, da so razpolagali s policijo, orožništvom in vojaštvom. Se celo ,po prvem atentatu niso napravili ničesar, da preprečijo drugega. Zaprli so pač naše strokovno organizirane delavce, češ, da so sumljivi, a za Čabri-noviča, kije bil pred dvemi leti izključen iz naše stranke zaradi anarhističnih in sindikalističnih stremljenj, sc niso zmenili. Po atentatu niso imeli nujnejšega opravila, kakor uprizoriti pogrom na Srbe, da odvale odgovornost od se. Pred atentatom so dokazale oblasti svojo zločinsko nevednost, po atentatu so uprizorile bedasti zločin, da so zvalile odgovornost za dejanje poedincev na srbsko ljudstvo in da so pričele splošno preganjanje Srbov. Naščuvali so na Srbe capinski proletariat. Policija ga je organizirala, tajni policaji so ga vodili in tako je preplavilo mesto okolo 2000 lumpov v 15 do '0 skupinah in navalili so na srbske trgovine in zasebne hiše. Imeli so natančni seznam srbskih prebivalcev, ki ga jim je mogla dati edinole policija. Opustošenje je trajalo od sedmih zjutraj do petih popoldne. Nad 200 hotelov, trgovin in hiš so demolirali, uničili blago in opravo, denar in dragocenosti pa so pokradli. Uradna cenitev škode je 10 milijonov kron. V resnici je škoda še večja. En sam Srb, Jeftanovič, ima pol miljona K škode. Če so sc Srbi branili, jim je policija in vojaštvo z nasajenimi bajoneti to zabranila, jih aretirala in zaprla. Sploh sta pa obračali policija in vojaštvo vso skrb na to, da krijejo hrbet roparskim lumpom.
Ko so demolirali Jcftanovieev hlev, je vojaštvo zaprlo cesto in skrbelo za to, da ni nihče mntil barab. Oficirji so gledali podiranje in jskali.. Ob petih popoldne je bila razglašena aagla sodba. Več teh barab sem izpraševal in vsakdo je dejal: »Do petih popoldne snjjo imeli pravico, da napadamo!« Tako plovemo počasi, ampak zanesljivo v razmere, kaklšne so skem. Na Ruskem organizirajo oblasti p proti židom, pri nas proti Srbonii. Tam rajo na čelu pravoslavni popje, pri nas
Vlada namerava uporabiti ajent zdrobi srbsko opozicijo v saboru|Srb ni listi »Srpska Rječ«, »Narod« lin so prenehali izhajati. Sabor je i£az hrže zato, da bo vlada lažje zaigrala poslance, ker ne uživajo po razpustu več poslanske' imunitete. Srbe izganjajo kar v mašili iz Sarajeva, tudi take, ki so živeli tukaj že leta in leta in ki so premožni. Izgnanci pa morja niso tuji državljani, temveč skoraj le boshiiski Srbi. Srbi v Bosni in Hercegovini so izviti zakonov, zanje m le zanje velja nagla sodba, saj drugi so »lojalni« in »patriotični«.
Zločin ie, če se naprti odgovornost za aten-[ tat celemu narodu. Vzroki so le v tukajšnjih gospodarskih in političnih razmerah. Atentatorji in njihovi tovariši so mladi ljudje, večinoma dijaki. Le Čabrinovič je delavec. Mladi Srbi obiskujejo tukajšnje srednje šole, ali vsled vladajočega policijskega režima jih izganjajo in zato so prisiljeni, da nadaljujejo svoje študije v Belgradu. Razumljivo je, da se navzamejo ti mladiči, ki žive v Belgradu brez kontrole in ki ne poznajo nobene odgovornosti, anarhističnih idej. Sestajajo se s komitadžiji, ki jim preskrbujejo orožje. Tako so dobili tudi sarajevski atentatorji bombe od nekega komitadžija, ki jih je imel še izza časa vojne. Ce bi ne bilo po šolah policijskega režima, pa bi se ne zbirali v Belgradu atentatorji. V letošnjem šolskem letu so izključili iz tukajšnjih šol zopet veliko število dijakov šestega do osmega razreda, ki bodo seveda nadaljevali študije v Srbiji.
Ali policijski režim ne vlada le po šolah. Pred aneksijo je vladal pri nas absolutistični birokratizem, policijski režim v najhujšem pomenu besede. Pred letom 1906 sc niso smeli delavci strokovno organizirati, stavkajočim delavcem so nalagali kazni kakor največjim zločincem. Delavci so si morali priboriti svoje pravice I. 1906., šele v splošni stavki s krvjo. Potem je prišla aneksija, izvedena proti volji SO odstotkov prebivalstva. Leta 1910. je dobila Bosna ustavni štatut in sabor. Upali smo, da se izboljšajo razmere v »ustavni dobi«, ali upali smo zaman.
V Bosni in Hercegovini živi ljudstvo, ki govori pač enak jezik, a je razdeljeno na tri vere. Po ljudskem štetju 1. 1910. živi v Bosni in Hercegovini 1,898.044 ljudi. Od teh je naved lo 96.2 odstotkov kot materini jezik srbo-hr-vaško. Ostali govore najrazličnejše jezike, največ nemško in poljsko in so uradniki, kolonisti in vojaki. Po veri se loči prebivalstvo v tri dele: 43.49 odstotkov je pravoslavnih, 32.25 odstotkov mohamcdancev in 22.85 odstotkov, katoli-
čanov. Vsi pravoslavni so Srbi in le pri teh je razvit narodnostni čut. Med katoličani je le inteligenca narodno zavedna, prav tako tudi pri mohamedancih. In prav te srednjeveške razmere, delitev prebivalstva po verstvu, je vzela vlada za podlago ustave. Volilna pravica je konfesionalna in sabor je podoben cerkvenemu zboru.
