Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 11. AVGUSTA 1960 Leto XII. — Štev. 32 Cena 10 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE POTREBNO PROGRAMSKO DELO Na vprašanje, če so naši delovni kolektivi povsod in povsem seznanjeni z delom in ukrepi delavskih svetov, najbrž ne bomo dobili vselej zadovoljivega odgovora. Enako velja tudi za notranje organe delavskih svetov: komisije za delovna razmerja, disciplinske komisije, komisije za HTZ — ali te redno poročajo o svojem delu? Tu bodo morali delavski sveti sami poiskati oblike dela, Če bodo njihovi organi resnično zaživeli, bodo postali pri svojem delu nedvomno tudi odgovornejši. Zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih ne bodo smeli več stati ob strani, kar velja o enaki meri za komisije za delavsko samoupravljanje teh organov. Analiza minulih volitev v delavske svete bo prav gotovo morala slej ko prej na dnevni red seje zborov proizvajalcev. Podcenjevati tudi ne kaže vprašanja, kako in s kolikšno resnostjo so sodelovale sindikalne organizacije in Socialistična zveza pri omenjenih volitvah. Kako potreben je vpliv izven podjetja proti vaški stihiji, priča primer iz beltinske občine, kjer se je uveljavilo napačno mišljenje, da sla lahko direktor podjetja in upravnik zadruge člana organov upravljanja. Tudi v lendavski »Mehaniki« so v anketi predlagali direktorja za člana delavskega sveta. Ob vsem tem je nujna potreba po programih komisij za delavsko upravljanje pri občinskih sindikalnih svetih za več mesecev naprej — v sodelovanju z ustreznimi komisijami zbora proizvajalcev in Socialistične zveze. Tu velja izbrati predvsem to ali ono važnejše vprašanje. Le tako bodo lahko sindikalne podružnice vedele pripraviti svoje člane, a tudi politične organizacije bodo lahko ustrezno sodelovale. V program omenjene komisije sodi tudi proučitev pravil podjetij oziroma pravilnikov. Dalje to, kako so člani kolektivov obveščeni o delu delavskih organov upravljanja, kako se izvajajo interni predpisi in to, kako se trošijo skladi za izobraževanje. Sledi pomoč delavskim organom upravljanja, kjer je le-to še šibko. Pravila podjetij so marsikje le še na papirju, novince med zaposlenimi. pa z njimi sploh ne seznanjajo. Pomembno je tudi vprašanje demokraciie in njenega razvoja v zadružnih svetih. Pri slednjih se ne zavzemamo dovolj za oblike, kako bi poročali njihovi člani svojim volivcem. Znano pa je, da je postalo članstvo v kmetijskih zadrugah že več ali manj povsem formalno. Morda ne bi bilo napak, če bi sklicevali sestanke po interesu — na primer s kooperanti, ki jih nihče ne sklicuje. Še bolj pa je znano. da so se začeli zadružni sveti birokratizirati s lem. ko sklepajo ne glede na prisotnost števila članov (čeprav to dopuščajo zadružna pravila) čez 1 uro o vsem, kar je na dnevnem redu. Tako je znan primer, ko je peščica članov zadružnega sveta sklepala nekje o 60 milijonih dinarjev, ne da bi ji bilo treba posebej komu poročati ali odgovarjati. Drugje je tekla beseda o skladu za obnovo vinogradov posameznih kmetov, kajpak z zadružnim denarjem. Ne glede na te pojave pa kaže razvijati naprej ose oblike sodelovanja z zadrugo. Kolikšnega pomena je danes izobraževanje, je znana stvar. Vsi se moramo zavedati tega, da nove tovarne, ki jih gradimo ali bomo gradili, ne bodo obrtni obrati, a tudi ne industrija, temveč avtomatizirane tovarne. Na kadre kaže torej misliti in poskrbeti zanje, storiti pa tudi ose za vzgojo članov delavskega samoupravljanja. Oktober bo nemara najprimernejši čas za seminarje, česar se morajo zavedati ustrezne komisije sindikata. Socialistične zveze in zborov proizvajalcev že danes. V zvezi s tem smo slišali predloge, naj bi sindikati sklicali na svojem območju vse svoje člane, ki so člani organov delavskega upravljanja, kjer je ves kolektiv DS, pa njegovega predsednika. Z njimi bi se kazalo pogovoriti razen o analizi volitev v DS tudi o programu seminarja. Nekateri predlagajo tudi. naj bi občinski sindikalni sveti poskrbeli za razglasne deske, kjer bi objavljali ose seje delavskih organov upravljanja v občini, hkrati pa naj bi sindikalne podružnice redno dostavljale občinskim sindikalnim forumom vse zapisnike sej delavskih organov upravljanja. Gre pa za to, da bi dosegli sčasoma javnost sej delavskih organov upravljanja ob programsko določenem delu. Važna ob tem je tudi priprava sej omenjenih organov, ki bi morali za določen čas določiti glavne probleme in točke in pripravili material. S tem v zvezi omenjajo tudi potrebo po servisih za razmnoževanje, ki bi se jih posluževali skupno s podjetji in zadrugami. Že prej omenjeni programi sindikalnih komisij za delavsko upravljanje o občinah pa ne bodo smeli prezreti tudi odnosov in vpliva kolektivov na komuno, socialno kadrovske službe in njenih kadrov, pomoči kolektivom, kjer se delavsko samoupravljanje še ni dovolj uveljavilo in podobno. Bj. S. PRIBLIŽATI DELAVSKO SAMOUPRAVO SLEHERNEMU DELAVCU Prav gotovo bi danes v Pomurju zaman iskali delovni kolektiv, v katerem imajo zaključni račun podjetja le za nekakšen računovodski ali knjigovodski akt. Ljudje vidijo v tem dokumentu predvsem seštevek svojih enoletnih naporov in razumljivo uspehe in težkoče. In vendar! Če poslušamo ali pa si ogledamo poročila o zaključnih računih, ugotovimo, da so tehnokratska, da vsebujejo zgolj številke in odstotke, kot da so vse naredili stroji. Iz teh poročil niso razvidni delo, napori in uspehi delovnih kolektivov in njihovih organov samoupravljanja. Navzlic temu pa so nedavna posvetovanja o delavskem samoupravljanju v Beltincih, Lendavi in Ljutomeru dala vrsto spodbudnih ugotovitev. Predvsem to, da je opravljenih že veliko stvari in da so pripravljeni dovolj široki okviri za prihodnjo dejavnost in poslovanje delavskih organov upravljanja., a tudi to, da razvita delavska samouprava pomembno vpliva tudi na razvoj vseh družbeno ekonom-skih odnosov v teh komunah. Sedaj, na pragu obdobja, ko ho novi perspektivni načrt začrtal nove naloge delovnih kolektivov in delavskih organov upravljanja je povsem očitna zavest, da bodo gospodarskemu položaju in drugim nalogam kos samo kakovostni organi upravljanja. NAPREDEK IN PREMIK NAPREJ Prav spričo tega pa ne moremo brezbrižno mimo analize letošnjih volitev v delavske organe upravljanja. V beltinski občini že rezultati volitev pričajo o napredku, sam sestav delavskih organov upravljanja pa o premiku naprej. Danes delajo ti organi že dokaj dobro, uspešno rešujejo probleme v podjetjih in težijo k nagrajevanju po učinku dela. So seveda tudi težave. Ponekod člani delavskih organov upravljanja še niso dovolj razgledani. Kjer gre za polproletarce, vidijo ti predvsem le svoje koristi. Na kmetijskem gospodarstvu gre včasih bolj trdo zato, ker so posamezni člani delavskih organov upravljanja raztreseni po deloviščih, v trgovskem pod-ietju »Ravenka«. pa so dobili letos šele prvi delavski svet. ki s trudom orje ledino. V manjših podjetjih v občini delavskih svetov nimajo, upravni odbori pa ponekod niso na najbolj trdnih tleh. Zato pašo v »Sodarstvu« uvedli plačevanje po učinku in uvedli tekoči trak, kjer je drug vezan na drugega. V kmetijski zadrugi so z organi družbenega upravljanja različne izkušnje. Med člani teh organov je večina takih, ki bi prav zaradi tega članstva želeli nekaj dinarjev več pri kilogramu za prodano žival. Za zadružne sklade jim ni mnogo mar, ker vidijo le svoje koristi. Po drugi strani pa je spodbudno, da je prav v organih upravljanja zadruge precej žensk, a tudi upravljavci bivših zadrug sodelujejo na zasedanjih zadružnega sveta nove, večje zadruge. Pravica do upravljanja torej ni več neznanka v besednjaku delovnih ljudi beltinske občine. Za razvoj delavskega samoupravljanja pa kaže v beltinski občini premalo zavzetosti občinski zbor proizvajalcev. Ko se bo ta -zavzel s svojo ustrezno komisijo za stvar, bo brž uvidel, da primer v »Pletiljstvu«, kjer je ob 26 zaposlenih tričlanski upravni odbor, ni spodbuden. Ce ljudje vedo, za kaj gre. postanejo bolj odgovorna in kažejo večje zanimanje, če pa proizvajalca ni v organu upravljanja, se lahko zgodi, da upravljajo z njim. Zbor proizvajalcev bo moral za začetek spodbuditi kooperativne odnose med do-slejšimi majhnimi podjetji in se zavzeti, da bodo tudi uslužbenci vezani na učinek. Pri »Ravenki« bi pa kazalo manj razpravljati o tarifnem pravilniku in poiskati obliko plačevanja po učinku. NEPRIZADETOST ZBORA PROIZVAJALCEV Boljše priprave za volitve v delavske svete v primerjavi s prej in dobro metodo dela ugotavljajo tudi v lendavski občini. Sindikalne podružnice so sodelovale z zavzetostjo. Pni zbiri kandidatov so bili problemi le v podjetjih, kjer se delavsko upravljanje še ni dovolj uveljavilo (»Opekarna«, delno »Mizarstvo«). Tu so se namreč nekateri branili kandidatur spričo svoje nerazgledanosti in nedelavnosti prejšnjih delavskih organov upravljanja. V manjših socialističnih uslužnostnih obrtnih podjetjih so se pojavili problemi, ker spričo razcveta šušmar-stva primanjkuje dela. V treh podjetjih v občini so letos prvič volili delavske svete, tako da je sedaj v občini 11 podjetij, ka imajo delavske svete. Vseh članov DS v občini je 238, od tega 85 odst. delavcev. Hvalevredno je, da so v s Mehaniki« z anketo predlagali kandidate za novi delavski svet, res pa je tudi, da je bilo na predvolilnih sestankih povsod premalo razpravljanja. Zabeležili so porast pri ženah, največji pa je pri mladincih — od A na 24. Omeniti velja še pomoč okrajnega sindikalnega foruma in sodelovanje s SZDL. Vendar opažajo, da vidijo ljudje Socialistično zvezo le v funkcionarjih SZDL, občinski sindikalni svet na le v njegovih funkcionarjih. Tudi za lendavsko občino velja ugotovitev, da še ne moremo govoriti o vplivu občinskega zbora proizvajalcev na gospodarske organizacije in delavske svete. Morda ni sestav zbora najbolj posrečen, a tudi sami člani zbora podcenjujejo to funkcijo. To dokazuje tudi vprašanje sklepčnosti na sejah zbora proizvajalcev. Nekateri po petkrat ne pridejo na sejo. Na skupni seji so, na ločenih sejah pa jih že ni več. Tudi o poročanju kolektivom ni mogoče govoriti, kolektivi ga pa miti ne zahtevajo. Ugotavljajo tudi, da se v večini pod jetij izogibajo prisotnosti predstavnikov občinskega sindikalnega sveta in Socialistrične zveze na sejah delavskih organov upravljanja. Ne glede na to pa velja poudariti, da je tudi v lendavski občini očitno povečana zavest in zanimanje pri proizvajalcih, skupno s povečano dejavnostjo sindikalnih podružnic, ki so si pri minulih volitvah v delavske svete utrdile vpliv in ugled ne oziraje se na težave in pripombe spričo patriarhalne miselnosti nekaterih zaposlenih. Večja je tudi že razgledanost kolektivov. Predsedniki delavskih organov upravljanja v kolektivih, kjer stvari še ne tečejo gladko, prisostvujejo sejam delavskih organov upraviljanjam kjer je že večji napredek. Vendar se sindikalne podružnice še u’so zavzele za to. da bi člani zbora proizvajalcev prihajali na seje zbora in poročali kolektivom, na primopredajnih sejah delavskih svetov pa razen pri »Nafti« drugje občinskega sindikalnega sveta niso miti obvestili. Zato pa so pripravili pri »Nafti« in »Mehaniki« poleg običajnih formalnosti tudi dobro poslovno poročilo. RAZVESEL1IVA POMLADITEV V ljutomerski občini so bile priprave za minule volitve v delavske svete boljše v večjih podjetjih. Kakor znamo, so bile v »Žici« volitve po ponovnem razpisu spričo malomarnosti volivnega odbora pri štetju glasov. Sicer pa se odraža razmah delavskega samoupravljanja v občini tudi v naslednjih številkah. Od 24 gospodarskih organizacij v občini jih ima 11 delavski svetim upravni odbor, 10 predsednika delavskega sveta, ki ga sestavlja ves kolektiv, in upravni odbor, tri pa predsednika upravnega odbora, ki ga sestavlja ves kolektiv. Prej je bilo v občini 197 članov delavskega sveta., med njimi 175 delavcev iti 22 uslužbencev, sedaj pa je 195 članov DS, od teh 179 delavcev in 16 uslužbencev. Zena je bilo prej 17, sedaj 22, mladine pa prej 12, sedaj pa prav tako 22. Pri VG Ljutomer je tudi 51 članov obratnih DS, od teh pa je 8 članov osrednjega DS. Tu je veliko zanimanje za obratne DS, ki se poraja tudi že pri beltinskem kmetijskem, gospodarstvu. Tudi v ljutemerski občini so bile volitve izvajane samostojno in z odgovornostjo sindikalnih podružnic. Delavski sveti so pomlajeni. L. 1958 je bilo 34 odst. na novo izvoljenih članov DS, sedaj pa je takih 53 odst. Ni pa pohvalno, da je v upravnih odborih 29 odst. članov DS (v lendavski občini je od 99 članov DS v upravnih odborih celo 58). V prihodnje kaže torej manj preobremenjevati Člane delavskih organov upravljanja v korist kakovosti dela. Zato pa je v ljutomerski občini v DS 6 odst. vseh zaposlenih žena. Pomembna je izkušnja, da pri kandidiranju žena niso bili potrebni posebni napori. Ljudje so pri volitvah kritično izbirali med kandidati in niso več obkrožali ustrezno število prvih na listi Pomladitev DS je tolikšna, da je v nekaterih gospodarskih organizacijah le en ali nobeden član prejšnjega DS. Vse te in druge ugotovitve pričajo o težnji po izpopolnjevanju samoupravnega mehanizma ter širjenju notranjih pravic delavskih organov n-pravjjamja z namenom, da bi delavsko samoupravo približali slehernemu delavcu. To ob nadaljnjem razvijanju gospodarstva pomeni tudi nove večje pravice delavskih svetov pri razpolaganju s skladi, pri določanju meril vrednosti dela in ekvivalenta osebne storilnosti slehernega posameznika. Z drugimi besedami: omenjena posvetovanja v Beltincih, v Lendavi in Ljutomeru sp potrdila da lahko najde neposredna demokracija svoj najpomembnejši izraz ravno v delavskem samoupravljanju. In po tej poti bo treba tudi v prihodnje pogumno naprej. Bojan Sinko V vseh večjih in tudi manjših podjetjih so si delovni kolektivi po daljšem prizadevanju ure-dili tople malice, ki občutno vpliva jo na delovno razpoložen je in zdravje delavcev. Naš pospetek prikazuje delavce ljutomerskega podjetju »Agrotehnika-servis« VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 21. avgusta Okrog 14. in zlasti okrog 20. avgusta padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo vreme, vendar krajevne nevihte včasih možne Ob VII. prazniku občine G. Radgona čestitamo vsem občanom in jim želimo še obilo delovnih uspehov! Občinski odbor SZDL Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Gornja Radgona Od četrtka OBČINSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV NA CANKOVI Minulo nedeljo je bilo na Cankovi občinsko tekmovanje traktoristov, na katerem je tekmovalo 11 traktoristov, med njim tudi trije mladi zadružniki. V oranju in spretnostnih vožnjah so domala vsi tekmovalci pokazali precejšnjo sposobnost. Zmagal je Janez Kuzmič s KG Rakičan, drugi je bil Jože Horvat s KG Rakičan, tretji pa Alojz Erjavec s KG Murska Sobota. Med mladimi zadružniki pa sta se zlasti dobro izkazala Viktor Horvat in Braniku Štuhec. Kljub temu, da so vsi tekmovalci pokazali precejšnjo spretnost, se bodo morali na republiško tekmovanje še pripraviti, ker je pričakovati precejšnjo konkurenco. ANSAMBEL EMILA GLAVNIKA GOSTOVAL V POMURJU Precejšnje navdušenje je te dni vzbudili pri številni publiki ansambel ljutomerskega rojaka Emila Glavnika iz Beograda s pestrim glasbenim sporedom. Po uspelih gostovanjih v Gornji Radgoni, Radencih, Ljutomeru in v Križevcih pri Ljutomeru, se je ansambel v nedeljo popoldne predstavil tudi v Murski Soboti. Tudi tam ga je občinstvo sprejelo s precej burnimi aplavzi. Zlasti številna je bila udeležba v občinskih centrih. PRAZNOVANJE V CEZANJEVCIH Nedeljsko praznovanje 4. krajevnega praznika v Cezanjevcih, katerega sta se udeležila tudi zvezni poslanec Ivan Kreft in podpredsednik OLO Joško Slavič, je bilo povezano s praznovanjem 10. obletnice delavskega samoupravljanja in 15. obletnice osvoboditve. Uvodne svečanosti so se začele že v soboto zvečer s kresovanjem, v nedeljo zjutraj pa se je po. vasi razvila povorka, ki je krenila proti gasilskemu domu. Tam je navzoče pozdravil predsednik krajevnega odbora ZB Janez Babič, nato pa je Rado Pušenjak odkril spominsko ploščo 21 žrtvam fašizma, v varstvo pa jo je prevzel predsednik ObLO Ljutomer Tone Truden. Med krajšim kulturnim programom je posebna delegacija položila vence na spomenik pri Ribičevem mlinu. AKCIJA POMURSKIH FOTOAMATERJEV Te dni so po vsem Pomurju krožile ekipe fotoamaterjev. Njihov namen je bil zbrati čimveč dokumentarnih fotografij za objavo v Zborniku amaterske fotografije, ki ga izda letos Okrajni odbor Ljudske tehnike v Murski Soboti z namenom, da prikaže napredek te pokrajine v 15. letih po osvoboditvi. Trenutno je za izbiro pripravljenih okrog 300 različnih fotografij. V kolikor bo izbor pokazal pomanjkanje nekaterih aktualnih motivov, bodo ekipe fotoamaterjev znova obšle kraje Pomurja. 