Leto L V Trstu dne 14. februvarja 1908. St. 7. Izhaja v Trstu vsak petek popoldne Uredništvo in npravništvo alica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 Delavski List — = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. ======== Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Temeljem sklepov zaupnih zborov v Trstu, Gorici in na Cerkljanskem priporočamo našim volilcem, da v splošni kuriji volitev v deželni zbor noriški, glasujejo samo za kandidate jugoslov. soc. dem. stranke ki so: posestnik v Otaležu. železniški delavec v Gorici. Anton Vrčon, trgovec v Skriljah na Vipavskem. II v Gorici. Kdo bo kandidat, nas malo briga. Glavno vprašanje je kdo bo izvoljen. Če se ozremo nekoliko po dosedanjem deželnem zboru, pa vidimo takoj, da možje, ki so bili iz¬ voljeni niso imeli niti pojma o nalogi, ki bi jo mogli izvršiti kot deželnozborski po¬ slanci. Govorilo se je mnogo toda delalo ničesar. Govorilo se je o uravnani Vipave, o regulaciji Štjaka toda naredilo se ni ni¬ česar. Ceste so ostale ravno iste, ki smo jih imeli pred šestimi leti samo klerikalizem se jo razširil tako, da bo trebalo veliko časa prodno se ga iztrebi od nas. Toda o nečem se ni govorilo popolnoma ničesar. O delavcih namreč in o splošni volilni pravici. Liberalci in klerikalci imajo prod očmi kmeta veleposestnika, toda o delavcih sc niso zmenili v deželnem zboru nikdar prav ničesar, če prav tvori delavstvo na Goriškem še precejšen del prebivalstva. To potrebo seveda ni čul-a nobena od omenjenih strank. Delavec ni imel volilne pravice pa se ni bilo treba ozirati nanj. Tudi mali kmet ni imel od prejšnjega de¬ želnega zbora nobenega dobička. Ivten in drugi sta piač a ”ala velike indirektne davke ne da bi ■ o bili z, to kdo zmenil. Kakor pa so delale te stranko (losedaj, bodo delale tudi v bodoče. Volilni red se je sicer nekoliko spremenil, sicer še ne t;Tko. klikov bi bito pravično, toda v sp fo Sllf* kuriji sme voliti tudi delavec, /ato se vsiljujejo sedaj liberalci in klerikalci tudi delavstvu obljubljajoč mu zlate gradove. Liberalci imajo seve lažje stališče nego klerikalci. Mod tem ko so drugi direktno odgovorni na vse krivice ki so so naredile v deželnem zboru na račun delavca, malega kmeta in slovenskega prebivalstva, sc iz¬ govarjajo drugi, da s tremi poslanci sc niso' mogli postaviti v bran klerikalcem in italijanskim reakcionarcem, ki so delali skupno proti delavcu in malemu kmetu. Izgovor je sicer kakor nalašč, toda po¬ vedati jo treba, da če bi bili znali libe¬ ralni poslanci nastopiti energično in če bi bili organizirali v to svrho tudi svoje vo- lilco, potem bi sc bilo vse drugače izvršilo. Socialna . demokracija jo imela v držav¬ nem zboru samo 1 1 poslancev, vendar je znala s temi in z organizirano silo delav¬ stva izvojevati splošno, volilno pravico in druge delavske koristi. Toda socialistična Stranka je stranka delavstva za katerega koristi more in hoče skrbeti. To pa niste ne liberalna ne klerikalna stranka. Libe¬ ralna stranka gleda v prvi vrsti koristi kapitalizma in veleposestva; klerikalna pa ima pred očmi nadvlado klerikalizma. Prva hoče obdržati delavstvo in malega kmeta gmotno usužnjenega kapitalizmu in vele¬ posestvu, druga pa ga hoče obdržati du¬ ševno usužnjega svoji reakcijonarni ideji. 'Klerikalna stranka se bojuje proti svo¬ bodnemu razvoju človeške misli, klerikalna in liberalna skupaj pa proti gmotnemu osamosvojenju delavstva in malega kmeta od današnje kapitalistične družbe. Xe od ene ne od druge nima tedaj pričakovati delavstvo in mali kmet ničesar. Koristi malega kmeta so pa enake koristim delavstva, /ato se morata zavzeti skupno za kandidate socialistične stranke v svrho dosege splošne volilne pravici 1 na podlagi katere bosta znala priti do svojih opravi¬ čenih zastopnikov, ki bodo skrbeli res za njihove koristi. Pega principa se morejo držati vsi tisti, ki so razumeli, da osamosvojitev revnejših slojev se bo izvršila le potom nastopa rev¬ nejših slojev samih. Geslo, s katerim sto¬ pimo v volilni boj je tedaj ,, Van' S splošno enako direktno in tajno rotit no -pravico . Goričan. A Slovensko gimnazijo v Trst! Število slovenskih mladeničev, ki so privreli v začetku šolskega leta iz okolice v Trst na državno gimnazijo, se je v do¬ sedanjem teku šolske dobe zelo zmanjšalo in se bo sedaj ob koncu prvega semestra še bolj. Kdor pozna razmere na tukajšnji srednji šoli. se ne more temu čuditi. Saj se po¬ javlja to vsako leto, Vsako leto sc prijavi okolu 70 Slovencev k vsprejemni skušnji. A vendar jih je ob zaključku šolskega leta v vseli razredih komaj okolu „150. Neko¬ liko jih pade že pri vsprejemni skušnji, večina jih izstopi že v januarju in neko¬ liko po prvem semestru. Kaj je krivo temu, kaj podi našo mla¬ dino iz šole? So-li slovenski dijaki res tako leni in nesposobni za učenje? Ne,.— pridni in, nenavadno nadarjeni so; to po¬ kažejo pozneje tisti, ki jim jo sreča mila, da pridejo v višjo razredi 1 . .1 kar jih muci r ni\ji ginu/a ; iji, posebno r prvi soli, je nemški urni je.vi k. Okoličanski mladeniči obiskujejo eno ali največ dve leti pripravnico, kjer so nauče za silo nemščine, /a silo pravimo. Profe¬ sorji pa zahtevajo od slovenskih dijakov isto. kar zahtevajo od nemških. Slovenski dijak ne moro slediti nemškim predavanjem ali, kar je še težje, izražati svoje misli pravilno v nemškem jeziku. Tkaželjni dijak se muči ure in ure, po dnevu in po noči, da se nauči lekcije na pamet, ker jih ne more povedati v prosti besedi a v plačilo za trud dobi potico ker se ne smeš učiti na pamet!