St. 21 (1658) Leto XXXH NOVO MESTO	četrtek
„ 21. maja 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Upravičimo zaupanje!
Ob dnevu mladosti
7 itova osebnost, njegova človeška wličina, vodilna vloga v partiji in revoluciji, v boju vse Jugoslavije za boljšo prihodnost daje že desetletja močan pečat tudi življenju in tjelu mladih generacij. Brez števila je niti,
. ki povezujejo Tita z mladino in mladino s Titom. Tudi sedaj, ko ga že več kot leto dni ni več med nami, ko ne slišimo več njegove odločne spodbudne besede ali pa tudi ostre kritike. Mlade zavezuje Titova nikdar omajana vera vanje, njegovo delo, borba za boljše in lepše življenje našega delovnega človeka, s tem pa tudi mladih. Za hitrejše reševanje specifičnih problemov mladih — izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske problematike, itd. — si je Tito veliko prizadeval, vendar vedno Poudarjal, da mladi in njihova organizacija pri tem ne sme stati ob strani.
Tito je imel mlade zelo rad. Vedno je poudarjal ogromen delež, ki ga je imela mladina v osvobodilni borbi in v izgrajevanju porušene domovine. Poudarjal je, da morajo biti naši narodi ponosni, ker imajo tako mladino, kajti narodom s-tako mladino se ni treba bati prihodnosti. Titov humanizem, pogum, odločnost, neomajna vera v boljši jutri, brez slepil, da bo prišlo kaj samo od sebe, ampak da bomo vse, kar hočemo in želimo imeti, dosegli le z lastnim trdim in vztrajnim delom, so vsa ta leta in desetletja navdihovali mlade generacije. Tito je imel polno zaupanje v mladino tudi v najtežjih trenutkih. V njih je videl največjo oporo za krepitev bratstva in enotnosti, ki sta z njegovim bojem trajno vgrajena v temelje naše družbe. V pogovoru z novinarji za mladinski tednik Mladost novembra 1979 je tovariš Tito dejal, da je zelo zadovoljen z mladimi, manj p"a z delom mladinske organizacije. Poudaril je, da se mora še bolj usmerjati k urejanju tekočih in dolgoročnih nalog v razvoju socialističnega samoupravljanja, k uresničevanju politike stabilizacije, sistema delitve po delu, k reformi izobraževanja, izboljšanju delovnih možnosti in življenja delovnih ljudi, torej tudi mladine.
Letošnji 25. maj, dan mladosti, ki je vse leta predstavljal podpiranje in potrjevanje Titove poti s strani mlade generacije, bo letos že drugič minil brez našega največjega vzornika in borca. Vse naše delo in prireditve pa bodo vendarle še trdnejša zaobljuba nadaljevati po njegovi poti, saj so življenjske opredelitve mladine, njena stremljenja in prizadevanja za boljše življenje, uspehi, ki jih je mladina dosegla in ki jih še dosega, neločljivo povezani s Titovim delom in življenjem.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Jubileja tabornikov in obrtnikov
Sevniški taborniki najstarejši v Sloveniji — Razstava in prapor obrtnikov
Konec maja mineva ob visokem jubileju sevniških tabornikov Odreda treh smrek. So namreč najstarejša enota v Sloveniji. Osrednja prosla-Va 30-letnega jubileja bo hkrati osrednja proslava dneva mladosti v sevniški občini v nedeljo ob 16. uri pred taborniškim domom. Slavnostni govornik bo Ljubo Jasnič, sekretar predsedstva CK ZKS. Jutri bo sprejem tabornikov, zvečer spoznavati večer ob tabornem ognju, saj hkrati slavi 30-letnico vsa slovenska taborniška organizacija.
V okviru majskih praznovanj slavijo tudi obrtniki. Obrtna zadruga Bohor obhaja 10-letnico. V soboto . ob 13. uri bo združenje obrtnikov sevniške občine razvilo svoj prapor, v Partizanu bodo odprli razstavo. V torek, 26. maja, bo v Sevnici seja odbora obrtnih zadrug Slovenije, naslednji dan pa še izvršnega odbora Zveze združenj obrtnikov Slovenije. Za okroglo mizo bodo v sredo, 27. ntaja, obravnavali srednjeročni načrt razvoja sevniške občine. Konec meseca bo v Sevnici revija gasilskih Pihalnih godb Slovenije.
DANES VAJA, JUTRI. .. Ves pretekli teden je minil v znamenju priprav na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti”. Zlasti sobotna zaključna vaja je marsikje pokazala, da je pripravljenost občanov vsako leto večja, ponekod pa je čutiti tudi pomanjkljivosti. Če so v nekaterih delovnih organizacijah vaje kar zamolčali, so se drugod po sporočilu o izrednem stanju in nevarnostih nemudoma sestali vojni komiteji, komisije SLO, mobilizirali so enote civilne in narodne zaščite. Rasli so šotori in improvizirane ambulante. Na Mestnih njivah p Novem mestu sta po zračnem napadu „plavih ” zagorela 7. in 8. blok. Reševalne enote so hitro ukrepale, na pomoč pa so prišli tudi gasilci Krke. Vajo si je ugledalo več kot tisoč srednješolcev in prebivalcev krajevne skupnosti. (Foto: Janez Pavlin)
Prireditvi v počastitev dneva mladosti
Drevi v novomeškem Domu JLA proslava in razstava
V počastitev dneva mladosti in 40-letnice vstaje bosta danes ob 17.30 v novomeškem Domu JLA dve prireditvi, ki bosta izpričali trdno sodelovanje vojakov s šolarji in nosilci kulturnega delovanja v dolenjski metropoli.'
Za proslavo z naslovom „Titovo delo kot edini kažipot zdajšnjih in bodočih generacij” so spored pripravili pevci (starešine, člani njihovih družin, vojaki in učenke medicinske šole), recitatorji (mladinci, vojaki in starešine), nastopili bodo tudi učenci glasbene šole, ki se učijo igrati na trobento, folklorna skupina Kres in baletnica iz tovarne zdravil Krka.
Ob istem času bodo v avli Doma JLA odprli razstavo, ki bo pod naslovom „Titovo delo - naš edini kažipot” prikazala izbor Titovih del in dela o Titu. Tematsko bodo knjige prikazale Titovo udejanjanje samoupravljanja, SLO in neuvrščenosti, za izbor knjig pa sta zvečine poskrbela Študijska knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej. Na ogled bodo tudi številne fotografije, ki bodo pomenljivo dopolnjevale knjižno razstavo.
Slovenski pionirji bodo dobili svoj dom
Ob dnevu mladosti bodo številni pionirji postali mladinci, tokratni najlepši pomladni dan pa bo za slovenske pionirje na moč slovesen tudi zato, ker se bo končno začela udejanjati njihova velika želja - v soboto bodo v Dolenjskih Toplicah namreč položili temeljni kamen Doma slovenskih pionirjev.
Šlo bo resda šele za prvo fazo gradnje, a že ta bo za pionirje velika pridobitev.
Sobotnega slavja se bodo udeležile delegacije pionirjev iz vseh koncev Slovenije, spored pa bo takle. Ob 10. uri bo v topliški šoli tiskovna konferenca, osrednja prireditev pa bo ob 13. uri. Zbranim bo govoril Franc Šali, predsednik ZPMS, pionirji pripravljajo kulturni program, temeljni kamen pa bo položil Franc Leskošek-Luka. Ob 15.30 pa bodo v Podturnu odkrili spomenik med NOB padlim pionirjem in borcem VDV brigade.
Nič nas ne bo
Uspešno opravljen preizkus naše obrambne usposobljenosti je odkril tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti
Akcija „Nič nas ne sme presenetiti 80/81 poteka že od lanskega oktobra, vrhunec pa je dosegla v soboto, 16. maja, ko je bil končni preizkus naše obrambne usposobljenosti in pripravljenosti. O tem, kako je sklepna akcija potekala v naših občinah, smo pripravili naslednji zgoščen pregled.
ska naselja onstran Krke. Sprejeli so jih na območju Mrzlave vasi, zasilna
RRFŽirF-
PRIHODNJIČ POPOLNO PRESENEČENJE
Odziv občanov iz brežiške občine na zaključni akciji NNNP je bil izredno dober. V krajevnih skupnostih so se uspešno spopadali z diverzanti ter reševali ljudi in premoženje po bombardiranju. Prva ocena po končani akciji je pokazala tudi nekatere organizacijske spodrsljaje, ki pa ne zašenčujejo uspehov v celoti. So dobra šola za naslednjo akcijo, ki naj bi jo v dveh ali treh KS pripravili kot popolno presenečenje.
Zaradi zračnih napadov na vojaške objekte so v skopiški in v cerkljanski KS med sobotno vajo delno preselili prebivalce v hribov-
Učence osnovne šole so začasno evakuirali v gasilske domove po vaseh, kjer so nadaljevali s poukom.
,bombardiranje” je tudi v Krški vasi, na Čatežu in v Globokem povzročilo vrsto pažarov, ki so jih morali pogasiti, iz poškodovanih zgradb reševati ranjence, preživelim pa poiskati zatočišče. Alarm so večinoma naznanjale sirene, v Pečicah, kjer te nimajo, pa plat zvona.
ČRNOMELJ: SODELOVALO 4.000 LJUDI
V Črnomaljski občini je zaključena akcija	NNNP potekala resno,
dobro organizirano, brez površnosti ali kakšnega omalovaževanja. Še posebej se je	pokazala tesna poveza-
Spoznania iz dveletne delegatske	prakse	zborov	krajevnih	skupnosi Posavja in zbora nost med	krajevno skupnostjo in
J	V-	,.	,	,.v	,____.,_____,	_	tozdi. Po prvih ocenah je v akciji
občin	Življenje poddljse	kratke	roke	sodelovalo	okoli 4.000 občanov.
V POBRATENI OBČINI TREBNJE
V sredo, 27. maja, ob 19. uri bo v Trebnjem gostoval dekliški pevski zbor „Obrenovačke de-vojke” iz občine Obrenovac, ki je pobratena s trebanjsko. Kot zmagovalec na nedavno končanem šestem festivalu mladinskih pevskih zborov Srbije bo gostujoči zbor iz Obrenovaca danes sodeloval tudi na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju.
prebivališča pa so jim pripravili tudi v Velikih Malencah. Šolarje so prav tako umaknili na varno.
Bombne napade so doživeli tudi v drugih KS. V Brežicah so bile poškodovane stolpnice, bolnišnica, Tovarna pohištva in Jutranjka, zato so prišle na pomoč enote iz KS Zakot - Bukošek. V Dobovi so bombe delno porušile železniško postajo, šolo, Beti in Trimo ter nekaj naselij.
Strme poti do jasnega cilja
Četudi se v vsakdanji delegatski praksi nismo dovolj premaknili, pa smo napredovali vsaj do spoznanja, kaj vse bi lahko naredili, je dejala predsednica zbora občin Silva Jereb minuli teden na posvetu za zbore krajevnih skupnosti Posavja in zbor občin v Brežicah.
Po dveh letih so delegati znova izmenjali izkušnje, ocenili usklajevanje interesov pred sejami in na sejah zborov, vključevanje SZDL ter delo delovnih teles skupščin. Skoraj povsod so dosegli, da so njihovi delovni programi poenoteni, čeprav se je usklajevanje doslej uveljavilo predvsem v vodoravni smeri, manj pa od vrha navzdol, od republiške skupščine do občin in od občin do krajevnih skupnosti.
Najbolje opravljajo svoje delo delegacije iz tistih KS, v katerih je razvito družbenopolitično življenje. Na sestanke prihajajo pripravljene in so sposobne razumeti in zagovarjati tudi širše interese. Nasploh pa ugotavljajo, da so delegacije v KS potrebne pomoči.
Do sobote se bo nadaljevalo toplo in suho vreme, v nedeljo bo postopno poslabšanje.
Z vključevanjeip DPO v delo delegacij, zlasti SZDL, pa niti v regiji niti v republiki niso zadovoljni. Največkrat se te zganejo šele v zadnjem trenutku, ob predlogih namesto ob osnutkih raznih dokumentov. Zaradi tega je tudi toliko amandmajev. Na sejah zborov naj bi v prihodnje več razpravljali o razlikah v stališčih in usmerjali izvršni svet. Do zdaj je, žal, obveljal najneprimemejši način, češ zdaj ste slišali, pa ukrepatje po svoje. Tak odnos izvršni svet najmanj zavezuje in ga prav nič ne usmerja. Delegati iz posavskih občin
V SOBOTO V POGANO JAMO
V soboto, 30. maja, bo v Pogani jami nad Kostanjevico v okviru prireditev ob mesecu mladosti že drugo srečanje mladine, borcev in drugih občanov iz novomeške, metliške, črnomaljske, brežiške in krške občine, udeleženci pa bodo tudi iz sosednjih hrvaških občin. Srečanje v prijetni gorjanski okolici, ki naj bi postalo tradicionalno, se bo pričelo ob 10.30, popestreno pa bo s kulturnim programom.
so bili enotnega mnenja, da skupščinam za tekoče uresničevanje programa vedno zmanjkuje časa, zlasti še za zadeve, ki so izključno v pristojnosti občin. Vedno, kadar si postavijo kratke roke, jim jih življenje podaljša. Kot napotek delegatom novega sklica bo ta izkušnja pomagala, da se bodo sestajali porekdeje in zato imeli več problemskih sej.
J. TEPPEY
.Najvarnejša je država, ki jo brani ljudstvo”
Bogata in zanimiva razstava „Varnost in družbena samozaščita" v Krškem in Novem mestu
Kot so sporočili na novinarski konferenci v UNZ Novo mesto prejšnji teden, bo od 19. do 25. junija v Novem mestu v šprotni dvorani razstava „Varnost in družbena samozaščita”. Teden dni poprej, to je od 10. do 16. junija, bo ista razstava tudi v Krškem.
Razstava „Varnost in družbena samozaščita” je bila prvič odpf ta v Beogradu pred sedmimi leti pod naslovom „Tri desetletja varnostne službe”, nato pa je v šestih letih pod geslom „Najvar-nejša je tista država, ki jo brani vse ljudstvo” obiskala vsa večja jugoslovanska mesta. Letos je prispela v Slovenijo, kjer si jo je doslej ogledalo nad 100 tisoč ljudi č Ljubljani, Postojni, Kopru, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Mariboru. Na razstavi je prikazan zgodovinski razvoj varnostne službe in organov za notranje zadeve, sojenje vojnim zločincem, sovražna dejavnost v času stalinističnega pritiska, različni varnostni problemi, zoperstavljanje sovražnemu delovanju, zatiranje kriminalitete in druga področja. Uvodni del je posvečen predsedniku Titu. Različni eksponati ter bogato pisano in slikovno gradivo prikazuje tudi področje družbene samozaščite, med drugim tudi avtonomno organizirano zavarovanje	v
jedrski elektrarni v Krškem, varnostno zaščitno dejavnost posameznih društev, zaščito pred požari itd.