600 KRVODAJALCEV ODDALO 157.000 CM3 KRVI Republiški zavod za transfuzijo krvi je na pobudo občinskega odbora RK v Gornji Radgoni izvedel štiridnevno krvodajalsko akcijo pri Vidmu, v Radgoni in Radencih. 600 krvodajalcev je oddalo preko 157 tisoč kub. centimetrov krvi. Največ krvodajalcev je bilo pri Vidmu. -ika V NEDELJO OKRAJNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V nedeljo dopoldne bo v Murski Soboti ob rakičanski cesti okrajno tekmovanje traktoristov. Na tem tekmovanju bodo sodelovali traktoristi iz vseli občin. Občinska tekmovanja so bila prejšnjo nedeljo v Ljutomeru, Lendavi in na Cankovi. Okrajna zadružna zveza je povabila na to tekmovanje vse traktoriste Pomurja. Tekmovalci, ki bodo dosegli na okrajnem tekmovanju prva mesta, hodu debili s tem pravico za nastop na republiškem tekmovanju. RAZPRAVE O ŠTIPENDIRANJU V LJUTOMERU Na seji komisije za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru v Ljutomeru so razpravljali o nadaljnjem štipendiranju potrebnih kadrov. Razpisali pa so tudi 11 štipendij, največ zn študij na učiteljišču in za zdravstvene kadre. S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO V LENDAVI Pred dnevi so na seji Sveta za zdravstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi govorili o možnosti za zmanjšanje trahomskih obolenj. Ker se število teh obolenj povečuje, so predlagali sveto za šolstvo, naj v učne programe vnese mesečno po eno ali dve uri predavanja o zdravstvu. Razpravljali pa so tudi o perspektivnem planu razvoja zdravstva ter o gradnji zdravstvenega doma v Lendavi. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V PETROVCIH V četrtek so imelii v Petrovcih sejo občinskega ljudskega odbora, na kateri so med drugim razpravljali o ustanovitvi olroškega vrtca na Hodošu ter sklepali o prenosu 10 milijonov dinarjev iz občinskega investicijskega sklada za kmetijske namene. Ta sredstva bodo potrebovali predvsem za gradnjo hlevov v Šalovcih in agroservisne delavnice v Petrovcih. Izdali pa so tudi poroštvene izjave nekaterim gospodarskim organizacijam in nakazali potrebo po štipendiranju kadrov za občinsko upravo. do četrtka Pred občinskim praznikom v radgonski občini Iz majhnega raste veliko Sredi dela praznujejo prebivalci radgonske občine letošnji občinski praznik: uspešno končujejo regulacijo Plitvice, na Blaguškem potoku gradijo dolinsko pregrado, od Vidma proti Hrastju-Moti urejujejo cesto, najbolj živahna pa so seveda delovišča na cesti Radgona—Spodnja Ščavnica, kjer je zaposlenih med drugim tudi več sto domačinov. Na deloviščih ob cesti, ki pelje iz Radgone skozi Podgrad proti Spodnji Ščavnici, slišite že v zgodnjih jutranjih urah ropot, klice, brnenje tovornjakov, okrog kotlov za »kuhanje« asfalta pa se ves dan neusmiljeno kadi. Vzdolž ceste proti Spodnji Ščavnici je nekaj ruševin, ki so nastale ob izravnavanju cestišča. Več sto prebivalcev okoliških krajev je že vse leto zaposlenih na cestišču. Netkaj skupin s krampi razkopava staro cestišče, ki je neverjetno trdo, ostali zasipavajo razširjeno cestišče, urejajo robnik, ali pa nasipavajo cestišče z debelim tolčencem in gramozom, ki ga privažajo kamioni drug za drugim iz -gramoznice v Podgradu. De-lavci sami pravijo, da delo ni lahko, vendar je na deloviščih ves dan živo: ne manjka tudi šal in smeha. »Kar tega poslikajte!« mi je pokazala skupina delavcev fanta,, ki je korakal čez cesto z globoko v žep potisnjenimi rolkami. »Naj se še v časopisu vidi, da nič ne dela!« Zasmejali so se tej pripombi, kar je kazalo, da ne mislijo tako resno. Te dni, ko se v radgonski občini pripravljajo na svoj občinski praznik, bi Lahko naleteli po vsej občini na podobne, sicer nekoliko manjše delovne akcije. Prav te dni za ključujejo regulacijo Plitvice. Od izvirov pod Pogledom do izliva v Muro pri Podgradu je videti opravljeno delo: poglobljena struga, ob straneh pa večji ali manjši nasipi. Ni mi uspelo srečati se z delavci, čeprav sem Apaško dolino prebrodil podolgem in počez. Sredstva za regulacijo Plitvice so izbrali predvsem z uvedbo vodnega prispevka. V Plitvicah in povsod, koder teče potok Plitvica, vedo povedati, kakšne poplave in sitnosti jim je naredil ta potoček, ki ga v poletnih mesecih pravzaprav ni; struga toliko, da je mokra. * Že nekaj let je cd tega, ko so se pričeli prebivalci spodnjega dela radgonske občine potegovati za ureditev ceste, ki bi preko Stanetinec povezovala Videm s Hrastjem-Mo-to. Letos so zabeležili pri tem doslej naj večji uspeli. Pa kako? Sami, s prostovoljnim delom urejajo cestišče. Računajo, da bodo opravili dela v vrednosti več milijonov dinarjev. »Vidite, sedaj, ko je tudi na polju največ dela, smo si naložili še to!« so mi dejali. Drugače ne gre. Spomladansko ali jesensko deževje bi delo na cesti zelo oviralo. Na obrazih ljudi- sem videl, da so se naveličali blatne ceste, po kateri ob slabem vremenu traktor komaj da leze, pa tudi živina se zmuči, kolesar pa naredi še najboljše, če si naloži kolo kar na ramo. »Okno v svet« — nova cesta bo naredila vsemu temu konec. To, kar pomeni za prebivalce Apaške doline Plitvica, je zardel območja videmske zadruge Blaguški potok. Na tem so pričeli graditi dolinsko pregrado, ki bo med drugim omogočila nadaljnje melioracije. 'Naša zemlja bi lahko bila mnogo boljša in več bi pridelali!« sem slišal ljudi. Ker sami vsega ne bodo zmogli se potegujejo tudi za finančno pomoč od drugod. Kot kaže, jo bodo tudi dobili. Velik korak naprej pomeni že to, da so ljudje prepričanii, da lahko izboljšajo svojo zemljo le z melioracijami. Včasih ni bilo tako... Podobnih delovnih akcij, ki jih izvajajo prebivalci samoiniciaitivno je v radgonski občini še več. Pred kratkim so pri Vidmu dogradili nov velik gasilski dom, pri Negovi pripravljajo gradnjo kulturnega doma. Iz razgovora s predsednikom občinskega ljudskega odbora Brankom Zadravcem som zvedel, da bi bili prebivalci voljni naredili še več, če hi dobili le nekaj več sredstev od občinskega ljudskega odbora. Na zborih volivcev ljudje marsikaj predlagajo, kar bi bilo koristno za kraj, toda predlogi se uresničijo le v okviri h finančnih možnosti. V KDZ Žepovci pravkar končujejo nov goveji, hlev za 50 glav živine. Kasneje bodo zgradili še podaljšek za 50 glav. Hlev je lično din skrbno grajen in skoraj neverjetna je trditev, da so ga zgradili z opeko porušenih hiš v vasi. Tako so si pomagali žepovski zadružniki, ki bodo imeli do konca leta že okrog 300 krav. Nekoliko naprej v Stogovcih stoji prostran svinjski hlev. Toda to ni vse. Za tem hlevom je provizorij, kot kakšna afriška vas: narejen z desk, pokril s slamo. Zaradi pomanjkanja prostorov so v tem hlevu imeli pozimi pri precejšnjem mrazu tudi mlade pujske, nam je povedal tovariš, ki skrbi za živino. Kakšni so ti pujski, smo videli v drugem hlevu: lepo rastli, gladki, zima jim prav nič ni škodovala. Podobne provizorije bi lahko našli tudi pri kmetijiskih zadrugah kot na primer v Spodnji Ščavnici. Večinoma pa je ob teh primitivnih zgradbah, če ne drugo, vsaj zakoličen prostor, kjer bo stal nov hlev, ponekod pa — v Žihlavi — sta ob starem gospodarskem poslopju že zgrajena dva velika prostrana hleva. Nikjer nočejo zaostajati, če že letos ni sredstev, da bi zgradili kaj novega in trpežnejšega, si pač pomaga jo s provizori ji, s prostovoljnim delom, samo da ne utrpi škode proizvodnja in da je tudi ljudem na vasi lepše in boljše. -jm Pred sprejetjem odlokov e agrotehničnih ukrepih Po določilih letos sprejetih zakonov o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč bodo občinski ljudski odbori v prihodnjih dneh razpravljali in sprejemali odloke, ki bodo podrobno za kmetijske površine na teritoriju občine določili nujno potrebne agrotehnične minimume. Ti odloki bodo morali biti čimprej sprejeti, saj nas od jesenske setve, ki se začne okrog 10. septembra, loči zelo kratek čas. Te odloke pa je potrebno še toliko bolj prej sprejeti, ker bo le tako vsak kmetovalec vedel, kaj mora storiti in kako obdelati svoje zemljišče in tudi v katerem času. S temi odloki, ki jih bodo sprejeli občinski ljudski odbori, bodo podrobno določeni agrotehnični ukrepi za vsako kulturo posebej — izbira semen. gnojenje, oranje itd., poleg tega pa tudi območja za vsako kulturo. Zato bodo nekateri ukrepi veljali za celotno občino, drugi pa le za določeno območje, ki je primemo za določeno kulturo. Enako bodo kot za poljske kulture določeni agrotehnični ukrepi tudi za travništvo in sicer gnojenje, čiščenje in čas košnje. Ob vsem tem pa bodo odloki določali tudi način obdelave in sicer strojno ali ročno. Brez dvoma bodo ti odloki velikega pomena za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in zato zahtevajo temeljito pripravljeno dokumentacijo. Prizadevali pa bodo tako zasebne kmetovalce kakor tudi kmetijske zadruge, ki bodo morale poskrbeti, da se bodo določila odlokov tudi lahko izvajala. Tu bo pa potrebno poleg zadostne mehanizacije tudi skrbeti za reprodukcijski material, gnojila, primerno strokovno pomoč itd. Predsednica občinskega odbora Socialistične zveze Marija Levarjeva in predsednik občine Branko Zadravec se pogosto srečujeta z ljudmi na gradbiščih in lokalnih delovnih akcijah. Tak kratek pomenek pomeni včasih več kot zbor volivcev__________________________________________ Sestanki SZDL v ljutomerski občini V številnih vaseh ljutomerske občine so imeli v minulih dneh sestanke SZDL. na katerih so formirali iniciativne odbore organizacij ter nekatere sekcije. V Bučkovcih, Križevcih in na Razkrižju so se člani SZDL predvsem zavzemali za ustanovitev sekcij za kmetijstvo, kulturno-prosvetno dejavnost in sekcijo žena, ponekod pa tudi za sekcije za komunalno dejavnost. Pogovorili pa so se tudi o prostovoljnem delu pri raznih gradnjah. Da boš varen na cesti Ne vozite, ne ste pili alkohol! Spremembe v uredbi o davku na promet z nepremičninami Zvezni izvršni svet je sprejel spremembe v uredbi o davku na promet z nepremičninami in prenosu lastninskih pravic. Na prenos lastninske pravice na nepremičninah se plačuje na račun davka na promet: če je davčna osnova do 100.000 din 4 odst.. Če znaša davčna osnova od 100.000 do 300.000 din, so. plača 4.000 din plus 5 odst., nad 300.000 do 500.000 din 14.000 din plus 6 odst., nad 500.000 do 700.000 din 26.000 din plus 7 odst., nad 700.000 din do 1 milijon din 40.000 din plus 8 odst., nad 1 milijon do 1.500.000 din 64.000 din plus 9 odst., nad 1,500.000 din do 1,600.000 din 91.000 din plus 10 odst., nad 1,600.000 dim do 2,000.000 din 121.000 dim plus 11 odst., nad 2,000.000 do 2,500.000 din 165.000 dim plus 12. odst., če pa presega davčna osnova 2,500.000 din, se plača 225.000 din plus 14 odst. Če državljan ul i državljanska pravna oseba proda nepremičnine kmetijski organizaciji, splošni kmetijski zadrugi ali drugi organizaciji, ki ima sredstva v družbeni lastnini, pa se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot osnovno, se plača za 50 odst. manjši davek od davka, obra-čunanoga ,po uredbi. Dajanje nacionaliziranega nezazi-danega gradbenega zemljišča v zakup se ne smatra za prenos uporabnih pravic. Za prenos pravic do uživanja plodov se plačuje davek na promet po stopnji 5 odst. Davek na promet! se ne bo plačeval : kadar se med državnimi organi ali ustanovami gospodarskimi zadružnimi in družbenimi organizacijami proti odškodnini preneso pravice do uporabe nepremičnin, ki so v družbeni lastnini, nadalje kadar se za arondirano zemljišče plača odškodnina v gotovini, kadar kupijo zemljišče vodne skupnosti za investicijska dela. za pospeševanje kmetijstva in kadar kmetijska organiza- cija proda zemljišče, da kupi drugo, in sicer zaradi arondacijo zemljišča, ki ga že uporablja. Davek na promet se tudi ne bo piačeval, če ljudski odbor odkupi nepremičnino za uresničenje regulacijskih in urbanističnih načrtov, če vloži državljan ali državljanska pravna oseba v zadrugo nepremičnine namero članskega deleža v gotovini, (toda državljan bo plačal davek na razliko med prometno ceno vložene nepremičnine in vrednostjo prejtih deležev v zadrugi). Lastna nepremičnine ne ne bo plačal davka na premet tudi takrat, če v sporazuma z občinskim organom uprave za finance preneso nepremičnine v družbeno lastnino, da 'bi izpolnil obveznosti do skupnosti. Davek na promet se ne plača tudi ob prenosu hiš de-lavcev in uslužbencev, ki so začasno oproščeni davka na dohodek, in tudi ne v primerih, ko se preneso nepremičnine na tuja predstavništva, toda s pogojem reciprocitete. ANSAMBEL NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ SUBOTICE V POMURJU V kratkem, od 25. do 28. avgusta bo v vaseh, kjer živijo prebivalci madžarske narodnosti, gostoval madžarski ansambel Narodnega gledališča v Subotici. Ansambel je povabil Okrajni odbor SZDL, ki bo gostovanje tudi finansiral. U-metniki madžarske narodnosti bodo obiskali več vasi in čisti Izkupiček cd prireditev pustili tamkajšnjim kulturnim društvom, da bodo lahko laže razvijala kulturno življenje v svojih krajih. Gostovanje, o katerem bomo še podrobneje poročali, spada med vrelo pomembnih gostovanj, ki so jih letos priredile naše najvišje kulturne ustanove. POMURSKI VESTNIK Lisi izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ni. 7 - Naročnina celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št 605—70 POMURSKI VESTNIK, 11 AVG. 1960 2 „ŠTAJERSKA BI BILA VEČJA .. je dejal štajerski deželni glavar Josef Krainer 24. julija na zborovanju v Radgoni V Radgoni spet marširajo. V jubilejne namene: pred štiridesetimi leti so se namreč končali boji za »Radgonski trikot« v katerem je takrat živelo še okrog 5000 Slovencev. Marširajo in »obnavljajo prisego- , kot piše glasilk) štajerske Ljudske stranke »Tagespost«. »Zveza »radgonskih borcev za svobodo«, društvo udeležencev takratnih bojev, je v prejšnjem tednu organizirala v obmejnem mestu »slavnostne dneve« in zadnjega dne teh dni proslavo na Glavnem trgu, »350 m od državne meje«. Vsi velmožje obmejnega področja so se zbrali tam in deželni glavar je počastil zborovanje s svojo prisotnostjo. 