•> Tako pride čas (in to je bilo ravno pre¬ tečeni mesec), ko mora vsak prvošolec, ki nima povprečno dobrih redov (H), plačati šolnino v znesku 40 kron. Siromašni oče ve sicer, da potrebuje vlada denarja za kanoni 1 in bojne ladje, a ne more ji iti na roko. nima na razpolago 40 kron in je primoran vzeti sina iz šole ter ga poslati v kamenolom. Šovinistični nemški profesorji (a la Jaeger) izrabljajo slabo gmotno stanje di¬ jaka in ga vržejo*, samo da no bi delal v višjih razredih konkurence nemškim sošolcem. Vreči- 1 siromašnega slovenskega dijaka pa pomeni toliko, kakor izključiti ga iz šole, zapreti mu pot do višjega znanja. To ne more in ne sme iti tako naprej. Mi hočemo slovenske iuteligeuee , mi ho¬ čemo, da ho tudi siromašni Slovenec lahko študirat iu ■.ahteramo, ker mu je učenje na nemški srednji šoti ■■mah Počasi, kot da stopa v objem smrti, se je pomikala mati proti polici in posegla s trepetajočo roko po denarju. Nekaj časa je še premišljevala ali naj da ali ne — ta težko prisluženi denar pa kaj, ako mu ne da pije na up in še več kakor bi tako. Se en korak je stopila bližje k sinu, mu pogledala proseče v obraz in mu stisnila mošniček v roko. Tu imaš sin, zadnjo krajcarje, ki jih imam. Pojdi in plačaj ako si kaj dolžan in vrni se — ne pij!» Na to pa je zaihtela glasno... «Lo pojdi Ivan sedaj sem ti dala zadn je !...» Menda so materine solze ganile tudi ne¬ koliko brezsrčnega sina. ker planil je iz sobe kakor besen in pustil mater, ki je še vedno ihtela tam v kotu pred razpelom... In tisti večer ni kuhala stara Gregor¬ čevka večerje; slonela je pri oknu in zrla na vas. Velika in polna je bila luna in tam daleč za gorami je lezla počasi, počasi navzgor vedno više... in više... Kakor v srebro skovane so se blestele v njenem svitu vaške hiše, metale dolge sence črez pota daleč na dolino, kjer jo podrhtevalo v lahni sapici Zadnje žito. Vse je bilo mirno, svečana glorija je plavala pod nebom pa Vuj !... Kaj tl glasovi — zmedeni... komaj slišni in pijano zategli? Gregor- čovki je vstrepetaio srce in tesno se je Stisnila h oknu... Gotovo je ostal tam da — ta glas je njegov — mojega sina... Plaho se jo ozrla na polico, a velika praznota jo ležala na njej, ničesar ni imela več iskati tam gori... (Dalje prih.) IST 9 P. O. popolnoma propadla, v Trstu in v tržaški okolici ni žela nobenega vspeha. Skušali so škodovati stavki težakov in niso dosegli svojega namena. Stavka teža¬ kov je končela s zmago delavcev. Skušali so škodovati stavki delavcev v Lloydovem arsenalu in niso dosegli nobenega vspeha. Sedaj skušajo škodovati stavki pekovskih delavcev v Pulju in niso še — kakor tudi ne bodo dosegli svojega cilja. Po vseh vaseh tržaške okolice, kjer je X. D. (). priredila kak shod, se ljudstvo čudi in s studom govori o drznosti njenih voditeljev s katero obrekuje socialno demokracijo. Na shodu, ki so ga priredili v nedeljo dne 2. febr. na Kontovelju je ljudstvo zapustilo dvorano, ker ni moglo več poslušati pod¬ losti. s katero so se zagnali kričači X. I). O. v socialno demokracijo in njene agita¬ torje. Na tem shodu so padli omenjeni kričači tako nizko, da so kovali svoj ma¬ ter jal celo iz telesne pohabljenosti neka¬ terih naših na delu ponesrečenih sodrugov, To pa se je studilo navzočim tako, da so pričeli sami protestirati in zapuščati dvo¬ rano. Da je to res, nam pove tudi „Edi- nost , ki ni objavila poročila o omenjenem shodu. Grozitve in ovaduštva proti našim sodrugom so na dnevnem redu med neka¬ terimi ,.dičnimi“ čiani X. D. O. Ko je bil krumir Jaklič obsojen radi razžaljenja časti na 7 dni zapora, in bi ga bilo moralo vodstvo južne železnice . kakor pravijo pravila te družbe odpustiti iz dela, so naši sodrugi izjavili takoj, da toga nočejo; (to so izjavili na javnem shodu) ko je pa bil neki naš sodrug obsojen na 24 ur tudi radi razžaljenja časti, je mogel iti takoj iz dela, ker se je iz gotove strani (se ve od kje) na to delalo. S palico ))0 njem, brado mu izderemo. naklestimo ga socialista!* Take besede ču- jejo naši sodrugi, kadar gredo na shode N. D. O. Take izraze se je čulo na shodu X. D. ()., ki se je vršil v nedeljo 9. t. m, v Narodnem Domu. Kakor na vseh shodih X. D. O. tako je bilo tudi na nedeljskem shodu polno redarjev, ki so obkoljali naše sodruge, če prav so bili veliko bolj mirni nego pristaši X. D. O. In vsikdar, kadar je predsednik pozvonil je vstopilo v dvo¬ rano par redarjev, če prav imamo zboro- valni zakon, ki prepove oboroženi moči na shode. Na njihovih shodih jo prepovedano govoriti našim govornikom in ne vemo kaj bi nastalo, če bi se upal kateri naš sodrug napraviti kak mejklic govornikom N. D. O. Toda hvala bogu nismo v Ru¬ siji ampak v svobodomiselnem Trstu, v tistem svobodomiselnem Trstu, ki je znal uničiti kamoro in ki bo znal ^pokazati tudi slovenskim narodnim reakeijonarcom, da tu ni in ne bo prostora za njih. Ker pa niso mogli doseči nikjer svojega namena, so se spravili sedaj na delavske zadruge v prosti luki (Cooperative di la- voro). .Rekli smo že. da dela v teh zadru¬ gah večina slovenskega delavstva. Se leta 1902. t. j. predno so bile ustanovljene' omenjene' delavske zadruge, so imeli de- lavci po največ 2 kroni in 60 vin. na dan. Takoj drugi dan po ustanovitvi de¬ lavskih zadrug, so omenjene zboljšale plače svojim delavcem za 40 vin. na dan ne da | bi bili delavci kaj vprašali. To je poma¬ galo, da se je povišalo plače vsem drugim delavcem v prosti luki. Dne 1. januvarja 1907 se je povišalo delavcem na obrežju od 4 na o kron, de¬ lavcem na krovu od 5 na 6 kron in delavcem pri premogu od 6 na 7 kron na dan. Vrhu vsega tega se je pa skraj¬ šalo delavni čas na 1) ur. Zadruga Zolija je imela čistega dobička: leta 1903., 70.600' kron; 1904, 60.000. 