NEUSTREZEN PREVOD
Večkrat kdo izrazi nezadovoljstvo nad tem, da imamo tako malo jezikovnih ocen prevodov. A zdi se mi razumljivo, da je takih ocen malo: terjajo precejšen napor, zbujajo zamere pri prevajalcih, in jemljejo časopisom veliko prostora. Kljub temu bi jih bilo treba vsaj občasno pisati in objavljati, ker so, če drugega ne, nujno potreben korektiv površnim, nezanesljivim prevodom, ki se samovšečno razprezajo v našem prevodnem slovstvu, če nikoli ne doživijo kritike.
Ko je izšel slovenski prevod romana Johna Fowlesa »The French Lieutenant's Woman«,' sem sklenu, da si ga natančneje ogledam.
Delo sem poznal in vedel, da bi bilo izredno trd oreh tudi za izkušenega prevajalca. Več takih je ponujeni prevod odklonilo, in naposled ga je prevedel nekdo, ki kot leposlovni prevajalec dotlej ni bil posebno znan. Kakšen pogum!
Pregledal in z izvirnikom primerjal sem strani 5-69 prevoda, približno sedmino knjige. To pač zadostuje za jezikovno ocenitev prevoda. Pomanjkljivosti, ki sem jih našel, sem skušal pregledno razvrstiti, vendar ima taka ureditev svoje meje, ker včasih preveč razbija jezikovne celote besedila. Človek tudi večkrat omahuje, kako naj opredeli to ali ono napako. Meje so zlasti nejasne tam, kjer naj bi bilo povedano, ali je prevod napačen ali samo površen. Kohkor pa bo mogoče, bom kritične pripombe navajal v naslednjih skupinah: 1. napačno in 2. površno prevedena mesta; 3. izpuščene ali dodane besede in stavki; 4. okornosti in svojevoljnosti; 5. jezikovne slabosti. Strani prevoda bom povečini navajal v oklepajih.
1. Napačno prevedena mesta. Angleško southwestern je »južnozahoden«, prevod ima »južnovzhod-nega« (5); lahko da je to tiskovna p. In lad ni »Še več« (5), temveč »Zares«, curves and volumes ni »oblin in gmot« (6), temveč »zavojev in oblin«; Ihe year o/ which I write ni »leta, ko sem to zapisal« (6), temveč »leta, o katerem pišem«; known locally ni »ki so jim v narečju rekli« (6), temveč »v tem kraju znane« (»pod imenom Ware Cleeves«). O krajevnem vohljaču pravi prevod »če so ga imeli« (6), izvirnik pa pravi and there was one, torej »in imeU so ga«. Se zmeraj na 6. strani je vrsta napačno prevedenih izrazov: suspected je »posumil« in ne »zaslutil«; remarked ni »sklenil«, temveč (tu) »opazil«; in telescope pač ni »kukalo«, temveč »daljnogled«. Naprej na 7. stran! Revetment ni »tlak«, temveč »obloga«. Napačno in hkrati površno je preveden stavek: but the woild was then in the tirst line throes ol the discovery ol aniline dyes« - v prevodu je to »a svet je takrat pretreslo odkritje anilinskih barvil«, v resnici pa nekako »vendar je svet tedaj komaj začenjal odkrivati anilinske barve«. Na isti strani je ligure prvič podano z neknjižno besedo »pojava«, drugič kot »podoba«, v resnici gre obakrat za »postavo«. In more like a living memorial to the drowned ni »bolj živ spomenik utopljenca«, temveč »bolj podobna živemu spomeniku utopljenim« (kakršne postavljajo ob morskih bregovih).
Zakaj naj bi bila destiny »ideal« (8) in ne »usoda«, je težko razumeti. Dvogovor, ki gre z 8. na 9. stran, je preveden takole: »'Saj nisva v Londonu.' 'Ah na severnem tečaju, če se ne motim.'« V resnici se glasi: »'Zdaj nisva v Londonu.' 'Če se ne motim, sva na severnem tečaju.'« tower walk ni »spodnji hodnik« (10), temveč »spodnja pot« ob morju. Namesto »V te kamnolome« (10) bi moralo biti »V tiste kamnolome«. She had taken oll her bannet bi moralo biti prevedeno »Ona si je bila snela čepico« in ne »Snela si je čepico« (11), ker se oseba spremeni. Out ot oblivion ni »iz nevednosti« (11), temveč »iz pozabljenja« ali kvečjemu »iz nepazljivosti«.