400 še živih udeležencev bojev izpred štiridesetih let se je postavilo pred stari rotovž, okrog njih oboroženi »burši« v svojih tradicionalnih uniformah in oddelki »Kameradschaftabunda« z nacističnimi odlikovanji. V ozadju »ljudstvo« (»tisoči so se zbrali... itd.). Maša, pridiga, žandarmerijska godba igra koračnice, župan govori, nato deželni glavar, srebrno spominsko kolajno podelijo vsem 400 članom Zveze radgonskih borcev za svobodo in prelepo zborovanje se zaključi z znano »štajersko himno« » Hoch von Dachstein an« (»od Dachsteina do Save sega prelepa naša domovina Štajerska ...«). Da bo zadeva jasna: »Zveza radgonskih borcev za svobodo« je ena izmed tistih številnih avstrijskih organizacij, ki so se šele po podpisu Državne pogodbe in po odhodu štirih zaveznikov (in osvoboditeljev Avstrije izpod nacizma) prikradle na dan in obnovile svojo aktivnost. Plah poskus radgonskih nacistov, da bi se reaktivirali že leta 1952, je dunajska vlada odločno zavrnila: »Ni nobenega dvoma, da sodi obnovitev te organizacije pod ukaz Zavezniškega sveta, ki prepoveduje ustanavljanje vojaških društev v Avstriji. Razen tega bi obstoj im delovanje te organizacije ogrožalo avstrijske državne interese«. Štiri leta kasneje so bili ti argumenti »pozabljeni«, organizacija je bila spet dovoljena. Od takrat so v mestu Mure vsako leto zborovanja im proslave v spomin na »junaške dneve bojev proti sovražniku«, organizacija je postala umetna valilnica nacionalne nestrpnosti im že zbirajo prispevke za postavitev ustreznega spomenika, tik ob meji... Toda do sem so ta radgon- ska zborovanja in posebej zadnje, nedeljsko zborovanje, stvar, ki formalno sodi med privatne zadeve organizacije s privatnim pravnim statusom. Čeprav kanali med 'takimi organizacijami in najvišjimi, strogo oficialnimi in odgovornimi krogi živahno delujejo, so državne oblasti spričo takih organizacij takorekoč »ne-dolžne«, dokler se z njimi ne identificirajo. Štajerski deželni glavar Jose! Krainer, najvišji predstavnik v eni izmed avstrijskih pokrajin, se je v svojem nedeljskem govoru na radgonskem Glavnem trgu ne samo inden-tificiral z delovanjem omenjene organizacije, temveč je izgovoril besede, ki bi jih — vsaj javno — ne spregovoril verjetno noben njen funkcionar. »Danes bi bila Štajerska večja, če bi ljudstvu dovolili, da samo odloči,« je obžaloval najvišji uradni predstavnik deželne oblasto dejstvo, da poteka meja dežele, v kateri gospodari, tako, kot poteka. »Če bi bilo leta 1918 več tako zvestih. kot so bili Radgončani, bi odgovorni spoznali, da je samo z žrtvami mogoče ohraniti svojo zemljo« je nadaljeval in s tem povedal, na kak- šen način bi naj Štajerska takrat postala večja: z uporom »zvestih« proti jugoslovanskim oblastem in z vojaško intervencijo avstrijskih čet ... Ne glede na to, da se take izjave s stališča odnosov med dvema državama več kot neprimerne in nedovoljene ter da je treba proti njim odločno protestirati, se zde besede štajerskega deželnega glavarja predvsem z dveh časovnih perspektiv povsem nerazumljive in skrajno nepotrebne: kakšen smisel ima razpihovati ogorke političnih strasti izpred štiridesetih let spričo intenzivnih obojestranskih prizadevanj za razvoj malega obmejnega prometa v neposredni bodočnosti? Če po Radgoni marširajo ostanki dvakrat poraženega nemškega nacionalizma in mu ponovno prisegajo, potem je to tragikomičen prizor, ki ne more vplivati na srž naših medsebojnih odnosov. Toda če jim dajejo očitno podporo in svežih miselnih impulzom predstavniki oblasti, potem ti ostanki preteklosti postajajo opozorilo v semena bodočnosti. Rast, ki bi vzklila iz teh semen, tudi tokrat ne bi prinesla Avstriji sreče. J. Fras (Po Delu) V Katango ali ne? Položaj o Kongu, pred kratkim razglašeni neodvisni afriški republiki, se nevarno zapleta. Potem ko je Varnostni svet odločil, naj se belgijske čete kot oborožene sile nekdanje kolonialne metropole u-maknejo s kongoškega ozemlja, na njih mesto pa pridejo mednarodne čete Združenih narodov, se je najbogatejša provinca v deželi, Katanga, ločila in razglasila neodvisnost. Očitno je bilo, da so imeli pri tem svoje prste Belgijci. Provincijska vlada premiera Čombe v Katangi pošilja te dni posebne delegacije po zahodnem svetu, da bi za svoj separatizem pridobile tamkajšnje diplomate. Kakor kaže, bogato operirajo tudi z »akcijo proti prodirajočemu komunizmu«, četudi je več kot očitno, da nazori premiera Lumumbe in njegovega političnega gibanja nimajo s komunizmom nič skupnega. Premier Čombe je celo zagrozil OZN, da se bo dežela branila, če bodo vanjo vkorakale čete Združenih narodov. Posebni odposlanec glavnega tajnika, ki je odpotoval iz glavnega kongoškega mesta Leopoldville na posvetovanja v Klisabethville s predstavniki tamkajšnje krajevne vlade, je pozneje poročal glavnemu tajniku in ta je sklenil, naj čete OZN še ne vkorakajo, dokler ne bo Varnostni svet sprejel odločitev, da vkorakanje »modrih čelade ne predstavlja vmešavali je o kongoške notranje zadeve. Ali gre zares za vmešavanje v notranje kongoške zadeve? ČOMBE — separatist Kongo je postal neodvisna dežela o onem okviru, o kakršnem je bil svoj čas kot belgijska kolonija. To pomeni, da predstavljajo separatistična gibanja o resnici upor proti zakoniti vladi. Drugo vprašanje pa je, ali naj temelji bodoči odnos provinc na federativni ali konfederativni podlagi. In prav ta trenutek so izkoristili v Katangi. Pravijo, da se OZN ne sme v duhu Ustanovne listine vmešavati v notranje zadeve kake dežele. Zato je Hammarskjöld tudi počakal. Če bi separatizma ne razpihovali belgijski krogi iz osebnih interesov, bi bila še nekam razumljiva in sprejemljiva. Toda prav belgijske spletke vzbujajo med afriškimi deželami hudo vročo kri. Kongoški premier Lumumba je to lahko ugotovil ob srečanjih z nekaterimi prvaki neodvisnih afriških dežel. Tako je ganski predsednik Nkru-mah že od skupščine zahteval polnomočje, da sme mobilizirati domače oborožene sile in jih priključiti mednarodnim enotam za Katango, če bodo Združeni narodi »energičneje ravnati« V primeru, da bi VS ne izglasoval odločnejših ukrepov proti separatizmu v Katangi pa bodo te čete podredili vrhovnemu poveljstvu kongoške armade. V tem času se tudi vse bolj slišijo zahteve po vseafriški armadi, ki bi varovala mir in red na tej celini. Ganske enote v Leopoldvillu — Enote OZN so prišle v Kongo na ukaz Varnostnega sveta. — Glede province Katange je za sedaj zaškripalo. — Ali se bodo Združeni narodi ustavili preti grožnjo krajevnih predstavnikov? DOLGOLETNI SPOR PRED REŠITVIJO NEW DELHI — Predsednik Mednarodne banke za obnovo in raz▼voj je prispel v indijsko glavno mesto na razgovore o sporu glede razdelitve voda med Indijo in Pakistanom. Gre za sporazum o uporabi vodo pri namakanju tal in razdelitvi stroškov za naprave, ki jih bosta uporabljali obe deželi, Indijski tisk piše, da bodo sedaj po večletnih pogajanjih vendarle sklenili primeren sporazum. PETNAJSTLETNICA HIROŠIME OPOZARJA HIROŠIMA — V soboto so mesčani Hirošime, japonskega mesta, ki ga je pred petnajstimi leti do tal razrušila prva atomska bomba, z velikega zborovanja opozorili ves svet, da v jedrski vojni ni več zmagovalca. »Naša naloga je, da ustvarimo nov svet v katerem bodo narodi sposobni živeti skupaj, v katerem bo jedrsko orožje uničeno in zamisel vojne opuščena,« pravijo. V Hirošimo so prispeli tudi udeleženci » pohoda miru«, v katerem je sodelovalo kakih 200.000 ljudi. DEMONSTRACIJE PROTI MANEVROM TOKIO — Na obronkih Fudžija večje skupine Japoncev že teden dni zavirajo amer. vojake pri njihovih manevrih, Japonska policija je zagrozila, da bo uporabila silo, če se bo to nadaljevalo. Kot je znano, se japonska javnost ne strinja z najnovejšim ameriško-japonskim varnostnim paktom, ki omogoča Američaonom, da imajo še prihodnjih de-set let na Japonskem svoja vojaška oporišča. NACIONALIZACIJA NA KUBI HAVANA- Kubanska vlada jo podržavila imetje ame-rilskih družb in ameriških državljanov na Kubi. Vlada v Washungtonu je že uradno protestirala. Ob istem času je ameriška vlada objavila kakih 70 strani obsegajoči dokument, v katerem napada- vlado premiera Castra in ji očita., da s svojimi ukrepi prehaja na stran kitajskega in sovjetskega komunističnega bloka. MOST MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Položaj slovenske manjšine v Italiji in italijanske v naši državi — Vse tesnejše jugoslovansko-italijansko sodelovanje terja od Rima tudi sprejem posebne manjšinske zakonodaje v duhu Posebnega statuta Ni dvoma, da so krenili jugoslovansko-italijanski odnosi po sklenitvi Londonskega sporazuma oktobra 1. 1954 po pozitivni poti. Obe vladi sta si prizadevali, da bi prebrodili številne težave, ki so predstavljale nasledstvo bližnje in daljnje preteklosti. V zadnjih šestih letih zares ugotavljamo velik napredek. O tem govori kakih 70 sporazumov, s katerimi sta obe vladi uredili razna področja dvostranskega sodelovanja, ali pa predstavljajo izvrševanje obveznosti iz temeljnih med narodnih instrumentov, s katerimi sta uredili povojne medsebojne odnose. Omenimo naj najprej Mirovno pogodbo iz l. 1947 ter Spomenico o soglasnosti (MOS) iz 1. 1954. Nato sta obe deželi močno razširili »področje medsebojnega sodelovanja, posebno kar zadeva gospodarstvo. Tudi kulturno sodelovanje dobiva vse večjo širino in obseg. Seveda s tem ne mislimo, da smo že izčrpali vse možnosti. Oviro za sodelovanje ne sme predstavljati dejstvo, da gre za dve deželi z različnima družbenima sistemoma ter precejšnjimi razlikami v nazorih o sodobnih med narodnih vprašanjih. Taka konstruktivna preusmeritev žanje z redkimi izjemami podporo velike večine ljudstva obeh dežel. To lahko ugotovimo po pisanju italijanskega tiska, v vse večji kulturni zamenjavi, v vse večjem številu turistov, športnih prireditev itd. Posebno pomembno psihološko vlogo igra pri tem iz leta v leto večje gibanje obmejnega prebivalstva v obeh smereh na podlagi malega obmejnega prometa. Tu ni bilo niti enega večjega incidenta. Da bi sodelovanje lahko še bolj razvili, se kot nujno vsiljuje rešitev onih nerešenih vprašanj, ki izhajajo iz pogodbenih obveznosti. Določeni krogi v Italiji namreč ta vprašanja že leta zavlačujejo. Opozoriti hočemo samo na nekatera. Ena od teh je jugoslovanska zahteva, naj italijanske oblasti vrnejo, one kulturne spomenike in vrednosti, ki so jih Italijani odnesli med drugo svetovno vojno iz naših krajev. Jugoslovanska j a v n ost se je lahko seznanila iz nekaterih sestavkov javnih delavcev, objavljenih v dnevnem tisku, o sami zahtevi. Jugoslovanska zahteva sloni na neposredni pogodbeni obveznost? Italije iz čl. 12 mirovne pogodbe kakor tudi iz Deklaracije Združenih narodov z dne 5. januarja 1. 1943. Vendar na jugoslovanski strani niso nikdar poudarjali te izrecne obveznosti, temveč so to vprašanje smatrali vedno kot nujen pogoj za ureditev čim tesnejšega sodelovanja med obema deželama, posebno na kulturnem področju. Samo načelo o rwstiuciji kulturnih dobrin izhaja tudi iz Haske konvencije iz 1. 1907. Od tod so ga tudi prenesli v več mirovnih pogodb po prvi in drugi svetovni vojni. V sedanjem času naj omenimo nekaj resolucij Organizacije OZN za kulturo in prosveto (UNESCO), ki izrecno zahtevajo, da morajo kulturne dobrine ostati v tisti deželi, kjer so nastale. Znano je, da je Italija dobila prav na podlagi mednarodnih obveznosti svoje kulturne dobrine od drugod. Pogajanja med našo državo in Italijo o tem trajajo z določenimi presledki že 12 let, oz. skupno 25 mesecev. Drugi problem predstavlja izpolnjevanje obveznosti glede slovenske manjšine, ki živi na območju sedanje Italije. Položaj obeh narodnostnih skupin, naše in italijanske, ureja Posebni statut, ki je sestavni del londonskih sporazumov o rešitvi vprašanj glede nekdanjih con A in B. Posebni statut torej formalno-pravno jamči zaščito manjšinskih pravic obema narodnostnima skupinama na ozemlju Svobodnega tržaškega ozemlja, to j e v obeh nekdanjih conah, medtem ko so izven te formalno-pravne zaščite vsi pripadniki italijanske manjšine, ki žive na območju Istre (okraja Reka in Pulja) ter pripadniki slovenske narodnostne manjšine, ki žive v glavnem na območju italijanske goriške in videmske province. Na jugoslovanski strani dosledno izvajajo pravice manjšine v okviru številnih zveznih in republiških zakonov in predpisov. Niti formalno-pravno, niti v praksi ne delamo nikjer razlike pri ravnanju z Italijani. Toda na italijanski strani uživajo določene pravi- ce le goriški Slovenci, velik del manjšine, ki živi ma območju videmske province, tako imenovani Beneški Slovenci ter manjšina v Kanadski dolini, pa nimata teh konkretnih jamstev za svoje pravice. V bistvu ne priznavajo obstoja te manjšine. Na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja deduje v duhu posebnega statuta Mešani juugoslovanslko -ita-lijanski odbor, ki pomaga obema vladama pri izvajanju sporazumov in je s svojimi zaključki pomagal medsebojnim stikom. V nekaterih primerih je našel ustrezne rešitve tudi za obe narodnostni skupini, ki segajo že izven okvira pogodbenih obveznosti. Na območju bivše cone B in v Istri so se prve mesece po potrditvi Spomenice izseliti pod vplivom iredentistične gonje in propagande mnogi Italijani, pri čemer so izkoristili pravico do optiranja. Zato so začasno nastopile težave tako glede ialijanskega šolstva kakor tudi sorazmerne zaposlitve itailijanskih predstavnikov v organih javne uprave. Vendar bo naša oblast lahko v kratkem stoodstotno izpolnila vse obveznosti. (Za sedaj je samo 8 učiteljev v italijanskih šolah, ki niso italijanske narodnosti.) Zadnja leta se tudi položaj slovenske manjšine v Italiji zboljšuje. Precejšnje število kulturnih in drugih organizacij slovenske manjšine lahko nemoteno opravlja svojo nalogo. Oblasti so dovolile delo Slovenskega kreditnega zavoda, četudi se še ne razteza na stike z tujino. Vlada je dala. denarna sredstva za gradnjo slovenskega kulturnega doma. Kaže se tudi manjši napredek pri uporabi slovenskega jezika pri usmenem občevanju slovenske manjšine z oblastmi. Toda malo so storili glede dvojezičnih napisov ustanov in mest tam, kjer predstavlja slovenska narodna manjšina 25 odst. prebivalstva. O kakem pravičnem zastopništvu predstavnikov nacionalne manjšine v organih oblasti in ustanovah pa sploh ni govora. Osnovno negativno okolnost predstavlja dejstvo, da Italija v skupščini ni potrdila Spomenice o soglasnosti in dodatka Posebnega statuta, oz. ker ni sprejela posebnih zakonskih predpisov, s katerimi bi vsaj najbistvenejše določbe Posebnega statuta postale sestavni del internega prava Italije in potemtakem obvezne za vse italijanske oblasti in sodišča. Italijanske oblasti torej priznavajo, kolikor se to do-gaja, pravico slovenski manjšini v praksi, toda s tem, da ni ustreznega pravnega bese-dila, neugodno vp1ivajo na samo manjšino. Tako v veljavnem italijanskem zakonodajstvu ne najdemo določb, ki jih predvideva Prisebni statut, n. pr. zakonskega predpisa o uporabi slovenskega jezika. Nasprotno. Člen 122 italijanskega zakona o civilnem postopku celo pravi, da je prepovedana uporaba drugega jezika kot italijanskega. Še vedno niso izglasovali zakona o slovenskem šolstvu. Zaradi tega razumljivo upada tudi število učencev, vpisanih v slovenske šole. Sedaj sicer obljubljajo sprejem manjšinskega šolstva, vendar s samim osnutkom Slovenci ne morejo biti zadovoljni. Z enega zasedanj Mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora POMURSKI VESTNIK. 