1095., 47.000 — kron: 1096., 52.000' kron in leta 1907., 00.000' kron. Skupaj tedaj 289.900' kron, ki so si razdelili delavci med seboj v petih letih. Razven tega pa je plačala omenjena zadruga bol¬ niški blagajni 42.57946 kron, svoto, ki bi jo moglo plačati drugače delavstvo. Če izračunamo vse skupaj najdemo lepo svoto 632.479'16 kron, ki so šle v žep delavstva mesto v žepe privatnih kapitalistov. Neki delavec (ne zadrugar) omenjene zadruge nam je opisal zboljšanje gmotnega stanja tako-le: V letu 1905. sem zaslužil 1422'60 kron; 1906., 1593'24 kron 1907., pa 2202.18 kron. Do vsega tega se je prišlo seveda potom delavskih strokovnih organizacij. (V je tedaj v omenjenih zadrugah večina slo¬ venskega delavstva, smemo tedaj trditi, da so bile v veliko korist slovenskemu narodu seve ne narodnim žepom gospodom v N. D. O. Ker je pa voditeljem N. D. O. najbrž žal, da zasluži delavstvo toliko denarja, DELAVS ker hočejo temu delavstvu škodovati na vsak način, se pa poslužujejo tiste iskrice narodne ljubezni, ki tli v srcih slovenskega delavstva v Trstu. Sedaj pripovedujejo, da je sklenila zadruga odposlati iz dela vsa¬ kega delavca, ki je član kakega slovens. društva. Te besede je izgovoril dr. Gregorin na nedeljskem shodu. Toda mož se je vo¬ doma zlagal, kajti čital je zapisnik zadnjega občnega zbora ki pravi doslovno : „L’assemblea approva il deliberato prešo dalla Dirczioue, incaricando la stessa di espcllere qualunque socio, che in seguito fara parte di una dclle organ izzazioni dan- noso alle nostre organizzazioni (di conse- gitenza anche nlla Cooperativa)". (Občni zbor vzame na znanje sklep vodstva in mu nalaga, da izključi iz zadruge vsakega člana, ki bi pripadal kaki organizaciji škodljivi našim organiza¬ cijam in konsegventno tudi naši zad¬ rugi). Ne tedaj proti Slovencem ampak proti vsem tistim ki bi vedoma ali nevedoma škodovali vsem članom omenjenih zadrug. Uradniki slov. delavskih podpornih društev izrabljajo svoj uradniški vpliv in agitirajo vsaki dan proti zadrugi in proti vsemu kar je socialističnega. Ni čuda tedaj, če zavzamemo tudi mi proti takim protidelav- skim agitatorjem in društvam svoje sta¬ lišče. Ni res, da zadruge ne jemljejo na delo člane delavskih podpornih društev, res je pa, da sc agitira in da bomo agiti¬ rali proti omenjenim društvam in skušali spraviti vse delavce v bolniško blagajno. Pravico agitirati imamo tudi mi, kakor vi posebno pa, če agitiramo proti takim društvam, ki niso več moderna, ki ne odgovarjajo svojemu namenu, ker so postala agencije N. D. O. Da bi pa naredili še večji upliv pred ljudstom je pa pričel govoriti dr. Ribar in je rekel, da niti ital. delodajalci niso nikdar podili slov. delavce iz dela. Takrat je pa dr. Ribar zgrešil, ker na nekem vo¬ lilnem shodu v Rojanu je rekel, da ima tisoč' slučajev za dohajati, ko so Hal. de¬ lodajalci podili .s doc. delavce iz dela. — Ribar ni imel prav ne v Rojanu ne a* Narodnem domu. Italijanski delodajalci kakor slovenski so podili vedno iz dela vsakega delavca, ki ni hotel delati za nizko plačo, zadruge pa sploh niso nikdar podile iz dela slov- de¬ lavce zato ker so bili Slovenci ampak za¬ podilo se je dva, ki sta skušala škodovati zadrugi, ki sta bila slučajno Slovenca. Toda nočemo nadaljevati. Priznamo, da nismo zmožni odgovarjati tako, kakor bi bilo vredno odgovarjati ljudem, ki žive od obrekovanja s škodo- vanjem delavstva. N. D. I). je organizacija stavkokazov in proti taki organizaciji se bomo bojevali s vsemi močmi. Zagotav¬ ljamo pa, da voditelji N. I). O. ne bodo dosegli svojega namena. Punktum. RAZNO. V avstrijski delegaciji je v petek govoril poslanec sodrug Pittoni v odseku za zunanje zadeve o zunanjem proračunu. Med drugim je dejal: Četudi priznavam važnost trozveze za ohranitev miru, smatram vendar nadvlado Nemčije, to jc nadvlado nemškega cesarja z ozirom na njegov nemirni temperament za pomisleka vredno. Avstrija ne sme igrati uloge briljantnega sekundanta nemškega cesarja. Vsi govorniki so nagla šali, da se je baronu Aehrenthalu posrečilo, doseči zbolišanjc diplomatičnih razmer z Italijo, da pa med italijanskim prebivalstvom ni pravega zmisla za vrednost trozveze. S tem so priznali, da zvezna politika dandanes ni več samo politika vladajočih in diplomacije ampak da mora biti zvezna politika na¬ rodov. Jaz sem osebno že leta in leta na¬ stopal za zboljšanje razmer med Avstrijo in Italijo. Ge se baron Aehrenthal baha, da ima dobre razmere z Italijo, smo bili mi, socialni demokratje, njegovi sotrudniki, da, njegovi preddelavci. Že leta 1905 smo imeli v Trstu sestanek