Za naše razmere je pa tudi značilno, da dele tudi razredna nasprotstva pripadnike ene vere od pripadnikov druge vere. 86.57 odstotkov prebivalstva so kmetje, večina Srbov, zakaj le 6.71 odstotkov Srbov živi v mestih. Od vsega mestnega prebivalstva je 50.76 odstotkov mohamcdancev, 24.49 odstotkov katoličanov in 19.92 odstotkov pravoslavnih. V mestih živi 23.07 odstotkov vsega mohamedanskega prebivalstva in 19.92 odstotkov vsega katoliškega prebivalstva. Po okupaciji pa je protežirala vlada katoličane na vse načine, ker jih je smatrala za lojalni element v deželi. Skoraj vse državne službe so dobili katoliki, ki so jih impor-tirali iz Avstrije. Za časa turške vlade so bili Srbi v mestih kot bogati trgovci in obrtniki. Po okupaciji se je to izpremenilo, katoličani so imeli povsod prednost. Danes je v Sarajevu le ena šestina vsega prebivalstva srbska. Okupacija je umetno ustvarila nasprotje med Srbi in katoličani. Jezuitje,, ki so prišli po okupaciji v deželo, so pridigovali nestrpnost, katoliški uradniki so zatirali prebivalstvo. Nasprotno so pa še danes mohamedanci največji prijatelji katoličanov.
Ali glavni vzrok razrednih nasprotstev tiči v nerešenem agrarnem vprašanju. Ojaipa&ja 1. 1878. je baje imela namen, da zaduši vsnSjo kmetov in da reši agtarno vprašanje. Monarhija je pač zatrla revolucijo kmetovali preživele agrarne razufcrc, ki jih TjMska ni mogla več vzdrževati, Je ohranila s sjjo bajonetov. O agrarni reformjmi bilo p$ okupaciji ne duha ne sluha. Revoluima kmetdv4e*jf0stala tudi nemogoča, poizkusjtake revolucijtAo zadušili 1. 1882. že v kali. Kmetje so morali džjlti tudi še vnaprej eno treljino pridelkh begom; 1| temu pa so pri-va figi mena:	Direltni	in indirektni
davki; zl vzA-zfcmje moderi*ga birokratične-ga d rŽami opmorga ii i z m a, v o laik a dolžnost, brc-, mena, kiy|n niso poznali kmene pod turško vlado. fudftukaj se kaže stik med verskimi in ražrldmfii nasprotstvi: 91.05 odstotkov begov, 'eycp.lniIilgospod(>v,.4e .mohamcdancev. in 73.92 4 tko^ kmetov je Srbov.
olitič-
zbina
P _ .
Ko ji| prišla monarhija v Bosno, je hotela preprečit|vsak narodnostni prepir s tem, da je ustvarila takoj od vsega začetka »bosanski narod.« Ustvarila ga je tako, da je dala deželi najprej grb — roko z mečem —- in rumeno - rdečo zastavo. Jezik je bil najprej »deželni jezik«, potem »bosanski jezik«. S tem so mislili gospodje, da so opravili narod. Ali doživeli so neprijetno razočaranje. Srbi so nadaljevali svoj boj za narodne pravice tudi pod okupacijskim režimom. Priborili so si cerkveno in šolsko avtonomijo. Katoliški farji, večinoma jezuiti, so se pa zavzemali za Hrvate. Zato je veljal do nedavnega časa še Srb za protilojalcn in opozicionalen element, vsak Hrvat pa.za lojalnega iti vdanega vladi. S tein so bile uničene sanje vlade o »bosanskem narodu«,
K temu prihaja še nekaj. Jugoslovanski narodi, Srbi in Hrvati, prihajajo \ edno bolj pod vlado kapitalizma:. Danes je v Bosni in Hercegovini srbsko-hrvaška inteligenca, Srbsko-hr-vaško trgovstvo, obrtništvo, šole, banke in kmetijske zadruge. Ali ta mladi srbo-hrvaški kapitalistični razred zatira od vseh strani starejši in močnejši kapitalistični razred iz monarhije. Obupno se bori proti kapitalističnemu nasilju iz monarhije, vsako uradniško mesto, vsaka koncesija, vsaka dobavitev daje povod za ta boj. V tem boju marširajo Srbi v prvih vrstah. Srbi so danes v kulturnem in gospodarskem oziru najmočnejši element. Skupnost interesov premosti prepad med Srbi in Hrvati, ki so ga bili jezuitje ustvarili umetno, Srbski in hrvaški kapitalisti, ki imajo skupnega sovražnika, se čutijo bolj in bolj kot pripadniki enega naroda.
Gospodarski boj odseva v pol. boju. Seveda bi bilo smešno, če bi pripisovali parlamenta-ričnhn bojem v Bosni velik pomen. Res imamo sabor, a ta nima nikakršnih pravic. Vse zakone, ki pridejo v sabor, morajo predložiti vla dama v Pešti in na Dunaju v predsankcijo. Ce jih potem sprejmejo v saboru, romajo zopet na obe vladi, na skupno finančno ministrstvo in končno k cesarju. Do danes niso vpoštevali niti ene resolucije iz sabora, ampak sabor je sprejel vse zakonske načrte vlade. Volitve za sabor so splošne. Vsak Bošnjak, star nad 24 let, ima volilno pravico. Volilci so razdeljeni po verah. Židje volijo enega poslanca. Ostalo prebivalstvo voli po razredni volilni pravici, a je pri tem razdeljeno zopet na tri kurije, ki so zopet razdeljene po treh konfesijah. Prvo kurijo tvorijo uradniki in največji davkoplačevalci, približno 12 do 15 tisoč volicev, ki volijo 18 poslancev. Drugo kurijo tvori mestno prebivalstvo, 10% vsega prebivalstva, ki voli lajni volitvi 20 poslancev; tretja kurija, kmetje, voli, čeprav obsega 84% vsega prebivalstva, le 34 poslancev, volitev je javna. K tem izvoljenim poslancem pride še 20 zastopnikov cer kveue hijerarhije in kapitalističnih Inštitucij.
Kljub te sramotne »volilne pravice« dobi vlada z največjo silo večino in si mora pomagati še z vsemi mogočimi sredstvi. Zato tudi ne more izvesti agrarne reforme, ker izgubi drugače vse glasove mohamedanskih fevdalcev.
Policijska vlada živi še vedno veselo dalje Tdjub ustavi. Politične organizacije niso dovoljene, časopisje konfiscirajo neusmiljeno, od-. ‘govorne urednike zapirajo na leta in jim nalagajo neizmerno visoke denarne kazni. Največ trpi pod tem režimom socialno demokratično časopisje in pa srbsko opozicionalno. Združevalna in društvena pravica je popolnoma odtisna od policijske samovolje. Policijski režim je neznosen.