Na str. 13: »Ko sta bila že bUzu obale« - v resnici »Ko sta bila že blizu kopnega«. In naprej: That's the trouble with provincial lile ni »S provincialnim življenjem je križ«, temveč »To je narobe v podeželskem življenju«. Številni so prevajalci, ki prevajajo prislov consequently tako, kot je tukaj: »in dalje« (14) namesto z »zatorej«, »in zato«. Kako so ribbons postali »rozete« (19) in ne »trakovi«, ne vem. Isto velja za in short, kar naj bi bilo »torej« (20) in ne »skratka«. Na isti strani: But though death may be delayed ni »Čeprav je s smrtjo mogoče odlašati«, temveč »A čeprav smrt lahko pride z zamudo«.
»Dragi stric, odličen pogled imaš« (20) je morda tiskovna pomota namesto » ... imam«; Lile was not purposeless pa je gotovo napačno prevedeno z »Življenje ne bi bilo zaman« (21) namesto z » ... ni bilo zaman«. Britanske družine so po našem prevodu živele »nad svojimi gnojnicami« (21), pa so le
»ženska Francoskega poročnika«. Roman. PrevedelJaka Stular. Korigiral Pavel Vozlič. Mladinska knjiga Ljubljana 1979. 456 stra-1.
209
»nad svojimi greznicami«. Simile ni »primerek« (21), temveč je »prispodoba«. Steep hiUs behind Lyme Regis niso »strmi griči nad Lymom Regis« (21), temveč »strmi griči za Lyme Regisom« (mestecem s tem imenom). Prevajalec je na začetku knjige zapisal pravilen sklon »v Lyme Regisu« (5), pozneje pa je to pozabil in sklanjal prvo besedo.
Povsem narobe je preveden 3. odstavek na 22. strani, ki ga moram zato navesti v celoti. A legendär/ summation ot servant feelings had been delivered to Mrs. Poulteney by the last butler but four: 'Madam, 1 should rather spend the rest ol my Ute in the poorhouse than hve another week under this root.' Some gravely doubted whether anyone could actually have dared to say these words to the awesome lady. But the ser\timent behind them was understood when the man came down with his bags and claimed that he had. Prevod v knjigi: »Prav legendarno je, kako je povzel občutke služinčadi tisU butler, za katerim so se zvrstili še štirje: 'Madame, raje preživim ostanek življenja v ubožnici, kot da bi samo še teden ostal pod to streho.' Nekateri resno dvomijo, če si je zares kdo drznil izreči strašni gospe te besede. Toda smisel stavka so vsi razumeli, ko je mož prišel dol s svojimi kovčki in rekel, da je vsega sit.« Pravilen prevod: »Glavni strežaj, za katerim so bili še štirje, naj bi bil gospe P. izrekel povzetek poselskih občutkov: ,Gospa,... Nekateri so resno dvomili, ali bi si res lahko kdo drznil reči te besede strašni gospe. Čustvo, ki jih je porodilo, pa so razumeli, ko je mož ... in rekel, da si je to drznil.«
Incipient sadists nista »pristni sadistki« (22), temveč »sadistki v zametku« (incipient = začenjajoč se). Stavek na str. 23: »Vrtnar je bil odpuščen, ker so ga videli, da je prišel v hišo s prstjo na rokahj but-lerja, ker je imel na ovratnici vinski madeži deklo, ker je imela pod posteljo sramno dlako.« Že na sredi veliliega stavka je prevajalec pozabil, da je začel s trpnikom, in nadaljuje napačno: »butlerja«, »deklo«, namesto »butler«, »dekla«. Sirota dekla naj bi bila imela pod posteljo nekaj nespodobnega, a je imela le slut's wool, tj. »kosme prahu« (pogovorno »mačke«). In brž naslednji stavek: »Najhujše pa je bilo, da celo zunaj svoje hiše ni dopuščala svoji oblastnosti nobenih meja.