socialno-demokra- tičnih zastopnikov iz Avstro-Ogrske in Italije, kjer se jc sklenilo, nastopiti zoper vsako iredentično hujskarijo. — Ko je na¬ stala sveža z Italijo, je bil spomin na av- stro-italijanske vojne še svež. Takrat seveda zveza ni bila popularna v Italiji, Ampak tudi izza tega časa se ni zgodilo nič na strani Avstrije, da bi bile razmere postale srčnejše, izvzemši Aehrenthalov trud, ki je že rodil uspehe. Klerikalci ne pozabijo na svojih « Kato¬ liški h shodi k > nikoli, protestirati zoper K 1 L « papeževo jetništvo* in zahtevati obnovitev «(‘erkvene države*. A vstrija ima namieč poleg dveh oficielnih zaveznikov še tihega kompanjona, namreč vatikan. Prav vatikan pa je tisti, ki ovira srčnejše razmere med Avstrijo in Italjio. Nihče ne bo klerikal¬ cem branil, izreči svoje želje na kakršen¬ koli način. — Ampak neumestno je, da se udeležujejo teh «katoliških shodov udje vlade, celo udje cesarske hiše. To gotovo ne more pomagati, da bi zveza postala popularna. Govornik jc omenjal zavlačenjo avtono¬ mije' za južno Tivolsko in odstranitev ita¬ lijanske' fakultete in Inomosta. Potem je dejal: Ni res, ela jc v Italiji mogoča imperia¬ listična politika. Italijanski narod je miro¬ ljuben in nikjer ni vojna tako nepopularna, kakor v Italiji; kjer se mora smatrati vojno za napad sploh za izključeno. Tudi o mornaskih zahtevah se' je' zmenil sodrug Pittoni v delegaciji. Gospodje, ki se> se' udeležili izleta v Trst in Pulj, pri- poveelujejo, ela je položaj Avstrije ob ja- (lranskem morju zelo težaven. Zapovednik mornarice je torej res dosegel uspeli s svojim vabilom. Protestirati moram, da se skuša delati razpoloženje za marinističho politiko. Socialni demokratje so načeloma nasprotni izdatkom za militarizem in mari- nizem, ali tudi s čisto vojaškega stališča ni ta marinistiena tendenca opravičena. Žrtve kapitalizmu v Avstriji. Nedavno je izšlo izvestje od leta 1905 iz ka¬ terega je razvidno, da je od leta 1.890 pa do leta 1904., ponesrečilo na dolu okroglo 1,500.000 obrtnih delavcev. Od teh je bilo zavarovanih proti nezgodam 75.848, ki so vdobili vsak po 1S4 kron zavarovalnine. Navesti hočemo nekatere podatke o raz¬ voju zavarovanja proti nezgodam v prvih 15. letih 1890—1905. Ko je prišel ta zakon v veljavo (1890) je zavarovalo 53.193 tvrdk 893.324 delavcev, ki so skupaj zaslužili 470 mil. kron. Ko je bil zakon o zavarovanju proti nezgodam razširjen (no¬ vela od leta 1894) tudi na prometne in druge delavce, je bilo 310.430 zavarovanih delavcev, ki so vdobili skupno plačo 318.42 mil. kron. U 10 ledih (1894—1904) je ponesrečilo 91H.77S delavcev od teh je vdobilo zavarovalnino pa samo 272.101) delavcev. Te številke dokazujejo dokaj jasno o žrtvah ki jih nosi delavstvo, ob katerih sc maste naši vrli kapitalisti. Domače stvari. 14. febru var ja. Danes preteče šest let, odkar je oškropil tržaški proletariat s svojo krvjo tržaške ulice, bojujoče se za svoje pravice. \ T boju zoper delavske pra¬ vice je poseglo tržažko meščanstvo dne 14. februvarja 1902 po morilnem orožju in tržaški proletarjat jc imel tako zaznamo¬ vane prve žrtve v zgodovini svojega gi¬ banja. Dan žalosti in smrti. Toda v trenotku, ko se spominjamo mrtvih 14. februvarja 1092, se nam vzbuja prepričanje, da se bliža trcnotek, ko bo delavstvo celega sveta slavilo zmago nad provzročitelji omenjenih in drugih delavskih žrtev. niki: Gaspari, liahun in Igln■ v nadzoro., pel valili odsek. _ . Po kratkem nagovoru je zaključil novo..) 0 ''; 1 izvoljeni predsednik to velevažno zboro. S-p.if vanje, katerega sad se bo videlo v kratkem 'pe , glasilo | » b< listi dr. igluje jc pisan v slov. ital. in nemškem . jeziku in sicer je italijanski tekst na glav-ff a nem mestu. V « Omnibusu* se priporoča nes narodne ustanove v ital. in nemškem . os jeziku. Ravno tako dela narodni dnevnik Fj «Balkan* ravno tako «Slave nska Misao>. ^ V X. D. O. v Trstu se govori na shodili j^- v slov. in italijanskem jeziku. Te dni je s - priredila X. D. O. ples v Rojanu (torej v j e eminentno slovenskem predmestju) in jc L, tiskala vabila v slov. in nemškem jeziku. , Vse pogodbe, ki jih ima «Edinost* s L, strankami, so pisane v ital. jeziku. V Na- rodnem Domu delajo Italijani mesto Slo- L.j vencev. V Narodnem Domu v Pulju imajo L. vse nemške toda malo slov. časnikov. V { j e Trstu in Pulju sta Narodna Doma več G] nemška nego slov. Ravno zato zahajajo L, častniki v Narodne Dome raje nego v I druge hotele, ker v prvih imajo vse nemško. ; Talili te narodnih kupčij bi našteli lahko na tisoče. Le kakega revnega slov. tr- S 1 govca se pošlje po kostanj v žrjavico za Sloj* narodne radikalne kupčevaleo s samojta slov. jezikom, oni pa ne posnemajo radi to jZ kar zahtevajo od drugih. Narodni listi kranjskem so izvedeli vse to šele sedaj, p Bolje bi pač bilo, če bi upoštevali in čitali z: nekoliko slov. soc. časopise, ker bi o tem F vedeli že prej in ne bi jim bilo treba 11 sedaj se jeziti. Vse to seveda ne bo po- 13 magalo nič. Slovenski narodni kupčevale! č bodo ostali še v nadalje mednarodni me- P šetarji in narodni izdajalci delavcr kranjski tovariši jili bodo v naprej slepo podpirali v boju zoper tiste, ki so obdelali polje, da se zamore sedaj slov. ) Ljudski oder v Trstu je imel pretečeno sredo svoj občni zbor ob veliki vdeležbi