Po balkanski vojni je kazalo, da sc izpre-menc razmere. Srbi in Hrvatje so se pričeli združevati, jezikovni zakon je izravnal nasprotstva. Skupen boj proti fevdalcem se je pričel, '"“agrarno vprašanje je bilo zopet na dnevnem redu. In sedaj, prav v čas najlepših upov. je prišel atentat. Jezuitje in fevdalci v družbi z vlado so |iiteli, da izrabijo atentat v svoje namene. Ljvdalci mislijo, če prikažejo sebe kot lojalni .^ement in demmcirajoSgJje, da rešijo s tem,?$fVoje privilegije. JezujlJfifcvražiio Srbe zaradi,1 njihove močne^rtfodne zavednosti in 'zajjžrdjt; njihove ven^fgr razen tega ne morejo -pozabiti, kolikj^o jim bili nasprotovali Srbi. Ob |asu okOfftcijskega režima je dobila namreč	cerkev	visoke subvencije iz ur-
ž;*Mfrffisredstcv. Nato so pa bili dosegli Srbi v saboru, da morajo dobiti take subvencije vse vere in sicer po razmerju pripadnikov vsake vere. Ker pa je v deželi najmanj katoličanov, dobi katoliška cerkev najmanj. Tudi birokracija silno sovraži Srbe. Zc leta in leta se boje. da ne pridejo Srbi na njihova mesta, poleg tega mora znati vsak uradnik srbsko in hrvaško in končno je domača inteligenca močnejša in bolj zmožna konkurence. Boje se tudi demokratizacije dežele, k čemer Srbi vedno priganjajo. Odkar obstoja sabor, je izvedel svet za marsikatero lopovščino uradništva, zato sovražijo sabor, še boli pa Srbe.
Po atentatih so mislili jezuitje, fevdalci m vlada, da je prišel plačilni dan. Krivdo atentata so zvrnili na Srbe, uprizorili so »demonstracije« in pogrome, prokiamirali so naglo sodbo, skratka, reakcija je v pravi struji. Ali boj proti vsem državljanom srbske narodnosti ni tako eltak. Reakcija in policijski režim pač lehku slavita v tem momentu orgije, ampak na vse večne čase ne. Pri patriotičnih demonstracijah proti Srbom ni bil udeležen ne en dostojen državljan, katoličan ali mohamedanec. temveč e lumpje. Ali z lumpi ne more vladati monar-dja vedno proti ljudstvu. Srbi, Hrvatje in mo lamedanci, ki niso fevdalci, čutijo sedaj na astni koži, kako težko je življenje pod vlado monarhije. Združujejo se vedno bolj. da nastopajo proti nasprotniku, tujemu kapitalistu, Švabu«. Če nadaljuje vlada z nasilnim režimom tedaj sc ne sme čuditi, če dobi nekega dne tudi nasilni odgovor. In tukaj je izvor atentata, zakrivil ga je nasilni režim.
Položaj socialne demokracie in strokovnih organizacij je v teh burnih časih prav težaven. Sredi nacionalnih in razrednih bojev med bur-žvazijo samo, moramo voditi proletarski razredni boj. Ali navdaja nas upanje, da bo reakcije kmalu konec, da bo rešeno agrarno vprašanje kmalu in sicer v našem zmislu. Potem bo pa tudi pri nas bolje. /
preskrbuje mestu ta živila. V malem mestu leh-ko preskrbuje ta živila majhen krog iz okolice in kmetiški producentje, prodajajo leliko svoje blago neposredno mestnim konsumentom ali pa vsaj razpečevalcem na drobno. Če pa se razširi krog. tedaj se vrine med kmetiškega producenta in mestnega konsumenta p r c k u p-č c v a 1 e c, ki pokupi blago na kmetih in ga oddaja na mestnih trgih razpečevalcem na drobno. Vsled naraščanja mest pa dostikrat ne zadošča nič več le en prekupčevalec; blago gre skozi roke cele vrste trgovcev, preden pride s kmetiškega posestva v kuhinjo konsumenta. Razširitev kroga okolo mesta, ki preskrbuje mestu blago, ki se hitro pokvari, poviša cene blaga za toliko, kolikor znašajo transportni in prekupčevalski stroški. Poleg tega se pa povzdiguje še trgovski kapital za gospodarja oskrbe mesta z živili. Včasih se posreči krogu nekaterih kapitalistov, da vladajo monopolistično na živinskem trgu in na trgu za mleko tega ali onega mesta. Dostikrat zavzema tudi trgovski kapital vladajoče mesto, ker si zasužnji z dovolitvijo kredita na eni strani producente in manjše trgovce, ki nakupujejo blago pri kmetih, na drugi strani pa mestne razpečevalce na drobno. Take pojave so zlasti opazovali na živinskih trgih velemest. V takih primerih leliko oddaja trgovski kapital pridelke poljedelstva in živinoreje mestnemu prebivalstvu za cene, ki visoko presegajo prodajalno ceno producentov.
Hitri razvoj k m e t i j s k i h z a d r u g pa že v prav mnogih primerih izključuje prekup-čevalstvo. Zadruge upostavljajo zopet neposredno zvezo med kmetiškim producentom in mestnim konsumentom. Ali izključitev trgovskega kapitala po zadrugah.kmetov prav redko znižuje ccue. Navadno pride tako, da zavladajo zveze kmetijskih zadrug, ki delujejo skoraj tako kakor karteli v industriji, monopolistično na mestnih trgih in potem diktirajo monopolne cene. Take organizacije kmetov so v zadniih desetletjih zlasti ponovno povišale cene mleka v velikih mestih.
Ostra ločitev med mestom in kmeti ie posledica kapitalističnega razvoja. Kapitalizem s svojim anarhističnim načinom proizvaiania prepušča kapitalistom, da po lastni volji določijo kraje, kjer proizvajajo in kjer nakopičijo delavstvo. Posledica tega so prenapolnjena mesta iti prazne vasi. Po.-ledica hitrega razvoja mest in industrijskih okrajev so povišane cene, ki izvirajo prav iz one korenine kakor nesorazmerje med industrijsko in kmetijsko produkciioi Iz anarhije kapitalističnega načina proizvaiania, ki je posledica zasebne lastnine proizvajalnih sredstev.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
— Med vojno i« mirom? Ali sc
želje avstrijskih vojnih hujskačev, ki sarajevskega atentata sem vsak dan
izpolnijo kriče od glasneje
DR. OTO BAUER:
Draginja.