« Izvirnik pa se glasi: But the most abominable thing ol ali was that even outside her house she acknowledged no bounds to her authority, in to je malo drugače: »Najgrše od vsega pa je bilo, da celo zunaj svoje hiše ni priznavala nobenih mej svoje oblasti.« Preskočimo en stavek in navedimo naslednjega; »Bog pomagaj mladi dekli, ki so jo videli z mladim moškim ob enem redkih prostih popoldnevov - morebiti, a le s težavo enkrat na mesec« Nerazumljivo: videh so jo s težavo enkrat na mesec z mladim moškim? Izvirnik je kajpada drugačen: Heaven help the maid seen out Walking, on one ol her rare free alternoons - one a month was the reluctant allowance - with a young man. Pri spremembi besednega reda v prevodu je šel po zlu smisel, ki je nekako takšen: »Bog pomagaj dekh, ki so jo katerega njenih redkih prostih popoldnevov - s težavo je dobila enega na mesec - videli na sprehodu z mladim moškim.«
Naprej na stran 27! »In nemara ga je čustvo, ne čisto brez zveze z zlobo, posledico dolgih ur hinavstva ... ob cvilhasten zglavju gospe P.,« pravi prevod. Izvirnik nedvomno kaže, da je posledica hinavstva čustvo in ne zloba: And perhaps an emotion not absolutely unconnected with malice, a product ot so many long hours ot hypocrisy... Avtorjevo izražanje je v vsej knjigi kar se le da zapleteno in pretenciozno, zato se slovenski prevod dostikrat bere kot nedopustna poenostavitev, tudi tukaj, ko je pravzaprav rečeno: »In morda ga je čustvo, ki ni bilo čisto brez zveze s hudobijo, nasledek mnogih dolgih ur hinavstva ... « Navedeno zglavje nikakor ni bilo cvilhasto, kot s pogovorno besedo pravi prevod, temveč iz imenitnejše tkanine, bombazina, za katerega ni slovenske besede. (Slovar DZS ga nenatančno podaja kot .barhant'.)
Na str. 36 pravi prevod: »Nemir gospe P. nad tem razkritjem bi bil skoraj potopil župnika.« Vendar ne gre za povodenj, zakaj angleški glagol to sink, uporabljen v izvirniku, ima med drugim pomen »spodnesti«, »uničiti«, in to je nedvomno mišljeno tukaj. Na naslednji strani (37) beremo; »Gospa P. se je imela za čisto razodetje božje sredi pobesnelega oceana papizma.« Stavek ostaja v sobesedilu nesmiseln, dokler ne pogledamo v izvirnik: Mrs. P. saw herselt as a pure Patmos in a raging ocean ol popery. Na otok Patmos je bil pregnan Janez Evangelist, tam je nastala končna verzija njegovega Razodetja, od tod prevajavčevo ugibanje z »razodetjem božjim«. V večjih besednjakih pa bi bil našel, da se izraz »Patmos« rabi za kraj izgnanstva ali osamljenosti, torej se je gospa P. imela za »povsem osamljen otok v besnečem morju papizma«.
Kdo naj razume takle stavek: »Predvsem pa sta bili stari dami ob spominu na toliko služabnikov, ki so vzeh slovo od nje, zoprni, nesramnost in odkrita beseda po njenih izkušnjah in merilih istovetna z ljudmi, ki so govorili, ne da bi počakali na nagovor...« Kam spada izraz »zoprni«? Kako naj bosta nesramnost in odkrita beseda »istovetni z ljudmi«? Izvirnik se glasi v avtorjevem zapletenem slogu: Above aH, with the memory ol so many departed domestics behind her, the old lady abhorred imper-tinence and lorwardness, terms synonymous in her experience with speaking betöre being spoken to and anticipating her demands... To pa bi bilo precej drugačno od citiranega prevoda, namreč: »V spominu na mnoge posle, ki so jo zapustili, je stara gospa čez vse mrzila predrznost in (preveliko) ust-režljivost, in ta dva izraza sta v njeni izkušnji pomenila isto kot to, da so govorili, preden jih je nagovorila, ...«
210 . .