11. AVG. 1960 3 Rezultati, uspehi in dosežki letošnjega Pulja Manj strelov v areni Kolikor vec časa mineva od letošnjega Vil. festivala jugoslovanskega filma v Pulju, toliko lažja je sodba o njegovem uspehu oziroma neuspehu in dosežkih prikazanih filmov. Vsekakor pa bo vsakdo, ki je bil letos ali kdaj prej na festivalu v Pulju, potrdil njegovo edinstveno značilnost, pa četudi ta ni najmerodajnejša in odločilna; živ stik in reagiranje gledalcev na dogajanja na velikem in širokem filmskem platnu v veliki Vespazijanovi areni. Če še pojasnimo, da lahko sprejme arena med festivalom vsak večer nad deset tisoč gledalcev obeh spolov, vseh starosti in poklicev, potem je jasno, da se glede tega ne more meriti s puljskim noben filmski festival v svetu. Obeti za številčno skromnejšo festivalsko žetev letošnjega festivala so bili znani že prej. Navzlic temu pa so gledalci presedeli letos v avditoriju 10 ur in še nekaj več, videli so 11 filmov (17.000 prodanih vstopnic), katerih dolžina znaša 27 km in 134 m. Niti to ni utrudilo vztrajnih gledalcev: mladine in morarnarjev na »galeriji« in ostalega občinstva v »parterju«, saj so vse dni budno in živahno po svoje spremljali in ocenjevali našo domačo filmsko žetev. Najbolj neopazni, molčeči in zadržani v avditoriju so bili tudi letos kritiki, ki so dosledno upoštevali načelo, da kaže govoriti le ob pravem času in na pravem mestu. Novinarji in še marsikdo drugi je tudi letos pripomnil, da ni bilo pravega festivalskega vzdušja in prireditev, ki naj bi tak festival spremljale. Tudi zunanji videz Pulja je bil primeren skromni številčni filmski žetvi. Okrog arene je bilo sicer mnogo zastav, okrasja, reklam in podobnega, malce vstran pa si že lahko videl obledele reklamne napise proizvodnih in distributerskih hiš in nič drugega, kar bi posebej opozarjalo na festival. Nekatere je motilo tudi to, da po predvajanih filmih ni prišla na oder niti polovica glavnih akterjev posameznega filma. Vse to pa prav gotovo ni dalo pečata letošnjemu puljskemu festivalu. Prej lahko govorimo o vojno-filmskem puljskem poprišču, saj je bilo od 11 predvajanih filmov 7 filmov o vojni. Dejstvo, da pretežna večina govori o vojni, se je ponovilo tudi letos. Ni mogoče trditi, da filmi, posvečeni oboroženemu boju naših ljudi, niso naleteli na dober sprejem pri kinematografskem občinstvu. Tudi letošnji filmski festival v Pulju nas je prepričal o tem, da tako ustvarjalec kakor tudi kinematografsko občinstvo prevzema misel na usodne in nepozabne dni zadnje vojne. To pa ne pomeni, da si ne zaslužijo več pozornosti tudi snovi, ki govore o podatkih drugačne vrste, o našem človeku v drugačnih razmerah, o vrsti človeških osebnosti, ki so se pokazale v predvojnih ali povojnih letih, o človeških usodah iz vsakdanjega življenja sedanjih naših dni. Vojnih filmov seveda ne kaže podcenjevati, umestna pa je želja, da bi se tudi s filmi drugačnih vsebin izpopolnila podoba bogatega življenja, ki smo ga živeli in prav zdaj traja. Ta želja je toliko bolj upravičena, ker bomo prihodnje leto praznovali dvajsetletnico naše ljudske revolucije in bo glavni del sporeda prihodnjega festivala prav gotovo posvečen osvobodilnemu boju naših narodov. Za minuli festival je značilna določena izenačenost predvajanih filmov, ki jo zahtevnejši kritiki vrednotijo s povprečnostjo na vsej črti. To ti- sti, ki so po lanskem »Vlaku brez voznega reda« pričakovali preveč od »Vojne« Veljka Bulajiča. Res pa je, da je letošnji festival minil brez izrazito vrhunskih filmov, a tudi slab ni bil letos nobeden izmed prikazanih filmov. To govori v prid izenačenosti, saj se je znatno zmanjšal razmak med najslabšimi in najboljšimi. Čeprav je prevladala vojna snov, je bilo letos mnogo manj strelov, saj so filmi skušali prikazati vojno na drugačen način. Kaže, da se je večina režiserjev odrekla akciji in izpričala svojo privrženost k psihološkim motivom, pa čeprav ne zmeraj dovolj posrečeno. Letošnji puljski festival je dat po splošni sodbi tudi druge rezultate. V primerjavi z drugimi kinematografijami z daljšo in starejšo tradicijo od naše smo prisostvovali letos v Pulju rojstvu naše sodobne filmske komedije (»Tovariš predsednik centerfor«), videli smo komedijo, ki je skušala pokroviteljsko pričarati aromo nekdanjih dni (»Kočija sanj«), dobili smo naš triler (»Vohun X 25 javlja«), naš vestern (»Kapetan Leš«), težko dramo iz okupacijsko-tabo-rilščnega okolja (»Deveti krog«), film, ki je skušal psihološko pojasniti porajanje strahu v tej isti vojni, dalje film, ki je skušal dočarati nekatere naspecifičnejše strani te naše vojne (»Partizanske zgodbe«), film akcije iz dni, ki so sledili vojni (»Kota 905«); spremljali smo detajle drame iz teh dni, v katerih smo zdaj doživeli prvič srečanje z našim neorealističnim ambientom (»Tri Ane«) in videli »Vojno«, ki nima zveze s tem, kar je v vojni bilo. K vsemu temu je treba dodati še 50-minutni mladinski film »Iz-gnbljeni svinčnik«, nagrajen s »Kekcem« in realne obete za prihodnje leto, ko bo pred komisijo, ki daje »potne liste« za festivalno areno, 25 do 30 filmov. Ocenitev uradne žirije in njene nagrade, a tudi njeni kriteriji prav gotovo niso edini prevladujoči jeziček na tehtnici letošnjih dosežkov v prikazanih filmih na nedavnem puljskem festivalu. Svojo sodbo je ob slehernem filmu, a tudi v kasnejši anketi za nagrado »Jelen« izreklo še občinstvo (o njej je dejal najbolj znani francoski kritik Georges Sadoul: »O mon dieux. 10.000 ljudi lahko gleda en film. To ie možno samo v Pulju in nikjer drugje na svetu svoje mnenje so izre- kli kritiki, novinarji itd. Po oceni slednjih bi sodili izmed prikazanih filmov v visoki mednarodni razred »Deveti krog«, »Vojna« in »Kapetan Leš«, v mednarodni razred »Izgubljeni svinčnik«, v domači razred pa »Tovariš predsednik centerfor«, »Kota 905«, »Tri Ane«, »Kočija sanj« in »Vohun X 25 javlja«. Pod povprečjem naj bi bila »Akcija« in »Partizanske zgodbe«. Gorje torej tistemu, ki bi rad našel objektivno sredino med vsemi mnenji in sodbami, pa čeprav je resnica samo ena. Tak slalom med Scilami in Karibdami puljskega filmskega festivala bi bil najbrž zgolj tvegana in nikoli dokončana vožnja. Tisti, ki prihajamo v Pulj šele zadnja leta, ko si je naša iz leta v leto napredujoča kinematografija že pridobila svoj prostor pod soncem tako doma kot na tujem, poznamo pa vse njene začetne težave od »Slavice« naprej, smo se tudi letos prepričali o realističnem in neposrednem tonu, ki ni zadnji na lestvici odlik domačega filma. Prepričali pa smo se tudi o tem, da ima domači film zelo hvaležno, a po svoje tudi kritično občinstvo, čeprav le-to zelo ceni brezbrižno zabavo. Škoda je le, da je pot vseh novih domačih filmov od starodavne Vespazijanove arene do platna naših kinematografov tako zapletena in dolga. Toda o tem — prihodnjič! B. Šinko En izmed edinih posnetkov, ki jih je med zadnjim neurjem v Lendavi, ko je voda pridrvela s hriba in nosila vse, kar je našla na svoji poti, napravila fotografinja Utroša. Na sliki so prav dobro vidni telefonski drogovi, ki jih je tok našel pri stari osnovni šoli in nato valil po ulici in jih končno pustil pred poslopjem sodišča. Takega neurja se tudi najstarejši Lendavčani ne spominjajo. POMURSKI FILMSKI BAROMETER Za repertoar ,pomurskih kinematografov prihodnjih dni lahko rečemo, da ustreza. V LJUTOMERU bo ▼ soboto in nedeljo na sporedu ameriški barvni kinemaskopski film »OBRAČUN NA ATLANTIKU« (Curd Jürgens, Robert Mitchum). Film prikazuje srečanje ameriškega rušilca in nemške podmornice v minuli svetovni vojni, njun boj in izid spopada. Je zanimiv im vreden ogleda, saj nas tudi marsičena nauči. V LENDAVI bo od jutri do nedelje na sporedu ameriški kinemaskopski barvni film »TEKAČI«, prihodnji torek in sredo pa švedski film režiserja Ingmarja Bergmana »NASMEH POLETNE NOČI« z Ullo Jakobson v glavni vlogi. Znani švedski režiser je pokazal v tem filmu izreden smisel za detajle, za očrtovanje človeških značajev im situacij in je mojstrsko, s primesjo jedke ironije prenesel na filmski trak ljubezensko zgodbo, v kateri se poletna noč nasmiha štirim parom. Film je prejel pred leti nagrado na filmskem festivalu v Cannesu, kritika pa ga je ocenila kot mojstrovino, za katero je značilno domotožje po izgubljeni sreči in iskanje brezskrbne srečne harmonije. Čeprav morebiti uporablja Bergman nekatere rekvizite veseloigre ali farse, ostaja v bistvu pri tem resen in njegovo delo v globinah in bistvu preveva krepko zdravje in svetal optimizem. V SLATINI RADENCIH bomo videli v nedeljo in ponedeljek ameriški barvni film »PRINC IGRALCEV«, prihodnji četrtek pa francoski film »ULICA SANJ«, ki sta oba vredna ogleda. V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU bo v soboto in nedeljo na sporedu ameriška barvna glasbena komedija »SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«, prihodnjo sredo pa poljski film »PEPEL IN DIAMANT« režiserja Andrzeja Wajde. V filmu, ki je poln izrednih, vsebinsko upravičenih izrazov, zlasti kadar gre za poustvarjanje strasti in tragedije, nastopa tudi Eva Krzyzanowska, ki je pravkar odigrala glavno vlogo v našem filmu »Vojna«. »Pepel in dia-mainit« je eden najbolj zanimivih poljskih filmov, njegov režiser pa sodi danes že med najbolj pomembne režiserje na svetu. Obravnava vojno in obdobje takoj po njej in pripoveduje malico zamotamo zgodbo dveh mladih v prvih dneh po vojni. Po uspelem nastopu v tem filmu je dobila Ewa Krzyzamowska ponudbe tudi z Japonske. Film si velja ogledati, saj ga kritika ocenjuje kot izcedno filmsko delo. Pri VIDMU ob Ščavnici si bodo oglodali v soboto in nedeljo duhovito francosko komedijo »OČKA, MAMICA. MOJA ŽENA IN JAZ«; v BELTINCIH pa v istih dneh ameriški barvni film »KLEOPATRA«. V Murski Soboti bomo videli za konec tega tedna ameriški barvni kinema-skopski film »TROJANSKA HELENA«. V naslovni vlogi tega filma proizvodnje Warnar Bross bomo spoznali prikupno italijansko filmsko igralko Rossano Podesta, v manjši vlogi pa tudi trenutno najbolj znano francosko igralko Bnigitte Bardot. Film je za občinstvo privlačen tudi drugače, saj gre za razkošen zgodovinski spektakl, ki pa nima sicer z zgodovino mnogo skupnega — razen pravljice o lepi Heleni iz Troje, lesenem konju in obleganju mesta. Sledil bo sovjetski film »KRIŽARKA VARJAG«, ki bo na sporedu v ponedeljek in torek. Prikazal nam bo junaštvo ruskih mornarjev v rusko-japonski vojni v začetku tega stoletja. Nakar bo na sporedu italijansko-španski film »GROF MAKS« o siromašnem prodajalcu listov in ilustriranih revij, ki ga preveva goreča želja, da bi se povzpel v vrste »višje« družbe. Glavne vloge tolmačijo v filmu naši stari in dobri znanci s filmskega platna Vittorio De Sica. Alberto Sordi in simpatična francoska igralka Anne Vernom. Film nima posebnih umetniških teženj, v kolikor pa bo nudil poldrugo uro razvedrila in zabave, bodo presodili gledalci sami. V VELIKI POLANI bodo gledali v nedeljo barvni film trojne koprodukcije (italijansko-jugoslovansko- francoske) po znamem romanu Julest Vernea »Cesarski sel« — »M1HA-IL STROGOV«. V naslovni vlogi nastopa Curd Jiirgens, ki se je uvrstil med zelo iskane igralce v svetu, za naš delež v tem filmu pa velja, da se sestoji iz pokrajine in njenih pejsažev, peščice manjših vlog in statistov ter staropazovskega koči- jaša. V ČEPINCIH pa si bodo v nedeljo lahko ogledali jugoslovanski film »V SOBOTO ZVEČER«, ki sodi med naše doslej najboljše filme. Njegov režiser je Vladimir Pogačič. -bjš- Fotoreportaža iz Zdravilišča Slatina Radenci Dolgčas - strogo prepovedano! Te dni 300 gostov in premalo postelj! Nekaj gostov je moralo celo odpotovati, ne da bi se pošteno okopali. Kdo je kriv? Uprava zdravilišča ne. Vendar je vse to zelo neprijetno, ne samo za Pomurje marveč za ves naš turizem, ki mu v povojnih letih ni uspelo spremeniti Radenc v sodobno zdravilišče in turistični kraj. K tistim 300 stalnim gostom je treba še prišteti skupine izletnikov, ki pridejo, si ogledajo zdravilišče, se namočijo v slatini, popijejo nekaj hladilne pijače in odidejo. Pa tudi domačini kaj radi posedijo v prijetni senci pod kostanji. Za počitek je popoldanski izlet v Radence kar prijeten. Zvečer po deveti uri življenje pred zdraviliško restavracijo in v parku zamre — zamudniki še pohitijo k večerji, nato pa brž v kavarno ali pa pred spanjem na kratek sprehod po parčku. Slednje seveda, če niso komarji prehudi. Za zadnjimi gosti pobegne na teraso pred kavarno tudi »bela čepica«, ki pripravlja tako okusne čevapčiče. Vsak dan je v kavarni in v baru še precej živo: godba Baranja poskrbi za to. Pretekli četrtek, ko smo obiskali radensko kavarno, je še kar šlo. Mize so bile si- cer polno zasedene, toda na terasi je bilo še kar precej prostora. Toda na teraso ni moč računati vsak dan — le Ob lepem vremenu je prijetno posedeti zunaj. Ob sobotah in nedeljah je seveda drugače: vse polno. V kavarni se ustavljajo stalni gosti, ki preživljajo v Radencih letni dopust, sem prihajajo izletniki iz Maribora in drugod, pa tudi Sobočanom, Ljutomerčanom in Radgončanom je radensko nočno zabavišče prijeten kotiček za razvedrilo. Sicer pa — v pomurskih razmerah ‘lahko damo večerom v Radencih naslov: Dolgčas — strogo prepovedano! Posnetki - J. Stolnih Vodnjak na ljutomerski tržnici ALI SAMO ZARADI PREDPISOV? Letos v Pomurju, sicer še nismo zabeležili smrtne nesreče pri delu, km je brez dvoma razveseljiv pojav, zlasti če pomislimo, da smo lani do tega časa imeli 6 takih nesreč. To brez dvoma priča o večji skrbi za varnost pri delu in tudi strokovni usposobljenosti, ki so jo delavci dobili pri raznih tečajih. Toda kljub temu je še potrebno zapisati, da je nekaterim gospodarskim organizacijam izvajanje predpisov o zaščiti pri delu nepotrebno breme. To so kmetijske zadruge, km je pokazal tudi nedavni pregled inšpekcije za delo pri OLO. Tako je inšpekcija odkrila, da kljub osem opozorilom in poslanim navodilom za varnost pri mlačvi ni bilo mnogo storjenega, čeprav je v primerjavi z lanskim letom opaziti določen napredek. Tega so kriva zlasti zadružna vodstva z upravniki. Po krivdi teh pri mlatilnicah ni osnovnih pripomočkov za prvo pomoč in niti aparatov za gašenje v primem požara. Vendar so pa tudi nekateri traktoristi dokaj malomarni. Tako na primer je inšpekcija našla na Gornji Bistrici mlatilnico o polnem pogonu, a traktorist se je z motorjem vozil po Dasi. Pripomniti je treba, da je prav o prejšnjem letu pri mlatilnici tega traktorista prišlo do težke nesreče. Na Hodošu je n. pr. imel traktorist v omarici za prvo pomoč dolg kabel z lučjo, ročno brizgalno, toda prazno itd. Takih in podobnih pomanjkljivosti bi lahko našteli še več Nekateri traktoristi so prosili za pripomočke za prvo pomoč, toda upravniki so jim dajali tudi take odgovore: »Jaz odgovarjam!« Ob tem je potrebno le zapisati, da predpisi o zaščiti pri delu niso zgolj nepomembna in nepotrebna formalnost, temveč tisti nujni ukrep, ki ga je potrebno izvajati, saj gre za zdravje ljudi, za ljudsko premoženje, za preprečitev velike gospodarske škode, ki jih take nesreče prinesejo, zato je taka malomarnost pri mlačvi izredno neodgovorna in vredna ostre kritike! nc POMURSKI VESTNIK. 