(Nadaljevanje.)
Nakopičenje prebivalstva.
Hitri razvoj industrije v zadnjih dveh desetletjih je pospešil nakopičenje prebivalstva po velikih mestih in industrijskih okrajih. V Nemčiji je bilo 1. 1895. 28 mest z nad 100.000 prebivalci, v teh mestih je stanovalo vsega skupaj 7,261.000 ljudi, I. 1910. je bilo v Nemčiji že 48 velemest s 13,823.348 prebivalci. Se hitreje se razvijajo ameriška mesta. V Zedinjenih državah je že 50 mest z nad 100.000 prebivalci. Urbanizacija, pomestenje ljudskih mas se je izvršilo v zadnjih dveh desetletjilčv pospešenem tempu. Nikdar še niso bile tožbe o pomanjkanju poslov na kmetih, o pomanjkanju stanovanj v mestih tako glasne kakor v zadnjih desetletjih.
Posledice nakopičenega prebivalstva, hitrega razvoja mest so podražitev stanovanj, trgovskih lokalov in delavnic, povišanje mestne zemljiške rente in podražitev cen zemljišč. Podražitev stanovanj je oni delni pojav splošne draginje, ki zadene delavski razred izredno težko; podražitev delavnic i n t r g o v s k i h lokalov poviša stroške rokodelcev in trgovcev v mestu, zlasti stroške nadrobne trgovine. Posledica povišanja teh stroškov je seveda podražitev blaga. Zasebna lastnina zemlje in stavbišč v mestu ni le korenina visokih cen stanovanj, temveč tudi ena od korenin podražitve cen blaga na splošno.
Vsako mesto dobiva gotovo blago, ki se hitro pokvari kakor mleko, sočivje itd., iz bližnje okolice. Čim bolj se pomnoži mestno prebivalstvo, tem večje mora postati ozemlje, ki
da mora pričeti Avstrija vojno s Srbijo, da maščuje umor prestolonaslednika? Te dni ie pri-, kipelo njihovo vojno navdušenje do vrh mit ker je napovedan »korak« avstrijske vla* v Belgradu. O tem »koraku« krožijo \p ofil*wj£nih in poloficioznih tistih najrazličnejše Vest« prav zato ker gotovega mhč|Lnrw — f| te vesti spremljajo »natriolični«! llsj^s krvavimi zahtevami. Grof Berchtold je Jim pn cesarju v Išlu, da mu predloži rezultat preiskave proti atentatorjem in da dobi pritjdilraza korake v Belgradu. Obenem ko izroči tjpstrflska vlada no svojem belgrajskem posljunku baronu Oieslu noto srbski vladi, pa oimfailani tudi usnel) preiskave v SadjTe^u. O noti pravilo, da bo pd"* obliki zelo jmidnlj, pof/sebini pa silno odločna. AvstrijskoA)gjrskai b#» zahtevala odgovor na noto v do/oče ieWrpku — baje v 48. urah! To pa je ultimati in! ifruge vesti o tej noti trdijo, da ne Imjstat ila določenega roka za odgovor, da ne bot ime a značaja ultimata, temveč da pusti srbskem i ministrskemu predsedniku do 13'. avgusta č s za odgovor, dokler ne končajo volitve zaVsk, ipštino. Nota avstrijske vlade zahteva bajerufBrbija naj prične takoj s preiskavo proti onim srbskim državljanom in organom, ki sp zapleteni v sarajevski atentat in naj da poroštvo, da ta preiskava temeljito in resnično izpopolni rezultate preiskave v Sarajevu. Srbiia naj nastooi z vso odločnostjo proti onim organizacijam in mladinskim društvo, ki se baviio z agitacijo proti avštrijsko-ogrski državi in taka društva naj prepove. Zastraženje mej mora biti boljše, torej tudi ob sodelovanju avstriisko-ogrskih policijskih organov. Korak avstrijsko-ogrske vlade nima Ie namena, da odstrani očitne zle razmere, temveč hoče pripraviti srbsko vlado, da izpremeni svojo politiko v smer, ki zagotavlja trajen mir.« V tem zmislu je torej sestavljena nota avstrijsko-ogrske vlade. Zahteva, da vodi preiskavo tudi Srbiia proti onim. ki so osumljeni Tideležbe pri atentatu, je sama po sebi umljiva in ne krši nobenih avtonomnih pravic Srbije in Srbija se ne'sme ustavljati tej zahtevi. Če bi pa šla Avstrija tako daleč — in govorili so že o tem — in zahtevala, da vodijo preiskavo na srbskih tleh avstrijski uradniki, tedaj je to kršitev mednarodnega prava in Srbija bi ne imela le izgovora, da odkloni od-1 govor na noto. temveč leliko zahteva varstvo
in zaščito pri velesilah trojne zveze z ozirom lia to, da ogroža s tako zahtevo Avstrija njeno suvereniteto. Zahteva, da se razpuste organizacije, ki zasledujejo protiavstrijsko propagando, je malopomembna, ker je stara reč, da sc razpuščena društva osnujejo nanovo z drugim imenom. Dalekosežne, strahotne posledice izzove lehko korak avstrijsto-ogrske vlade v Belgradtt. Vse je odvisno, sedaj od spretnosti in treznosti dunajskega kabineta. Med vojno in mirom smo tc dni.