Cel kup napačno prevedenih izrazov je na str. 51: or rather a Irivoulous ni »recimo, lahkomiselno«, temveč je »ali bolje rečeno, lahkomiselno«: ignominiously ni »nemarno«, temveč »sramotno«; spar-kled ni »lesketalo«, temveč »iskrilo«; curlews niso »čaplje«, temveč so »škurhi«, ki tudi niso »krehali«, temveč kvečjemu »vreščali«, saj je v izvirniku navadna beseda cried.
O neki Sarini lastnosti pravi prevod, da je bila »skrivnostna za nekoga, ki nikoli ni bil v Londonu, ki ni imel stika s svetom« (56). V resnici je bila skrivnostna »pri nekom, ki ni bil nikoli v Londonu«, namreč pri Sari. In sea annemone ni »morska zvezda« (64), temveč »morska vetrnica«.
2. Površno prevedena mesta. Kar na začetku knjige je fraza could at once have deduced several strong probabilities nedopustno poenostavljena v »pa bi si bil brž na jasnem«, namesto recimo »bi bil lahko brž izrekel nekaj močno verjetnih sklepov«. (Tudi to še ni najboljši prevod avtorjevega zapletenega stavka, a saj knjige ne prevajam, temveč ocenjujem prevod, zato zadostujejo takšne pojasnitve.) »Potlej pa je životarilo« (6) tudi le približno podaja stavek has been declining ever since, namesto z »Od tedaj pa ves čas nazaduje (propada)«. Na isü strani sta še dve podobni površnosti: There too I can be put to prool ni »Tu me lahko preskusite«, temveč »Tudi tu me lahko ...«; that these (wo were strangers, people ot some taste je poenostavljeno v »da sta tujca očitno poznavalca«, medtem ko avtor pravi: »da sta bila ta dva tujca, človeka z neko mero okusa«.
Stara topovska cev ni bila »pokonci vzidana« (7), temveč upended, »postavljena pokonci«. Petty provincial day pač ni »malenkostna, zakotna vsakdanjost« (7), saj gre za drobec »nepomembnega podeželskega dne«. Povsem časnikarsko je preveden stavek Once again they walked on kot »Povzela sta sprehod« (10) namesto »Spet sta se odpravila naprej«. Brž naslednji stavek v prevodu se glasi: »Šele takrat se je ovedel spola postave na koncu pomola.« A izvirnik ima to dosti bolj zapleteno: /f was only then that he noliced, or at least realized teh sex ol, the ligure at the end. Kam bi prišli, če bi bilo prevajalcem dovoljeno tako skrajševati besedilo izvirnika! V resnici se stavek glasi nekako takole: »Šele tedaj je opazil postavo na koncu pomola, ali se vsaj zavedel njenega spola.« Dve vrstici naprej je rečeno: »Ernestina je drobno pogledala,« v resnici pa je »napeto, pazljivo gledala« - peered - medtem ko je »drobno gledati« po Pleteršniku »kleine Augen machen«.