V Sloveniji je razstava vključena v koledar proslav ob 40-letnici vstaje slovenskega ljudstva ter ustanovitve VOS OF ter NZ.
Ogled je priporočen vsem občanom, zlasti pa članom najrazličnejših organizacij na področju SLO, družbene samozaščite in varnosti. Organizatorji razstave bodo poskrbeli za enakomeren in strokovno voden obisk, za brezplačen prevoz iz sosednjih občin, pa tudi vstopnine ne bo. Na predvečer otvoritve razstave v Novem mestu bo, kčt obetajo, koncert godbe milice pred domom JLA.
M. L
V KUMROVCU
Pod naslovom „Tito v filateliji”, bo v soboto, 23. maja, ob 17. uri v spominskem domu v Kumrovcu odprta razstava znamk. Pod pokroviteljstvom republiških odborov ZZB NOV Slovenije in Hrvaške ju prirejata filatelistično društvo Verigar iz Brežic in filatelistično društvo Po; štar iz Zagreba.
Dobro so delovale kurirske in obveščevalne službe ter sistem zvez. Radioamaterji so poskrbeli, da so bile tudi odrezane krajevne skupnosti povezane z vodstvom vaje. V nekaterih bolj ogroženih krajevnih skupnostih so celo evakuirali prebivalce in živino. V akciji se je zelo dobro izkazala črnomaljska osnovna šola, ki se je v izrednih razmerah zelo
(Nadaljevanje na 4. strani)
MEDOBČINSKI RAČUNALNIŠKI CENTER ŽE DELA - Pred kratkim je začel v Gozdarskem domu na Morfu v Kočevju delati medobčinski računalniški center, katerega ustanovitelji so iz občine Ribnica občinska skupščina Inles in Riko, iz občine Kočevje pa razen občinske skupščine še Itas, Gozdno gospodarstvo, Kmetijsko gospodarstvo. Lik, Zidar, Avto, Oprema in Melamin. (Foto: Primc)
QpBoixai novo meno
Začetek BOP ’81
V torek otvoritvena slovesnost in tekma Jugo-slavija:Grčija
A
V torek, 26. maja, se bo z enournim otvoritvenim ceremonialom ob 17. uri začelo v novomeški športni dvorani balkansko prvenstvo v odbojki za moške (za ženske bo prvenstvo ob istem času na Ravnah). Sledila bo tekma med dosedanjim bal -kanskim prvakom Grčijo in Jugoslavijo, kije, kot je pokazal nedavni turnir v Zagrebu, zelo dobro pripravljena in ne skriva želje letos osvojiti prvo mesto. V naslednjih dneh odbojke bodo sledile še druge zanimive tekme, ki jih bosta prenašali naša televizija ter Intervizija. Organizacijski odbor, kP se je sestal v ponedeljek zvečer, je utrdil še zadnje nadrobnosti, ki jih ob organizaciji tako zahtevnega tekmovanja posvečenega tudi počastitvi 50-Ietnicc dolenjske odbojke, ni malo.
Več na športni strani.
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
£ Papež Janez Pavel II. po f. zadnjih zdravniških poročilih dobro okreva in se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje. Hkrati pa italijanski varnostni organi še naprej mrzlično preiskujejo ozadje napada na poglavarja rimskokatoliške cerkve.
Bistvenih novih podrobnosti za sedaj še ni Napadalec na papeža, turški državljan Mehmet Ali Agci, vztraja pri svoji izjavi, da je načrtoval in izvedel ta teroristični napad povsem sam. Italijanski policiji, ki ji pri
1
*
*
Ob atentatu na papeža Janeza Pavla II.
zaslišanju neposredno pomagata tudi dva višja turška policijska uradnika (pri preiskavi pa tudi osrednja vodstva več evropskih policij in Interpola) ni uspelo izvedeti nič drugega.
Zato pa je toliko več nepreverjenih in neuradnih govoric, predvsem pa domnev. Ključna med njimi (ki ima sicer več inačic) je, da napadalec ni bil sam ne v trenutku atentata in ne pri pripravah nanj.
Kdo naj bi mu pomagal in predvsem zakaj-ostaja za zdaj povsem nepojasnjeno. Slišati je govorice o veliki mednarodni zaroti desnice (po nekih drugih inačicah pa tudi levice), o povezavah, ki da segajo izven Evrope na druge celine in še o marsičem. A za zdaj so vse to zgolj nepreverjene govorice, ki jih nihče ne more dokazati, a kajpak tudi ne ovreči.
Atentat na papeža je izredno široko odmeval po svetu in ni ga bilo glavnega mesta države, od koder ne bi prišle take ali drugačne dobre želje za čimhitrejše okrevanje Janeza Pavla II.
Še najbolj neposreden učinek tega napada pa je seveda v Italiji sami, ki se je v nedeljo in ponedeljek odločala na referendumu o štirih novih zakonih, med njimi tudi o ukrepih za boj proti terorizmu. Najvišja kazen za teroristična dejanja je v Italiji sedaj dosmrtni zapor. Po predlogu novega zakona naj bi to kazen odpravili, prav tako pa tudi izredne ukrepe proti terorizmu. Ni dvoma, da bo atentat na papeža veliko vplival na odločanje Italijanov. V trenutku, ko to poročamo, izidi referenduma (med drugim tudi predlog za liberalizacijo splava) še niso znani.
LIBANON: RAKETNA KRIZA SE TRAJA
Libanon, ki ga je znova zajel zlovešči vrtinec državljanske vojne, je zabredel še v novo nevarnost. Ker je Sirija namestila rakete sovjetske izdelave, ki jih normalno uporabljajo za protiletalsko obrambo, mogoče pa jih je tudi za cilje na zemlji, in jih kljub izraelskim grožnjam, da jih bodo s silo odstranili, noče umakniti iz vzhodnih predelov države, je Libanon postal tudi prizorišče nove mednarodne krize.
JANEZ ČUČEK
S
I
STARO IN NAJNOVEJŠE - Staro in najnovejše, bi lahko rekli za pričujočo fotografijo:	spredaj	so
odsluženi avtomobili na odlagališču starih vozil, v ozadju pa najmodernejše	antene	in	radaiji	za
nadzorovanje zračnega prometa. Fotografijo so posneli blizu mesta Hof v Zvezni republiki Nemčiii (Telefoto: UPI)	J
Kdo se res boji „sedme” sile?
Praksa narekuje, da mora biti informiranje v združenem delu ena glavnih tem kongresa samoupravljalcev — Tudi v obveščanju širše javnosti je dosti hib
Na srečanju samoupravljalcev Jugoslavije 26. in 27. junija v Beogradu bo ena glavnih tem razprave sistem informiranja v združenem delu.
Na prvi pogled za takšno razpravo ni pretirane potrebe. Ni je zaradi vtisa, da se je informiranje v združenem delu že uteklo in da je postalo nezamenljiv dejavnik pri odločanju samoupravljalcev.
Tisti, ki tako govorijo, navajajo podatek o trimilijonski nakladi tovarniškega tiska in še ugotovitev, da dve tretjini delavcev nosi svoje liste domov in jih pozorno bere.
Vendar informiranje v delov- zacije, ki so informiranje „izpu-
nih kolektivih v resnici ni dobro. Tovarniški listi se spreminjajo v reprezentativne ilustrirane revije namesto v glasila samoupravljalcev. Poleg tega tovarniški tisk očitno še zdaleč ni „sedma” sila; v nekaterih kolektivih ni celo nikakršna. Za to pa niso toliko krivi novinarji, marveč družbenopolitične organi-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
*
STANE DOLANC OB DNEVU RADIA IN TELEVIZIJE: „Naj omenim le nedavne izredno važne in občutljive dogodke na Kosovu, ko naša javnost o njih ni bila takoj obveščena, kar je nedopustno s stališča demokratičnega bistva naše samoupravne družbe. Za takšno stanje, kot je znano, niso bila kriva naša sredstva obveščanja in novinarji. Iz tega pri-
Nedopusten primer
mera moramo vsi dobiti ustrezne nauke in ugotovitve, saj je toliko bolj nerazumljiv s stališča družbenih odnosov, kakršne razvijamo, in če upoštevamo, da je prišlo v zadnjih letih v tisku in sredstvih obveščanja nasploh do mnogih pozitivnih sprememb. Ta primer je med drugim tudi ponovno pokazal, da smo pri informiranju še vedno preveč zaprti vsak v svojo republiko, zato pa se še vse premalo poznamo.”
DAN VARNOSTI
Ob 13. maju, dnevu varnosti, je bila tudi letos povsod v domovini vrsta slovesnosti, največ pa jih je bilo v organih za notranje zadeve in v ustreznih organih JLA. Na prazničnih srečanjih najbolj odgovornih družbenopolitičnih delavcev s pripadniki varnostnih sil so med drugim spregovorili o pomembni vlogi organov varnosti pri varovanju ustavne ureditvi in javnega reda, kakor tudi pri nadaljnjem razvoju sistema splošne družbene samo-
zaščite. Podeljenih je bilo tudi več državnih odlikovanj, zveznih plaket varnosti in drugih priznanj. Statuti organov za notranje zadeve pa so kot piznanje za prispevek pri razvijanju družbene samozaščite oziroma za večletno delo v republiškem sekretariatu za notranje zadeve izročili predsedniku predsedstva SRS Viktorju Avblju in predsedniku IS skupščine SR Slovenije Janezu Zemljariču.
SERGEJ KRAIGHER PREDSEDNIK PREDSEDSTVA
V Beogradu je bila pod predsedstvom predsednika Cvijetina Mijatoviča seja predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije-
Na seji so v skladu z ustavo SFRJ ter po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik o delu predsedstva SFRJ kot kolektivnega organa, razglasili predsednika in podpredsednika predsedstva SFRJ za naslednji enoletni mandat.
Kot pravi sporočilo, se je z včerajšnjim dnem iztekel enoletni mandat predsedniku predsedstva SFRJ tovarišu Cvijetinu Mijato-viču, ki je dolžnost predsednika prevzel 16. maja 1980. Predsedstvo je za novega predsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije za naslednje enoletno obdobje razglasilo člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije tovariša Sergeja Kraigherja, za novega podpredsednika predsedstva SFRJ pa člana predsedstva SFRJ iz SR Srbije tovariša Petra Stamboliča.
MILAN MEDEN
stile iz rok”, oziroma ki trpijo vzdušje, v katerem javna, odkrita, kritična beseda ni vedno zaželena. Listi delovnih organizacij so tako postali vse preveč zaprti vase, posplošeni, suhoparni, polni podatkov in strokovne latovščine, kot da so namenjeni informiranju tuje javnosti, in ne delavcem temeljnih organizacij združenega dela.
Jasno je, kajpak, da se informiranje v združenem delu ne začenja in nekončuje s tovarniškim tiskom. To področje je veliko širše in celovitejše, zato bi bila kritična razprava na srečanju samoupravljalcev o tem še kako koristna. Delegati tega srečanja bodo imeli na pretek vzrokov za vprašanja, zakaj de-
skopo vest po stilu: z odlokom tega in tega organa so se cene olja, sladkorja in še tega ali onega živila povečale za toliko in tqliko. Odlok začne veljati seveda takoj.
Dogaja se tudi, da so na nekaterih pomembnih sejah novinarji nezaželeni. Znano je dejstvo, da mnogi organi v občinah, mestih, republikah in pokrajinah delujejo ,.zaprto”. Kot opravičilo za takšen način dela navajajo različne razlog: željo, da se novinarji rte bi Vkvarjali samo z dejavnostjo foruma, da gre za zasedanje kolektivno—izvršnega organa, ki samo pripravlja razpravo za odločanje na širši ravni, kdaj pa kdaj pa tudi ne skrivajo bojazni, da bodo novinarji spet kaj „napihnili“ ah si vnaprej ustvarili svoje mnenje glede družbeno nadvse občutljivih vprašanj. Z zapiranjem vrat pred novinarji skušajo posameznici preprečiti prodor prave resnice v javnost.
Vse takšne pojave je možno preprečiti samo z razvojem samoupravnih in demokratičnih odnosov v naši družbi.
VINKO BLATNIK
NASILJE POSTAJA VSE BOLJ NADLEŽNO in, kot se zdi, tudi nekaznovano uveljavljanje najrazličnejših želja, zahtev in idej. Najbolj je na udaru Španija, kjer malone ne mine dan, da ne bi v spopadih padli vojaki, policaji ali pa teroristi. Slednji delujejo predvsem kot člani baskovske separatistične organizacije ETA, ki se zavzema za samostojno državo Baskov. To ljudstvo živi na obmejnem področju med Španijo in Francijo. Baskovski teroristi pobijajo zadnje čase predvsem ugledne vojaške in policijske osebnosti. Španija je odločno proti njim, a to ne pomaga dosti, zakaj policija in vojska sta za zdaj nemočni. Pred dnevi je vsa Španija z dvema minutama molka izrazila svojo željo - mir. Ustavili so ves promet, prekinili radijske in televizijske oddaje, vsi so obstali mirno, zvonili so le zvonovi in zavijale sirene. Zdelo se je, kot da bi zahteva po prenehanju nasilja prišla iz src vseh Špancev in se zlila v enotno voljo. A kaj, ko so baskovski teroristi že naslednji dan ubili polkovnika civilne garde in s tem pokazali, da jim zahteve velikanske večine Špancev niso nič mar. Vendar pa v Španiji ne delujejo samo baskovski, marveč tudi drugi, zlasti desničarski teroristi. In kot bi bila mera nasilja /še premajhna, je v začetku tegL tedna prišlo na dan, da so panski orožniki ubili tri mladeniče v provinci Almeria. Zakaj so jih ubili in v kakšnih okoliščinah, ostaja nejasno. Policija je najprej sporočila, da so ubili tri pripadnike ETA, a se je kasneje popravila z izjavo, da so bili to trije kriminalci. Kaj so v resnici bili in ali so jih res pred smrtjo mučili, za kar je vse več dokazov, ostaja y tem trenutku neznano. Španski notranji minister je ob tem izjavil, da je bila to tragična napaka. Poslanci so v parlamentu zahtevali, naj vlada pojasni, kaj se je zgodilo, kar so predstavniki vlade tudi obljubili. Nič pa niso obljubili v Londonu, kjer so predstavniki vlade ostali nemi ob zahtevi, naj bi pripadniku irske revolucionarne armade IRA, ki se že desetletja bojuje za odcepitev Severne Irske iz sestava združenega kraljestva, dali status političnih zapornikov. Potem ko je zaradi gladovne stavke umrl najprej zaprti Bobby Sands, je nekaj dni kasneje umrl še en njegov kolega . .. Novi mučeniki za protestantsko Irsko . ..