= Posledice češke obstrukcije v državnem zboru' se'kažejo ravno sedaj v vsej strahoti. Državnega zbora ni, ker so ga Cehi brezmiselno in brezvestno razbili. In ravno v teh resnih časih, ko vojni hujskači igrajo zločinsko igro bi potrebovali tribuno, od kjer bi tudi ljudstvo lehko povedalo svoje mnenje. Tako pa mora ljudstvo mirno trpeti, kar mu bodo navalili brezvestni hujskači. Prav to pa je največja nesreča, da nimamo v trenotku, ko pade odločitev o miru ali vojni, nobenega mesta, kjer bi razglasili voljo za mir. Stranka vojnih hujskačev pa je zanetila brez vsake odgovornosti pri nerazsodnih ljudeh razpoloženje, ki kar hoče imeti vojno le vsled vojne. S svojim divjim kričanjem po vojni pa hočejo seveda tudi vplivati na sklepe merodajnih faktorjev. Cc brezvestni vojni hujskači uresničijo svojo voljo, tedaj lehko nastane nezmerna nesreča in strahotno trpljenje
= § 14. Uradna »Wiener-Zeitung« prinaša cesarsko odredbo, s katero se na podlagi § 14. dovoljuje izredna dotacija 2,500.000 K za državni melioracijski fond, da se izvedejo najnujnejša melioracijska dela. Zopet dokaz demagogične zlorabe § 14. Stiirgkh hoče dokazati, da vlada lehko tudi brez državnega zbora.
= V ogskein državnem zboru je govoril ogrski ministrski predsednik grof Tisza o sedanjem političnem položaju v monarhiji. Vloženih je bilo namreč več interpelacij, tičočih se razmerja med Avstrijo in Srbijo. Grof Tisza je dejal, da sedanji trenotek ni ugoden za razmo-trivanje tega vprašanje in tudi v interesu dežele bi ne bilo. Obljubil pa je, da bo v najkrajšem času lehko govoril obširno o tem vprašanju.
—	Nagla sotlba v Bosni. »Češki Dnevnik« l>oroča iz Karlovih varov:	Dunajski krvnik
Josip Lang. ki se je tukaj zdravil, je bil poklican na Dunaj, da se takoj pripravi 7. dvema pomočnikoma za odhod v Sarajevo.
Nota avstrijske vlade srbski vladi.
Avstrijski poslanik v Belgradu baron Giesl izroči srbski vladi noto avstrijske vlade. Z Dunaja poročajo da ima nota naslednjo vse-bimo:
Srbska vlada je priznala 1. 1909 aneksijo Bosne in Hercegovine in. je izjavila, da njena prava niso prikrajšana in da se je zavezala, da se ne bo upirala in da napram monarhiji izpremeni svojo politiko. Zgodovina zadnjih let pa je dokazala, da je srbska vlada kljub tej zavezi trpela protiavstrijsko propagando,
. trpela nekaznovano vse hujskanje časopisja in dovoljevala društva, ki so terorizirala, morila iu povzročala atentate. Srbska vlada je tudi mirno gledala, da je srbsko časopisje poveličevalo atentat. Ničesar ni podvzeia proti uradnikom in oficirjem, ki so se udeleževali propagande in ki so bili udeleženi pri atentatu. Zaradi tega je avstrijsko-ogrska vlada prisiljena od srbske vlade zahtevati uradne izjave, da obsoja protiavstrijsko propagando’, da bo propagando. ki ima namen odtrgati del avstrijskega ozemlja od monarhije, preprečila in zatrla. Avstrijska vlada zahteva, da priobči srbski uradni list 26. julija sledečg izjavo: Srbska vlada obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando, ki ima za cilj odtrgati od monarhije del dežela. Srbska vlada opozori vse oficirje, uradnike in prebivalstvo, da bo v prihodnje, z vso strogostjo nastopala proti tem, ki se bodo
DR. DRAGOTIN LONČAR:
Dr. Ant. Dermota/
(• 1.1. 1876 — t 3. V. 1914.)
Zapustil nas je prvi in to v dobi, ko jc stopal na lastne noge in si stavil svoje ognjišče. V tem jc tragika njegovega življenja, ki jo osvetliuje ta solnčni |arek, da se je ni zavedal!
Rojen Gorenjec, Železnikar, je imel Dermota vse tiste lastnosti, ki so nekako bistvene temu rodu: velike, koščene postave, trd in samsvoj na zunaj, a bistre glave in v svoji notranjosti blag in pošten človek, brez sebičnosti in hinavstva.
V	Ljubljani, za dobe srednješolskega učenja, je bilo, da sva se spoznala. Že tu, v dijaškem društvu »Zadruga«, je nastopal Dermota zoper take napake, ki omadežujejo značaj, da nima stalnosti, oziroma postaja nedovzeten za razliko med dovoljenim in nedovoljenim.
Odšel je nato na češko vseučilišče v Prago, kjer se je družil s prerano umrlim slavistom Iv. Kunšičem. Za njim smo prihajali drugi, ne brez njegove vzpodbude. Navezan sam nase, je našel Dermota gostoljubna prijateljstvo v nekaterih praških rodbinah, kakor pri pisateljici Preissovi in vseučiliškem profesorju Cho-dounskem. V tem času je tudi prevajaLčeške leposlovne spise na slovenski jezik. Ane Re-Mkove »Povesti s potovanja« (skupno s Kunšičem) in Gabrijele Preissove »Mladost« je izdala Gabrščekova »Slovanska Knjižnica« leta 1897. in 1899. Laichterjev roman »Za resnico« izhaja še le sedaj v podlistku »Zarje«.
Slovenska kolonija v Pragi je polagoma naraščala, v šolskem letu 1898^9 se je ustanovil »Slovenski klub«, ki je imel toliko članov, kolikor je bilo slovenskih akademikov, namreč
udeleževali propagande. Razen tega bo izdal kralj dnevno povelje na armado. Zavezuje se, da prepreči one publikacije, ki bodo ščuvale in zaničevale.
Srbska vlada bo razpustila »Narodno obrano«. In v prihodnje ne dovoli, da bi se pod kašno drugo formo ta društva obnovila.
Srbska vlada bo brez obotavljanja takoj po svojih šolah in učiliščih odstranila vse sestavke, ki goje le od daleč propagando.
Srbska vlada odstrani vse oficirje, ki so propagande krivi in njihova imena objavi avstrijski vladi.
Srbska vlada dovoli, da se udeležujejo organi avstrijske vlade zatiranja vseh proti teri-torijalni nedotakljivosti avstrijskih dežel naperjenih činiteljev.
Srbska vlada pripusti, da sc sodnih obravnav proti udeležencem sarajevskega komplota udeleže tudi zastopniki avstro-ogrski.
Avstrijska vlada zahteva aretacijo majorja Tankosiča in nekega Ciganoviča.
Vlada naj ukrene vse potrebne korake, da se prepreči utihotapljanje orožja in eksplozivnih snovi.