Površen je tudi prevod »Ali jo tako zelo zaničujejo« (11) za /s she so ostracized: morda bi bil primeren glagol »preganjajo« (veliki slovar DZS ima »bojkotirati«). Eno vrsto prej ima avtor stavek They call her the French Lieutenant's Woman. Prevajalec ni obdržal nobene izmed treh velikih začetnic in pravi »francoskega poročnika ženska«, čeprav gre za dva vzdevka, ali vsaj za enega. Na str. 13 beremo: »Ko bi mi vsaj ne bila povedala umazanih podatkov.« To je premalo za / wish you hadn'l lold me the sordid lacts, torej: »Žal mi je, da si mi povedala tista nečedna dejstva.«
Kdo bi v »zaraščenem nemškem Židu« (5) spoznal »bradatega« Marxa (ta je namreč mišljen)? Bea- j vered je pač »bradat« in ne »zaraščen«. Kaj bo bralcu povedal stavek, da se je Charles »podpisal pod ! znamenitih devetintrideset artiklov« (17)? Če prevajalec že ni pojasnil, da gre za 39 členov anglikanske veroizpovedi, vsaj ne bi bil smel dodati »znamenitih«, ki jih izvirnik nima. Na str. 18 ima prevod: » .. .toda to se je Charlesu zdelo glede avtorstva inira dig. - pod častjo ...« Izvirnik pravi: but there seemed to Charles something rather infra dig. ... in authorship, to pa pomeni: »Charlesu pa se je pisanje zdelo kar nekam pod častjo.«. V isti zvezi je še govor o sustained concentration, ta pa je v pre- i vodu poenostavljena v »vztrajnosti« namesto morda »vztrajne zbranosti«. Naprej na isti strani: »Na- ; ključno srečanje ... ga je osvestilo,« za made him realize - koHko bolje od uporabljenega hrvaüzma i izraža pomen slovenski glagol: »Ob naključnem srečanju je spoznal«. Brž nato beremo: »Drugi so \ imeli sira Ch. S. za pionirja arheologije ...« (18-19), v resnici pa so se ga spominjali kot takega (re- i membered). j
Na 19. strani je takle stavek: »A bilo je še eno mlačno zanimanje, ki je strica pri Charlesu še huje j dražilo« Ne samo, da je tu ostala angleška dikcija »A bilo je ...«, tudi smisel ni ujet, saj strica ni jezilo | zanimanje, temveč pomanjkanje le-tega (lack ol interesi). Niže na isti strani beremo: »A kdo bi pisal' zgodovino, če je to pravkar opravil Macauley?« Avtor potem našteva še naprej, prevajalec pa je to že pozabil in v naslednjem stavku spremenil sklon: »Proza ali poezija« namesto »Prozo ali poezijo«. Nekaj podobnega se mu je primerilo na str. 20: »... ki so mu viktorijanci rekh resnoba ...«, pa glagol »rekli« ne ustreza več za zadnji konec naštevanja: »in še tisoč varljivih imen« (v angleščini vse to pokriva glagol called). Na str. 23. ima izvirnik: She was like some plump vulture. V prevodu se je primerjava izgubila in ime spremenilo: »Bila je tolsta ujeda« namesto »Bila je kakor debel jastreb«. V istem stavku je in the lirst lield čudno podano s »po prvi plati«; čeprav je tudi angleška fraza malo nenavadna, pomeni pač »predvsem«, »zlasti«.
Avtorjev pretanjeni slog je v našem prevodu kar naprej prikrajšan, osiromašen. As he was perhaps not unaware ni tako določno kot v prevodu: »In najbrž je to tudi vedel« (26), in župnikovih besed That would be excellent v nadaljevanju ni dopustno skrajševati v »Odlično«. Ali pa stavek na str. 28: an orthodox Victorian would perhaps have mistrusted that imperceptible hini ol a Becky Sharp; preveden je takole: »Pravoveren viktorijanec bi bil morda nezaupljiv do daljnega sorodstva z Becky Sharp;« in kaj si more bralec pomagati s tem? Če prevajalec že ni pojasnil, da je Becky Sharp oseba iz Thac-
211