11. AVG. 1960 4 V KRATKEM PO POMURJU PUŽEVCI — Člani zadružnega sveta kmetijske zadruge Pu-ževci so si v nedeljo ogledali kmetijski gospodarstvi Kungota in Kidričevo. Zlasti z zanimanjem so si ogledali novo moderno sušilnico in pitanje telet v odprtih hlevih v Kidričevem. PODGRADJE — Gasilci na Podgradju so v nedeljo proslavili 30-letnico obstoja društva in 15. obletnico osvoboditve. Izvedli so primeren kulturni program. TEŠANOVCI — Gasilsko društvo v Tešanovcih je v nedeljo proslavilo 65. obletnico obstoja društva in 15. obletnico osvoboditve. Svečanost je bila popestrena s primernim kulturnim programom. Ob tej priložnosti so položili vence na grobove žrtev NOB. MURSKA SOBOTA — V soboto so na seji upravnega odbora Kmetijske poslovne zveze v Murski Soboti, katere so se udeležili tudi predstavniki kmetijskih zadrug, razpravljali o polletnem računu. Ugotovili so, da se je promet v prvem polletju povečal na 850 milijonov dinarjev, dohodek pa za 130 odstotkov v primerjavi z lanskim polletjem. Na seji pa je o pripravah na agrotehnični minimum poročal podpredsednik OLO Joško Slavič. PRESIKA — Gostinsko podjetje »Jeruzalem« v Ljutomeru je pred dnevi odprlo v rudarskem domu v Presiki sodobno urejeno gostišče z delavsko menzo. Za prehrano v tej menzi se je prijavila večina pre-siških rudarjev. MURSKA SOBOTA — Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti ima že izdelane elaborate za gradnjo obrata za izdelavo sadnih sokov. Računajo, da bodo ta obrat dogradili v prihodnjih dveh letih. Letno bodo lahko predelali okoli 610 vagonov sadja. LJUTOMER — V Ljutomeru so imeli v soboto in ponedeljek sejo sekretariata obč. komiteja ZKS, na kateri so obravnavali nekatera gospodarska vprašanja. predvsem pa so govorili o gradnji tekstilne tovarne, ki naj bi bila še letos dograjena. Ko so pregledovali uspehe pri izvajanju nagrajevanja po učinku in povečevanju produktivnosti, so ugotovili, da so nekatera podjetja pri tem precej napravila. Zlasti obrtna podjetja kot je »Mizarstvo« in »Agrotehnika-servis«. LJUTOMER — Na seji občinskega odbora Zveze borcev so med drugim govorili tudi o nadaljnjem zbiranju dokumentarnega gradiva iz NOB ter o organizacijskih vprašanjih. KRIŽEVCI V PREKMURJU V kmetijski zadrugi v Križevcih v Prekmurju je v teh dneh mlačev v širokem razmahu. Letos so se zadružniki bolj kot za mlatilnice, navduševali za kombajn. Tega pa zadruga letos še ni mogla kupiti, namerava pa ga prihodnje leto. Tako imata dve mlatilnici kar precej dela. Sicer pa so kooperanti križevske zadruge z letošnjimi donosi pšenice precej zadovoljni. Kako pa tudi ne, saj pri visokorod-nih sortah skorajda niso zabeležili nižjega hektarskega donosa od 50 metrskih stotov, najvišji pa segajo celo preko 40 stotov na hektar. To pomeni, da je letošnji pridelek pšenice v primerjavi z lanskim skorajda za 30 odstotkov višja -ko MOTVARJEVCI — Motvarjevska mladina je skupno s člani Socialistične zveze pred kratkim uredila cesto od Motvarjevec do Pordašinec. Opravili so okrog 500 prostovoljnih delovnih ur. Cesto bodo v kratkem posuli z gramozom. ŠALOVCI — V nedeljo so Imeli v Šalovcih sejo zadružnega sveta, na kateri so razpravljali o letošnjem gospodarskem planu. Ugotovili so, da se je dohodek v prvem polletju v primerjavi z lanskim povečal za 70 odstotkov. Zadružni svet pa je sklepal tudi o letošnjih investicijah v višni 23 milijonov dinarjev. Te potrebujejo predvsem za nakup kombajna in dveh traktorjev ter za gradnjo hleva, skladišč in garaž. Sklepali pa so tudi o spremembah tarifnega pravilnika. Tako bodo odslej vse zaposlene plače vab po enoti proizvoda. Beležka ob razpravi delavskega sveta soboškega Agromerkurja o polletnem poslovanja IZBOLJŠATI NAGRAJEVANJE IN TRGOVANJE Na nedavni seji delavskega sveta soboškega Agromerkurja so ugotavljali, da so dosegli v prvem polletju pri poslovanju zadovoljiv finančni rezultat — povečali so dohodek o primerjavi z lanskim letom za tri in pol krat. Tudi podatki o poslovanju posameznih odsekov so nakazali uspešno poslovanje. Tako je imel transportni odsek lani o prvem polletju za 1 milijon 800 tisoč dinarjev Izdelki domače obrti pomemben del trgovske dejavnosti »Agromerkurja« zgube, letos pa so ustvarili skoraj za 3 milijone dinarjev dohodka. Člani delavskega sveta so menili, da so vzroki za lanskoletno zgubo pri transportnem oddelku med drugim tudi o dosedanjem načinu nagrajevanja, ki zaposlenih pri transportu ni stimuliral tako, da bi s čim manjšimi stroški prevozili čim več blaga. »Delavci se strinjamo z nagrajevanjem po učinku, samo da bo ob tem primerna tudi organizacija delali Tako so predlagali člani delavskega sveta iz posameznih odsekov. Organizacija dela v podjetju kot je Agromerkur pa ni lahka zadeva. V skladišču že sedaj poskušajo delo zjutraj razdeliti, toda nenadne nagonske pošiljke ali podobno postavijo dnevni razpored popolnoma na glavo. Struktura podjetja je taka, da je zaposlenih precejšnje število uslužbencev. Razmerje se bo znatno spremenilo šele takrat. ko bo zgrajen proizvodni obrat. Vendar so tudi ob sedanjih razmerah dovolj realni pogoji pa plačevanje po učinku. Med drugim omenjajo število reklamacij za odposlano blago, kakovost prevzema blaga. Po teh kriterijih bi bilo moč znatno izboljšati poslovanje. Člani delavskega sveta so sami navajali, da na primer pri odkupu jajc ni zaslediti pri posameznikih zadovoljive prizadevnosti. Za transportni oddelek pa postavljajo takole: šoferji naj bodo nagrajeni za prihranek pri gorivu, za prevožene kilometre in za zmanjšanje stroškov vzdrževanja vozila. Vse te probleme, ki so jih načeli o razpravi o polletnem gospodarjenju, so dali pod skupni imenovalec: izboljšati način nagrajevanja. Nekaj dni prej so to vprašanje načeli na sestanku sindikalne podružnice. Takrat so sklenili, da bodo pri določanju osnov za uvedbo nagrajevanja po ekonomskih enotah sodelovali prav vsi zaposleni. Novi sistem naj bi pripravili do septembra. Dokaj obširna je bila razprava o poslovanju oddelka, ki predeluje jajca. Letos so odkupili za 70 odst. več jajc kot lani vse leto, toda finančni uspeh ni za toliko boljši, kar pa ocenjujejo tako: boljše je zagotoviti si renome z dobrim poslovanjem kot pa gledati izključno na zaslužek. Tudi proizvodnost pri strojih za predelavo jajc ni zadovoljiva. Kapaciteta strojev je 10 do 40 tisoč jajc dnevno, očistijo pa jih le 11 tisoč. Osnovni vzrok za to je pomanjkanje prostorov. Čeprav sta se odkup in predelava jajc povečala, odkup ne poteka tako kot bi moral. Delavski svet je iz doseženega dohodka izločil 20 milijonov dinarjev kot komisijsko razliko kmetijskim zadrugam za odkupljena jajca. Tako je s kmetijskimi zadrugami tudi dogovorjeno. Člani delavskega sveta so omenjali nekatere špekulacije, ki se dogajajo pri odkupu jajc, česar so krivi o zadrugah le posamezniki, na drugi strani pa se pojavljajo na terenu tudi zasebniki, ki odkupujejo jajca. Delavski svet je ob tem zavzel stališče, da je potrebno upravnim odborom kmetijskih zadrug in zadružnim svetom pokazati take primere, ki škodujejo finančnemu uspehu kmetijske zadruge. Iz celotnega gradiva zelo živahne seje pa je potrebno prav posebej podčrtati to, kar se dogaja marsikateremu delavskemu svetu — namreč — da sklepa o investicijski opremi takrat, ko je že kupljena. Čeprav ni šlo za milijone, je bilo odločno predsednikovo opozorilo, da delavski svet takih nakupov ne bo samo potrjeval, umestno. In še to: ob koncu seje so na predsednikov predlog glasovali, ali naj nekemu članu opravičijo zamudo ali ne! Presodili so, da izostanek ni bil opravičen. Na videz morda pretirano, toda včasih tudi potrebno. -jm NOVA SUROVINA - POVRTNINA Letošnji odkup povrtnin in zelišč se je povečal še na plodove črnega bezga, ki raste v živili mejah ob robovih gozdov pa tudi drugod. V poštev pridejo le zreli plodovi, ki jih je treba obirati tako, da ostanejo na peclju, pri čemer je potrebno paziti na to, da se ne zmečkajo. Odkupna cena za bezeg je 25 dinarjev za kilogram. Že prejšnja leta in tudi letos so nekatere kmetijske zadruge kot kmetovalci pridelovali manjše količine kumare. za katere je na tržišču precejšnje povpraševanje. Predvsem zadruge Tišina, Radenci. Bogojina, Tešanovci, Murska Sobota in Fokovci so organizirale proizvodnjo kumare. V Fokovcih pridelujejo letos ku-marce na 1,5 ha zemlje. Tudi gorčica si počasi utira pot. Letos so znašali posevki te rastline 13 hektarov, hektarski donos pa je bil od 800 do 1200 kilogramov na hektar, s čemer je bil dosežen boljši dohodek kot pri pšenici. Ker se seje gorčica februarja ali marca, pospravi pa že v juliju, je moč zemljišče izkoristiti še za nekatere krmilne rastline, tako da dobimo dvojni pridelek na leto. Letos so kmetijske zadruge plačevale gorčico po 140 dinarjev za kilogram. Glede na to, da bo letos je- seni pričela obratovati pri podjetju Agromerkur v Murski Soboti umetna sušilnica, so kmetijske zadruge in kmetovalci letos pridelali nekaj kodrastega peteršilja, zelene in poroga luka, predvsem pa rdečega korenja, katerega pri- delek cenijo na 150 ton. Za prihodnje loto pa imajo že pripravljeno uvoženo seme za proizvodnjo okrog 300 ton rdečega korenja. Soboški Agromerkur bo pridelal letos tudi manjše količine dlakastega naprsteca, ki ga rabi industrija zdramil. Pri vseh omenjenih povrtninah je moč skleniti pogodbe in si zagotoviti odkupno ceno. Kljub temu, da bo sadje letos še kar dobro obrodilo, doslej kmetijskim zadrugam ni uspelo odkupiti nedozorelih jabolk, ki jih plačujejo od 5 do 6 dinarjev za kilogram, povpraševanje po jabolkah pa je v živilski industriji precejšnje. že letošnjo jesen, ko bo pričela delati umetna sušilnica v Murski Soboti, bodo potrebne čim večje količine povrtnin. Zato računajo, da bi prihodnje leto proizvodnjo še povečali. Ob predvideni izgradnji obrata za predelavo povrtnin v Soboti pa se bo postavilo tudi vprašanje večje ekonomije, ki bi krila morebitne primanjkljaje proizvodnje povrtnin zadružnih ekonomij in kmetovalcev. Ribezovi nasadi na Razkrižju so bili med prvimi v Pomurju BOGOJINA — V zadružnem domu v Bogojini so pred kratkim uredili pisarne krajevnega odbora, poročno dvorano in prostor za ambulanto. V nove prostore se bodo vselili v teh dneh. RAZKRIŽJE — V ponedeljek zvečer so imeli na Razkrižju sestanek krajevnega odbora SZDL, na katerem so govorili o formiranju podružnic in sekcij. Na Razkrižju nameravajo ustanoviti sekcijo za kmetijstvo, šolstvo, idejno in politično vzgojo ter družbeno samoupravljanje. BODONCI — Minulo nedeljo so v šoli v Bodoncih gostovali »Gorenjski fantje«. Udeležba je bila precejšnja. Enako gostovanje je bilo tudi v a-lovcih in Mačkovcih. Mariborski teden na razpotju? O letošnjem Mariborskem tednu sodijo, da ni v skladu z vsebino, ki so jo napovedali. Sama razstava je običajen prikaz proizvodov, predvsem gospodarskih organizacij iz mariborskega okraja in nima ničesar skupnega z naslovom: »Človek — družina — komuna«. Prav ta razstava pa je pokazala, da se bo moral Mariborski teden odločiti za specializirane razstave, ki bodo zanimive tudi za druge predele republike in celotne države. Razstavo pa je lepo dopolnila modna revija, na kateri so sodelovala skoraj vsa jugoslovanska konfekcijska podjetja. Ob številnih izjavah, mnenjih in pripombah je moč soditi, da bo Mariborski teden prihodnje leto spremenil dosedanjo vsebino in se bo specializiral le na določene predmete oziroma bo prikazal zaključeno celoto sodobne proizvodnje. Kljub temu, da je obetal naslov razstave nekoliko več kot je bilo moč videti, je bil tudi letos na Muriborskem tednu zadovoljiv obisk. 62 ha pšenice v kooperaciji V nedeljo so imeli v V. Polani sestanek krajevnega odbora SZDL, na katerem so govorili o pripravah na bližnje zbore volivcev. Tako so razpravljali tudi o planu jesenske setve v pogodbenem sodelovanju ter predlagali nove člane porav- nalnih svetov. Kakor so ugotovili, bodo jeseni zasejali v pogodbenem sodelovanju 62 hektarov pšenice. Na seji pa so tudi predlagali, naj bi volivci pomagali s prostovoljnim delom pri urejanju učiteljskih stanovanj PERSPEKTIVNI DRUŽBENI PLAN BELTINSKE OBČINE Občinski komite Zveze komunistov Beltinci je na zadnji seji razpravljal o najvažnejših smernicah perspektivnega petletnega družbenega plana gospodar, razvoja občine za obdobje 1961—1961. Komite je ugotovil, da bo v tem času investiranih samo iz lokalnih virov o gospodarstvo in družbeni standard okrog pol milijarde dinarjev. Računajo pa tudi na kredite iz splošnega in republiškega investicijskega sklada o znesku od 600 do 800 milijonov dinarjev. Če se bodo ta predvidevanja uresničila, za kar so trdno prepričani, bo investirano v naslednjih petih letih desetkrat več kot o preteklem obdobju. Sklenili so. da bodo osa razpoložljiva sredstva čim bolj koncentrirali, da bi tako dosegli večji učinek. Zato so omenjene investicije usmerili predvsem na izgradnjo tovarne votlega stekla, rekonstrukcijo strojnega pletiljstva, mehanizacijo in razširitev zmogljivosti gradbenega podjetja »Graditelj« in na nadaljnjo krepitev ekonomske in tehnične sposobnosti kmetijskih zadrug in kmetijskega gospodarstva. Od večjih objektov družbenega standarda bo najvažnejša dograditev zdravstvenega doma, ki bo eden najlepših in najsodobnejših v severovzhodni Sloveniji, novogradnja osemletke in izgradnja tridesetih družinskih stanovanj. Do leta 1961 bo v čvrsti kooperaciji z urejenim vaškim kolobarjem na velikih površinah 10 odstotkov obdelovalne zemlje, o obliki kontrahaže, kjer bodo zadruge prispevale kmetovalcem umetna gnojila, semena strojne usluge itd., ne bodo pa prevzele tudi odgovornosti za pridelek, bo nadaljnjih 30% kmetijskih površin. Od vseh teh ukrepov se pričakuje, da se bo družbeni brutoproizvod povečal od dosedanjih 2 milijard na 8 milijard dinarjev letno. Tudi narodni dohodek se bo o naslednjih petih letih povečal za štirikrat. Ta gospodarski napredek bo o enakem razmerju zagotovil tudi porast osebne potrošnje in blaginje prebivalcev občine Beltinci. A. K. Nekaznovani prekrški Naš album prometnih prekrškov pričenjamo s sliko, ki jo na naših cestah vidimo vsak dan. Kamera je zabeležila vzporedno vožnjo dveh kolesarjev. S klepetom sta si krajšala čas, avtomobilu, ki vozi za njima, pa sta ukradla prostor za prehitevanje. Zakaj vzporedna vožnja ni varna, menda ni treba razlagati, saj ve to prav vsak kolesar, pa tudi pogoste prometne nesreče nam ne priporočajo take vožnje. Ta prekršek je še hujši zato, ker se kolesarja približujeta križišču, razen tega pa je njun klepet popolnoma zaglušil ropot zadaj vozečega avtomobila. Menda našim bralcem ne bo težko ugotoviti, da je bila naša slika posneta v Murski Soboti, morda se bo pa celo kdo spoznal na sliki. Ta dva in tudi drugi si bodo zapomnili, da je vzporedna vožnja prepovedana in nevarna. Pogled na razstaviščni prostor Mariborskega tedna (slika levo) POMURSKI VESTNIK, 11. AVG. 1960 5 Športni pregled Olimpijada se naglo bliža in to se pozna na vseh nastopih naših športnikov. Nekateri se še borijo za norme, moštva pa v zadnjem času ostreje trenirajo, da bi dosegla v olimpijskih dneh čim boljšo formo. Nogometaši so pripravili prvo generalko v zaključnih pripravah pred odhodom v Rim. V Beogradu so se srečali z reprezentanco Tunizije, ki pa ni bila težak nasprotnik. V tej tekmi so igrali le kandidati za Olimpijske igre. Rezultat 7:0 je sicer visok, toda naši nogometaši kljub temu še niso pokazali zadovoljive igre. Do olimpijskih iger bo potrebno preliti še mnogo potu, če hočemo spet prinesti domov kakšno olimpijsko kolajno. Tudi plavalci se v zadnjem času pošteno 'trudijo, da bi dosegli olimpijske norme. Doslej imata namreč vizo za Rim le Rogušič in Kocmur. Ostali bodo preizkusili svojo moč še v trboveljskem bazenu, ker velja voda v tem bazenu kot manj težka kakor v ostalih naših bazenih s sladko vodo, zato je tu laže doseči rekorde. Druga nedelja v avgustu pripada gorskim dirkam na Ljubelju. V Tržiču so doslej zabeležili udeležbo desetih držav in tako računajo tudi letos na