Srbska vlada mora dati odgovor 25. julija ob 5. popoldne.
*
Če izroči avstrijska vlada res noto te vsebine, tedaj je to provokacija prav po želji vojnih hujskačev in ni prav nič drugega kakor ultimatum.
Iz domačih krajev.
— Ljubljanski državni pravdnik je uvedel konfiskacijsko prakso, ki je milo rečeno ic: smešna. Konfiscira namreč v enem listu to, kar je bil pustil drugemu listu nekonfisciranega. Tako je konfisciral v zadnji številki »Železničarja« notico, ki je bila povzeta iz »Zarje« od 8. julija letos. V »Zarji« je ni konfisciral, v »Že-lenzičarju« pa. Ta teden je konfisciral tudi feljton v »Rudarju«. Tudi ta feljton, imenuje se »Kriza«, je izšel pred dvemi leti v »Zarji«, pa takrat ni našel državni pravdnik nič pregrešnega na njem. Ne vemo, ali pritiska vročina na možgane gospoda državnega pravdnika, da vidi strahove tudi tam, kjer jih ni, ali pa bi rad hitro avanziral in si gladi z bedastimi konfiskacijami pot.
— Iz katoliškega tabora. V zadnji številki »Slovana« priobčuje g. dr. Vinko Zupan zanimiv članek, v katerem dokazuje plagiatstvo katoliškega »učenjaka«, profesorja na škofovih zavodih, dr. Pengova. Ta katoliški »učenjak« jc priobčeval v »Mentorju«, listu za slovenske katoliške dijake, prirodoslovne, črtice . pod svojim imenom. Te črtice je pa prepisal dobesedno iz knjig svetovnoznanega angleškega pisatelja Thompsona, v »Mentorju« jih je pa izdajal za blago, ki naj bi bilo zrastlo na njegovi njivi. Tako goljufa katoliški duhovnik iu se diči z ukradenim perjem.
— Trdo srce naših naprednih narodnjakov do revščine. Pišejo nam: V številki 160. na tretji strani »Slov. Naroda« je notica pod naslovom »Idila v tivolskem sprehajališču izza dobe državne policije v Ljubljane*, ki gotovo izvira od človeka, ki še nikdar ni občutil, kaj je beda in ki v svoji brezsrčnosti ne mara gledati trpina, priklenjenega na večletno bolniško posteljo, ki pa vzlic svojega žalostnega položaja in bednega stanja nikogar s prošnjami ne nadleguje. Oseba, ki jo izroča v omenjeni notici brezvestno javnosti, je zakonska mati treh nepreskrbljenih otročičev. Kruta bolezen jo je vrgla na bolniško posteljo, s katere že 5 let ni vstala. Ker njen mož, mestni delavec zasluži komaj za vsakdanje potrebe, se je usmilil te revice skromen a pošten delavec ter ji nabavil voziček, na katerem se po zdravniškem nasvetu popelje, da uživa čisti zrak na neobljudene kraje tivolskega drevoreda, da bi ne dala povoda biti mimoidočim vnadlego. Ta pomi-
Ijevanja vredna žena je služila nepretrgano pri nekem tukajšnjem naprednem zdravniku celili 14 let, ki še dandanes ve ceniti zasluge poštenega in marljivega posla. Ti pa, brezsrčni do-pisun, če nočeš gledati te bede, hodi zanaprej le po obljudenem kraju tivolskega šetališča, tam kjer se giblje fini svet, ki hoče le uživati življenje, a sc mu gabi pogled na trpljenje in revščino.
—^ Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah je preložilo svojo za nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. določeno slavnost ob priliki nabave nove motorne brizgalne zaradi nekaterih ovir na soboto 15. avgusta — v slučaju slabega vremena pa na nedeljo 16. avgusta.
— Človekoljubni železniški zdravnik, h Celja nam poročajo: V torek ob petih zjutraj se je pripeljal na našo postajo cirkus Kludsky. Pri razkladanju so uporabljali tudi za to izučene slone. Seveda se je nabralo vse polno radovednežev iu nekateri so dražili slone. Eden od razdraženih slonov je prijel z rilcem cirkuškega delavca in ga vrgel z vso močjo na tla. Delavec jc obležal nezavesten in odnesli so ga v neko sobo na kolodvoru. Obenem so poslali po železniškega zdravnika dr. Premšaka. Ta je prišel, a za ponesrečenca se še zmenil ni in je šel raje prodajat zijala med radovedneže. Nato je odšel, ne da bi bil pogledal ranjenca. Priti jc moral dr. Ribi, da je pomagal ponesrečencu. Vse graje vredno je postopanje dr. Premšaka. Če ta gospod ne mara zdraviti delavcev, če jih zaničuje zato, ker so delavci, tedaj naj gre, pa se nihče ne bo jokal za njim. Že ob nastopu so se branili železničarji Premšaka za svojega zdravnika in izkušnja kaže, da so imeli prav. Ali ni nikogar med ono višjo gospodo, da nauči Premšaka izpolnjevanje dolžnosti? Naj-brže ostane naš apel brezuspešen, ker vrana vrani ne izkljuje oči.