■ S 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 m
lovnim ljudem pogosto kratijo ali omejujejo pravico do informiranja, ki jim sodi po ustavi in zakonu o združenem delu - saj na primer ne morejo priti do podatkov o poslovanju svoje panoge, da bi lahko rezultate svojega dela primerjali s sorodnimi kolektivi in videli, koliko in zakaj zaostajajo za njimi.
Pa tudi informiranje javnosti je pogosto vse prej kot premišljeno in objektivno. Kar spomnimo se, kolikokrat smo že prebirali obljube, da se olje, sladkor ter še to in ono živilo ne bo podražilo in da zato ni potrebno ustvarjati hišnih zalog. Vendar se je zgodillo prav nasprotno namesto obrazložitve za občutne podražitve pa so sredstva informiranja objavila
^TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO, TOZD CELULOZA
objavlja
prosta dela oz. naloge za:
1. PRAZNJENJE SNOVNIH JAM za 6 delavcev Pogoji:
— PK, osnovna šola, priučitev
— odslužen vojaški rok
— delo v treh izmenah
— 3 do 6 mesecev del. izkušenj
2. POMOČ PRI POLNJENJU IN PRAZNJENJU KUHALNIKOV - za 2 delavca
Pogoji:
— PK, nepopolna osnovna šola, priučitev
— odslužen vojaški rok	*
— delo v treh izmenah
— 6 mesecev del. izkušenj
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.	391/21—81
■ • '
#
%
inex adria aviopromet jnex adria aviopromet
LJUBLJANA
BEOGRAD
SARAJEVO
SKOPJE
TITOGRAD
DUBROVNIK
SPLIT
MARIBOR
PRIŠTINA
PULA
TIVAT
ZADAR
Predstavništva: BEOGRAD, JEVO, SKOPJE, TITOGRAD
SARA-
Prodaja kart in informacije: IAA, Ljubljana, Titova 48, telefon 313-366 in vse turistične agencije v Sloveniji
SLOVESNOSTI,
PRIREDITVE,
DOSEŽKI
Občinski ptaznik, ki ga Krčani slavijo 7. junija na dan izgnancev, je pred durmi. Znane so kulturne in športne prireditve, pa tudi, kar je najpomembnejše, delovne zmage, ki bodo zaokrožile tedenj praznovanj.
30. maja ob 10. uri bodo v Kostanjevici odprli prenovljeno restavracijo „Pod Gorjanci". V petek, -5. junija, bo ob 12.30 v Domu kulture v Kostanjevici slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Ob 14. uri bodo svečano odprli nove proizvodne prostore Iskre 1EZE—TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici. V petek ob 17. uri pa bo v Leskovcu v dvorani OŠ Milke Kerin propagandna rokometna tekma „24 ur rokometa".
Jedrska energija najcenejša
Za gorivo plačali Američanom 617 milijonov dinarjev — Obiskovalcem odprta vrata
Sejmišča
NOVO MESTO: Naprodaj je bilo 313 prašičev, od tega le 9 starih nad tri mesece. Prodanih je bilo skupaj 204. Pujski so stali od 2.300 do 3.500 din, starejši prašiči pa od 3.500 do 4.200 dinarjev.
BREŽICE: Prodajalci so ponujali 454, prodali pa 369 pujskov. Cena je dosegla 120 dinarjev za kilogram žive teže.
7. maja ob 1. uri zjutraj so v Nuklearni elektrani Krško (NEK) pričeli vlagati jedrsko gorivo v reaktor. Zahtevno delo so vodili operaterji skupq z drugimi strokovnjaki tehničnega sektorja NEK, tehnični nadzor pa so opravili strokovnjaki Westinghousa.
48 ton goriva urana so za 617 milijonov dinarjev kupili v ZDA. Tretjino, to je 16 ton goriva, bodo po 18 mesecih rednega obratovanja zamenjali. Sicer pa obvladajo tehnologijo obogatitve naravnega urana, ki- je zelo zahtevna in draga, tudi nekatere druge države na zahodu in Sovjetska zveza. O kakšni odvisnosti zaradi goriva torej ne more biti govora, saj se tvrdke, ki nimajo dovolj dela, skoraj dobesedno tepejo za kupce. Skladišče NE ima zmogljivost za 14 let zamenjav iztrošenih gorivnih elementov. V Krškem se zavedajo, da je v že uporabljenem gorivu še veliko uporabnih elementov. Ob reakciji cepitve urana 235 namreč nastaja več cepitvenih elementov. Eden teh je plutonij, ki ga ponekod, denimo v Franciji, že uporabljajo kot gorivo v drugem tipu reaktorja. Čez 3 leta naj bi pričel delovati rudnik urana na Žirovskem vrhu, ki bo verjetno lahko zagotovil dovolj urana za „življenje“ NEK, katere rentabilno obratovanje je predvideno za 30 do 40 let. Dragoceno gorivo bo morda imelo dovolj rude v domačih nedrjih še za hrvaško NE.
Številke dokazujejo, da je jedrska energija najcenejša glede na ceno
Kmetijski
Kadar leska noče roditi
Z žlahtno, debeloplodno lesko je mogoče dobro izkoristiti manj rodovitna zemljišča v belokranjskem, kraških in primorskih sadnih okoliših. Tako piše skoraj v vsaki slovenski sadjarski knjigi. Vendar skromnost ne pomeni, da leska ne potrebuje nege, gnojenja,, škropljenja in redčenja močno rastočih pokončnih mladic ter izrojenega starega lesa, še več: precej natančna je za vse to. Če skrbi in nege ni, tudi ni pričakovanega pridelka: 2 do 3 kg lešnikov ne en grm.
Nad slabo rodnostjo se radi pritožujejo vrtičkarji, ki premorejo le kak grm. Velja pravilo, da je za dobro rodnost treba zasaditi v nasad vsaj 3 sorte, ki se med seboj oprašujejo. Odlična oplojevalka je tudi divja leska, če je le kje v bližini.
Rodno leskov grm potrebuje tudi izdatno gnojenje: en kilogram kakega dušičnega gnojila (KAN) vsako leto, vsako tretje leto pa še vsaj kilogram nitrofoskala. Slednjega je treba potresti že jeseni, nitromonkal pa služi tudi za dognojevanje med rastjo. Zelo koristna je tudi zastirka, pokošena trava, ki naj ostane pod lesko.
Leska rodi na enoletnem lesu, zato mora sadjar delno obrezati enoletne šibe, da pospeši rast stranskih poganjkov, predvsem pa je treba redčiti pregoste in premočne pokončne lesne mladice. Na pribbžno 10 let je treba nasad oz. posamezen grm pomladiti.
Piškav lešnk nima nobene vrednosti, zato je lešnikar, manj od centimetra velik hrošček rilčkar, največji sovražnik leske. Škropilni koledar predvideva trikratno škropljenje proti lešni-kaiju in listnim ušem z enim izmed naslednjih pripravkov: basudinom 20, dipterexom, SL 50, lebaycidom, monitorjem, actelicom 50 ali fenitrotionom. Zaradi možne okužbe z drugim ^ najnevarnejšim škodljivcem — leskovo pršico je treba dodati še £ thiodan, sumbarit ali cosan. V malih nasadih ali pri posamičnih ^ grmih je mogoče zmanjšati ali celo odpraviti nagledo tudi j mehansko, to je z otresanjem grmov ter uničevanjem škodljiv- ^ cev in okuženih plodov.	Inž.	M.	L	~
instaliranega magavata (MGW). Za NEK znaša, po izračunu pred dvema letoma, 32 milijonov, za TE Trbovje III 26 milijonov in za Te Ugljevik 21 milijonov dinarjev. Upoštevajoč obratovalne stroške, gorivo in naložbo, bi tako za poprečje 25 let obratovanja stala kolivatna ura (KWh) Krško elektrarno 1 dinar in 29- par. Hidroelektrarni Mavčiče in Solkan na Soči v izgradnji, ki je ustavljena zaradi pomanjkanja denarja, i cenili instaliran MGW 36 oz. celo 83 milijonov dinarjev. Po informaciji NEK pa kažejo izračuni, da jb jedrska energija najcenejša, če upoštevamo le stroške goriva in obratovanja. Po teh podatkiha 1979) naj bi bila cena 1 KWh v termoelektrarni Šoštanj 110 par, TE Urin v sosednji Hrvatski kar 165 par, cena KWh Nuklearne elektrarne Krško pa le 18 par. V krški elektrarni so nam zatrjevali, da so duri na široko odprte za obiske. Poprej je dobro poklicati le njihov oddelek za informativno-propagandno dejavnost.
P. PERC
ga delišesa, še premalo," meni Ješel-nik.
Vagoni jabolk pa bi zanesljivo odromali v smeti, če ne bi bilo intervencije Iva Marenka, predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo. Sele njegov poziv je namreč odprl oči trgovcem, da je treba vendarle tržišču ponuditi tudi domače, ne le uvoženo južno sadje. Na to je opozarjal tudi sevniški delegat v odboru za promet s sadjem pri poslovni skupnosti za sadje že marca- Boril se je za to, da pridejo jabolka na trg po zmerni ceni. To syje zgodilo dosti pozneje, seveda kot rečeno, šele po posredovanju z vrha.
A. Ž.
Sadje ne v smeti
Uspešna intervencija
Na -televiziji je bilo izrečeno nemalo gneva zaradi gnitja vagonov jabolk v hladilnicah ob hkratnih visokih cenah na stojnicah. Mercator, sevniški Kmetijski kombinat, je znan pridelovalec prvovrstnih za-bolk, zato je bilo nekaj odmevov tudi v sevniških sindikatih in zatem še na sejah zborov občinske skupščine. Omenjali so škodo od enega do dveh milijonov dinarjev.
Direktor kombinata inž. Albin Ješelnik je v ponedeljek že govoril o umiranju položaja. „Pred krizo, to je 15. aprila, je imel naš tozd v hladilnicah resnično krog 70 vagonov jabolk. Kritično je bilo posebno za sorto jonatan, ki ob ugodnih razmerah drži le tja do konca marca. Prodaja se je po 1. maju normalizirala, kaže, da bo sadja, posebno zlate-
Delegati niso
glasovalni
stroj
Delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ Janez Rošker, glavni direktor Tovarne celuloze • in papirja v Krškem, redno obvešča občinske skupščine o delu te delegacije v Beogradu. Tudi na seji vseh treh zborov v Sevnici 14. maja je spregovoril' o tem odgovornem delu.
Delegatom v zveznem zboru resnično ni lahko. Sprejeli so nad 30 zakonov. Kajpak se morajo ob tem prebiti skozi obilico analiz in informacij. „Mnogo jih je zaupnih," je potožil Rošker in navedel, kako so navsezadnje spregovorili tudi o embargih in podobnih omejitvah za javnost. Značilen je primer, kako je npr. „padel“ zakon o uvedbi zimskega časa, ki bi, če bi bil sprejet, še poglobil časovno osamitev Jugoslavije v Evropi.
Vrsto odgovornih nalog delegatov za siceršnjo kontrolo nad delom Zveznega izvršnega sveta terja budno oko nad zapletenimi vprašanji od zunanje politike do obrambe. Delegat Rošker je delegatom sevniške občinske skupščine položil na srce pomembno obliko vpliva na ..osrednji parlament”, ki jo pomenijo delegatska vprašanja. Spreminjajo namreč skupščinski poslovnik, tako da bo v bodoče še manj proceduralnih ovir.
A. Ž.
*
*
*
I
EN
HRIBČEK
BOM
KURIL..
Ureja:Tit Doberšek
Dvojna pozeba vinogradov
Zoran Lešnik nam je na televiziji 11. maja pokazal-žalostno sliko posekanih suhih trt, ki so se posušile zaradi zgodnje in dolgotrajne zime v severno-vzhodni Sloveniji. Delo je poročalo o zimski pozebi vinogradov v severnovzhodni Sloveniji in spomladanski pozebi vinogradov na Krasu, v Brkinih, Vremski dolini, Obsotelju in Konjicah, kjer so po spomladanski pozebi trpeli tudi sadovnjaki. Iz teh poročil zvemo, da je mraz povzročil v vinogradih veliko škode, po dosedanjih, še nepopolnih ocenah Kmetijskega zavoda Maribor samo na radgonskem območju za 360 milijonov dinarjev. Popolnoma suhe trte bo treba nadomestiti ne le z dosaja-njem novih trt, mnogo parcel bodo morali posaditi čisto na novo. Poleg tega bodo vinogradniški družbeni obrati in zasebni vinogradniki prizadeti na pridelku, saj nekatere trte odganjajo le iz starega lesa, rodni les, to je šparoni in rezniki, pa so suhi, brez zelenih poganjkov. Zlasti so prizadete sorte rizvanec, sovi-njon in zeleni silvanec. Na Krasu je spomladanska pozeba po istih poročilih vzela polovico letošnjega pridelka.
Pozeba vinogradov pri nas
Za Belo krajino, Dolenjsko, Bizeljsko in Posavje nimamo podatkov o obsežnosti zimske pozebe vinogradov. Za Dolenjsko bo te podatke zbralo Društvo vinogradnikov. Po nepopolnih ocenah znaša škoda na trtah okrog 10 odstotkov, škoda na izpadu pridelkov pa 20 do 30 odstotkov. Največ škode je povzročila zimska pozeba, nekaj manj spomladanska slana. Zimsko pozebo bi lahko imenovali kar jesenska pozeba, saj je trta prišla v zgodnjo novembrsko zimo še nepripravljena, ker mnoge trte niso dozorele v lesu. Dokaz temu je dejstvo, da je največ suhih trt pri žametni črnini, zlasti tam, kjer je grozdje zaradi nedozorelosti obviselo na trti. Pri kraljevini, pa tudi pri rumenem plavcu je število suhih trt sicer manjše, pozebel pa je rodni les, ker so šparoni suhi in zato ne bo pridelka. Pozeba ni prizanesla niti šmarnici, saj je na primer v Gabrski gori, pa tudi ponekod na Ljubnu pozeblo do 20 odstotkov trt, ki so suhe, posebno v starejših nasadih šmarnice. Najmanj je trpel laški
rizling, pa tudi šipon je zimsko pozebo bolje prestal kot kra^evi-na in rumeni plaveč. Tudi frankinja je zimsko pozebo dobro prestala, tu je tu in tam pozebel le del rodnega lesa. Isto velja za portugalko. Najbolje je' prestala zimsko pozebo sorta game, ki ima zelo čvrst les in sploh ni pozebla.
Spomladanska pozeba prve dni maja je pri nas nared ilaouij škode kot zimska. Po spwfc-danki pozebi so bili pošk nekateri nižji, v kotlinah vinogradi, v katerih se je zadržal -hladen zrak. Ker so ledeni možje šli mimo b*rez škode, sd’ spomladanske pozebe ni več bati Vsekakor pa bo tudi spomladanska pozeba ponekod znatno zmanjšala pridelek grozdja, na nekaterih parcelah kar za polovico, v povprečju pa za okrog 10 odstotkov.