svojih članov. Zbor je otvoril do¬ sedanji predsednik J. Kopni-, ki je podal kratko poročilo iz katerega jc razvidno, da je imel odbor 48 sej in več zborovanj. Društvo je v teku tega leta priredilo samo 8 predavanj in dve dramatični predstavi in eno veselico. Čitalnica jc obogatela za 4 časnike, knjižnica pa za 200 knjig. Čitalnico je obiskalo tekom leta približno 8000 članov, knjižnice se je poslužilo 5030 članov. Odbor je otvoril podružnico -ptl Sv. Andreju, ki pa ni vspela. Sedaj *§e po¬ ganja odbor s železničarsko organizacijo, za otvoriti skupno čitalnico ’7n knjiž¬ nico v Rojanu. Organizacije proj.nctnih de¬ lavcev bodo prispevale od slej najprej društvu gotovo letno svoto, da bodo imeli njihovi člani pravico posluževati J sc knjižnice ljudskega odra. < Poročilo predsednika ii, blagajnika in tajnika je bilo vzeto na Vnanje. Po dolgi razpravi o vseh točkah dnevnega reda sc je naložilo novemu od’ Donl otvoriti tekom meseca februvarja podružnico a- Rojanu otvoritev večje čitalr,j ce v del. domu in preosnovitev društvo ne knjižnice v javno knjižnico za vse organizirane delavce V novi odbor se, bili izvoljeni sledeči sodrugi : Predsednik; Imn Regcnt , tajnik ./. Može, blagajnik ja Sesek, Ozcvnič Sa¬ lomon. Tuma, Ona/en, in Makuc - odbor- živelj v Trstu svobodno razvijati t. j. zoper J J socialiste. Toda morda še malo časa! JI a udi c. Ribar, kje sta? (Iz de¬ lavskih krogov). Nekdaj je bog oče zakli¬ cal : Adam, Eva, kje sta ? Danes vprašamo j mi gornja dva slovenska grešnika kje sta? ^ Odgovor, ki nam ga dajeta voditelja b stavkokazov se glasi: e I likaj v Narodnem Domu sva, kujeva krumirstvo in premišljujeva, kako bi ško- I dovala in napadala socialistiško zadrugo, i ie povišala delavcem v prosti luki plače za 50°/ »Socialisti so pripomogli do povišanja j)lač, zato napadajmo, obrekujmo to sodrgo, ki tako polagoma uničuje moč kapita¬ lizma. I ['■n je odgovor, ki nam prihaja iz na- | reJnjaške strani. In logično je tako; kaj mar naivduost narodnim voditeljem — kapitalizem braniti, to je njim vse. V čeraj popoldne je izgnal hišni gospodar iz hiše v ulici del Torro, staro ženico s hišno opravo vred. Slovenski redar je v;- io\al dva težaka, ki sta nosila staro ptP hištvo na ulični tlak. Stara ženica ie pa obupno jokala. ,, I .e 40 Irt delam m vedno sem redno sem redno plačevala stanarino. V 24. letih od kar stanujem v tej hiši , rise m ostala ničesar dol 1 , na. Sedaj ne morem plačati in vržejo me na ulico . Milo mi je bilo pri srcu in šel sem uaprej. Pozneje sem izvedel, da j c gospodar iste hiše Slovenec. T>., ra JM e kapitalizem: brez srca, brez čuta- Ribar m Mandič ga pa zagovarjata. Mesto (Ja bi začela boj proti kapitalizmu obreku¬ jeta socialiste m organizirata krumirstvo kapitalistom v korist. DELAVSKI LIST 1 ) O - r Delavci, odprite vendar enkrat oči in poglejte kako vas kapitalizem uničuje - ti-ti kapitalizem pri katerem se Mandič in Ribar redita in vživata. Proč z ljudmi ki slepijo z narodnim frazerstvom ljudstvo in pomagajo interna¬ cionalnemu kapitalizmu ! Proč od onih, ki organizirajo policaje proti delavstvu in branijo vnebovpijoče krivice sedanje človeške družbe. Delavci trpini, združite se, za blagostanje vaših otrok, vaših žena, katere ljubite! — (Združite se v boju proti kapitalizmu in tistim sleparjem, ki ga zagovarjajo. Proč z ljudskimi sovražniki! Zivjo so¬ cializem ! Predor skoz Montuzzo. \ torek dne 11. t. m. so ptvorili predor pod gričom Montuzza, ki je bil narejen za tramvajski promet, toda tramvaja še ni. Morda ga bomo imeli že za kakih 15 let. — Predor je na vsak način lep Jin skrajša pot med mestom in Sv. Jakobom. Toda s svoto, ki se je naredilo predor brez tramvaja, bi se bilo koristilo gotovo več delavskemu ljudstvu, če bi se podrlo hiše v starem mestu in na njih mesto sezidalo nove de¬ lavske hiše. Tunel jo stal nad 1 milijone kron. Se precej lepa svota. St. Kri/.. V četrtek dne lik t. m. so se zbrali tuk. delavci na zaupno zborovanje na katerem so sklenili, pričeti nabirati do¬ neske v svrho ustanovitve v Sv. Križu posebnega skladišča tržaških delavskih zadrug. Razmere ki vladajo danes v Križu glede prodajaln so jako žalostne. Če se hoče kaj dobrega kupiti pa more iti človek v Trst, ker v križkih prodajalnah jestvin je vse prazno. Celo najpotrebnejših jestvin nimajo na razpolago. Zato mislimo da bo z ustanovitvijo zadružnega skladišča ustre¬ ženo vsem tistim, ki ne marajo kupovati ostanke in ki se ne puste izkoriščati od privatnih kapitalistov. Dosedaj imamo že čez TO delavcev, ki so pristopili tržaškim delavskim zadrugam. Upamo, da se to šte¬ vilo podvoji v najkrajšem času. Le tako . naprej. Klerikalni kmitlitlatje za de- žeinozborske volitve na Kranj¬ skem so že razglašeni. Ti so: za okraj . Radovljica-Kranjska gora Josip Pogačnik , za Kranj - Tržič - Škofjo Loko župan ./. Zn n ret , za ljubljansko okolico dr. Šušteršič in Fran Po vse, za Kamnik-Brdo dr. Krek (ki se ne upa kandidirati na Notranjskem), za Postojno-Logatec-Lož Fr. Drobnič in dr. Žitnih■ (ki se je iz Žužemberka preselil na Notranjsko, ker se klerikalci boje, da ■ bi sicer zgubil mandat, za Trebuje-Zužem- berk-Višnjo goro Fr. Košak, župan Veho¬ vec v Žužemberku in — dr. Evgen Lampe, za Novo mesto-Krško J os. Dular , za Crno- melj-Metliko Fr. Suklje, (ki mu je ribniški okraj prevroč), za Velike Lašče-Ribnico- Kočevjo Fr. Jaklič in župan Bartol , Fr. Demšar za kranjsko škofjeloški okraj in L Lavrenčič za vipavsko-idrijski okraj. _ • Za sirote vdove Žetko so darovali: Vouk Matija .K 1'— Stojkovič Jakob.. 