kerayevega Semnja ničevosti in pozneje tip brezobzirne, spletkarske povzpetnice, bi bil moral vsaj ; prevajati natančneje: » ... morda nezaupljiv do tega komaj opaznega namiga na B. Sh.«
S str. 29. malo daljši odlomek; »Ko je Ch. odšel iz hiše ... in se napotil proti dobrih sto metrov od- < daljenemu hotelu, kjer je resnobno ... šel po stopnicah v svojo sobo, se je oprostila tudi Ernestina ' in šla v svojo sobo. Še enkrat je hotela skozi čipkaste zavese ujeti podobo svojega zaročenca;« A hun-dred paces or so je »kakih sto korakov« in ne »dobrih sto metrov«. A poglavitno je tole: avtor seveda ni tako nespreten, da bi najprej opisal vso dolgo Charlesovo pot, potem pa spregovoril o Ernestini, i kako bi ga rada videla odhajati. Prav bi bilo; » ... se napotil proti hotelu, da bi resnobno šel po stop- | nicah ...« S tem je namreč čas toliko zadržan, da E. še utegne gledati za zaročencem. j
Na str. 32 je »a cena za to« nedopustna okrajšava za »cena, ki bi o morala plačati za to«, in tudi va- I guely divined ni »skušala ugibati«, temveč »nejasno slutila«. - Za boljše razumevanje je večkrat nuj- ¦ no ohraniti predpretekh čas iz izvirnika. Tako bi moralo biti »kamor je bila stisnila vejico jasmina« (32) in »Toda minilo je bilo trideset let, odkar so se priiskrili na svet Pickwickovci« 45. Nedopustno je okrajšan tudi stavek na str. 50, ki se v izvirniku glasi; O/the woman who stared, Charles noted, there was no sign in v prevodu: »Ženske, ki strmi, Ch. ni uzrl« namesto »Ch. je opazil, da nikjer ni videti ženske, ki je strmela« (namreč druge dni). AU na str. 51; »Da so podkovani čevlji na skaJovitem obrežju pripravni kot drsalke?« - to bo vsakdo narobe razumel. V resnici je rečeno: »Da so težki okovani čevlji na obrežju, posutem s prodom, tohko {= tako malo) pripravni kakor drsalke?«
Na str. 58 so pretendents »snubci«, ne »fantje«; credit side on the account ni »dobiček na računu«, temveč »imeti na računu«. Na str. 60 ni prav »Kar se vam najbolje zdi«, temveč »Kar se vam zdi najboljše«. Ogress ni »coprnica« (62), temveč »velikanka«, »ljudožerka«. Kompromis na str. 67 sta sklenili dve »obsedenosti« in ne dve »obsedenki«.
3. Izpuščene ali dodane besede in stavki: Takoj na začetku manjka Marxov citat, ki pač ni po naključju postavljen tja. V angleščini se glasi: Lvery emancipation is a restoration ol the human world and oi human relationships to man himsell. Marx, Zur Judenirage (1844). Str. 10; v 3. odstavku izpuščeno ac-ross sloping meadows. Nekaj vrstic naprej izpuščeno wild v zvezi wild eroding coasL V 4. odst izpuščeno mere v frazi a mere harsh wind. Str. 7 v 1. odst. izpuščena cela fraza with his top hat held in his Iree hand. Str. 12 v 3. odst dodano »pravzaprav« v zvezi »da je ... pogledala skozenj«, v 4. odst pa izpuščeno merely v zvezi »ni mišljen ... opis predmeta«, ki je sploh površno prevedena. V citatu iz Darwina na str. 14 je prevajalec prezrl izraz being, pa se mu »sleherna« nanaša na »oblike življenja«, ko bi moralo biti: »čeprav je sleherno bitje dobro opremljeno za svoje mesto v naravi.«
Na str. 20 je cel kup dodanega ali izpuščenega: » ... je bil (dodano: le) zanimiv mlad moški«; »Stric ga je zaradi tega (izpuščeno: dostikrat) vzel v precep«; »Živel si, (dodano; živel) za svoje pse ...«; »je mračno zrl v (dodano: globino) svoje(ga) vino{a)«. »Pa je (dodano; še) nisem našel« Na str. 21 je izpuščeno no doubt v zvezi would no doubt seem today. V 4. odst na str. 22 je dodano »Gola« v stavku »Gola zavist jo je držala tam«.