ljubeljskih vzpetinah na ostre borbe. Nastopil bo tudi rekorder ljubeljske proge Avstrijec Pruckner, ki baje še ni pokazal vseh svojih sposobnosti, poleg njega pa bo nastopil še njegov rojak Prach. V nedeljo, ko bodo utihnili motorji vseh kubikov nad Tržičem, bo ugibanj konec in zmagovalci bodo prejeli Nagrado Ljubelj 1960. Stadion v Maksimiru je bil pretekli teden prizorišče ostrih spopadov med najboljšimi jugoslovanskimi atleti. To je bilo 16. povojno atletsko prvenstvo Jugoslavije, ki je prineslo nekaj novih državnih rekordov. Vse prisotne je presenetilo, da so med prvimi prihajali na cilj atleti, ki jih lansko leto še noben ni poznal Na prvenstvu so atleti dosegli kar 17 novih rekordov prvenstva, dva rekorda pa sta bila izenačena. Slovenski predstavniki so na tekmovanju dosegli zelo lepe rezultate, saj so osvojili sedemnajst prvih mest, devet drugih in osem tretjih, kar je najboljši rezultat med republikami. Čeprav je letošnje atletsko prvenstvo prineslo precej novih rekordov, pa atleti še vedno niso dosegli rezultatov, ki so potrebni za Rim. Prvenstvo je minilo brez večjih presenečeni in so si tekmovalci razdelili mesta tako kot je bilo pričakovati. Te dni se bo v Londonu začelo žensko evropsko prvenstvo v veslanju, na katerem bedo sodelovale tudi naše tekmovalke. Ekipa Argo iz Izole je že odpotovala in bo na prvenstvu nastopila v disciplini četverec s krmarjem. OBVESTILO V ponedeljek se prične v M. Soboti tečaj za rokometne sodnike. Tečaj organizira okrajni rokometni odbor, ki sprejema tudi prijave. Okrajni rokometni odbor Jubilej konjskega kasaškega športa v Ljutomeru Letos praznin je Konjeniški klub v Ljutomeru 85 let obstoja konjskega športa. Vzreja hitrega konja v Ljutomerski občini sega še več let nazaj. Že pradedje naših kmečkih konje rejce v toplokrvnih konj so redili pasmo konj, s katerimi so morali voziti vino iz ljutomerskih goric svojim takrat vladajočim fevdalcem v razne gradove in celo v Benečijo ter so ta vozniški posel uredili mnogo hitreje kot njihovi sosedje, konjerejci iz okolice Ptuja in Središča ob Dravi. Tudi pri slovesnih gostijah so se odlikovali naši hitri konji, da so čimprej pripeljali nevesto in ženina domov. Kasaško oziroma dirkalno društvo so ustanovili v Ljutomeru leta 1875. Med prve, že vse pokojne ustanovitelje štejemo graščaka Avgusta Šenke-la iz Lukavec ter kmete Alojza Ferenca, Filipa Vaupotiča, Franca Nemca in Misleta iz Hrastje-Mota. Med poznejše rejce, ki so že vzgajali potom ce ameriških kasačev, pa družine Mihala Filipiča, Joška Vaupotiča, Alojza Novaka in Petovarja. Prva kasaška dirka je bila na cesti iz Križevec do Ljutomera. Proga je bila dolga 6 km. Takrat so vozili le dvo- Spet uspeh Cankove Cankovčani so v nedeljo spet pomerili svoje moči na nogometnem igrišču. Tokrat so imeli v gosteh moštvo iz Puconec. Kljub temu, da sodnik iz Puconec ni sodil ravno vzorno, so domači dosegli lepo zmago z rezultatom 3:0. Zadetke za domače sta dosegla Kerec in Bogdan dva. Obe ekipi sta se srečali tudi na odbojkarskem igrišču, kjer pa so morali Pucončani prav tako kloniti z rezultatom 3:0. Najboljši na igrišču je bil Kočar. V nedeljo se bosta obe moštvi srečali v povratnem dvoboju v Puconcih. vprege na takazvanih »špani- kih«. Prvi ameriški kasač-plemenjak BROWEN je prišel v Ljutomer že leta 1895. Njegov zarod je pokazal, da so njegovi potomci daleč prekašali v teku ali kasu vse ostale pasme. Prva potomka tega žrebca kobila Minka je postavila na dirkah že takrat hitrostni rekord 1,39 na km. Naši konjerejci so imeli mnogo let zelo težko stališče, ker so nekateri nasprotovali uvedbi ameriškega kasača. Šele po letu 1905 je odpor proti Amerikancu začel pojemati, ker so posebno vojaške oblasti priznale, da je kasač kot pasma za vojaške namene enakovreden drugim toplokrvnim konjem. V tej dobi so ustanovili v Lju- Pušča ni uspela V nedeljo je odigralo nogometno moštvo Pušče prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v Mariborsko nogometno podzvezo. Kljub domačemu terenu je bil »Partizan« iz Rač premočen nasprotnik za Puščo in je zmagal z rezultatom 3:1. Nobenega upanja ni, da bi Pušča v povratnem srečanju v Račah zmagala s 3:0, kar bi ji šele omogočilo sodelovanje v višjem razredu. Tako lahko že zdaj trdimo, da bo Pušča tudi prihodnjo sezono igrala med klubi Pomurske nogometne podzveze tomeru prvo zadrugo za rejo dirkačev in pozneje zadrugo za vzrejo žrebet v Križevcih, ki je imela svoje nove hleve in pašnike na Cvenu pni Ljutomeru. Ti zadrugi sta na pobudo kasaškega društva kupili par čistokrvnih kasaških kobil. Še do danes se je ohranilo potomstvo teh kobil. Naraščaj teh je šel po ljutomerski okolici, po Sloveniji, po drugih republikah naše države in celo v inozemstvo, tako, da je ljutomerska občina prava zibelka kasaške konjereje in kmečkega konjskega športa. V prejšnji Jugoslaviji se je z vso marljivostjo zavzel pok. Hinko Drvenik iz Ljutomera, velik ljubitelj konj, za kasaške konje in priredil 1. 1919 prve konjske dirke v novi državi in je bila to narodna manifestacija, kosoprvič svobodno plapolale slovenske zastave nad dirkališčem na Cvenu. L. 1929 je takratna oblast kupila 3 prvovrstne ameriške kasače-plemenjake in tako po prvi svetovni vojni zopet postavila kasaško konjerejo na noge. Konjeniški klub v Ljutomeru pni reja vsako leto za boljšo vzrejo in lepši konjski eksterier 2 do 3 konjske dirke. Za 85-letnico, ki jo bo praznoval 21. avgusta letos, pa pripravlja velike dirke z jugoslovanskem kasaškim derbijem. V. P. Pred velikimi motornimi dirkami V perspektivnem načrtu: gradnja poslovnih prostorov, garaž in pralnice — Pomurje bo dobilo tudi prvo spedway stezo — Povečana skrb za vzgojo motoristov in vozačev — Na velikih motornih dirkah, ki bodo v Murski Soboti v nedeljo, 21. avgusta, se obeta množična udeležba ekip iz vseh slovenskih mest in estra konkurenca. Delovanje soboškega Avtomoto društva je v zadnjem času močno pridobilo na uspešnosti in poletu. Predvsem opažamo večjo skrb za. strokovno vzgojo članstva, zlasti vozačev motornih vozil. Društvo je letos precej povečalo vozni park, s čimer si je ustvarilo tudi solidne pogoje za uspešno strokovno-vzgojno delo. Letos je priredilo že tri tečaje za strokovno usposabljanje obveznikov pred vojaške vzgoje in drugih kandidatov za vozače motornih vozil, lani pa je organiziralo tak tečaj tudi za oficirje in podoficirje JLA. Društvo je odstopilo domači MDB, ki dela na trasi severne magistrale, novi moped in s tem omogočilo izvedbo ustreznega tečaja za brigadirje. Za razvoj motorističnega športa, za katerega je v Soboti in v Pomurju sploh vedno večje zanimanje, pa mnogo obetajo tudi društveni načrti, v katerih zavzemata brez dvoma prvo mesto gradnja poslovnih prostorov, garaž in pralnice, v perspektivi pa tudi spedwey steze, ki jo nameravajo urediti, brž ko bodo za to podani osnovni pogoji. Člani društva se vedno bolj uveljavljajo v tem športu tudi kot tekmovalci. Na letošnjih dirkah v Velenju in Škofji Loki sta uspešno sodelovala dva tekmovalca: mladi, šele komaj odkrit, a mnogo obetajoč Berden na Puchu in športni javnosti že znani Černjavič na 175 ccm motorni znamke Ducati. Zato si lahko mnogo obetamo tudi od velikih krožnih motornih dirk. ki jih bodo pri-redlili v nedeljo, 21. avgusta z začetkom ob 10. uri dopoldne v Murski Soboti. Društvo kot prireditelj pričakuje množično udeležbo vodilnih ekip iz vse Slovenije. To pa obeta v vseh kategorijah motorjev ostro konkurenco, kjer bodo tokrat odločali, kot predvidevajo, tudi domači vozači. VINOGRAD, sadovnjak in gozd v skupni izmeri 72 a na Razkriškem bregu zaradi starosti prodam na licitaciji dne 21. avg. 1960 ob 14. uri. Interesenti naj se javijo pri Tomažu Beloviču, Šafarsko, pošta Ljutomer. M-880 POSLOPJE Iz opeke, ki se more preurediti v stanovanje, s primernim delom dvorišča, ugodno prodam. Lendava, Partizanska ul. št. 56. M-874 VISOKOPRITLIČNO HIŠO, solidno zidana, takoj vseljiva, ob avtobusni postaji v lepem kraju Slovenskih goric (v kraju je tudi zdravnik), ugodno prodam. Nedič, Razlagova 25, Maribor. M-879 POHIŠTVO v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-877 KMETIJSKI VOZ skoraj nov, srednje težki, s sanskimi lestvami, za vsako vožnjo sposoben, in srednje veliko posestvo vseh kultur, prodam. informacije daje: Stefan Kuhar, krojač, Petanjci, p. Tišina. M-876 Petek, 12. avgusta — Klara Sobota, 13. avgusta — Lijana Nedelja, 14. avgusta — Demetrij Pomedeljek, 15. avgusta — Marija Torek, 16. avgusta — Rok Sreda, ,17. avgusta — Radivoj Četrtek, 18. avgusta — Helena DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V M. SOBOTI OD 1. DO 6. AVGUSTA 1960 Rozalija Bohar — drugič, iz Vadarec, Leopold Baranja — sedmič, iz G. Črnec, Marija Bagaroš — petič, in Apolonija Bukvič — šestič, obe 'iz Tropovec, Marija Hanžel — tretjič, iz Ljutomera, Jožef Celec iz Radovec, Terezija Janot iz M. Sobote, Justina Volf, Anton Gjergjek, Marija Gjergjek, Gizela Horvat, Terezija Sadi, Avguština Dervarič, Frančiška Dervarič, Angola Vlaj, vsi iz Vadarec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota MURSKA SOBOTA — od 12.-14. av- gusta ameriški barvni cinemascop film: »Trojanska Helena«; od 15. do 16. avgusta sovjetski film: »Kržarka Varjag«; od 17.—18. avgusta italijansko-španski film: »Grof Max«. LENDAVA — od 12. do 14. avgusta ameriški film: »Tekačic; od 16. do 17. avg. švedski film: »Nasmeh poletne noči«. LJUTOMER — od 13.—14. avg, ameriški barvni cinemascop film: »Obračun na Atlantiku«; od 17. do 18. avgusta ameriški film: »Pesek Ivo Jima«. SLATINA RADENCI — od 14.-15. avgusta ameriški barvni cinemascotp film: »Princ igralcev«; samo 18. avgusta francoski film: »Ulica KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 13.-14. avg. ameriški barvni film: »Sedem nevest za sedem bratov«; samo 17. avgusta poljski film: »Pepel in diamant«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 13. do 14. avg. francoski film: »Oče, mama, moja žena in jaz«. BELTINCI — od 13.—14. avg. ameriški film: »Kleopatra«. VELIKA POLANA — Samo 14. avg. jugoslovansko-francoski film: »Mihael Strogov«. ČEPINCI — Sarmo 14. avg. jugoslovanski film: »V soboto zvečer«. Nova rokometna liga? Pred nedavnim je Okrajni rokometni odbor v Murski Soboti prejel od »Partizana« iz Slovenj Gradca dopis o ustanovitvi posebne rokometne lige. Predlog je zares zanimiv in se okrog njega sučejo številni pogovori. V tej ligi naj bi tekmovali klubi iz mariborskega, celjskega in murskosoboškega okraja. V ligi bi sodelovalo osem moštev, s tekmovanjem pa bi pričeli že jeseni. Ob koncu prvenstva bi se naj igrale kvalifikacije za vstop kajti zadnji dne moštvi bi izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Na kvalifikacije bi poslal vsak okraj po eno moštvo (skupaj torej tri moštva), dve bi se pa kvalificirale v ligo. Sporazumno z Rokometno zvezo Slovenije bi se dalo urediti, da bi prvak te lige avtomatično vstopil v republiško ligo. Ta predlog je posebno ugoden za pomurske rokometaše, ki bi na ta način imeli svojega predstavnika v precej močni ligi, kar bi močno dvignilo kvaliteto rokometa pri nas. Kakšen odmev bo našel ta predlog med ljubitelji rokometa. je še vprašanje, vsekakor pa bi bila ta liga velika pridobiten za Pomurje. Okrajni rokometni odbor namerava 13. avgusta prirediti izlet rokometašev k brigadirjem v Lenartu, kjer naj bi odigrali rokometno tekmo. B. S. TVD ,,PARTIZAN“ RAKIČAN in NK ,,GRAFIČAR“ bosta priredila 14. avgusta 1960 ob 13. uri v rakičanskem parku tradicionalni »PLES POD GABRI« Jedila in pristna štajerska vina pripravljena! BOGAT SREČOLOV! Igra kvartet »Pohorski fantje«! Vabljeni! RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 14. do 21. avgusta Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra - Aleksander M.: Dečki z Rdeče obale; 9,05 Z vedro glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši ... - F. Štrekelj-Krepki: Za golo življenje; 10.30 Zbori in samospevi Jurija Flajšmana; 10.45 Radi bi vas zabavali; 11.30 Zvone Kržišnik: Nočna vožnja od Dubrovnika v Split (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo itn pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30 J. Gregorc: Melodije srca (odlomki iz operete); 15.43 Melodije za vas; 16.45 Skladbe Borisa Franka igrajo Zadovoljni Kranjci — 17.00 Stodvajset minut športa in glasbe; 20.00 Glasbeni variete; 21.00 portna poročila; 21.10 Ralph Waughan Wiliams: Londonska simfonija; 22.13 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl prod polnočjo; 23.50 Prijeten počitek! Ponedeljek 8.05 V ritmu tanga; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thornborn Egner: Roparji iz Kar-deinoun.ma; 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije; 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov); 11.00 Dvospevi iz Beethovnovega Fidelia; 11.15 Naš podlistek — M. Maltz: Doktor Pygmalion — I.; 11.35 Skladbe za harfo igrala Jelica Portot-Portegran-di in Jože Pikel; 12.00 Opoldne z Vaškim kvintetom: 12.15 Kmetijski nasveti — ing. M rko Šušteršič: Se o prehran; divjadi; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pesmi in plesi raznih narodov: 14.00 Glasbene razglednice: 14.30 Prireditve dneva; 14.35 P. I. Čajkovski: Mozartiana, orke- stralna suita; 13.40 Dalmatinske in hrvatske pesmi; 16.00 Naši popotniki na tujem — dr. Henrik Neubauer: Leningrad in njegove znamenitosti; 16.20 Igra violinist Rok Klopčič; 16.40 Parada plošč; 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Trikrat deset; 20.30 L. M. Škerjanc: Sonetni venec; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Nočni akordi; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Jutranjki spored solistične glasbe; 8.30 Od valčka do cha-cha-aha; 9.00 Pojo Planinski oktet iz Maribora; 9.20 Cesar Franck: Simfonija v d-molu: 10.10 Glasba z Elizejskih poljan; 11.05 V ritmu Latinsko Ameriko; 11.30 Oddaja za otroke — a) Naš novinar na poti okoli sveta, b) Otroci pojo; 12.00 Iz folklorne skicirke Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Zakaj izkopavamo krompir za seme čimprej? 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani »voki z Dravskega polja; 15.50 Naši pevci v raznih operah; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 V duru in molu; 16.00 Listi iz domače književnosti — Stevan Raičkovič Pesmi: 16.20 Orkester Londonske filharmonije — W. A. Mozart: Simfonija št. 5 v C-du.ru —N. Rimski-Korsako v: Car Saltan; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje: 20.00 Poje zbur primorskih študentov »Vinko Vodopivec« — Dirigent Antun Nanut; 20.30 Radijska igra — Gothard Rasmusson: Stotnik je bil temeljit; 21.38 Ivo Petrič: Divertimento; 21.48 Majhni zabavni ansambli; 22.15 Popevka se vrstijo; 22.40 Jazz!; 23.10 Nočni komorni koncert del Roberta in Cla-re Schumann. Sreda 8.05 Črnske duhovne pesmi; 8 20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thornbom Egner: Roparji iz Kardemomma; 8.35 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov); 10.10 Felix Mendelssohn: Simfonija št. 4 v A-duru »Italijanska«; 10.42 Johann Sebastian Bach: Brandonbunški koncert št. 4 v G-duru; 11.00 Zvočna panogama; 11.30 Odlom- ki iz opere Majska noč skladatelja N. Rimskega-Korsakova: 12.00 Josip Ipavec-Filip Bernard: Možiček, baletna suita; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marta Gosar: Priprava zemlje za cbmovo sadovnjakov v sadjarski skupnosti; 12.25 Mehiški napevi; 12.40 Otroci pozdravljajo: 13.30 Nekaj domačih napevov; 13.50 Nekaj popularnih melodij iz orkestralne glasbe; 14.30 Prireditve dneva: 14.35 Zabavni potpuri — 15.40 Italijanske popevke 16.00 Novost na knjižni polici — J. Bedier: Roman o Tristanu in Izoldi; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut i'z. naše beležnice: 17.20 parada plošč: 18.00 Kulturna kronika.; 18.20 Mali koncert; 18.45 Radijska univerza — Srjepan Han: Humanizacija delovnih odnosov; 20.00 Antonu Dvorak: Rusalka: 22.15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.10 Igramo za vas; 23.50 Prijeten počitek! 