— Štandrež pri Gorici. Volilni odbor združenih strank je bil sklical za preteklo nedeljo shod v Standrežu, ki je uspel sijajno. Gostilniški prostori gospoda Turija so bili zasedeni do zadnjega kotička. Na shodu je bilo gotovo nad 400 oseb. Shod je otvoril sodnij Briško, za predsednika shoda je bil izvoljen gospod Markič, ki je bil tudi prvi poročevalec. V svojem dolgem, stvarnem poročilu je dokazal g. Markič na podlagi številk, kako so gospodarili dosedanji župan g. Andrej Lutman in starešinstvo na škodo občine. Vsi navzoči so burno pritrjevali njegovim izvajanjem. Za njim je govoril sodrug Štolfa iz Gorice. Z ozirom na temeljito poročilo predgovornika o zavoženem občinskem gospodarstvu jc konštatiral, da je postopal župan skrajno sebično z občinskim imetjem. To nepravilno in kvarno postopanje je tudi povod, da so se združile v sedanji volilni občinski borbi vse politične stranke v občini, da uničijo vladajočo kliko, ki se seveda v svojem boju za obstanek poslužuje vseh mogočih sredstev, da sj ohrani gospodstvo v občini. Dolžnost župana in starešinstva je, da ne varajo zaupanja vo-lilcev, ki jih pokličejo na mesta za blagor vse občine in da vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti, da vestno upravljajo občinsko imetje. Vsak vinar občinskega premoženja se sme uporabiti le izključno za korist vse občine. Nekaj krivde za slabo gospodarstvo v občini je treba pripisati tudi obstoječemu volilnemu iii občinkemu redu. ki izroča privilegirancem vso občino na milost in nemilost. Združitev političnih strank v tem boju ne poinenja nikakršnega kompromisa, temveč je le začasna združitev brez obveznosti za poznejši čas iu le v svrho, da se odvzame občinsko gospodarstvo ljudem, do katerih so izgubili Občinarji vse zaupanje. Pripadniki ene ali druge stranke bodo imeli, če bodo izvoljeni, popolnoma svobodne roke. Če bi se pa zgodilo, da bo postopala novoizvoljena večina prav tako kakor prejšnja klika, tedaj bo socialno demokratična stranka prva, ki nastopi proti škodljivcem občine, čeprav jim morda pripomore sedaj do zmage. Ko je končal sodrug Štolfa svoja izvajanja, se je priglasil k besedi županov brat. Branil je seveda gospodarstvo brala župana
* Zadnja številka »Našiti Zapiskov je posvečena spominu sodruga Dermote. Iz te številke priobčujemo tudi gorenii sestavek* *
10. Po polletnem obstanku sc je ta klub razšel, Slovenci so pristopili srbskemu društvu »Šu-tnadija«. Z večjim številom slovenskih visoko-šolcev se je tudi začelo cepljenje: kamen iz-podtike jc postal Masaryk.
V	domovini smo poznali Lega in Podlip-nega, v Pragi smo se seznanili z Masarykom, s to globoko nravno in versko osebnostjo. Kakor novo odkritje in razodetje, je ločil Masaryk slovensko dijaštvo v dva tabora: za in proti. Pričel se je boj. Somišljeniki smo se tesno oklenili drug drugega, nasprotniki niso prišli do duševne organizacje.
Dermota je stal v prvih bojnih vrstah. Pri tako resni naturi ni moglo biti drugače nego da si je osvajal Masarykovo realno pojmovanje 4 narodnega in socialnega vprašanja, ki zahteva’ treznega, nepretrganega, drobnega dela in ki ne pozablja, da jc treba vsakomur najprej začeti pri samem sebi. Odtod poglabljanje v nravni in verski problem, ki je bila zanj slovenska posvetna inteligenca po večini indiferentna.
Nastala je duševna organizacija praških Slovencev s somišljeniki Hrvati in Srbi. Njen plod so tri, zaporedoma izhajajoče dijaške revije: »Hrvatska Misao« (1897), »Novo Doba« (1898) in »Glas« (1899). Njih temeljna misel je bila: usposobiti sebe intelektualno in moralno za socialno delo, ki nam je pomenjalo skrb za »malega človeka«; zakaj to je jedro hrvaško-srbskega in slovenskega naroda, a jedinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev nam je bila pri-rodna posledica našega socialnega naziranja. Dermota je napisal za »Novo Dobo« prvi svoj članek in sicer iz gospodarske stroke »O kon-sumnih društvih«. To je bilo predavanje, ki ga je imel v »Slovenskem klubu«. Kot pravnik se je posebno zanimal za gospodarska vprašanja, a tudi modroslovci smo zahajali k Bratovim in Horačkovim predavanjem, ki sta bila takrat glavna zastopnika nacionalne ekonomije na češki univerzi.
Leta 1901. je izšla poslanica slovenski mladini »Kaj hočemo«, ki jc imela namen, da
seznani slovensko javnost z Masarykovimi idejami.
Na vsak način je napačno, bodisi da mladino precenjujemo, bodisi, da jo podcenjujemo. Nanjo pritiskajo najrazličnejši vplivi. To je doba vrenja. Ne povzdigovati preko zaslužeuja, a tudi ne zasramovati, marveč smotreno voditi je treba mladino, V poslanici »Kaj hočemo« so nanizane temeljne misli češkega realizma: filozofa iu sociologa Masaryka ter pedagoga Divine. Ta vpliv je bil odločilen. Ne gre pri tem za vse podrobnosti, marveč za celotno smer, kakor se zrcali v poslanici. In ta smer ima svojo osrednjo točko v povdarjanju individualnega in socialnega ževljenja sub specie aeter-nitatis.
Dermota je bil med organizatorji in izdajatelji. Z njegovim sodelovanjem, t. j. z njegovim svetom sta bili izdelani I. in II. poročilo, kakor sta tiskani. Obširno ie tudi poročal o poslanici v slovaški reviji »Hlas« (1901) s člankom »O mlajšem gbanju na Slovenskem«, kjer uvodoma razpravlja o slovenskih narodno-po-litičnih razmerah. V dobi svojega visokošolskega življenja je pisal tudi v nekatere slovenske politične časopise. Trajno vrednost pa imajo njegovi dopisi v češki reviji »Slovansky Pfehled«, kjer je od ustanovitve časopisa pa do svoje smrti, kakih 15 let, redno poročal o vseh važnih slovenskih pojavih na kulturnem, političnemin gospodarskem polju. Slovenski zgodovinar ima tu zbrano ogromno gradivo.
Dermota je ljubil turistiko, petje in glasbo (citranje). Med učenjem, delom in razvedrilom so minila vseučiliška leta, ki jih s svoje strani štejem med najsrečnejša.
Prišedši v domovino se je Dermota takoj oprijel »Naših Zapiskov«. Njih namen je bil širiti smisel za socialno stremljenje. V prvem letniku 1902/1903 je priobčil študijo »O zadružništvu«, ki prepričevalno dokazuje potrebo zadružnega gibanja za široke ljudske sloje in njegov socialni pomen. Ta monografija je njegov najobsežnejši in uajtemeliitejši gospodarski
Hsini£ia cesta
je dobro blago kakršnega nudi prava domača eksportna tvrdka
F, Čuden
Ljubljana 53, Prešernova ul. 1.