1'— Uelan Jernej.. 1'— Nabrane med železničarji.134'02 Nabrane na plesu kurjačev gostilni Voj¬ novič dne 8. t. m.. 20'— Skupaj . . K 157'02 > Prejšnji izkaz . . ,, 23'71 Skupaj . . K 180'73 Oskrbnik Fran Škamperle nas prosi, da se zahvalimo vsem darovateljem in prosi k nadaljni pomoči. DOPISI, ISTRA. Pulj. Prihod pekovskih stavkokazov. Iz Ljubljane so prijeli pekovski delavci v Pulju, brzojav da v nedeljo zvečer pride v Pulj h T stavkokazov, ki so bili najeti od N. D. O. Stavkajoči in drugi delavci so šli v ve¬ likem številu čakati stavkokaze na kolo¬ dvor. Takoj, ko so stavkokazi izstopili iz vlaka, se jim je približal naš sodrug Perkovič ter jim pojasnil zločin, ki ga ho¬ čejo izvršiti na račun stavkujočih. Redarji, ki so imeli nalogo braniti stavkokaze, so se zagnali s vso brutalnostjo nad stavku- joče. Hoteli so namreč vzeti stavkokaze v svoje varstvo ter jih odpeljati v pekarno Hilebrand. Toda stavkajoči delavci so na¬ pravili na stavkokaze tak moralen utis, da so sledili njim mesto redarjem, ter so rekli, da obžalujejo, da so se pustili osle¬ pariti od sleparskih mešetarjev. Sedaj pa, ko -e je mislilo, da je že vse poravnano-, so se zagnali redarji zopet s vso brutal- ; nostjo na stavkajoče in druge delavce, i Toda delavci se niso udali takemu bestial¬ nemu početju redarjev, posebno ne, ker je bilo to ukazano redarjem od zgoraj. V borbi z redarji je bil pa aretiran sodr. Perkovič in druga dva sodrilga. Prvi je bil takoj izpuščen, druga dva so pa obdržali v za¬ poru, češ, da sta nepoznana!?) Tudi obna¬ šanje redarstvenega častnika Vanzo, je bilo nad vse brutalno. Vanzo se je zaleta¬ val v delavce s pestmi ter jim žugal, da če ne spuste stavkokaze, da se bo poslu¬ ževal samokresa. Omenjenih G delavcev (stavkokazov) ki so prišli iz Ljubljane so peljali stavkajoči v Arco Romano, kjer so prespali. V pon- deljck zjutraj jih je pa organizacija pekov poslala spet v Ljubljano na svoje stroške. Tako jo slavno pogorel gospod Hile¬ brand, redarstvena oblast in N. D. O. ki misli pridobiti si simpatije med delavstvom z iskanjem stavkokazov po slovenskih po¬ krajinah. Slovenske delavce pa opozorimo, da se naj ne dajo slepariti od N. D. O. Pulj. Pekovska stavka v Pulja. Z ozirom na to, da so se postavili delodajalci na trmasto stališče, da bi se jim delavci udali in se podali brezpogojno na delo, je sklo¬ nil osrednji odbor zvezo pekovskih de¬ lavcev v Avstriji, da se ima nadaljevati stavko do zmage, pri čemur da je priprav¬ ljena osrednja zveza podpirati delavce tudi še celo leto. Toliko na znanje tistim, ki hočejo pri¬ siliti delavce s stradanjem poljubiti palico s katero se jih tepe. Pekovski delavci drugih kf-ajev so pa opozorjeni, da ne gredo v Pulj iskati dela dokler ni stavka končana. Za osrednji odbor zvezo pe¬ kovskih delavcev v Avstriji J. Škerbic 1. r. Pulj. /v oj sin o in kaj moremo še na¬ rediti. V soboto dne S. t. m. se je vršila v Pulju zaupna seja članov delavskega izobraževalnega društva in pripadnežev jngoslov. soc. dem. stranke. Odkrito smemo povedati, da jo bila ta ena najlepše obis¬ kanih zaupnih sej. Najprej je govoril sodr. Petejan. Podal je kratko poročilo o delo¬ vanju izobraževalnega društva v mesecih oktobra, novembra in decembra. V tem času je priredilo društvo pet znanstveno poljudnih predavanj in sicer na treh pre¬ davanjih je govoril sodr. E. Kristan, na dveh pa sodr. Lotrič iz Prage. Društvo bi priredilo več predavanj, toda odboru ni bilo mogoče vdobiti predavateljev. V tem času si je kupilo društvo lepo opravo in nabavilo si je veliko in izbrano knjižnico, ki se jo je otvorilo preteklo nedeljo. Odbor društva je sklenil otvoriti tudi poseben kurz za analfabete, toda ni vdobil na raz¬ polago učnih moči. Toda odbor ne bo mi¬ roval, dokler ne doseže svojega namena. Blagajnik sodr. /[aramina je podal bla¬ gajniško poročilo iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v omenjenih treh mesecih 482*90 kron dohodkov 482*57 kron pa troskov. Poročili ste bili vzeti na znanje enoglasno. * Pri strankinih stvareh je govoril sodr. Petejan o delovanju stranke. V daljšem govoru je razložil politično situacijo v Pulju in v Istri sploh. Poročal je o zadnji konferenci na Dunaju glede istrskih razmer. Pri tem se je vnela dolga razprava katere so se udeležili sodrugi Haramina, Leskovic, Kermoij, Jelčie in drugi. Nato se je skle¬ nilo sklicati za prihodnjo nedeljo javen ljudski shod z dnevnim redom: Istrtska konferenca na Dunaju in delavstvo. (Ker so naprosili ital. sodrugi slov. sodruge, da bi sc priredilo o tem skupen shod v Po- liteama, in so slov. sodrugi to sprejeli, od¬ pade slov. nedeljski shod.) Pri točki časopisje je poročal , tudi sodr. 'Petejan. Povedal je koliko se proda Bde¬ čega Praporja in Delavskega Lista v Pulju. Veliko se razproda v Pulju soc. časopisja, toda število iztisov bi se povečalo, če bi imeli članke in dopise v hrvatskem jeziku. Po dolgi debati sc je sklenilo agitirati za oba socialistična lista, ter naprositi vodstvo Delavskega J J sta v Trstu, če bi moglo ob¬ javljati v svojem listu vse dopise in članke iz Istre v hrvatskem jeziku, kakor tudi objaviti od časa do časa kak lirvatski uredniški članek. Ce vodstvo sprejme ta predlog, so se obvezali zaupniki podpirati s vsemi silami ,, Delavski List".