8.05 Leo Delibes: Silvija, baletna suita; 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 9.00 Izbrali smo za vas; 9.40 Zbor in ansambel Joža Vlahovič iz Zagreba 10.10 Od melodije do melodije: 11.50 Oddaja za cicibane a) Janez Švajncer: Trije fazančkli, b) Glasbena slikanica za cicibane; 12.00 Poje Ženski vokalni kvartet: 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Hrček: Važnost odbire vinske trte: 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Popularne skladbe; 13.50 Vedri zvoki; 14.50 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Iz svetovne književnosti — George Stein: Dos amigos; 16 20 Kopalcem v zabavo: 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.00 Iz oper, ki jih malo poznamo; 18.30 Šport in športniki; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Novi prevodi iz Lanmontoiva (literarna oddaja); 21.50 Iz Schubertove skicirke; 22.15 Znani pevci zabavne glasbe; 22.40 Moderna plesna glasba; 23.10 Nočni koncert. Petek 8.05 Trije orkestralni oporni odlomki; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thirnborn Egner: Roparji iz Kardemomma; 8 55 Iz filmov in glasbenih revij: 9.00 Glasbeni variete (ponovitev): 10.10 Preludiji za klavir; 10.40 Od popevke do popevke; 11.00 Kvintet Potepuhi; 11.15 Naš podlistek — M. Maltz: Dr. Pymalion — II.: 11.35 Stanko Premrl: Simfmrvetta: 12.00 Dobra volja je najbolja — Spored pesmi za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanring: krmni ozimni dosevki; 12.25 Plesni zvoki z orke- strom Michael Jaky; 12.40 Domači napev.; izpod zelenega Pohorja: 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Arije iz Puccinijevih oper; 15.40 Zbor RTV Zagreb; 16.00 Humoreska tega tedna — Gilica Jakopin: Mi imamo vse; 16.20 Parada pilošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 18.00 Ciganski naperi; 18.15 Lovski kvintet godbe LM; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester Roberto: 20.15 Tedenski zunanjepolitični preeded; 20.50 Balet skozi stoletja — VIII. oddaja — Reimhold Gliere: Rdeči mak; 21.15 Oddaja o monju in pomorščakih; 22.15 Od oouiba do big banda; 23.10 Deset minut z orkestrom Edia Barolaya; 25.20 Pojte z nami! (posebna oddaja radia BBC); 23.50 Prijeten počitek! Sobota 8.05 Dunajski valčki; 8.20 Pionir- ski tednik; 9.00 Zbor France Prešeren -jz Kranja; 9.20 S sprejemnikom na dopust! 10.10 Od tu in tam; 11.30 Družina in dom; 11.40 Vesela godala; 12.00 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Pavla Janež: S kmetijskih posestev ljubljanskega okraja: 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Domači zvoki; 13.50 Od arije do arije; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Natko Devčič: Istrska suita; 16.00 Na platnu smo v deli; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Parada plošč; 18.00 Poje Ljubljanski komorni zbor; 18.20 Pozdrav z gora,; 18.45 Okno v svet; 20.00 »Od Ribnice do Rakitnice« . . . (narodne in domače viže); 20.25 Sobotni mozaika) Revija jugoslovanskih in italijanskih pevcev zabavne glasbe, b) Pločevinasti ansambel v ljubljanskem studiu, c) V ritmu današnjih dni, 22.15 Oddaja za naše izseljence; 2310 Zaplešimo še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Radio M. Sobota prenaša dnevnega spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23. ure. POMURSKI VESTNIK. 11. AVG. 1960 6 Delavski svet Tovarne perila in pletenin „MURA” v Murski Soboti razpisuje dve štipendiji : 1. štipendijo za študij na medicinski fakulteti; 1. štipendijo na višji stomatološki šoli v Mariboru. Interesenti naj vložijo prošnje na upravo podjetja 31. avgusta 1960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ČZP »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ADMINISTRATORKE V TAJNIŠTVU PODJETJA 2. REFERENTA V ODDELKU ZA SPLOŠNO IN KADROVSKO SOCIALNO SLUŽBO 3. ADMINISTRATORJ A - KORESPONDENTA V GOSPODARSKO-KOMERCIALNEM SEKTORJU 4. TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA V TEHNIČNO-PROIZVODNEM SEKTORJU 5. OBRATNEGA KNJIGOVODJE Pogoji pod: 1. končana administrativna šola, obvladanje strojepisja in stenografije; 2. končana administrativna šola ali nižja srednja šola z daljšo prakso v administrativni službi; 3. končana ekonomska srednja ali nižja srednja šola s prakso v gospodarski organizaciji; 4. končana ekonomska srednja šola ali nižja srednja šola s prakso v gospodarski organizaciji; 5. končana ekonomska srednja šola s prakso v gospodarskem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite upravi podjetja najpozneje do 15. avgusta 1960. Mlinsko podjetje Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE — honorarno 2. VAJENCA PEKARSKE STROKE Pogoji: Pod točko 1. ustrezna šolska izobrazba z nekaj let prakse, osebni prejemki po dogovoru, nastop takoj. Pod točko 2. uspešno končana osemletka, osebni prejemki po Uredbi o nagradah vajencev in tarifnem pravilniku podjetja, nastop takoj. Prošnje je treba poslati na upravo podjetja do 17. avgusla t.l. 0-893 Kmetijska zadruga RACE pri Mariboru sprejme v službo dva moška: KONJARJA in krmilca mlade živine Samsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po učinku dela. ČESTITKA Stefanu Kranjcu in Mediki Kolmanič, želi na njuni novi življenjski poti vse najboljše sestra Marija in ostali domači. DEKLE ZA KMEČKA DELA sprejmem takoj. Franc Mežan, Zagorje 25, Bled. PREKLIC Podpisana Marija Gabor iz Odranec št. 185 preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih razširila o Ani Dominko, Odranci št. 182. Prepričala pa sem se, da so bile govorice neresnične. Obenem pa se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marija Gabor. Zadružno vinarstvo Brda Dobrova pri Novi Gorici sprejme takoj na sezonsko delo ali v stalno službo 30 delavcev na kmetijska dela in na dela v gradbeništvu. Vsa dela se obračunavajo na akord, stanovanje v skupnih ležiščih zagotovljena. Potne stroške povrnemo. Podružnica Narodne banke v Murski Soboti razpisuje 1. DELOVNO MESTO ŠTEVCA; 2. VEČ DELOVNIH MEST ZA BANČNE USLUŽBENCE V DRUŽBENEM KNJIGOVODSTVU. Pogoji; Pod točko 1. nižja srednja šola Pod točko 2. popolna srednja šola Interesenti naj pošljejo prošnje za sprejem do 25. avgusta upravi podružnice Narodne banke v Murski Soboti. 0-892 GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« IZOLA sprejme večje število visokokvalificiranih, kvalificiranih, polkvalificiranih ZIDARJEV in nekvalificiranih DELAVCEV za gradbišča v Kopru, Izoli in v Piranu. Pogoji ugodni. Delavce sprejemamo do konca avgusta. KMETIJSKO POSESTVO v izmeri 2 ha v Drakovcih št. 21 pri Mali Nedelji, prodam. Ponudbe sprejema Ivo Vauda, Maribor-Studenci, Sokolska 20. M-895 VINOGRAD in gozd v izmeri 1 oral in malo rabljen voz, dobro ohranjen, na Razkritju, ugodno prodam. Katarina Hedžet, Safarsko 56, p. Ljutomer. M-881 DRVARNICO v izmeri 6 x 4 m, obito z deskami, z opeko krito, ostrešje spodobno za hišo, ugodno prodam. Kupci naj se zglasijo v gostilni »Dunaj« Kapela, p. Sl. Radenci. M-875 UPRAVNI ODBOR Trgovskega podjetja »Center« Lendava razpisuje delovno mesto: POSLOVODJE v Prodajalni »Jelka« v Kobilju. Pogoji.: visokokvalificiran delavec v trgovini ali kvalificirani delavec v trgovini s 7-letno prakso. Nastop službe s 1. septembrom 1960. Prošnje je treba vložiti, najkasneje do 20. t. m. na upravni odbor podjetja. ZIDNO OPEKO — votlake cca 500 kom. prodam. Dervarič, Gregorčičeva 37, M. Sobota. M-896 UČENKO za fotografsko stroko sprejmem takoj. Fotograf Bračko, Slatina Radenci. M-882 NA CESTI od Murske Sobote do Ljutomera sem izgubil avtomobilsko stranico (rdeče pobarvano iz pločevine). Poštenega najditelja prosim, da jo odda v Gasilskem domu, Murska Sobota. M-883 KUPIM stabilni motor znam. »Dutz« 6—8 KS, benzinski Ponudbe poslati na naslov: Miha Colner, Novo mesto, Trdinova 14. M-S90 POTREBUJEM 25.000 din enoletnega posojila. Plačam 15 odst. obresti. Ponudbo na upravo lista. M-894 AVTOREMONT GORNJA RADGONA VOZNI RED ZA MEDKRAJEVNO AVTOBUSNO PROGO SLATINA RADENCI — RADGONA MURSKA SOBOTA — ČRNCI Vozni red velja od 1. septembra 1960 do preklica. Avtobus vozi samo ob delavnikih, in to v času šolskega pouka, od 1. septembra do 30. junija. OB OBČINSKEM PRAZNIKU G. RADGONE Č E ST IT A JO ! Najboljša svetovno priznana sortna vina vseh vrst proizvaja VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO Gornja Radgona Vsa v gradbeno stroko spadajoča dela opravlja solidno in poceni GRADBENO PODJETJE GORNJA RADGONA Vedno svež kruli in pecivo Vam nudi PARNA PEKARNA Gornja Radgona Cenjenim potrošnikom nudimo vse vrste industrijskega in drugega blaga v svojih poslovalnicah po konkurenčnih cenah Trgovsko podjetje ,.DOM“ Gornja Radgona Zdravje je prvo, zato uživajte zdravilno RADENSKO SLATINO Zdravilišče Slatina Radenci Ob občinskem prazniku Gornje Radgone čestita kolektiv VODNE SKUPNOSTI Sekcija za Muro Kakovostne opečne izdelke raznih vrst izdeluje Gornjeradgonska opekarna Gornja Radgona S svojimi mesnimi izdelki se priporoča kolektiv MESOIZDELKI GORNJA RADGONA VSAK DAN SVEŽE MESO! Potrošniki! Solidno boste postreženi pri TRGOVSKEM PODJETJU „ SLOGA” Gornja Radgona Lesno industrijsko podjetje MARIBOR, združena podjetja : LIP Maribor z obrati „OPREMA", tovarna furnirnega pohištva, tovarna pohištva -kuhinj Maribor, čestitajo ob občinskem prazniku občine Gornja Radgona Kupujte naše izdelke! ELRAD Gornja Radgona POMURSKI VESTNIK, 11. AVG. 1960 7 IRANSKO MESTO V SRCE AFRIKE Uranska ruda pri Šinkolobve v Gornji Katangi je omogočila proizvodnjo prvih ameriških atomskih bomb. Prvi tovori uranove rude iz tega kraja so prispeli v ZDA v začetku l.1941. S pomočjo te rude so začeli ameriški strokovnjaki proizvajati uran 235 in plutonij 239. Opreznost je bila velika. Šlo je tako daleč, da je moralo izginiti tudi ime mesta Šinkolobve, ki ga Belgijci na kratko imenujejo »Šinko«. Prav v tistem času so v ZDA natisnili zemljevid Konga in s teh zemljevidov je bil Sinkolobve črtan. Rezerve uranove rude v Šinkolobvi so tolikšne, da so jih nekaj časa smatrali za neizčrpne. Pomembno je tudi to, da obstoji okrog 30 različnih uranovih spojin, od katerih ni mogoče nekaterih najti nikjer na svetu. Do letos so imeli Belgijci z ZDA pogodbo, po kateri so morati dajati 75% ura- NJIVE, IMENOVANE »PRAVDARSKE« Na vrhniškem polju, nedaleč od Knina, nosi nekaj parcel zelo dobre in plodne zemlje naziv »Pravdarske«. Zaradi teh njiv so se Vrhničani pogosto pravdali, tožili, kregali in se izpostavljali stroškom in so po tem njive tudi dobile svoj naziv. Pravijo, da so te njive danes tako majhne in razdrobljene z delitvami, da znaša širina njive samo 1 m, ponekod pa še manj. Dalije njihova nadalnja delitev ni več mogoča ne v zemljiških knjigah ne v katastrskih mapah. nove rude Ameriki. Letos pa so nastopili v tem delu afriškega kontinenta razburljivi dogodki. Katanga, velika okrog pol milijona kvadratnih kilometrov, ima več kot 1,500.000 črncev in okrog 35.000 Belgijcev. V glavnem mestu Elisabethville živi 170.000 črncev in 13.000 Belgijcev. Rudarsko mesto Šinkolobve ima blizu 20.000 prebivalcev in leži severozahodno od glavnega mesta. Belili ljudi ni v Šinkolobvi niti tisoč. To so Belgijci, ki so zaposlena kot uradniki in nadzorniki. Vsa fizična dela opravljajo črnci. Pogodbe podpisujejo na sedem let in to z odtisom palica. Mesto Šinkolobve je še danes zavito v tančico skrivnosti. Nikdar niso bili objavljena podatki o količini proizvodnje uranove rude. Državniki, gospodarstveniki in vojaški krogi mnogih držav želijo, da bi si pridobili vpliv v Ka-tangi in se polastili rudnih bogastev, še posebej pa »uranskega mesta« Šinkolobve, ki ga mi na belgijskih zemljevidih. Za ceno nihče ne vpraša. POŠTNI ROBOTI Uprava pošte v Detroitu je bila pomožna, ker je imela na raznih krajih mosta svoje »govorne avtomate«, ki so mimoidočim prodajali poštne znamke. Toda kmalu je začel ta robot grešiti. Namesto da bi pravilno vračal drobiž in da bi se s pomočjo magnetofonskega traku zahvalil strankam, se je začel sam s seboj razgovarjati v nerazumljivem jeziku in »razsipavati denar«. Inženirjem ni uspelo odstraniti napake, zato je odstranila uprava pošte svoje robote in jih umaknila iz prometa . . . STO MILIJONOV LETNO ZA PREHRANO PSOV Podatki veterinarske službe govorijo, da je v občini Lazarevac okrog 7000 psov. V matičnih knjigah je vpisanih 4200 psov, kar pomeni, da ima okoraj vsako gospodinjstvo po enega pse. Kakor so izračunali nekateri Lazarevčani, stane njihova prehrana letno okrog 100 milijonov dinarjev. MOŠKI PARFUM V Panku se je pojavil v ustreznih trgovinah novi moški parfum, ki ima vonj po sveže natisnjenih bankovcih in nosi ime »odeur dangent«. V reklami, ki jo dobi kupec hkrati s parfumom, piše: »Kdor uporablja ta parfum, širi vonj, ki ga sicer občutimo samo, pri velikih kapitalistih«. BABICA S ŠTEVILNIM POTOMSTVOM V Grahovcu, nedaleč od Splita, živi verjetno najstarejša ženska pod Biokovim. To je vdova Ana Sarič. Rojena je 1. 1837, letošnjo jesen pa bo slavila svoj 123. rojstni dan. Starka je rodila v zakonu z možem, ki je umrl pred 45 leti, 16 otrok, mod katerimi je danes še 7 živih. Potomstvo pa se je med časom pomnožilo in banica ima danes 17 živih vnukov, 50 pravnukov in preko 100 prapravvnukov. SODČEK RUMA Za on sodček ruma je plačal neki Kanadčan več kot diva milijona dinarjev. Kot vojak je našel na zahodni fronti v prvi svetovni vojni sodček ruma in ga zakopal pod živo mejo nekoga pokopališča. Kasneje ni imel priložnosti, da bi sodček izkopal, nakar se je vrnil v Kanado. Sele po 44 letih je najel majhno ladjo, s katero je prišel v Francijo, našel sodček in se z njim vrnil v Kanado. Potni stroški, carina in davek so znašali skupno 2,135.000 dinarjev. Vendar je najditelj sodčka izjavil nekemu kanadskemu novinarju, da mu ni žal denarja, ker je rum zares odličen . . . »TONIJEVE« AVANTURE Dame« je »Toni« lep, odrastel jelen. Pred štirimi leti, ko mu je bilo vsega nekaj dna, ga je našel zapuščenega v gozdu Miloš Petrovič it Koprivnice. Petrovič ga je odnesel domov, kjer je »Toni dorasel ob »cuclju« in od takrat je jelen njegov »zvesti« prijatelj in stalni spremljevalec. Medtem pa je »Toni« dorastel in »občutil moč« ter nekega jesenskega dne izginil. Petrovič se je skoraj že sprijaznili z njegovo odsotnostjo, ko se je »Toni« nenadoma vrnil v lovsko hišo svojega varuha. Od takrat odide »Tomi« vsako leto v oktobrskih dneh v gozd »za avanturami«. Tam ostane mesec, dva, kolikor traja parjenje, nato pa se spet vrne k Petroviču. NEZADOVOLJNI ZUPAN Na lahkoatletskem tekmovanju nekje v Zahodni Nemčiji je nenadoma skočil župan Albert Müller s svojega častnega mesta v areno, zagrabil kroglo in jo vrgel 11,56 m — najda-flje tega dne. Za ta korak se je odločal, kor ni bij zadovoljen z rezultati atletov, udeležencev tekmovanja. NEOBIČAJNO IZROČILO Pri adaptaciji zgradbe v Sisku »o našli delavci vgrajeno v zidu, pod mestom, kjer je bil poštni nabiralnik, službeno kuverto s spominskimi spisi, na katerih so z imeni navedeni visi uslužbenci pošte in njihovi nazivi iz let 1899, 1908 in 1927. Na vsaki spomenici je napisano neobičajno izročilo bodočim generacijam poštarjev, ki bodo delale na pošti v Sisku: »Potomci, spoštujte preteklost.