Zanesljive ure, uhani, prstani, verižice i. t. d.
j Zahtevajte cenik za-| stonj in poštnine prosto
Nizke cene! Solidna postrežba!
in zavračal izvajanja sodruga Štolfe, čtš, da ta ne pozna razmer. Komaj je sklenil zagovarjanje svojega brata, pa jc hitrih korakov zbežal s shoda. S. Štolfa mu je temeljito odgovoril iu zborovalci so mu vsi pritrjevali. Zborovalci so sprejeli tudi resolucijo na merodajne faktorje, naj bodo občinske volitve na nedeljo.
— Sovodnje. V nedeljo bo v Sovodnjah sestanek vseh strankinih pristašev, da izvolijo nov politični odbor. Na sestanku poroča sodrug Štolfa iz Gorice.
— Solkan. Velikanska nevarnost 'je pretila tovarni in delavnici gospoda Doljaka. Samo najenergičnejšeinu nastopu gospoda Doljaka gre zasluga, da ni epidemična bolezen — nezadovoljnost delavstva — okužila tudi pohlevne backe N. D. O. Sedaj je tovarna izven nevarnosti, vsi bacili so se razkropili na vse štiri strani sveta in garanje bo šlo nemoteno dalje. Gospod Doljak je razkužil tovarno na tale način (priporočamo ta način izkoriščevalcem delavstva širom slovenske domovine):	Nekega sodruga je tako dolgo zbadal in šikaniral, da se je spravil proč. Sodrug namreč ni hotel sprejeti napornega nočnega dela za sramotno mezdo. Bil je tudi za gospoda Doljaka preveč natančen. Zahteval je namreč, da morajo biti v tovarni najpotrebnejša sredstva kakor obveze, če se pripeti nesreča. Saj sc je dogodilo nekoč v tej tovarni, da so izmivali delavcu, ki mu je razmsarilo prste na roki, rano v posodi za pitno vodo in obvezali rano v stare umazane hlače. Ali pa ni res tudi predrzno, če zahteva delavec, ki je na svetu samo zato, da kopiči podjetniku bogastvo, da se postopa z njim ob nesreči obzirno in človeško? Ko je zrinil gospod Doljak tega sodruga — nevaren bacil — iz tovarne, se je lotil drugega delavca, ki ni hotel prevzeti akordnega dela za ceno, kakor jo je bil določil g. Doljak. Srečno je bil ta iz tovarne, pa že je zasledil g. Doljak novo nevarnost in zopet so zapustili štirje delavci tovarno. Sedaj upamo, da je tovarna »očiščena«. Saj vemo, da bi veselilo g. Doljaka vse bolj, če bi se zanimali delavci samo za sokolajnarje in podobna nacionalna društva in če bi manj mislili na prazne želodce, ki se seveda ne nasitijo s puhlimi frazami.
— Bolniška blagajna v Solkanu. Večna krivica sc godi nekaterim gospodom delodajalcem v okrajni bolniški blagajni, odkar jc vodstvo v rokah socialnih demokratov. Zato pa kujejo načrte zoper okrajno bolniško blagajno. In kujejo vsakovrstna pravila za ustanovitev nove bolniške blagajne v Solkanu. Kolikor smo izvedeli so že dvakrat poizkušali svojo srečo, a jim ni bila mila. Morali bi pač vedeti, da dokler se ne plača krčmarju starega dolga, ni upanja za nov kredit. Imeli smo svoj čas pri nas podružnico »Slovenskega podpornega in bral-iip£:i rlrnStvn v Onriri". Ali nn '/.nlnst nekaterih gospodov ni odgovrjala zakonu in c. kr. okrajna sondnija je pošiljala svojega revizorja, ki je našel tak nered, da je odnesel vse knjige in še do danes jih ni nazaj. Na sodniji so povedali gospodom, da take vrste delovanja ne odgovarja zakonu. Kljub tej, milo rečeno blamaži, se
spis. Obenem je začel priobčevati svoje prevode iz Macherjeve poezije in proze. Leta 1903. je izšla samostojna knjiga »Magdalena« kot ponatis iz ženskega časopisa »Slovenka«.
Leta 1904. se je ustanovila »Akademija«, ljudsko izobraževalno društvo, ki mu je kumo-val tudi Dermota in bil njegov prvi tajnik. Na ustanovnem občnem zboru je označil kot namen društva boj proti vsaki reakciji v zasebnem in javnem življenju. Biti boljši nego reak-cionarci, ne zaradi kazenskih paragrafov, ki poznajo glavno samo pravice, ampak zaradi višje, plemenitejše poštenosti, ki nam nalaga dolžnosti! V svrho agitacije za ljudsko izobraževalno delo je bil prevedel Drtinov spis »Vseučiliška ljudska predavanja«, ki mu je pri-dejal dodatek o slovenskih razmerah.
Z vso ljubeznijo pa se ie oklepal Dermota »Naših Zapiskov«, ki jim je kmalu postal glavni urednik in prevzel v njih gospodarski pregled. Posebno pa je oživel, ko so po enoletnem pre-stanku, izpremenjeni po obliki in vsebini, zopet začeli izhajati pod njegovim uredništvom v Gorici leta 1909. Podal jim je na pot program: pokazati domačemu in tujemu svetu slovenski tip socializma, ali kakor ga je s Sombartotn formuliral sledeče: Kako je natura našega naroda začela sprejemati vase kapitalizem kako ga sprejemlje in kako ga skuša premagati. Pisal je zlasti socialno-pojitične članke, ki so imeli i vedno na sebi nekaj izvirnega, samorastlega, da si jih upošteval, čeprav bi se ne mogel strinjati ž njimi. Tudi njegov jezik je nosil na sebi znake njegove osebnosti. Enak v pismu in besedi: kratki stavki, brez umetue šare, brez bombasta. Po štirih letih je odložil uredništvo. Začel je bil ravno kot samostojen advokat iu imel za enkrat dosti opraviti sam s seboj. Sodeloval je pa naprej, kakor je bil sotrudnik tudi pri drugih slovenskih listih, n. pr. pri »Ljubljanskemu Zvonu«, »Narodnem Gospodarju«, »Slovanu« itd. Pisal ie seveda obenem v socialistične politične časopise:	»Delavski List«,
»Rdeči Prapor« in »Zaria«. (Kanec prih.)