Kako si še lahko pomagamo?
• Manjše število suhih trt v vinogradih do konca maja še vedno lahko nadomestimo s podsajanjem novih trt. Na Dolenjskem ima TOZD Hmeljnflc Novo mesto še cepljenke žametne črnine, ki jih bo dal na voljo vinogradnikom parafinirane, tako da vrha cepljenk pri sajenju ne bo treba popolnoma prekriti z zemljo, kot to delamo pri rednem sajanju trt.
Ker je zimski, pa tudi spomla-danki mraz trte oslabil, je potrebno do konca maja trte do-gnojiti z umetnimi dušičnimi gnojili (25 do 26 % N v obliki kana ali nitromonkala). V vinogradih, ki niso * bili gnojeni s hlevskim gnojem, bomo dodali 500 kg tega gnojila na ha, to je eno vrečo (50 kg) na 10 arov. Pri močnejših poškodbah trt po mrazu bomo trtam pomagali z dušičnimi gnojili tudi tam, kjer smo gnojili s hlevskim gnojem, vendar z manjšimi obroki.
Vsekakor se ni treba prenagliti s takojšnjim sekanjem suhih trt, saj bo morda marsikatera na videz suha trta še pognala zelene mladike iz debla iz spečih očes ali nižje pri tleh in si bomo iz teh mladik lahko vzgojili novo trto. Tudi s pletvijo (manda-njem) trt ne bomo pohiteli. Sele bodo zelene mladike dovolj
ko
odrasle, bomo pleli.
I
H
!
S
*
S
'A
$
KDAJ BO MOST SPET UPORABEN? - Most čez Temenico pri Šentlovrencu že dolgo kaže rebra, tako da je promet čezenj že dalj časa popolnoma nemogoč. Zdaj je doživel- še to nesrečo, daje treba na njem popraviti še električne vode in druge napeljave. (Foto: J. Simčič)
EDINI V POSAVJU - Sevniški gasilci so poslej bogatejši še za posebno vozilo, opremljeno za gašenje s prahom in drugimi aparati. Strokovnjaki zagrebškega Pastoija so se 14. maja ugodno izrekli o njem. Aparate so gasilci namestili na starem TAM—2000. (Foto: Železnik)
BETON TRDNEJŠI OD LESA - Na cesti Velike Malence — Mrzlava vas promet po lesenem mostu ni več varen, zato bodo delavci Komunalnega in obrtnega podjetja iz Brežic v kratkem dokončali novega iz betona. Ta bo imel zagotovo daljšo življenjsko dobo. (Foto: J. Teppey)
RAZSTAVA V BANKI - Ob mednarodnem letu invalidov so učenci s prilagojenim programom osnovne šole ,.Dragotin Kette” iz Novega mesta v avli Ljubljanske banke razstavili izdelke, ki so jih napravili pri tehničnem pouku. Zanimiva razstava bo odprta do 25. maja.
Nič nas ne bo presenetilo*
tekel
(Nadaljevanje s 1. strani)
dobro znašla, saj je pouk naprej na vojnih lokacijah.
KOČEVJE: DOMOVINA JE POKLICALA
Osnovni namen zaključne akcije NNNP 81, to je množičnost, je bil v kočevski občini dosežen. Vanjo so bili vključeni skoraj vsi občani. V vseh krajevnih skupnostih so v vaji razen vodstev in družbenopolitičnih organizacij sodelovale še enote narodne in civilne zaščite ter teritorialne obrambe. Na vaji so preizkusili tudi zaščitne in samozaščitne ukrepe pred mobilizacijo, med njo in po njej. Po pravih ocenah je velika . večina udeležencev zelo resno in odgovorno izvajala naloge.
Vse krajevne skupnosti, delovne organizacije in enote teritorialne obrambe so poleg skupnega programa izvajale še svoje, ki so bili spet zelo različni. Ponekod so popravljali poti in pokopališča. Monterske ekipe delovnih organizacij so popravljale telefonsko linijo, ki jo je prekinilo neurje pri Predgradu (tu je padala tudi toča), ali vzdrževale električno omrežje itd. V Kočevju so izkoristili to priložnost tudi za ustanavljanje hišnih svetov v zgradbah, kjer doslej niso delali.
KRŠKO:
DRAGOCENE
IZKUŠNJE
Med akcijo NNNP so se tudi v krški občini soočili z resnimi preizkušnjami. Na Senovem so uprizorili diverzijo v rudniku, ..sovražnik” je začasno zasedel del ozemlja v brestaniški krajevni skupnosti, Krčani pa so doživeli letalski napad. Preskrba dela mesta z vodo jc presahnila zaradi poškodovanega vodovoda. Kljub manjšim pomanjkljivostim jc akcija uspela, saj je njen namen tudi ta, da ne bi storili podobnih napak, če bi šlo zares.
METLIKA:
BOLJE KOT PREJ
V zaključni akciji NNNP v metliški občini je v taki ali drugačni obliki sodelovalo več kot pol prebivalcev. Vaja je pokazala, da je usposobljenost vseh dejavnikov precej boljša kot ob prejšnjih takih in podobnih akcijah. Eden od namenov akcije, preveriti mobilizacijsko pripravljenost v vseh okoljih, je popolnoma uspel. Pokazalo se je, da jc bilo delovanje usklajeno, hitro in učinkovito, kar jasno govori, da so v metliški občini v zadnjem času naredili precejšen korak pri podružblja-nju obrambnovarnostnih nalog.
Seveda pa je zaključna akcija pokazala tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. V metliški občini gre v prvi vrsti za to, da tako v krajevnih skupnostih kot v združenem delu nalagajo odgovorne funkcije na iste ljudi.
NOVO MESTO:
^ KORAK NAPREJ
16. maj je bil tudi v novomeški občini določen za zaključno akcijo
r
i
VSAK BO LAHKO GASILEC - Po številnih delovnih organizacijah je ves pretekli teden potekal v znamenju priprav za zaključno akcijo NNNP. Delavci Mercatotja, Tozd Standard, so še urili v streljanju s pištolo, nudenju prve pomoči, v petek pa so si ogledali praktični prikaz gašenja z gasilnimi aparati.
NNNP. Ta dan pa je bila akcija širše zastavljena tudi za krajane. Vsaka krajevna skupnost je imela na zaključni dan vidnejše akcije, od gašenja požarov in alarmiranja do premeščanja na skrite kraje, reševanja ljudi in živine, zavarovanja objektov in drugo.
Vidnejša je bila akcija v soboto dopoldne tudi v Novem mestu, ko so se malo po 10. uri oglasile sirene, naznanjujoč nevarnost letalskega napada. Malo zatem so letala tudi prišla, bombni napad pa je bil uprizorjen na Mestnih njivah in v Kristanovi ulici v krajevni skupnosti Kan-dija - Grm.
Na kraj „nesreče” so v kar najkrajšem času prihiteli gasilci, reševalne ekipe in prva pomoč. Glavni trg je bil v času namišljenega letalskega napada v hipu prazen, kar dokazuje, da so bili krajani o akciji obveščeni in so se vedli, kot bi šlo zares. To pa je bil tudi namen akcije: preizkusiti ravnanje ljudi in sposobnost tistih, na katere računamo v primeru nesreče.
Z vso resnostjo je naloge v okviru akcije opravilo tudi vrsta aktivistov in članov komitejev za SLO, kajpak brez spodrsljajev tudi ni šlo. Kar je bilo tokrat narobe, naj bi bilo do prihodnje preizkusne akcije odpravljeno.
SEVNICA: PREHITELI OBČINSKI BILTEN
Sobotne zaključne aktivnosti NNNP 80-81 v sevniški občini so morda presenetile koga zaradi zavijanja siren v meglenem jutru, prav gotovo pa nikogar, ki je bil vključen v široke oblike usposabljanja. Delovna predpostavka je bila „občina v neposredni vojni nevarnosti”.
Na območju najmanjše KS v občini na Primožu naj bi bil domnevni sovražnik izpustil dvoje steklih psov. Na Rogačicah je eden že ugriznil gospodinjo, psa in mačko. Okrog UKV postaje, ki tod nadomešča telefon, - sirene nimajo so na teren nemudoma poslali namestnike narodne zaščite, saj jc bila večina samih članov zaščite kljub rani uri že po službah. Vaščani so urno polovili zdrave pse in mačke, ki so
OBVESTILA IZ PRVE ROKE
— Člani loške mladinske organizacije so jadrno raznesli bilten svoje KS, kjer so jedrnato opisali namen akcije na Razboiju, sam njen potek in predstavili svojo skupnost. (Foto: Železnik)
jih lovci v običajnih gajbah za sejme pozaprli pred razsajajočima steklima psoma.
Izredno uspešni so bili tudi na drugem kraju občine, v Loki pri Zidanem mostu. Ko občinski bilten še ni zagledal luči, so po zaselkih pod Lisco mladi še raznašali,,Bohor žari — Loka 81” s poročilom o uspešni akciji na Razborju.
TREBNJE:
V ŠTABE BOLJŠE KADRE
Končna ocena vaje NNNP v trebanjski občini je pozitivna, saj so, v celoti vzeto, vsi opravili svoje naloge tako, kot je bilo načrtovano, tako enote narodne zaščite, različne ekipe in službe. Žal pa so opazili tudi nekaj napak, spet se je namreč pojavilo to, da imajo nekateri eijo ali več hkratnih zadolžitev, kar seveda ne prispeva k učinkovitosti. Seveda take vaje služijo preverjanju prav takih in podobnih zagat, zato bodo omenjene pomanjkljivosti kmalu odpravili. Kot je povedal predstavnik občinskega štaba enot civilne zaščite, so tudi te enote v glavnem dobro opravile svoje naloge, saj so dobro pripravljene. Določene pomanjkljivosti so bile zapažene le v delu posameznih štabov civilne zaščite, kjer je po nekaterih krajevnih skupnostih zaslediti slabo kadrovsko zasedbo. Sicer pa je vaja potekala tako, kot je minule dni tudi drugod po Dolenjskem.
Skrb za svoje zdravje
HITRO NA ZBORNO MESTO — Po prejemu poziva so tudi člani enot civilne zaščite krajevne skupnosti Kočevje-mesto hitro pohiteli na zborno mesto. Vsi so preizkus mobilizacije izpeljali resno in odgovorno. (Foto: Primc)
Morda je treba ponovno opozoriti na nekatere vzroke bolezenskih pojavov, ki bi jih z malo volje lahko odstranili. Marsičesa se zavedamo, smo o tem seznanjeni, pa vendar iz lenobe, lahkomiselnosti ali podobnih lastnosti ne upoštevamo. Pa bi bilo dobro, če bi. Že v miru so zaradi opustitve nekaterih dejanj lahko nepredvidene velike posledice, ki se posebno pri črevesnih nalezljivih boleznih hitro razlezejo v večjo ali manjšo epidemijo, še bolj je to nevarno pri množičnih nesrečah, kot so poplave, potresi, vojna in drugo.
Črevesne nalezljive bolezni ali bolezni umazanih rok se nalezejo v
V rokah vsakogar in vseh skupaj
Družbena samozaščita mora postati vsebinska sestavina našega obnašanja in delovanja -Za večjo odprtost dela državnih organov — Kritično v prometu
Imamo sicer dobro razvit, v organizacijskem in tehničnem smislu, tisti del samozaščite, ki predstavlja odgovor na neposredne sovražnosti, manj pozornosti pa smo posvetili razvijanju tistega dela, ki je potreben za zaščito temeljnih vrednot naše družbe. Prav tako se ne moremo pohvaliti, da smo po-družbljanje samozaščite pripeljali tako daleč, da bi lahko govorili o samozaščiti kot sestavini vsega našega obnašanja in delovanja. Tako bi lahko strnili v nekaj besed poltretjo uro trajajoči razgovor, ki ga je imel z novinarji prejšnji teden v Ljubljani Jože Božič, delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ in predsednik odbora za notranjo politiko.
Božič je poudaril, da je treba pri nadaljnjem razvijanju zasnove druž-
bene samozaščite posvetiti pozornost uveljavljanju njene širše vsebine. Ponekod radi povezujejo samozaščito le z določenimi strokovnimi službami in deli političnega sistema, namesto da bi pritegnili vse delovne ljudi in občane k odpravljanju številnih deformacij, katerim smo priče v zadnjem času, pa naj bo to nedisciplina, malomaren odnos do družbene lastnine, birokratska samovolja, osebne zlorabe, kršenja samoupravnih pravic ali pa preračunano spodjedanje naših temeljih vrednot. Analize so pokazale, da so ljudje v svojih okoljih postali boij občutljivi za nepravilnosti, in škoda je izgubiti številne možne borce proti deformacijam zaradi preozkega gledanja na družbeno samozaščito. Del tega je opaziti tudi pri delu državnih organov, ki se v informiranju skupščin zadovoljujejo s posplošenimi ocenami in formalizmom.
Jože Božič se je ob koncu dotaknil tudi izredno kritičnega polo-
Premalo pobud s terena
Brežice: na posvetovanju o delu delegatov sodeloval tudi Emil Tomažič, predsednik zbora združenega dela
Na pobudo republiške skupščine je bil 12. maja v Brežicah posvet o delegatskem sistemu, ki je skušal osvetliti predvsem delo delegatov 10. okoliša pro-svetno-kultumega področja republiškega zbora združenega dela, ki obsega štiri dolenjske in tri posavske občine.
Ta okoliš je velik in je zato zaradi oddaljenosti precej težav z udeležbo. Kljub temu, kot je dejal predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Emil Tomažič, velikosti okolišev ne nameravajo spreminjati. Sicer pa ni nujno, da se delegati tega okoliša vedno se-stavlajo le v Novem mestu, kamor jmajo nekateri tako daleč.
Vodstvo republiške skupščine se seveda zanima predvsem za vsebinska zatikanja pri delu delegatskih
skupščin. Denimo za to, kako so se delegati vključili v razpravo o zakonu o usmerjenem izobraževanju. Posavski delegati so se pri tem znašli med nakovalom posavske in novomeške regije, saj je znano, da med regijama ni bilo soglasja. Prisotni sindikalni delavci so priznali, da ravno teh delegatov niso vključili v živo, večkrat celo žolčno razpravo.
Mnogo koristnih predlogov za delo delegatov je bilo še izrečenih v sejni sobi brežiške osnovne šole, kjer je bil posvet. Predsednik Tomažič je opozoril prisotne, da se hitro izteka mandat in da ni več dosti časa do volitev. Poudaril je tudi, da prihaja v republiško skupščino še vedno zelo malo pobud s terena, kar je velika slabost.