Na začetku 5. poglavja na str. 28 manjka poleg Tennysonovega mota še drugi iz Persuasion Jane Aus-tenove; The young people were all wild to see Lyme. Na str. 31 je v 2. odst. izpuščen cel drugi stavek; For a lew moments she became lost in a highly narcissistic sell-contemplation. Na str. 48 je izpuščen kar celotni 2. odstavek, ki je s svojimi 8 vrsticami predolg, da bi ga tu navajal. Ker ta odstavek manjka, se tretji začenja napačno z »Njena izbira je bila lahka«, ker se je medtem oseba spremenila; moralo pa bi biti »Njegova izbira je bila lahka.« In končno je na str. 55 izpuščeno exfremeiy v zvezi »Gospa T. je bila sicer... ljubezniva ženska«.
4. Oliornosti in svoievoljnosti. Kadar ima prevajalec premalo izkušenj, je marsikaj brez potrebe okorno, čeprav se ne da vedno reči, da je ravno napačno. Huda okornost se mi recimo zdi, pustiti angleško obliko imena »Sarah« namesto naše »Sara«, čeprav je potem prisiljen sklanjati »Sare«, »Sari« in pisati svojilno obliko »Sarin«, saj drugače sploh ne gre.
Na str. 11 prevajalec pravi, da je bil »njen pogled kot puška pomerjen na obzorje« - pač »namerjen«. Ker je angleški pridevnik unjust, piše tudi prevajalec »nepravičen« (12, 25) namesto »krivičen«. Okorno je tudi: »Tedaj ga je zbodla, češ pa učenjak, pa zaničevalec romanov« (13). Izvirnik se glasi: She teased him then: the scientist, the despiser ol novels, torej sta »češ pa« in »pa« sploh odveč. In kdo bi že pri nas pisal »tisočosemstopetdeseta leta« (14) namesto »petdeseta leta 19. stoletja«? Na str. 16 ima avtor v istem stavku dvakrat glagol pursued: prevod ima »je brskal« in »je pregnal«, ko se je ponujalo »se je gnal« in »je pregnal«. Grozovito se sliši »hiše, sezidane v slogu regency« (21) zaiJegency house, torej »hiše iz dobe regentstva«. Nemogoče se mi tudi zdi uporabljati v slovenščini besedo »butler« (22) - kako naj jo tudi izgovarjamo: butler, batler? Pa tudi ni potrebe. V slovarju je rečeno »kletar«, a boljše bi bilo gotovo »glavni strežaj« ali »prvi strežaj«.
Huda svojevoljnost je, da prevajalec piše besedo »bog« z malo začetnico, ko je v romanu pisana z vehko vselej, ko je mišljen krščanski, osebni Bog. Prevajalec pač nima pravice, da bi takšne pisave
212
krojil po svojem osebnem okusu, temveč se mora držati pisave izvirnika Tako se je tu celo zgodilo, da je na str. 38 govor o poganskem bogu sreče, ki ga seveda tudi avtor piše z malo. Tri stavke naprej pa pravi: But there was God to be accounted to, torej o krščanskem Bogu, prevod pa ima tudi tu »Upoštevati je bilo treba (dodano: tudi) boga«, da bralec res ne more vedeti, kateri je mišljen. Izrazito okorno je »pekinezec« (34). Res tudi pri akademijskem slovarju še niso odkrili izraza »pekinčan«, rabljenega v prevodu knjige Psi vsega sveta (1975!), a imajo vsaj »pekinški pes«. - In kako naj bo naravni prizor »kos podobnim« (69)? Izvirnik ima more than equal, torej »več ko enakovreden«.
Morda lahko med okornosti prištejemo še stavke, ki se jim preočitno pozna angleška stava. »Ko se je po kosilu vrnil v sobo, se je Charles zastrmel ...« (14); »kar bi ga zares osup(n)ilo, bi bil spremenjeni odnos« (15); »Čeprav je popustil športu toliko, da je hodil na prepelico in fazana, če je bil povabljen, je Charles vztrajno odklanjal ...« (16); »Odklonil je, da bi razdajal svojo ... angleško dušo« (17-18) namesto »Ni maral razdajati ...«. Sarina bistrina naj bi bila »v skoraj skrivnostni sposobnosti ocene vrednosti drugih ljudi« (56) - ta kopica samostalnikov bi se dala preprosto zmanjšati: »v skrivnostni zmožnosti, da je znala preceniti vrednosti drugih ljudi« - tudi izvirnik ima glagol: ability to classity other people's worth.