« Najdene spomenice bo odslej hranil Mestni muzej v Sisku. KAZNOVANA GOREČNOST Neki 19-letni Američan, ki je dobil mesto kurirja v Palači pravice, v San Frančišku, je prišel prvega dne navdušen tako rano na delo, da ga je nočni čuvaj smatral za vlomilca, ga zvezal kot paket in tako predal policiji. Ta doživljaj je tako pretresel mladega kurirja, da je takoj zapustil svojo novo službo. POVRATEK JUGOSLOVANSKE HIMALAJSKE EKSPEDICIJE Minuli teden se je' vrnila v Ljubljano prva jugoslovanska ekspedicija, ki je 1. julija letos osvojila himalajska vrhova Trisul II in Trisul III. Celotna pot članov ekspedicije je znašala 138 dni in 22.600 km. Do Reke se je ekspedicija pripeljala z ladjo »Uljanik«. Član ekspedicije Aleš Kunaver, akademski kipar, je posnel mod potjo okrog 2000 m filma v črno beli tehniki in v barvah za televizijo iz Planinsko zvezo Jugoslavije. LETALO UBILO KOPALCA V Skopju se je pripetila nenavadna letalska nesreča. Enomotorno letalo, ki je v propagandne namene letelo nad skopskim sejmom, se je nenadoma zrušilo v Vardar in ubilo kopalca. Prava sreča je, da ni bilo več ponesrečen.h, saj se je v kraju, ki mu pravijo »Vojna plaža«, sončilo več tisoč kopalcev, a tudi v reki je bilo polno ljudi. Ko je letalo začelo padati, se je zrušilo naravnost na neko dekletce, ki je bilo v vodi. Otrok je zakričal, njen oče pa je brez pomisleka pritekeč, da bi jo rešil. V tej dramatični borbi za otroka, ki jo je nemočno opazovalo več tisoč kopalcev, je oče izgubil življenje. Hčerko, ki je ostala pod krilom letala, so rešili. Hudo poškodovani pilot Vukobratovič je v bolnišnici umrl. Vzrok te nesreče še ni znan. Očividci sodijo, da se je motor letala pokvarili nenadoma nad sejmiščem in da je .pilot videl edina izhod v tem, da se spusti na reko. Ko je letalo treščilo v vodo, se je motor odtrgal in padel kakih 25 m od kraja nesreče. BBC IN LENUHI Britanska radijska družba BBC je iskala s pomočjo oglasa v časnikih »najbolj lenega prebivalca Anglije«, ki bi sodeloval v neki radijski oddaji. Javila so se samo »simulanti«, ker so zares leni Angleži bili preleni, da bi prebrali časnik . . . »POZABLJIVI« ŽENIN Ko je mlada frizerka iz mesta Va-rese v Italiji zaman čakala pri matičarju na svojega ženina in ko je izgubila potrpljenje, je poklicala policijo. Tam so ji rekli, naj se pomiri in pojde domov. Ženin se je v zadnjem trenutku spomnil, da je že pet let oženjen . . . MORSKI GALEBI NA OBALAH SAVE Prebivalci Litije imajo od časa do časa priložnost, da vidijo na obalah Save jate morskih galebov. Zadnji tak primer so zabeležili sredi julija, ko je rano zjutraj blizu mesta vzletela jata 14 velikih galebov. Ta fenomen omenjajo v zvezi z nevihtami, ki besnijo na morju. Ni pa pojasnjeno, zakaj prihajajo galebi redno celo do Litije in to zmeraj na eno in isto mesto. Zanimivo pa je, da so njihovi obiski zmeraj siguren predznak deževnih dni. DRAGO PLAČANA POJEDINA Neki kmet iz Gornjega Ribnika pri Trsteniku jo pred dnevi rano zjutraj, odšel v kokošnjak, da bi nahranil svoje piščance. Našel jih je mrtve. Takoj mu je bilo jasno, da je bili pokolj delo dihurjev. Vzel je debelo palico in odšel na lov za škodljivci. Kmalu je našel pod nekim kamnom blizu kokošnjaka vso družino dihurjev. Čim so opazile človeka, so se živali razbežale, vendar je jeznemu kmetu uspelo v petih minutah pohitri vse do zadnje. KRI KOT PLAČILNO SREDSTVO Skupina vojakov Bundeswehra 'iz Hamburga je izgubila na manevrih vojaški brzojavni aparat. Morala ga Je plačati. Poročnik je odšel 8 svojim vodom v neko bolnišnico, kjer so vsi dali kri. Z denarjem, ki so ga za to dobili, so plačali izgubljeni aparat. VUKOVARSKI TROJČKI Ko je februarja 1958 rodila v porodnišnici vukovarske splošne bolnišnice tridesetletna Milica Okanovič moške trojčke, je le malokdo verjel, da bodo vsi trije »moški« shodili. To se je vendarle zgodilo. Po zaslugi skrbne nege v bolnišnici ponoči in podnevi so trojčki prebrodili krizo, kasneje pa so se razvidi v tri ljubke in zelo podnbne malčke. Zdravko, Slavko in Željko živijo še danes v vasi Negoslavci, nedaleč od Vukovara. Dopolnili so že dve leti in pol. Otroke podpirajo Rdeči križ in kmetje, ker so njihovi starši revni. Kot marsikje drugod, tako skušajo delavci Vodne skupnosti ukrotiti tok Mure tudi na Gornji Bistrici V dramatični borbi dvakrat premagana smrt Minuli teden je nekega jutra radio Beograd pozvali prostovoljne dajalce krvi. Zavodu za transfuzijo se je prijavilo 47 dajalcev. Železniška bolnišnica je namah dobila 9 steklenic krvi splošne skupine za Stanislavo Breškovič. Šestindvajsetletno Stanislavo, absolventko ekonomije iz Beograda, je pripeljat prejšnjega dne dopoldne na ginekološki oddelek železniške bolnišnice njen mož. Popoldne je mlada žena že občutila bolečine. V prisotnosti dr. Vladimirja Mariča se je zvečer rodila punčka, težka 4,100 kg. Takoj po porodu so nastopile komplikacije. Stanislava je bila v šoku, brez pulsa. Bila je nujno potrebna transfuzija. Bolnišnica je imela samo eno steklenico 350 kubikov. Dr. Marič je poklicali ginekologa in dežurne zdravnike: internista, kirurga, urologa in anestetika. Vsi so skušali zaustaviti kri porodnici, nove, ki bi nadomestila izlito kri, pa ni bilo. Dr. Marič je sedel v avtomobil. V Zavodu za transfuzijo krvi je dobil 4 steklenice po 350 kubikov — splošno skupine. Na poti nazaj mu je zmanjkalo bencina. Peš je prinesel bolnici kri, ki pa je bila kaplja v morje. Spet je padla v šok. Krvi v steklenicah ni več bilo. Zdravniki so skušali preprečiti izkrvavitev. Zaman. Pulili so si lase. Nakar se je začela dirka za ustrezno krvjo po beograjskih bolnišnicah. Tu so dobili eno steklenico, tam štiri, pa spet ono in še eno . . . Zavod za transfuzijo je našel še dve, v železniški bolnišnici so dali dve, namesto bolniku, ki bi ga bilo treba operirati. Skupno so zbrali 17 steklenic. Končno: transfuzija . . . Srce porodnice je prenehalo biti ob enih ponoči. Dobila je injekcijo adrenalina prav v srce. Masirali so jo. To je pomagalo. Nato so se zdravniki lotili dela. Prejela je transfuzijo. Okrog štirih zjutraj so jo operirali. Operacija je trajala 30 minut. Ven- dar je spot padla v šok; srce je drugič prenehalo delati. Spet uspešna zdravniška intervencija. Ko rezerve krvi ni več bilo, so ji dajal suptozan z velikimi količinami glukoze. Porodnica je bila brez zavesti do osme ure. Otrok se odlično počuti, a tudi materi se je stanje zboljšalo. Dvakrat je nesebična zdravniška pomoč premagala smrt, ki je hotela ugrabiti otroku mater in možu ženo. Primer pa je bil priča, kako potrebna je krvodajalska pomoč in zaloge krvi. ZAKAJ ŽENSKE ŽIVIJO OLJE OD MOŠKIH? Znano je dejstvo, da ženske dalje časa žive kot moški. S tem vprašanjem se ukvarjajo tudi znani znanstveniki, sociologi in dobro organizirane ankete. Vsa skušajo dobiti odgovor, zakaj žive ženske dalije časa. Najnovejša znanstvena dognanja v svetu pravijo, da imajo v odnosu do moških ženske nekatere biološke prednosti, da so bolje oborožene za borbo proti nalezljivim boleznim, po drugi strani pa je »močnejši« spol v večini primerov izpostavljen večjim naporom v vseh oblikah vsakdanje borbe za eksistenco. To velja predvsem za Francijo, Italijo im vse druge kapitalistične države, ki imajo po tri do pet milijonov vdov, od katerih živi večina od minimalnih pokojnin. Medicina je prišla do naslednjih pomembnih ugotovitev: po svojem sestavu rima kri ženske več bedrih krvnih telesc, ki igrajo, kot je znano, veliko vlogo v noju proti boleznim; — ženske se rodijo z 48 hromosomi, medtem ko jih imajo moški samo 47, kar daje »slabšemu« spolu imunost proti boleznim ranih otroških let in mu zmanjšuje odstotek smrtnosti v tej rastni dobi; — hipofiza je pri ženski nekoliko bolj razvita kot pri moških, prav od nje pa je odvisno funkcioniranje nadledvičnega sistema, ki ima pomembno, pa celo odločilno vlogo v borbi človeka za vsak-danji obstanek. Prav tako koristijo zaščiti žensk pred mnogimi boleznimi tudi hormonalni sekreti jajčnika. Dalje se ženska laže prilagodi okolju, v katerem živi, večina žensk dela v hiši in ni tako izpostavljena napadom mikrobov in nesrečnim primerom kot moški, ki poslavlja v borbi za kruh pogosto na kocko svoje zdravje in energijo. Če ne uspevajo, so mnogi vdajo alkoholu, pa je tudi odstotek smrtnosti zaradi alkohola in ciroze jeter pri moških večji, medtem ko pri ženskah ta vzrok smrtnosti ne obstoji. Oslabljeni organizem alkoholikov je manj odporen in je bolj izpostavljen napadom mikrobov. Tako je znanost ugotovila, da so moški manj odporni od žensk in je s tem za vselej odpravila teorijo o ženskah kot slabšem spolu. Moški običajno verujejo, da imajo močnejšo voljo, a se vendar ne odrečejo stvarem, ki jim škodujejo. Manj radi odhajajo na zdravniške preglede. Zdravnike, zobarje in tudi psihiatre običajno obiskujejo ženske. Moški se tudi teže odrečejo močnim jedem in ne skrbijo za pravilno prehrano. Zato pogosteje od žensk bojujejo na srca in klerozi, zato znanost ugotavlja, da žive ženske dalje časa od moških ne samo zaradi bioloških prednosti, temveč tudi zaradi dragih lastnosti. 26 minut življenja z mehaničnim srcem Na kirurška kliniki Vojnomedicinske akademije v Beogradu, ki jo vodi naš znani kirurg generalni major prof. dr. Isidor Papo, so opravili operacijo s pomočjo umetnega srca in pljuč, aparata za izven telesno cirkulacijo krvi. S to sodobno metodo so odstranili težko srčno napako šestletni Mileni Jovanovič iz okolice Beograda. V aparat za umetno cirkulacijo krvi, znan pod imenom »mehanično srce«, so spustiti krni, iz male Milene Jovanovič. Njeno srce je tedaj prenehalo biti. Ob istem času se je našlo v rolkah dr. profesorja Isidora Papa, obkroženega s svojimi asistenti. Na mali pacientki je bila opravljena ena najtežjih operacij sodobne kirurgije: od- srtranitev prirojene srčne napake. Kirurgi so bili še pred nedavnim nemočni pred tako bolezniijo. Da lahko tako napako odstranijo, mora srce mirovati. Iz njega je treba iztisniti kri, da lahko opravi svoje delo kirurška igla. Medtem ko so kirurgi delali nad odprtim srcem, je deloval aparat za izventelesno cirkulacijo krvi. Pred operacijo so ga napolnili s tremi in pol litri krvi istega sestava kot pri mladi bolnici, njegovo delovanje pa so med operacijo ves čas nadzorovali. Med operacijo se kri odnaša na biokemične preglede. Neobhodmo je vedeti, če je spremenjen njen sestav v primerjavi z onim, preden je legla bolnica na kirurško mizo. Analiza krvi iz biokemičnega laboratorija se je glasila, da sprememb ni in da je sestav dober. Operacija je trajata 26 minut. Še en pregled kirurga na odprte grudi male pacientke: srce, mirno in še brez krvi, (je bilo na običajnem mestu, sedaj že brez napake, 6 katero je prišlo na svet — tako kot pri vseh zdravih dekletcih. In pljuča, znatno manjša kot pri dihanju, so bila prav tako mirna, kar pri laiku vzbudi bojazen, da jih nihče več ne bo mogel spodbuditi k delu. — Adrenalin, — je rekel kirurg. — Injekcijo dajte v srce. Kmalu so »mehanično srce« odstranili od kirurške mize. Mala pacientka je, po vrsti priprav, spet dihala s svojimi pljuči in s svojim srcem poganjala kri po telesu. GLINOKOP NA LETALSKIH BOMBAH Pri sami vasi Ečka, blizu Zrenjanina, so našli kmetje na mestu, kjer kopljejo zemljo za izdelovanje opeke, 22 neeksplodiranih letaliških bomb. Zemljo kopljejo na tem mestu že več let. Minula teden so bili delavci, ki so tod kopala zemljo, nemalo presenečeni, ko so naleteli na veliko letalsko bombo. O tem so takoj obvestili posta- jo Ljudske milice, organi Tajništva za notranje zadeve pa so takoj po prihodu ugotovili, da je na mestu več bomb, zato so ga zavarovali. Ko so končali odkopavanja, so izvlekli iz zemlje 22 letalskih bomb — 18 takih po 100 kilogramov in 4 talke po 250 kilogramov. Bombe so bile zakopane v globini okrog pol me- tra Predvidevajo, da gre za bombe iz minule vojne in sicer iz skladišča nekdanjega vojnega letališča, ki je bilo v bližini Ečke. Kor so bile bombe v bližini hiš, so jih strokovnjaki za uničevanje bomb premestili proti Bečeju. Lažje so prepeljali s čolni, težje pa s kamioni. Ko so uničevali bombe, so začasno izselili okrog 20 hiš in zaustavili plovbo po Begeju. Seveda so pri eksploziji leteli drobci na vse strank Od močne detonacije so popokale sipe na gradu v Ečki. V okolici so kajpak prenehali z vsemi kmetijskimi deli. Do odkritja bomb je prišlo, ko je Sena Ban jas udarila z lopato v nekaj kovinskega in ugotovila, da gre za letalsko bombo. Ko so bombo že odvažali, so zaslišali iz ene 250-kilogramske bombe zvok, podoben sikanju. Ekipa je presedela eno uro na varnem, toda bomba ni eksplodirala. Strokovnjak za demontiranje bomb Stojan Stojanovič se je približal bombi in ugotovil, da je sikanje prenehalo, zato pa je uhajala iz nje neka rumena tekočina. V življenjski nevarnosti je nato demontiral vžigalno vrvico. Odprtino, iz katere je uhajala rumena tekočina, je zamašil z blatom. Doslej je bil Stojanovič že večkrat v življenjski nevarnosti pri svojem delu, vendar ie še zmeraj izšel kot zmagovalec. Naj lepše ohranjen primerek starih rimskih novcev v numizmatični zbirki Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Novec je iz časa bizantinskega vladarja Arkadiusa, ki je vladal med 309. in 403. letom. Novec je bil razstavljen tudi na prvi numizmatični razstavi Pokrajinskega muzeja. LESENA ZVODNICA Znani grški mitološki kipar Pigmelion je naredil žensko podobo, ki je bila tako lepa, da se je zaljubil vanjo. .. Ta stari grški lik je postati resnica. V Italiji imajo lepo statuo, v katero se je zaljubilo že mnogo ljudi. Pravijo, da je spravila že mnoge v nesrečo, dvema pa je celo prinesla smrt. Lesena statua Atalonta predstavlja zlatolaso deklico, pokrito s haljo, ki je zdrsela z desnega ramena in ji odkrila prsi. Pred mnogimi leti je Atalanta krasila kljun neke ladje, zdaj pa jo hranijo v pomorskem muzeju v La Speciji blizu Genove. Upravnik muzeja mora večkrat braniti »leseno čarovnico«, ker jo hočejo ljudje, ogorčenji zaradi njenih žrtev, uničiti. Pred leti je nek italijanski poslanec predlagal v parlamentu, da bi Atalanto zažgali na grmadi kot čarovnico. Atalantina zgodovina se je začela leta 1866. Stražar na italijanski fregati »Velo-ce« je sredi Atlantskega oceana opazil žen- sko telo. Kapitan Anistofane Caimi je zaustavil ladjo, da bi rešil utopljenko. Toda mornarju so potegnili na palubo leseno statuo, ki je imela spodaj napis Atalanta. Pripovedujejo, da so se mornarji začeli prepirati zaradi nje in jo je kapetan moral zakleniti, da bi ugasnili njihovo ljubosumnost. Ko so z ladjo prispeli v Genovo, je Caimi dal Atalanto v pomorski muzej. Leta 1924 je bil med čuvarji muzeja tudi nek človek srednjih let. Ne da bi vedel kdaj in kako, je vzljubil Atalanto, zaradi česar so ga ostati čuvaji in meščani zasmehovali. Neke noči, ko je vse mesto spalo, je ta čuvaj odšel na obalo. Drugega dne so njegovo truplo potegnili iz vode. Po kapitulaciji Italije lota 1943 so Nemci kontrolirali La Specijo in so nesli iz mesta vse. kar jim je ugajalo. Mlad in izobražen poročnik Kurt je Atalanto odnesel v svojo sobo. Skrival jo je mesec dni. Trinajstega oktobra 1944 se ni javil ob določenem času. Nemški komandant je odšel osebno na njegovo stanovanje. Poročnika Kurta je našel z revolverjem v roki mrtvega pred Atalanto. 8 POMURSKI VESTNIK. 11. AVG. 1960