Na koncu posveta so si udeleženci z zanimanjem ogledali najnovejše pridobitve Posavskega muzeja ^
V
m
k
m
PRIZNANJE BORCEV REVOLUCIONARJEMA - Aktiv ZZB NOV tozda za promet Zidani most, eden od 36 aktivov v ŽG Ljubljana, ki združujejo skupno 1240 članov, aktivnih in upokojenih železničaijev, je v petek proglasil za častna člana narodnega heroja in člana sveta republike Jožeta Borštnaija in bivšega komandanta Kozjanskega odreda Matjana Jerina. Borštnar je že pred vojno delal kot vlakovni odpravnik v Brestanici, Jerina pa je služboval ob pričetku vstaje na sevniški železniški postaji. (Foto: P. Perc)
žaja v naši prometni varnosti. Čeprav se položaj izboljšuje, smo Jugoslovani glede prometne varnosti še vedno na žalostnem dnu evropske lestvice. Novi zakon odgovornosti v prometu sicer zaostruje, predvideva več kazni, vendar vse to ni čisto v duhu razvoja naše družbe, ki končno gradi na svobodnem odločanju ljudi, ne pa na zakonskih represalijah. Prav neodgovorno obnašanje v prometu kaže, da elementi družbene samozaščite še niso dovolj globoko prodrli v zavest naših ljudi in v vse družbeno dogajanje.
M. MARKELJ
ODLIKOVANJI VARDJANU IN DRUŠKOVIČU
Predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc je izročil visoki državni odlikovanji zaslužnima občanoma Francu Vardjanu in Rudiju Druškoviču. Upokojeni profesor iz Leskovca, znani slovenski vrtnarski strokovnjak, vzgojitelj številnih generacij in pisec številnih del s tega področja Franc Vardjan je prejel red dela z zlatim vencem. Rudi Druško-vič, upokojeni višji upravni delavec iz Krškega, zaslužen za uspešen razvoj in delovanje upravnih služb občine Krško vse od prvih povojnih let, pa je dobil red dela s srebrnim vencem.
SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO NA DVORU
Na Dvoru bodo v nedeljo, 24. maja popoldne, na slovesnosti v tamkajšnji kulturni dvorani sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Po kulturnem programu bo ples.
glavnem skozi usta z okuženo vodo in pijačo, z okuženo hrano, z umazanimi rokami, z umazanim priborom in posodo. Nevaren je okužen bolnik, ki kužne klice izloča z bla; tom, včasih tudi z urinom. Se bolj pa je nevaren klicenosec, ki prav tako izloča kužne klice, pa je zdrav in o svojem izločanju klic nič ne_ve. Takega klicenosca tudi zelo težko odkrijemo, največkrat le slučajno-
Ce pogladamo pojave črevesnih nalezljivih bolezni na našem območju, potem lahko rečemo, da sta
• Zdravstvene skupnosti v Sloveniji so pokrenile akcijo, da je potrebno ljudem več informacij, spodbud in skrbi za lastno zdravje. Pobude smo prevzeli zdravstveni delavci in organizacije Rdečega križa, ki žele j organiziranem pristopu izvajanja akcije NNNP zajeti čimveč-je število občanov in jih opozoriti na stare resnice, navade pa tudi razvade in napake, ki nam krojijo dobro ali slabo zdravje. Ta namen ima tudi objavljeni prispevek.
črevesni tifus in paratifis B, ki sta pri nas sicer doma, v zadnjih 20 letih nazadovala in se pojavljata le tu in tam kot posamezen primer. Ostale salmoneloze, ki so živalskega izvora, pa rastejo in jih je vedno več, čeprav jih zatiramo. Tudi griža ni množičen pojav, čeprav so vsako leto posamezni primeri. Zadnja večja epidemija griže je bila leta 1975 v območju Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Straže. Nalezljiva zlatenica se pojavlja nekako vsako šesto leto v večjem številu, največ med šolarji. Znaten je porast drisk različnega porekla, ki so ugotovljene v ambulanti ali na bolnikovem domu ob hišnem obisku. Število raste, ker je prijava obvezna šele dobrih 10 let, pa tudi bolniki vestneje prihajajo k zdravniku, če imajo te težave. Otroška ohromelost je praktično zatrta-Kolere ni.
Da bi svoje zdravje obdržali čim dlje, ga še utrdili in izboljšali, potem se moramo spomniti nekaterih dejstev in ravnati tako, da bo prav, kar pa še posebej velja, če nastopi nekaj nepredvidenega ah hudega.
1. Voda
Naša voda je pretežno kraška. To pomeni, da so globoko pod zemljo povezave, ki nanje ne moremo vplivati. Zato je možno, da v te vode dotekajo tudi odpadne vode, gnojnica in druga umazanija, ki povzroča-jo, da voda ni pitna, če ni ustrezno popravljena. Zato večino vodovodov kloriramo, studenčnico in druge vode, ki jih potrebujemo za pitje, pa prekuhavamo. Nevarne so tudi higiensko urejene kapice brez pokrova ah na vitel in podobno higiensko neurejeni vodnjaki.
mgr. dr. BOŽO OBLAK (nadaljevanje prihodnjič)
Delo dr. Brileja zavezuje
Smrt uglednega revolucionarja je globoko odjeknila v Posavju, kjer je bil častni občan Krškega
„Mi, njegovi nekdanji bojni tovariši, sklonjene glave vemo, da iz naših vrst odhaja spet eden naših komisarjev, odhaja dober tovariš in prijatelj, odhaja izrazita osebnost. Izkazujemo zadnjo čast človeku, v katerem se je v veliki meri zbralo tisto, kar zmeraj pričakujemo od moža, ki jc trdno odločen, prepričan, oborožen z zavestjo odgovornosti pred svojo partijo in svojim ljudstvom,” je sklenil besede slovesa pred grobom dr. Jožeta Brileja na ljubljanskih Žalah predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik.
Od vesti na predvečer dneva zmage 9. maja, da je huda bolezen pretrgala nit življenja dr. Jožeta Brileja-Bolka, predsednika slovenskega Ustavnega sodišča, revolucionarja, uglednega družbenopolitičnega delavca in diplomata, je minilo le nekaj dni. Toda bolečina v srcih njego-
vih prijateljev in znancev je še pekoča kakor tisti hip, ko smo zvedeli za smrt. Tedaj se morda še nismo zavedeli vrzeli, ki jo bo sila težko zapolniti, pa najsi gre za strokoven, znanstven nasvet izkušenega intelektualca svojim kolegom ali pa za toplo besedo prekaljenega borca kmetu na Kozjanskem, kjer se je pričela njegova življenjska pot. Delovni ljudje v Posavju so ga bili vedno zelo veseli v svoji sredi, Krčani so ga sprejeli za častnega občana. Pota so se prepletala: Planina, Bohor, Lisca in druga prizorišča revolucionarnega vrenja in partizanstva; Kozjanci, Posavci in drugi bodo poslej še bolj trdno stopali po stopinjah napredka, ki jih je neštetokrat prehodil njihov Jože. Bolko je omahnil tedaj, ko bi si lahko vsaj malce oddahnil, toda kot borec je sebe znova postavil za družbene interese, katerim se je ves čas žrtvoval.
^V°v
/S?. o* \jr
Potrošnikom je na ogled razstava izdelkov Zlatarne Celje, ki jih tudi lahko kupijo.
V dnevih nakita bodo strokovnjaki
Zlatarne Celje tudi svetovali o pravilni uporabi nakita, opravili manjša popravila in čistili stari nakit.
M
VELEBLAGOVNICA
nama
KOČEVJE
\	m
je za vse ljubitelje nakita pripravila posebno priložnost.
’Š021"(1658) 21. maju 1981
Jk
ioio/
VIHRCANI bodo IMELI TELEFON
Dvajset vaščanov Viher je moralo v desetih mesecih plačati prispevek za napeljavo telefona. Zdaj kaže, da bodo do te naprave kmalu prišli. Pri izkopu jarka in napeljavi kabla so pomagali vojaki iz Cerkelj. Ponekod Je telefonska napeljava prišla že do his. Ce bodo dela pravočasno opravljena, bodo telefoni v naši vasi prvič zazvonili že 4. julija.
ANICA MARGETIC OŠ Leskovec
MLADINCI PRIDNIH ROK
Mladinci iz Mrtvic so se pred kratkim zelo izkazali. Odraslim so pomagali pri napeljavi telefonskega kabla. Taje zdaj že razpeljan po vasi in v štiridesetih hišah že komaj čakajo, da bodo imeli hitro povezavo s svetom. Mladinci so torej dali lep zgled učencem sedmih razredov, mi smo še zmeraj pionirji, p„o sprejemu v ZSMS pa se bomo brž vključili v mladinske akcije.
MARIJA ARH
OŠ Leskovec
NNNPPO GIMNAZIJSKO
V sobotno akcijo NNNP 81 smo se vključili tudi učenci in učitelji novomeške gimnazije. Zjutraj smo se zbrali na strelišču za vojašnico Milana Majcna, kjer so vojaki na več mestih razstavili različno orožje in druge vojaške naprave, ki smo si jih ogledali po skupinah. Učenci drugega razreda so streljali z vojaško puško, nato pa smo vsi prisostvovali krajšemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili recitatorji in pevski zbor.
IRENA GRAHEK
NOVI KOLESARJI
Učenci 4. in 5. razredov naše osnovne šole so v četrtek, 14. maja, opravljali kolesarski izpit. Miličnica je urejala promet in opazovala vožnjo kolesarjev. OD 18 je izpit opravilo 15 učencev.
ANDREJA ŠUŠTERŠIČ OŠ Milka Šobar - Nataša Novo mesto
OBRAMBNI DAN V ČRNOMLJU
V soboto, 16. maja, smo imeli na šoli obrambni dan. Učenci sedmih in osmih razredov so tekmovali v znanju prve pomoči, reševali so teste, tekmovali v streljanju in v razstavljanju ter sestavljanju vojaške • puške. Zmagala je ekipa 7. a.
ROMANA GREGORČIČ Črnomelj
Novo iz Semiča
Prejšpji teden-je na COŠ Semič potekala akcija zbiranja steklenic. Največ steklenic so zbrali učenci 5. b razreda: 1.345, vsi razredi skupaj
pa 6.600 steklenic. Korist je dvojna: cisto okolje in denar. (SONJA ŠUŠTARŠIČ)
E1
Pl
V začetku maja je v kulturnem domu v Semiču gostovala gledališka skupina Prešernovega gledališča iz Kranja s tragikomedijo Emigranta. To je bilo za nas prvo srečanje s 'ravim gledališčen v Semiču. (ROZI 'ECAVAR Na obrambnih dnevih, kot je bil
9.	maja, se učenci veliko .naučimo: umikanja iz goreče hiše, skrbi za ranjence, uporabe kompasa, iskanja zavetja v naravi, hitrega pripravljanja hrane, iskanja pitne vode, spoznavanja orožja ipd. Na pohodih obiščemo spomenike žrtvam vojne. Zadnji obrambni dan smo obiskali spomenik šmarjetskih talcev. Izkazali so se tudi mladi poročevalci, ki so s kolesi spremljali pohodne ekipe in skrbeli, da so poročila čim prej prišla v skrito tiskarno, kjer so natisnili posebno številko glasila. (NEVENKA GORŠE, ANICA IVANETIČ)
*
J
Vzravnano skozi trpljenje
Ob zlati poroki Ivanke in Lojzeta Lindiča
Zakonca Ivanka ih Lojze Lindič, ki praznujeta letos 50 let skupnega življenja, sta se poročila 12. 4. 1931 v Brusnicah.
Ivanka je bila rojena pod Gorjanci v Gabrju, kjer je bila velika družina, a kruha vedno premalo. Komaj 6 mesecev staro so vzeli starši s seboj čez veliko lužo v Ameriko. Tudi _ tam življenje ni bilo rožnato. Že po štirih letih so se vrnili v rodno Gabrje. Ko je Ivanka izpolnila 19 let, je odšla v Metliko. Tu je spoznala Lojzeta in se z njim poročila. Poročna prstana sta posodila svojim znancem onstran Kolpe. Znance so med NOB pobih ustaši in tako prstanov nista dobila nazaj.
Ivanka in Lojze imata dvoje otrok, ki sta se jima rodila tik pred vojno, ko je bilo za zaslužek in denar še težje. Zatem je prišla vojna. Lojze je moral s staro jugoslovansko vojsko na Madžarsko, kjer so ga zajeli Nemci in odpeljali v logor. Ivanka pa je bila obveščena, da je moža tam raztrgala granata. Ta vest je prišla do nje 8. aprila 1941. Drugi dan, to je 9. aprila, je prišel k njim Metličan Janko Bračika povedat, da je Lojzeta videi v Koprivnici na Hrvaškem med ujetniki, katere so od tam Nemci odpeljali v Maribor. Ivanka se je hitro odločila in odšla
13.	aprila v Maribor. V Metliki je Čd okupatorskih oblasti dobila dovolilnico za potovanje, vendar samo po italijanskem zasedbenem območju. Z vlakom je lahko odšla le do Trebnjega, od tam pa peš 40 km po skrivnih poteh, da je ne bi dobili Nemci. V Sevnici je stopila na vlak in se sprčtno ognila kontroli. Ko je prišla v Maribor, je najprej poiskala logor. Tam je našla moža in v navzočnosti nemške straže je lahko govorila z njim deset minut. To je bil njen najlepši dan.
Kmalu je Lojze s prijateljem Francem Kraševcem iz Lokviee
organiziral pobeg iz logora. Pod bodečo žičnato ograjo sta izkopala rov in pobegnila. To je bilo
10.	oktobra 1941.
Ko se je Lojze vrnil v Metliko, se je povezal s komunisti, predvsem z Jožetom Slobodnikom. Z njim je sodeloval že pred vojno. Sam pa je opravil več sabotažnih akcij.
Tudi Lojze je imel težko mladost. Očeta ni niti poznal, a mati mu je urmla, ko je bil star komaj 11 let. Ostal je sam z dvema mlajšima sestrama in jima je nekaj časa sam gospodinjil in kuhal. Potem so odšli vsi trije k mamini sestri v Bušinjo vas. Od tam se je šel Lojze učit za čevljarjav Metliko. Do leta 1931
je delal kot pomočnik, potem se je osamosvojil in postal mojster. Bil je vedno naprednega mišljenja in sodeloval z drugimi naprednjaki v Metliki.,
Ko je prišla vojna, sta oba sodelovala že v ilegali. Po kapitulaciji, je Lojze stopil v belokranjski odred, Ivanka pa je delala kot članica prvega odbora AFŽ v Metliki.