*) *) Cenjenim puljskim sodrugom naznanjamo, da se je tržaški pol. odbor pečal z njihovim predlogom glede hrvatskih člankov in dopisov v našem listu. Njihovi želji se ustreže skoraj gotovo že v teku tega meseca. Zahteva puljskih sodrugov je popolnoma upravičena in ima pred seboj le razvoj stranke. Zato jo je vzel pol. odbor v resno pretresavanje. Ko se je rešilo še več strankinih zadev se zaključi to važno sejo ob 1 1 in pol uri zvečer. Konferenca o istrskih ras merah in dr. Laginja. Kakor je znano, se je vršila pred kratkim na Dunaju pod predsedništvom gospoda Recka, konferenca radi istrskih razmer, katere sta se udeležila tudi hr- vatska državna poslanca dr. Laginja in dr. Trinajstič. Nekateri listi so objavili vest, da je potegnil dr. Laginja nazaj vse pred¬ loge, ki se tičejo Hrvatov v Pulju. Laginja je to vest demontiral in je obljubil, da hoče vse stvari, ki se tičejo konference, spraviti v javnost. Toda od tedaj, ko je dal Laginja to izjavo, je že dolgo časa in Laginja molči. Ta Laginijev molk se nam pa kaj nič ne dopada. Vzbuja nam sum, da je morda vendar res kar so pisali listi. Naj se nam oprosti, toda dejstvo, da so bile potrjene puljske občinske volitve v vseh razredih, nam škoro potrjuje vest, da je dr. Laginja vendar nekaj naredil, kar bi ne smelo biti v soglasju z njegovo stranko. Tudi druge stvari opažamo, ki jih morda navadno oko ne vidi. Sovraštvo, ki je vladalo do¬ sedaj med italijansko kamoro in mornarico, je popolnoma izginilo, Slovenski in hrvatski narodnjaki so pa zgubili vsako resnost in tavajo po puljskih ulicah kakor besni, brez vsake direktive. Vse to nam potrja, da se¬ je napravilo na Dunaju kompromis mod italijani in mornarico na račun slovanskega življa v Pulju in v Istri. Radi tega pa po¬ življamo dr. Laginjo naj izvrši dano ob¬ ljubo, t. j. naj pojasni v javnosti sklepe dunajske konference. Ce dr. Laginja ne izvrši tega v kratkem, bomo smatrali vesti, ki smo jih čitali v listih za resnične in pojasnili bomo v javnosti izdajstvo, ki ga je izvršil dr. Laginja na račun istrskih Hrvatov. Toda o tem bo govorilo delavstvo na nedeljskem shodu. Zn stavkajoče pekovske darovali: Lista št. 1. Haramina. „ ,, 3. Petejan. ,. ,, 2. Antonič. „ .. 10. Vehar. „ „ 12. Locatello. .. ,, 5. .Tusič. ,, 14. Zonta. ,, „ 9. Butignoni. Xa zborovanju slov. sodrugov . . So Ir. Gosič . Družina Zorzeti. Sodr. Zorzeti. Sodr. List Miha. delavce so . . . K 5'60 . , . . „ 8'10 . 3'40 . . . ,, 5'70 . 6'40 . d'— . . . ., 4 . 4'98 . . . „ 0'20 .—'30 . . . ,. 1'20 .—'20 Skupa j . . K 51 '08 GORIŠKO. Iz (erkljiiiiskega. V nedeljo dne 9. svečana sc je vršil na Travniku (obč. Otalež) v gostilni sodr. Frana Vogriča, izborno obiskan shod socialno-demokra- tičnih zaupnikov iz Cerkljanskega, ki je razpravljal o bližajočih so deželnozborskih volitvah. Sodr. Anton Kristan iz Idrije je poročal v pismu političnega odbora goriškega, ki naznanja dvoje kandidatur v deželni zbor in izraža željo, da bi ime¬ novali tudi cerkljanski sodrugi enega kan¬ didata. Po daljši razpravi se izrečejo zaupniki enoglasno za sodr. Petra Bevka posestnika iz Otcdeza, kot za kandidata v splošni kuriji v goriški deželni zbor. Iz¬ rečejo tudi željo, da bi stranka kandidirala na Cerkljanskem tudi v kmečkih občinah. Zaupniki so odobrili z navdušenjem tudi kandidature sodrugov Antona Verčon in Petra Leban. Nadalje so sklenili delati na vse kriplje za socialistične kandidature. ! Korica. Zenski zbor pevskega iti glas¬ benega društva v Gorici priredi v soboto dne 15. febrnvarja 1908. v dvorani ^Tr¬ govskega Doma pevski večer s plesom. Vspored: 1. P. I. Cajkovskij: „Priroda i ljubav , trio in ženski zbor s sprcmljeva- njem klavirja; 2. C. Kjuj : „Zadremaly volny ‘, ženski zbor s spremi j e vanjem kla¬ virja. 4. Josip Mich: „Nezakonska mati sopransolo s spremljevanjem klavirja. 5. Ant, Foerster: „Venec Vodnikovih pesni , polni zbor s spremljevanjem klavirja. Spremlja na klavir g. Ciril Eržen. — Pe¬ vovodja g. .losi]) Michl. 6. Ples. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Cene : sedeži I. vrste v parterji ali v galeriji 2 K 50 vin., II. vrsto 2 K, III. vrste 1 K 50 vin., Stojišča 1 K, dijaki in Člani pevskih društev GO vin. Pri plesu svira oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 47. Volilni shod v Rot Igor i. Brez nikakoršnih vabil se je zbralo v nedeljo čez 100 volilcev v Bregantov! dvo¬ rani v Podgori. Poročal je o deželnozbor¬ skih volitvah sodr. Milost in žel splošno pohvalo. Oglasil se je k besedi tudi sodr. Klinc. Soc. dem. kandidature se je vsprejelo. V soboto se vrši spet shod v Podgori v dvorani Bregant ob 7 uri zvečer. bruštvene stvari. Društvo ,,Arte Moderna” priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 7Vs uri zvečer v veliki dvorani Delavskega Doma ulica Boschctto 5 II. nad. dramatično predstavo. Predstavljalo se bode ..Zgubljeni raj ‘ (igra v :>. dejanjih) in „Spoštuj starost (žaloigra v 1 dejanju). Med dejanji svira društveni orkester pod vodstvom R. Cadorini -ja. Vstopnina 50 vin. za osebo. Organizacija krojaških delav¬ cev priredi v soboto dne 15. t. m. ob 10 uri zvečer v Delavskem Domu društveni plesni venček z raznimi zabavami. Vstop¬ nina 80 vin. za osebo. Organizacija kurjačev vabi vse svoje člane na važen sestanek, ki sc- vrši v nedeljo dne 16. t. m. v Delavskem Domu ulica Boschctto 5 III. nad. ob lOVa uri zjutraj. Nihče naj ne manjka. Tržaške delavske zadruge na¬ znanjajo vsem svojim članom, da se plaču¬ jejo dividende samo še do 20. febr. t. 1. V soboto dne 22. t. m. se vrši v gostilni Vojnovič ul. Boccacio št. 25.