5. Jezikovne slabosti. Ta točka bo gotovo sporna, saj besede in načine izražanja merimo z zelo različnimi merili. Moje je pač strogo, a precejšen del očitkov bi najbrž priznali tudi drugi. V javni rabi zdaj prevladuje domača beseda (turistični, umetnostni) »vodnik»; v prevodu je rabljen »vodič« (6,50); pravopisno je »skodla«, tukaj »s skodlami« (6); SP ima »zalizke,« tu so »zalizci« (7); »Zelo grdo od tebe« (9) štejem za germanizem; pravopisno je »okamnine«, »kamnine«, tu »okamenine«, »kameninami« (10), »okamenin« (49), čeprav pravilno »okamnelo blato« (49); večina bi sicer pisala »Kaj zato« kakor naš prevod (18), a prav je »Kaj za to«; »Ne smemo dvomiti v njegovo milost ah v njegovo pravičnost« (25) - dvomimo o čem; za provide a home je rečeno »lahko nudila dom« (26) namesto »dala dom«; »oklevala« (39, 55) je enako slabo kot »prepričanja v varnost obstoja« (42) - prepričan o čem; publicistična, na široko rabljena »stvarnost« (51-52) je slovenska »resničnost«; časnikarsko »razreševanje težav« je prišlo tudi v ta prevod (56) namesto »reševanja« ali »odpravljanja«; tu so tudi nezaželene besede »inačica«, »utvara«, »vpadljivo«, »neizbežno« (56 in naprej); neslovensko mi zveni tudi »smrt blizke prijateljice« (67) namesto »bližnje«. Dostikrat prevajalec ne opazi, da je z veznikom povezal dve imeni ženskega spola, pa piše tako kot na str. 64: »misU sta vodila zloba in nevolja«. Na mnogih mestih manjkajo potrebne vejice, pa so drugod takšne, ki so odveč. Večkrat je rabljen »čemu« namesto »zakaj« (npr. 32).
Za nameček še nekaj zanimivih tiskovnih pomot Brez pomot je sicer malokatera knjiga, a nekatere so tu komaj verjetne. Kar na prvi strani beremo »drobcen Pirej majcenih sten« (5), pa bi moralo biti »drobcen Pirej mikroskopskih Aten«. Na str. 15: »Če bi mu opisovali te sedeže ali poznejše učinke nerazsodnega uživanja« - v resnici gre za sadeže in za učinke »n/i7i uživanja«. Tudi »po Auxleyu« (18) namesto »po Huxleyu« je precej težko prezreti.
Sodba o tem, kako je roman »Ženska Francoskega poročnika« preveden v slovenščino, po vsem povedanem ni težavna. Upravičeno namreč lahko domnevamo, da tudi preostahh šest sedmin romana ni prevedenih dosti drugače ko ta prva, saj se prevajalci po večini na začetku še najbolj potrudijo, proti koncu pa njihova pazljivost in vnema dostikrat uplahne. Res je podoba, ki jo daje o prevodu ta naš pregled, do neke mere neobjektivna ah vsaj nepopolna, obravnava samo slabosti prevoda. A to je pač tudi poglavitna naloga vsake kritike. Marsikaj je v tem prevodu dobro rešeno, a od prevoda pričakujemo, da bo v celoti dober, jezikovno izenačen in brez večjih jezikovnih ali vsebinskih napak, da ne govorim o izpuščanju besedila. V našem primeru je očitno, da se je prevajalec dela lotil s premajhnim znanjem angleščine in tudi slovenščine, zlasti pa s premajhno izkušenostjo. Šele dolgoletna praksa daje prevajalcu vedeti, kako naj nekatere tuje posebnosti podaja v slovenščini, še posebno, kadar gre za zahtevno delo. Fowlesov roman je napisan tako, da terja mojstrskega prevajalca. Ker ga ni dobil, je bUa storjena velika škoda, saj slovenskim bralcem ni bil ustrezno predstavljen.
Janez   G r a d i š n i li Ljubljana
213