Po končani vojni se je Lojze z vso čevljarsko opremo vključil v čevljarsko zadrugo, ki sta jo organizirala skupaj z Ivanom Jerinom. Ivanka se je vključila v kmetijsko obdelovalno zadrugo kot delovna članica 1949. leta. Tam je delala pet let. Ko so ukinili obdelovalno zadrugo, je po dveh letih šla v službo kot čistilka. Tam je delala do upokojitve. Lojze je medtem odšel v službo v Novoteks, kjer je delal do upokojitve. Medtem sta tudi svoja dva otroka spravila do kruha.
V navzočnosti ožjih sorodnikov je slovesnost ob zlati poroki opravil predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar.
REGINA FIR
France Modic
Zaljubljenca v Trubarjevo deželico ni več. Minuli četrtek je prenehalo biti srce velikega ljubitelja Velikih Lašč in okolice, Ribniške doline, predvsem pa Slemen in Grmade, Franceta Modica.
Po domovini in v svetuje bil znan kot igralec kontrafagota pri TRV Ljubljana in Slovenski filharmoniji. Našim bralcem je znan kot zvest dopisnik Dolenjskega lista in njegov zagovornik. Prebivalci Trubarjeve deželice pa ga poznajo kot dobrega človeka, ki je vsem pomagal v okviru svojih možnosti, ki je prizadevno delal v turističnih društvih, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah, ki je bil pobudnik „Poti Primoža Trubarja in narodnega heroja Zdravka Jovanoviča.”
Še posebno pa je znan po svojih fotografijah in prav zanje je „za zasluge pri širjenju tehnične kulture” prejel pred leti tudi bronasto plaketo Borisa Kidriča. Prav po svojih fotografijah in zbirkah fotografij bo ostal v našem spominu. Nanj nas bodo vedno spominjale njegove zbirke fotofgrafij. ,,Kako žive in delajo ljudje od Raščice do Ribnice," „Ribniški semenj”, „Kočevski zbor", „Naši obrazi", ,,Naši jubileji", „Vsaka glava ima svoje pokrivalo”, ..Mladinska delovna akcija v Velikih Poljanah" in mnoge druge. Kar nekaj let je pripravljal razstavo „Teh mojih 50 let", vendar je ni nikoli prikazal javno, pač pa le svojim prijateljem. V njej je pripovedoval o svojem življenju od leta 1928, ko je odšel kot 14-letni fant iz rojstnih Marolč v Slemenih v vojaško glasbeno akademijo, pa do lanske upokojitve.
Med vojno je bil interniran, nato pa se je priključil partizanom. Čeprav je bil invalid, je vse proste dni prepešačil po okolici Velikih Lašč in Ribniški # dolini in fotografiral, fotografiral .*. . Vsi prebivalci tega konca smo ga poznali in imeli radi.
Za svoje nesebično delo ni nikoli terjal ne priznanj, ne nagrad in ne plačila. Redko kdaj je kaj od tega dobil. Tako smo mu vsi ostali večni dolžniki.
JOŽE PRIMC
Martinu Škofu v spomin
Številni prijatelji in znanci smo se pred kratkim za vedno poslovili od 87-letnega Martina Škofa, kmetovalca in aktivista OF iz Dragomlje vasi.
Ko je dorasel v mladeniča in bi lahko pomagal ostarelim staršem, je mofal iti v metež prve svetovne
NOVI ČLANI RDEČEGA KRIŽA — Tudi učenci OŠ Globoko so v počastitev tedna RK izvedli sprejem novih članov v to humanitarno organizacijo. Na posnetku: takole so prvošolci postali člani MČ RK. (Foto: Fo-tokrožek OŠ Globoko)
80 LET JERICE 2UR
Jerica Zur iz Blatnikov pri Malem Slatniku praznuje 80-letnico življe-. nja. Bila je eden od desetih otrok zidarja s Potovega vrha. Že od mladega je morala delati pri kmetih, v lastnem domu pa je vzgojila štiri otroke. Po njeni dobroti jo pozna vsa krajevna skupnost. V osnovni šoli je bila zaposlena kot snažilka. Med delitvijo malice je prenekatere-mu učencu odrezala večji kos kruha, kot bi ga smela. Žurova je članica Zveze združenj borcev. Kljub častitljivi starosti je še zmeraj trdnega zdravja in dejavna v Rdečem križu; za požrtvovalnost se ji je ta organizacija oddolžila s srebrnim priznanjem. V imenu sosedov, prijateljev in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti ji ob življenjskem jubileju čestitamo člani
OO ZSMS POTOV VRH-SLATNIK
TITO NA ZNAMKAH IN DENARJU
V večini neuvrščenih držav so izdali znamke z likom našega' predsednika Tita, tvorca neuvrščene politike. Pred kratkim pa se je njegov lik pojavil še na denarju države Gvineje, in sicer na bankovcu za 500 sylijev, s čimer je gvinejsko ljudstvo pokazalo, kako globoko spoštuje njegovo delo ter boj za mir in enakopravnost. Zbiralci denatja (numizmatiki) bodo prišli tako do posebno dragega bankovca, ki bo gotovo zavzel mesto na prvem listu v njihovem albumu.
A ARKO
levičarjev, udeleževal seje naprednih akcij, bil zaprt, režimovci pa tudi njegovim otrokom niso prizanesli. Pokojni Škof je bil med prvimi podpisniki listine Društva prijateljev ŠZ. Zadnje vojne ni dočakal nepripravljen, jeseni 1941 se je vključil v OF. Zadolžen je bil za narodno zaščito in deloval do konca vojne. V KPJ je bil sprejet aprila 1942. Kljub vojni vihri je obdeloval zemljo, daje lahko hranil tudi partizane in ranjence. Pri njegov) hiši je bila partizanska javka, skladišče hrane, pri njem so se zdravili borci.
Za požrtvovalno delo med NOB je bil Škof po vojni odlikovan, izkazal pa se je tudi kot družbenopolitični delavec in član raznih društev. V spominu nam bo ostal kot človek, kateremu za skupno stvar nobena žrtev ni bila prevelika.
R. F.
vojne. Po vrnitvi iz italijanskega ujetništva zanj ni bilo boljšega življenja. Kljub nenehnemu garanju ni mogel uteči pomanjkanju. Kmalu je spoznal nepravičnost starojugoslovanske družbe, zato je stal na strani
RK Z VAMI ZA VAS
Organizacija RK je zelo pomemb--na. Pionirji se večkrat udeležujemo različnih akcij: zbiramo star papir, pripravljamo darila starejšim obča nom za novo leto, pripravljamo proslave za dan žena pomagamo pri Krvodajalskih akcijah. Ko bomo odrasli, bomo tudi mi dajali kri. (Mateja beri)
Krvodajalstvo je bolika solidarnosti. Ljudje, ki dajejo kri so dobrega srca. Krvodajalcev je sicer veliko, vendar je še nekaj takih, ki nočejo darovati kri. Kri se ne da umetno narediti, zato je včasih primanjkuje Ko bom velika, bom krvodajalka. (Ivica Anderlič - oba iz OŠ Mokronog)
Rafael Tisu
SGP SLOVENIJA CESTE TEHNIKA n. sol. o. LJUBLJANA, TITOVA 38
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje OBJAVLJA na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge: 1. UPRAVLJALEC SUŠILNICE
Pogoji: ustrezen poklic širokega profila in 8 mesecev delovnih izkušenj
2. KV DELAVEC KERAMIČNE SMERI (3 delavce)
Pogoji: ustrezen poklic širokega profila in 8 mesecev delovnih izkušenj
3. PU DELAVEC KERAMIČNE SMERI (5 delavcev)
Pogoji: priučen delavec z 8—mesečnimi delovnimi izkušnjami
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delo je izmensko. Prednost imajo moški z odsluženim vojaškim rokom.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi oglasa v časopisu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: SGP Slovenija ceste tehnika, TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje, Račje selo, Trebnje.
374/21-81
METLIKA
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI" METLIKA TOZD KONFEKCIJA ZAKANJE
Pred dnevom OF je ugasnilo življenje borca-proletarca in aktivista Rafaela Tisuja iz Polja pri Tržišču.
Tisu je bil preprost človek, ki je svoje življenje posvetil narodu. Ob dvanajstih otrokih in težkem rudarskem delu je še našel čas za družbenopolitično delo. V NOV je stopil 1942 kot borec L slovenske artilerijske brigade. Po vojni se je posvetil obnovi porušene domovine. Bil je prvi povojni predsednik trebanjskega okraja, nato se je vrnil v rudnik Krmelj, kjer je bil član prvega delavskega sveta rudnika, predsednik rudniškega sindikata in predsednik takratne občine Gržišče.
Bil je skromen človek, ki ni iskal priznanj in časti. Odlikoval ga je posluh za ljudi. Prejel je več odlikovanj.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Njegov značaj pa naj bo mlademu rodu za zgled!
B. D.
Objavlja prosta dela in naloge strojnih šivilj — 50 delavk.
Pogoj: končana osnovna šola.
Razpis velja 15 dni po dnevu objave. Delovno razmerje sklene za nedoločen čas. Prijave zbira kadrovska in splošna služba ,,Beti" v Metliki.
375/21-81
IGM „SAVA", KRŠKO
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Sprejme v delovno razmerje-
- delavca za opravljanje terenskih del — figuranta v DE projektivni biro
Pogoji: nepopolna srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj; delo je na terenu, tudi izven SR Slovenije; poskusno delo traja mesec in pol.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM ,,Sava", Krško, CKZ 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
387/21 -8.1
DO EMONA DOLENJKA - NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge VOBJE SPLOŠNEGA ODDELKA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj,
2. da imajo organizacijske sposobnosti,
3. da imajo splošne družbene kvalitete.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: DO Emona Dolenjka, Novo mesto. Glavni trg 28."
389/21-81
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA BETI - METLIKA KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD KONFEKCIJA METLIKA
razpisuje • prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA
Pogoji: ‘ - končana poklicna šola kovinarske smeri
- 2^eti delovnih izkušenj
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v petnajstih dneh po končanem razpisu. Prijave zbira kadrovska služba, BETl Metlika.
388/21—81
Št 21 (1658) 21. maja 1981
usmerjeno izobraževanje: prijav premalo in preveč
iz
- jezikovna usmeritev v Črnomlju. Nič bolje ni na oddelku, kjer naj bi po skrajšanem programu šolali kovinarje. Polovično zasedbo v skrajšanem in srednjem programu za kovinarje so dosegli tudi Trebanjci. Tudi v Metliki, kjer bo šola tekstilno -tehnološke usmeritve, si še vedno belijo lase z zasedbo razpisanih mest, saj manjka v treh predvidenih oddelkih 127 učencev.
S takim stanjem, ki kaže, da je mreža šol v glavnem ustrezno razporejena in da večini učencev le ustreza, so se 13. maja v Novem mestu seznanili udeleženci posveta iz dolenjske in posavske regije, sklical in vodil pa ga je Lojze Ratajc, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Na posvetu so sprejeli nekaj izhodišč in stališč v zvezi z nalogami, ki jih je treba opraviti, da bi novo šolsko leto ne pričakali nepripravljeni.
Najpomembnejša naloga, ki jo bo treba končati, je preusmerjanje učencev v usmeritev oziroma šole, za katere je bilo s prijavami izkazano premajhno zanimanje. Za izvrševalce to gotovo ne bo lahka in prijetna dolžnost, saj bodo morali med drugim upoštevati, da bi lahko z napačnim ali ne dovolj pretehtanim ravnanjem povzročili nepopravljivo škodo. V preusmerjanje bodo kajpak pritegnili osnovne šole, ki jim poznavanje sposobnosti in nagnjenj učencev ne bi smelo biti tuje. Tu so kajpak tudi šole, ki bodo , izvajale programe srednjega usmerjena izobraževanja pa koordinacijski odbori za usmerjanje in vpis v usmerjeno izobraževanje in številni drugi dejavniki. Neobhodno bo sodelovanjem med šolami, še posebej med tistimi, ki imajo preveč ali premalo prijavljenih učencev za razpisana mesta. Mnoge rešitve pre-
usmerjanja bo nujno poiskati v tesnejšem sodelovanju med dolenjsko in posavsko regijo, saj je slednja glede sedanje zasednenosti razpisanih mest na podobnem kot dolenjska regija. Za zdaj se je za šolanje v Novem mestu prijavilo 190 učencev iz Posavja, koliko Dolenjcev pa seje odločilo šolati v Posavju, še ni znano.
Če bi s preusmerjanjem ne dosegli ustrezne zasedenosti oddelkov usmerjenega izobraževanja in tako ne dosegli „uglasitve” z združenim delom, bodo morale šole, ki imajo presežk prijavljenih, sprejeti sklepe o omejitvi vpisa. Nujne bodo temeljite strokovne in politične razprave, da bi zadevo pripeljali do dejanskega vpisa. Kjer bi bile potrebne selektivne procedure, bodo morali rok za vpis podaljšati, sicer naj bi vpis povsod opravili do konca junija.
Pričakovati je, da bo treba marsikje spregovoriti o ukinjanju ali zmanjševanju števila oddelkov na posameznih usmeritvah, saj so že na novomeškem posvetu ugotavljali, da nekaterih oddelkov ne bo moč zasesti. Po vsem tem kaže, da bo mreža šol doživela spremembe še prej, preden se bo usmerjeno izobraževanje tudi uradno začelo.
I. ZORAN
V dolenjski in posavski regiji, bodo do konca maja preusmerjali učence „prenatrpanih" v napol prazne šole in oddelke - Omejitev vpisa bo skrajni poseg - Šole  s preveč prijavljenimi bodo ponovile informativne dneve za osnovnošolce
Kot kažejo podatki, zbrani do konca aprila, se je v Sloveniji za 30.077 razpisanih mest v prvih letnikih srednjih šol usmerjenega izobraževanja do roka prijavilo 26.855 osnovnošolcev, ki končujejo letos 8. razred. To pomeni da so razpisana mesta za zdaj pokrita le 89-odstotno in da se 11 odstotkov učencev še vedno ni odločilo, kam jo bo mahnilo po osnovni šoli.
Številke iz dolgih seznamov in razpredelnic povedo tudi, da se interesi učencev oziroma njihove poklicne težnje precej razhajajo s potrebami združenega dela, na podlagi katerih je bila v glavnem zasnovana mreža šol s predvidenim izobraževalnimi programi in številom oddelkov.
Slednje je potrebno znova podčrtati, saj je to vplivalo na odločitev, kje bodo celovite šole in kje samo po-smezni dislocirani oddelki.
Mladini je bilo z razpisom namenjeno okoli 20.400 vpisanih mest na tako imenovanih proizvodnih usmeritvah, a se je za tovrstno šolanje prijavilo le 16.300 učencev. Za šolanje v neproizvodnih poklicih pa se je priglasilo 10.555 kandidatov ali skoraj 900 več, kot je bilo razpisanih mest. Tako se je na eni strani pokazal velik primanjkljaj, na drugi strani pa znaten presežek, ki bi bil bržkone še večji, če bi šteli še tistih 3.200 osnovnošolcev, ki se še niso odločili, kje želijo nadaljevati šolanje.