- do¬ mača zabava s plesom šaljivo pošto in drugimi zabavami. Vstopnina 40 vin. za možke in 20 vin. za ženske. Začetek ob 8 uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen si¬ rotam Žetko. Sodruge vabimo, da se udeleže tega ve¬ čera v velikem številu. Uslužbenci e. kr. glavnih skla¬ dišč skličejo na nedeljo dne 16. t. m. ob 9 1 /a uri zjutraj v veliki dvorani Delavskega Doma ul. Boschctto II. nadstropje javni društveni shod z dnevnim redom: Delavni čas in razmere uslužbencev v c. kr. glavnih skladiščih. Slov. delavce po¬ življamo, da se udeleže tega shoda v ve¬ likem številu, zlasti ker se bo razpravljalo o delavnem času, ki je velikega pomena za tamošnjc uslužbence. Zveza pekovskih delavcev — podružnica Trst. priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 8 uri zvečer v Delavskem Domu ul. Boschctto 5. I. nadst. plesni venček s šaljivo tombolo, humoristično pošto in drugimi domačimi zabavami. \ prihodnji št. priobčimo podrobnost dnev¬ nega reda. Pekovske delavce in sodruge opozorimo že sedaj na to domačo delavsko veselico. Tajni sklad ^Delavskega Lista". Mesečni prispevki. Mirt Martin 1 mesce.K 6' — Regent Ivan 1.. 5' — N. N. 1 „ .5'— Kopač Josip 2 meseca.5'— Jernejčič Anton 2 meseca.„ 4' — Jernejčič Fran 1 mesec.,, 2' — Vatovec Fran 1 ..„ 1' — Gruden Fran i .1' — Vrabec Dragotin .„ i' — Gorjup Valentin ... 1' — Novak Avgust 1 .T — Kermoij Rudolf 1. . „ 1'— Skupaj . . 33' — Nabiralne pole. Trst. Kermoij Vinko. Nabiralna pola št. 50: Hafner Filip K —'15, Bizjak Fr. 1'—, Kriše G. 1' — , v kavarni Union _-'05, v kavami Union —'16, Moravija 1' — , Jamiš J. — '30, Vis- banski E. — '40, Turij Ludvig 1' — . Skupaj K 5'06. Razni prispevki: Centralno organizirani krojači K 25'—, Sušmelj — '60, Ing. A. Veruda 10' — , Pasigli Josip 2'—, A. V. 10'—. dr. A. Vivante 10' —, Nabrane med zidarji 20' — , dr. A. Vivante 10'—, Kurilniški de¬ lavci nabrali na veselici dne 8. II. 6' —, N. N. .•!()()' — . Skupaj . . K 393'60 Nabiralne pole „ 5'06 Mesečni prispevk i 33'— Skupaj . . K 431'66 Prejšnji izkaz ,, 248'56 Skupaj . . K 680'22 Sodrugi, ki še niso vrnili nabi¬ ralnih pol, naj store to čim prej. Dolžnost vsakega sodruga in so¬ mišljenika je, prispevati tajnemu skladu našega lista. Izdajatelj in odgovorni urednik TINKO KEK.MOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Stismel & Comp. ulica della Zonta 8: 4 ) E L A V S KI LIST FRAN MANIA IRST = ulica N. Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga io drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga iesna dela. niča: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst. ni. S. I^azzaro in ul. S. {'atteri na Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sotirnf/oe. Dr. F\. MARTINCU Zobozdravnik dunajske klinike. ' Izdira zobe brez bolečin. Izdeluje um ( zobe po najmodernejših zistemih. • Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia Št, Gostilna „Alla Lealtj . ANTON SAITZ vtlieii delle Acque( Vina najfinejša, domača kuhjrj Družinske zabave. O Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim v moji gostilni, ul. Giovanni Eoccaccio št. 25, e* istrska in dalmatinska črna in bela vina m kosila večerje in druge mrzle jedi po nizkih cenah. Postrežba točna. K velikemu obisku se priporoča 1 - Gostilna je shajališče slov. socijalistov. ANTON KROSNA gostilničar. Slovani! Podpirajte edino Slovani! H Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, u l. Valdirivo 40 Delniška glavnica K 10,000.000. OSR. BANKA ČEŠKIH HRANILNIC k t^huhh. Telefon 19-95. Naslov za brzojavke: ..Sporobanka". Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 ( . I 4 1 ,° o vloge na knjižice - Vloge n.a tek. račun 5° 0 Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge po 6' 4%. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFFER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. - Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 VeliRa zbirka manu fakturnega tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE ~~~ 1 = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. - Cene zmerne, zzzrzm Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivf Trst, ul. Farneto št 13. j 200 ima belavci! Podpirajte „belavski List" hektolitrov ™ prodaj ^ —■ vipav- V ALERI0 CUC11 Delavnica pohištva Trst, ul. Benedetto Marcello — vogal ulice Tigor. = MSZim/A 9 Anton Verčon 9 Prodaja samo na debelo od SO Ilirov naprej. CENA ZMERNA. = posestnih in trgovec SKRILJAH na Vipavskem (pošta Sv. Križ Cesta). Dolžnost vsakega s druga je, biti naroči tudi na glavno glasil' jugoslov. soc. dem o kr¬ ti on e stranke ,,RDEČI PRAPORA I 'UiAM TRST. Ulica Acquedotto št. 6. \elika zbirka igrač, okraskov, parfu- niatij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d.