Precejšnje neskladje med razporeditvijo vzgojno-izobraževalnih programov in poklicnim nagnjenjem mladine seje pokazalo tudi v dolenjski regiji. Zaznati ga je bilo že pri odzivu za zasedbo, saj seje na 1.590 razpisanih mest na šolah v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Trebnjem prijavilo vsega 1.421 osnovnošolcev ah za pet in pol oddelkov manj. Glede na to, da je bil na nekaterih šolah izreden naval, na drugih pa se je posrečilo „poloviti” za cele oddelke manj prijav, je trenutno presežka za 192, primanjkljaja pa kar za 356 učencev.
Kje je prijavljenih preveč učencev in kje premalo? Preglednica, ki so jo sestavili 20. aprila in jo dopolnili 12. maja, omogoča podrobnejšo primerjavo in razčlenitev podatkov o prijavah, poklicnem nagnjenju in nemara tudi o uspešnosti poklicnega usmerjanja na osnovnih šolah.
Najprej je moč ugotoviti, da bi bili, če bi obveljal vpis po prijavah, ob lepo število oddelkov na posameznih šolah oziroma usmeritvah.
Tako bi ria Izobraževalnem centru tehniških strok v Novem mestu, kjer bo v novem šolskem letu steklo izobraževanje v kovinski, gradbeni, kemijski, elektro in cestno-promet-ni usmeritvi, imeli namesto dveh le en oddelek za spajalce in rezalce (šolanje po skrajšanem programu), namesto dveh vsega pol oddelka za šolanje gradbincev (2), zgubili bi edini oddelek za kemijske procesni-čarje in spet namesto dveh oddekov imeli le enega za izobraževanje voznikov - mehanikov.
Na tem centru pa bi imeli preveč kar dva oddelka za šolanje elektronikov - tehnikov; sprva se je namesto 30 prijavilo kar 100 osnovnošolcev, vendar je še vedno 58 preveč prijavljenih. Precej več učencev, kot jih je moč sprejeti, je za zdaj prijavljenih na oddelkih za izšolanje tehnikov.
Izredno zanimanje za šolanje za proizvodne poklice na 1CTS so osnovnošolci pokazali že na informativnem dnevu, ko se jih je z načinom šolanja in najrazličnejšimi poklici želelo pobliže seznaniti kar 600, medtem ko je razpisanih mest za srednji in skrajšani program le 510.
Za družboslovno - administrativno usmeritev v okviru sedanjega ekonomsko-administrativnega šolskega centra v Novem mestu je za zdaj prijavljenih 19 kandidatov premalo, za cel oddelek pa jih je preveč na ..gostinski smeri” gostinskega centra, za oddelek in pol pa hkrati premalo na ..turistični smeri” te šole. Premalo zasedena je tudi naravoslovno-matematična usmeritev pri novomeški gimnaziji.
Odločno preveč prijav je dobila novomeška zdravstvena šola, kjer je razpisanih vsega 90 mest za prve letnike (30 za šolanje bolničarjev,
60 za šolanje zdravstvenih tehnikov). Medtem ko je oddelek za bolničarje trenutno le polovično zaseden, je med prijavljenimi za šolanje zdravstvenih tehnikov skoraj za dva oddelka preveč učencev.
Komaj polovično (manjka še 37 učencev) je zasedena družboslovno
I
PRED ODLOČITVIJO - Mnogi letošnji osnovnošolci se še niso odločili, kam po osnovni šoli.
Letos usmerjeni kovinarji
Na 150 razpisanih mest za uk v kovinarski stroki se je doslej prijavilo le 120 kandidatov - Vpis še traja
Skromen odziv elektrikarjev
„Cela sevniška občina, denimo, ni razpisala štipendije za nobenega kovinarja, kar kaže na neustrezno organiziranost kadrovskih služb; to so bolj personalne službe,” je označil razloge za razkorak med razpoložljivimi 270 mesti in vpisanimi 231 učenci direktor krškega šolskega centra Lojze Štih.
Torej v času, ko se marsikje srečujejo s prevelikim navalom učencev (v Novem mestu na primer na elektroniko), je v Krškem zaenkrat zasedenih'85,5 odst. razpisanih mest. Do 10. aprila se je prijavilo za kovinarsko usmeritev 139 učencev, naknadno še dva, tako da je 5 oddelkov kovinarjev zasedenih 94-odstotno. Za oddelek papirniških tehnologov je odstotek prijavljenih precej nižji - 76,7, medtem ko zaskrbljuje, da se je prijavilo za 3 oddelke elektrikar-jev-energetikov le 60 učencev, kar pomeni 66,6 odst. razpoložljivih mest.
Ker bo potekalo preusmerjanje do konca maja, računajo v Krškem na precej drugačno sliko. Predvsem z učenci iz Novega mesta bodo morda dosegli približno tisto, kar so razpisali. Sicer pa ugotavljajo, da je močan vpis iz sosednje sevniške občine, prav iz same Sevnice, poprej izredno „močni” kraji Krmelj, Šentjanž in Tržišče pa so usahnili. Precej prijavljenih učencev je tudi iz Dobove in Dol pri Litiji, kjer ima Kovinarska svoj tozd.
Močan vpis v ŠC je iz osnovnih šol Brestanica, Koprivnica, Raka in Leskovec, saj se je prijavilo od 35 do 47 odst. učencev. Najmanj oziroma samo 2,4 odst. osmošolcev kostanjeviške šole se je odločilo nadaljevati šolanje v Krškem, nekaj več jih je iz Podbočja, razočaralo je Senovo z 19,2 odst.; sodijo, da je malo tudi 27 odst. prijavljenih učencev s krške OŠ Jurij Dalmatin
Verjetno je položaj tak tudi zato, ker se v Posavju najlažje zaposljujejo poklicni kovinarji.
P. PERC
Srednje usmerjeno izobraževanje ima v KOČEVJU tri usmeritve: kovinarsko-predelovalna industrija, tekstilno-tehnološka in družboslovna usmeritev. Pobliže si oglejmo usmeritev kovinarsko - 'predelovalne industrije. V okviru nje se učenci lahko vključijo v naslednje vzgojno -izobraževalne programe (V1P): skrajšani, srednji in nadaljevalni. Vsak program ima svoj naziv, izobraževalne smeri in obsega določeno stopnjo zahtevnosti del in nalog.
Skrajšani VIP srednjega usmerjenega izobraževanja ima naziv „obde-lovalec kovin in upravljalec strojev.” Obsega II. stopnjo in predvideva naslednje smeri:	vzdrževalec in
upravljalec strojev, obdelovalec kovin ter spajalec in rezkalec kovin. V Kočevju je za II. stopnjo prilagojeni skrajšani program, v katerega je doslej vpisanih 11 učencev.
Srednji VIP srednjega usmerjenega izobraževanja ima naziv „kovinar strojnik” in obsega III., IV. in V. stopnje. Vanjo se lahko vključijo učenci, ki so uspešno končali osemletno. Program predvideva naslednje smeri: oblikovalec kovin, preobliko-valec in spajalec kovin, finomeha-nik, vzdrževalec strojev, strojni tehnik itd. V Kočevju je v srednji VIP
za IV. in V. stopnjo trenutno vpisanih 99 učencev, in sicer: v smeri oblikovalec kovin 50 učencev, pre-oblikovalec in spajalec kovin 16, strojni tehnik 33.
V okviru srednjega usmerjenega izobraževanja je možen še nadaljevalni program t. j. obratni strojni tehnik za V. stopnjo; namenjen je le zaposlenim, ki imajo končan srednji program IV. stopnje in delovne izkušnje.
Učenci se torej vpisujejo v 2-letni, 3-letni ali 4-letni študij. V Kočevju bodo imeli še možnost izobraževanja ob delu in iz dela, višji in visokostopenjski študij pa bodo nadaljevali v Ljubljani in drugod.
IRENA TROBENTAR
V Brežicah še prosta mesta
V Posavju končuje letos osnovno šolo 900 učencev. Od tega jih bo lahko samo 500 nadaljevalo šolanje v regiji, 400 pa se jih bo šolalo zunaj njenih meja, v Celju, Novem mestu, Ljubljani, Mariboru in drugih slovenskih mestih. Po številu učencev, ki se bodo morali izobraževati za poklic v drugih regijah, je zdaj Posavje na prvem mestu v Sloveniji.
V Brežicah je v trgovski šoli prostih’210 mest. Do 13. maja so prejeli 211 prijav. Vpis se torej lepo ujema z zmogljivostjo ISole. Za silo je zapolnjena tudi pedagoška smer. Ta ima na voljo dva oddelka s 60 mesti. Zanjo se je prijavilo 55 učencev. Enako število prostih mest kot pedagoška ima tudi naravoslovno-matematična smer, vendar so zanjo do sredine maja prejeli komaj 50 prijav. Deset mest je torej še prostih. V šolskem centru želijo dobiti učence tudi zanje. Računajo, da se bodo odločili za Brežice še nekateri kandidati za TSŠ v Novem mestu elektro smer, šibki tok. Na to smer je namreč velik pritisk. Tisti, ki so se namenili študirati elektrotehniko, bodo svoj cilj lahko dosegli tudi z vpisom v naravoslovno-matematično smer. Nanjo je drugod velik naval, zlasti v Mariboru in Ljubljani, saj imajo dijaki te smeri na voljo širok izbor študija na fakulteti.
J. TEPPEV
ZAHTEVNO DELO S STROJI že dolgo ni več razervirano samo za moške. Razlike med moškimi in ženskimi poklici čedalje bolj izginjajo.
Premalo prijav tudi v Sevnici
Na edino srednjo šolo v Sevnici (nekaj oblik ob delu ima delavska univerza), na poklicno oblačilno šolo, seje ob minulem prvem vpisu priglasilo vsega le 75 učencev, vpisali pa bi jih lahko 90. Predvsem manjka kandidatov za tako imenovani skrajšani program, v katerem bi izšolali pomočnike tekstilnih kon-fekcionarjev. Preostala dva letnika tako imenovane srednje šole sta za silo napolnjena. Drugače, je v ljubljanskih in celjskih šolah. Tam je prijavljenih preveč. Če bodo le-ti vztrajali pri teh poklicnih namerah, jim ne preostane drugega, kot da se preusmerijo na sevniško šolo, kjer je še prostor. Ne le to, po šolanju bi se našel kruh tudi v tukajšnjih konfekcijskih tovarnah.
A. 1
r
Zavod Osnovne šole Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb, Valantičevo 2,
razpisuje po sklepu delovne skupnosti dela in naloge
- MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom (od 1. 7. 1981 do 28. 2. 1982);
- SNAŽILKE
za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
380/21-81
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, n. sol. o.
NOVO MESTO
razpisuje štipendije
(8
KRKA
ZA UČENCE SREDNJIH SOL V SOLSKEM LETU 1981/82:
^	.	I
10 štipendij — kemijski procesničar
1 štipendija - orodjar
3 štipendije — ključavničar
2 štipendiji — strojni ključavničar 1 štipendija — strugar
1 štipendija - monter ogrevalnih naprav 1 štipendija — monter vodovodnih naprav 1 štipendija — zidar 1 štipendija — mizar 1 štipendija - elektrikar-elektronik 16 štipendij — kuhar 16 štipendij — natakar
Prijave pošljite na naslov: KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o. izobraževalni center. Novo mesto, Cesta herojev 45, za poklice natakar in kuhar pa na naslov: KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o. TOZD Zdravilišča in TOZD Otočec, Novo mesto.
Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 priložiti:
1. overjene prepise ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo š. I. 1980/81, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih), dokazila o osebnih dohodkih staršev na obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1980,
potrdilo SOb o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije, oz. potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja.
382/21-81
2.
3.
4.
/   >
Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija
LJUBLJANA
TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za promet Zidani most
objavlja prosta dela in naloge:
— VEČ PROMETNO-TRANSPORTNIH DELAVCEV (PREMIKAČ, ZAVIRAČ, KRETNIK)
POGOJI:
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— zaželena končana osnovna šola
— I zdravstvena sposobnost
Za navedena dela se kandidati usposobijo v tečaju, katerega teoretični del traja 2—3 mesece in praktični del 1 mesec.
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD TOZD za promet Zidani most.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Zidani most 15 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objavljenga roka.
373/21-81
KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, n. sub. o TOZD „OSKRBA", PO SKLEPU KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE
POSLOVODJE MESNICE ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU.
Pogoji:
— končana poslovodska, živilska ali trgovska šola in 3 leta prakse v mesarskem poklicu,
— končana poklicna živilska šola in 5 let prakse,
— odslužen vojaški rok.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prošnje z dokazili pošljite na TOZD „Oskrba" v 15 dneh po objavi.
384/21-81
kultura
• c
. ln izobraževanje
KRST NA REVIJI - Slabi
meseci so minili, odkar
73 učencev iz višjih.razredov vseh Šestnajstih osnovnih šol v novojneški občini bo jutri od 8. do 14. ure pod vodstvom mentorjev risalo in slikalo motive Novega mesta. Vse izdelke bo že v popoldanskih urah moč videti v mali dvorani novega oddelka NOB Dolenjskega muzeja. Razstava, ki jo bodo odprli ob 17. uri, bo na ogled še prihodnji teden. Na otvoritvi, kjer bodo mladim likovnikom in mentoijem podelili pisna priznanja, bo sodeloval zabavni orkester glasbene šole Marjana Kozine.
Celotna prireditev, prva te vrste na Dolenjskem, bo potekala pod naslovom „Novo mesto v likovnem
ustvarjanju otrok'1 in v počastitev dneva mladosti. Pod pokroviteljstvom delovne organizacije Novoles jo pripravlja odbor za likovno dejavnost pri novomeški Zvezi kulturnih organizacij. Kot je povedal Niko Golob, član tega odbora, naj bi s tem ustvarjalnim srečanjem osnovnošolskih talentov vzbudili večje zanimanje za likovno dejavnost pri mladini. Želijo, da bi ta oblika dela z mladimi, tudi enodnevni otroški ekstempore, postala tradicionalna, s tem da bi že prihodnje leto poskusili vključiti tudi učence iz drugih dolenjskih občin.
I. Z.
Z NASTOPA GRADBINCEV - Številni obiskovalci so si minuli petek zvečer v novomeški športni dvorani ogledali zaključno prireditev 3. kulturnega srečanja slovenskih gradbincev. V vec kot dve un trajajočem programu so sodelovali tudi folkloristi iz črnomaljske OZD GO K, ki jih vidimo na posnetku. (Foto: J. Pavlin)
Kulturno srečanje gradbincev končano
Prejšnji teden so v Novem mestu nastopile najrazličnejše kulturne skupine, ki delujejo v okviru slovenskih gradbenih delovnih organizacij — Množičnost znova potrjena
pevovodja Jože Kink v Zabukovju zbral okrog sebe pevce mešanega zbora. V soboto so ubrano zapeli na reviji v Loki pri Zid. mostu. Zborovska pesem ima torej prave prijatelje na vasi. (Foto: Železnik)
Glasbeni zaključek leta
Učenci novomeške glasbene šole bodo v prvi polovici junija večkrat muzicirali za javnost — Nastop tudi za
radio
Za konec šolskega leta 1980/81 pripravlja Glasbena šola Maijana Kozine v Novem mestu več celovečernih prireditev, na katerih bodo nastopili njeni učenci. Že 3. junija se bo začel cikel zaključnih nastopov za vse učence od šestega letnika dalje.
Na teh internih prireditvah, od katerih bosta naslednja in zadnja 10. in 17. junija,bodo nastopajoči glasbenim pedagogom in svojim staršem pokazali, česa so se naučili v tem šolskem letu.
Prva prireditev za širšo javnost bo klavirski večer 5. junija v Dolenjski galeriji. To bo tradicionalni nastop najboljših mladih pianistov, ki se šolajo v novomeški glasbeni šoli. Za 12. junij pa je v Domu kulture napovedan večer Glasbene šole Marjana Kozine. To bo zaključni javni nastop učencev s širšo predstavitvijo dejavnosti glasbene šole.
Dejavnost novomeške glasbene šole ter kvaliteto njenih najboljših solistov in ansamblov bodo lahko spoznali tudi poslušalci ljubljanskega radia. Radijsko snemanje posameznikov in skupin, ki se bodpripravile za nastop pred mikrofonom, bodo opravili 10. junija.
V Novem mestu se je ob koncu minulega tedna končalo 3. kulturno srečanje slovenskih gradbincev. To je bila zanimiva manifestacija oblik kulturnega življenja, kakor so jih zasnovali v posameznih gradbenih delovnih organizacijah. Bili smo priča zanimivim nastopom ustvarjalcev in poustvaijalcev, slikarjev, pesnikov, pevcev, igralcev, recitatoijev, instrumentalistov,
KORISTNA
PUBLIKACIJA
Pred dnevi je izšel Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljane. Ta zanimiva in nedvomno koristna publikacija zajema popis prevzetega arhivskega gradiva, med drugim tudi iz občin Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Vodnik bo še zlasti dober kažipot zgodovinarjem, raziskovalcem in drugim, ki bodo želeli priti do avtentičnih virov.
»Dolenjski list« v vsako družino
Petje zanetilo zanimanje za kulturo
Na novomeški gimnaziji spet deluje pevski zbor — Obeti tudi za razrast drugih dejavnosti
na
Novomeška gimnazija kot ena najstarejših tovrstnih šol Slovenskem je včasih štela za pomembnejše kulturno žarišče na Dolenjskem in tako vlogo so ji pripisovali še vrsto let po osvoboditvi. Bili so časi, ko so prav kulturno—umetniške skupine novomeških gimnazijcev bile drugim zgled in merilo kvalitetnega dela, pa naj je šlo za gledališčnike, pevce, instrumentaliste ali literate. Dokler je delovalo učiteljišče, so dijaki obeh šol prav tekmovali, kdo bo postregel z boljšim nastopom.
Bera povojnega navdušenstva je bila obilna na mnogih področjih. Sčasoma so od vsega ostale le „Ste-zice“, saj je gimnazija v vsaki generaciji dijakov premogla vsaj peščico takih, ki so začeli zastavljati pero na področju literarnega ustvarjanja, bili glavni sodelavci, tega lista ter tako skrbeli, da se danes že skoraj 30-letna tradicija izhajanja „Ste-zic” ni prekinjala za daljši čas. Kar je nastalo ob „stezičarjih”, je bilo nemalokrat komaj vredno omembe, če izvzamemo nekatere akcije in dogodke občasnega značaja. Nedvomno je res, da česa stalnega, kar bi moglo prehajati iz roda v rod, na tej šoli že lep čas ni bilo.
DREVI JUBILEJNI KONCERT MPZ KRKA
Mešani pevski zbor novomeške tovarne zdravil, ki proslavlja 10-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja, bo drevi nastopil s celovečernim koncertom v veliki dvorani novomeškega Doma JLA. Prireditev se bo -začela ob 2Q. uri, nanjo pa so vabljeni vsi ljubitelji slovenske zborovske pesmi.
I -------------------------
Očitne kulturne suše oziroma pomanjkanja dejavnosti, ki bi bila značilna za gimnazijo, so se zavedali tako gimnazijci kot profesorji. Zato so malone z gromkim aplavzom pozdravili nedavno ustanovitev gimnazijskega pevskega zbora. Glasbeni pedagog in pevovodja Anton Čorbič z veseljem ugotavlja, da bi bil uspeh precej manjši, ko bi pri ustanovitvi zbora ne pomagal ves učiteljski kolektiv. Tako je novomeška gimnazija spet dobila svoj zbor in ji ne bo treba več zardevati pred drugimi šolami, kjer so tako dejavnost razvili že prej.
BOŠTANJSKI ,,SNUBAČ”
Boštanjčani, znani po kulturno -prosvetnem delu, spet pripravljajo nekaj zanimivega. Te dni končujejo priprave za uprizoritev satirične predstave A. P. Čehova „Snubač”. Razmeroma kratkemu delu nameravajo dodati še druge stvari, med drugim nastop foklore.
Sceno in vse drugo pripravljajo tako, da bodo lahko gostovali kjerkoli, celo na prostem. Na ta način je pred leti po vaseh ob akciji Komunista „ČIovek, delo, kultura” ponesel pesem oktet Boštanjski fantje. V režiji se bo tokrat prvič poskusil , domačin Jože Novak.
folkloristov, večjih in manjših skupin. Srečanje je potrdilo, da je kultura živa in prisotna tudi pri gradbenikih.
Zaključna prireditev je bila v petek, 15. maja zvečer, v novomeški športni dvorani. Sodelovali so: moški pevski zbori mariborske Hidromontaže, kanalskega OGP, dravograjskega Kograda in anhovskega Salonita, mešana zbora ljubljanske Tehnike (Slovenija ceste) in ajdovskega Primorja, mladinski pevski zbor šmihelske OŠ Milke Sobar - Nataše, vokalni kvartet in dramska skupina celjskega Ingrada, dramska skupina ljubljanske Tehnike	(Slovenija
ceste), vokalno-instrumentalni
Gimnazijski zbor, ki ga je bilo slišati tudi že na letošnji občinski pevski reviji v Novem mestu, zlagoma napreduje. Največ velja.obet, da ga bo še slišati, saj se pevovodja Čorbič trudi, da bi vanj vključeval čedalje več novih glasov in mlajših članov,- S takim načinom dela se menjava generacij ne bi preveč poznala, saj je treba vedeti, da lahko ena šolska generacija v takem zboru poje največ štiri leta. Težave pa niso samo s tem. „Premalo je moških oziroma fantovskih glasov, zato je sicer več kot 60—članski zbor za zdaj predvsem dekliški. Pojo predvsem dekleta pedagoške gimnazjje,” pravi Čorbič, ki mu je- po lastni izjavi s tem zborom veselje delati.
Pevski zbor deluje kaki dve leti. Do tega šolskega leta je pel na internih gimnazijskih oziroma šolskih prireditvah. V tej sezoni se je že nekajkrat pojavil v širši javnosti. „Led je prebil” v vojašnici Milana Majcna, kjer so mu zagotovili, da je še zaželen. Se več pa je vredno dejstvo, da je zanimanje za pevstvo in drugo kulturno dejavnost na gimnaziji znatno naraslo, odkar seje tam oglasila zborovska pesem.
I. ZORAN
POSAVSKI GLEDALIŠČNIKI KONČUJEJO SEZONO
-Senovska gledališka skupina je minulo soboto uprizorila Medvedovo komedijo „Randez vous". Na predstavi, ki jo je režirala Vida Jalovec, so podelili Linhartove značke. S tem se je v Posavju tako rekoč zaključila letošnja gledališka sezona. Bera je več kot zadovoljiva, ikoravno predstav ni bilo toliko kot j prejšnjih letih, so pa bile kvalitetne. '	'
Božidar Jakac
Tri Jakčeve razstave
Novomeški rojak razstavlja v Banjaluki, Som-boru in Gornji Stubici
L
Delovna vnema akademskega slikarja in grafika Božidarja Jak: ca ne pojenja kljub umetnikovi visoki starosti. Del teh prizadevanj novomeškega rojaka so pred kratkim razgrnili v Banjaluki. Gre za obsežno razstavo pod naslovom „Po sledovih četrte in pete ofenzive.” Razstava obsega 180 risb, akvarelov, pastelov in jedkanic. Večina teh del je nastala že leta 1946, ko se je na pot po sledovih znanih sovražnikovih ofenziv odpravilo 55 jugoslovanskih slikarjev, med njimi seveda tudi Jakac.
Jakac razstavlja svoja dela tudi v drugih jugoslovanskih mestih. V Somboru so na ogled njegove partizanske grafike ..Partizanski obrazi”, cikel o pohodu XIV. divizije, cikel s poti v Jajce, nekaj jedkanic, linorezov in lesorezov. Razstava obsega 93 del. Iz Sombora se bo selila v Subotico, Zrenjanin, Noyi Sad, Sremsko Mitrovico in Pančevo.
V Muzeju kmečkih uporov v Gornji Stubici bo do 15. junija odprta razstava Jakčevih „Por-fretov maršala Tita ter kulturnih in političnih delavcev.” Na ogled je 78 del.
skupini mariborske Hidromontaže in ljubljanske Tehnike, folklorna skupina črnomaljskega GOK in pihalni orkester anhovskega Salonita. Gost prireditve je bil basist Ladko Korošec.
Celotna prireditev se je prav gotovo v celoti posrečila, tako da sta ob nastopajočih, občinstvu in drugih lahko zadovoljna tudi SGP Pionir kot organizator in občinska skupščina Novo mesto kot pokroviteljica 3. srečanja kulturnikov — gradbincev.
ŠTUDIJSKI KONCERT V DOLENJSKI GALERIJI
15. maja je v Dolenjski galeriji v Novem mestu nastopil pevski zbor Akademije za glasbo iz Ljubljane. Spored, ki so ga komentirali, je obsegal glasbena dela od najstarejših časov do 16. stoletja, nekatere skladbe so bile celo prvikrat javno izvajane. Ta študijski koncert je bil namenjen glasbenim pedagogom in pevovodjem iz širše Dolenjske. Prihodnje leto naj bi na podobni prireditvi slišali peti ljudske pesmi v izvirni in prirejeni (umetniški) obliki.
OPTIČNE KRAJINE
Tako bi lahko imenovali likovne stvaritve, ki bodo od jutri na ogled v obeh dvoranah Dolenjske galerije v Novem mestu. Njihov avtor je v Novi Gorici živeči in delujoči akademski slikar Nedjeljko Pečanac, sicer svobodni umetnik. Izhodišče za njegove stvaritve je krajina, kakršne smo vajeni, le da jo je slikar očistil vsega nebistvenega in jo podredil strogemu redu. Sicer pa si bodo ljubitelji likovne umetnosti razstavljena dela ogledali že na otvoritvi jutri ob 18. uri, razstava pa bo odprta do 10. junija.
Spodbuda za prodor
Zaključna prireditev letošnjega 24. srečanja gledaliških skupin Slovenije bo od 1. do 6. junija v Postojni, Tolminu, Kobaridu in Idriji. Na ogled bo sedem najboljših predstav, ki jih je republiški selektor Jože Vozny izbral izmed 28, kolikor si jih je ogledal in jih ocenil.
Obiskovalci tega tradicionalnega srečanja slovenskih gledališčnikov, ki služijo Tatiji kot ljubitelji, bodo torej v omenjenih krajih spoznati dosežke letošnjih ,.izbrancev" iz prevaljsko-mežiške Svobode, Murske Sobote, Kranja (Prešernovo gledališče), Dravograda, Velenja, Trbovelj oziroma Celja in Nove Gorice.
Ob tem lahko spet ugotovimo, da vsa južna Slovenija s Posavjem, Dolenjsko in Belo krajino tudi tokrat ni premogla gledališke skupine, ki bi se ji posrečil prodor med najboljše in selektorjevo kritiško oko zadovoljujoče amaterske odre.
Kajpak ne bi mogli reči, da je bilo vse, kar so v letošnji sezoni pripravili ljubitelji, denimo, od ribniške do brežiške občine, slabo, nevredno zanimanja in strožje presoje. Ne, nekaj predstav je bilo tudi na tem območju sodobnejših in ambicioznejših in so nemara tudi za gledališke sladokusce pomenile nekaj več kot povprečna uprizoritev povprečne skupine. Tudi novih besedil in prijemov ni manjka lo. Očitno pa je bilo vse to premalo za uvrstitev med tiste, ki bodo junija zastopati slovensko Talijo na zaklju čni prireditvi 24. pred jubilejnega srečanja gledaliških skupin Slovenije.
Morda pa bo prav slednje, se pravi jubilej slovenskih ljubiteljskih gledaliških „iger" prihodnje leto, za mnoge dolenjske, posavske in belokranjske skupine razlog več, da bodo v delo nove sezone vložili še več truda, znanja in kvalitete in tako z večjimi upi na uspeh pričakali 25. zaključno prireditev.
I. ZORAN
Zaklad,.Ciganske jame”
V kočevskem muzeju
je odprta razstava
zanimiva arheološka
V Pokrajinskem muzeju v Kočevju je od minulega tedna na ogled zanimiva razstava z naslovom ..Paleolitska Ciganska jama". Na njej so predstavljeni rezultati šestletnega arheološkega izkopavanja in raziskovanja znamenite Ciganske jame pri Kočevju.
Dr. Mitja Brodar je namreč v tej jami odkril novo postajo gravetjenske kulture. Izkopanih je bilo okoli 1.400 predmetov, zlasti kamnitih predmetov in živalskih ostankov, kar pove, da so bdi prebivalci Ciganske jame lovci.
Izkopanine pričajo, da sta včasih na Kočevskem živela severni jelen in alpski svizec, torej vrsti, ki dandanes domujeta ali na skrajnem severu Evrope ali v visokih gorah blizu večnega sne-»a. Iz tega se da sklepati, da je bilo večasih pri nas mnogo nladneje kot danes.
Ciganska jama sodi v sklop Željnskih jam. Poseljena je bila / času zadnje poledenitve ze-neljskega površja, torej pred lekako 20 tisoč leti.
DUBRAVKA TOMŠIČ V NOVEM MESTU
V okviru glasbenega abonmaja, ki ga je tudi v sezoni 1980/81 organizirala novomeška Zveza kulturnih organizacij, je minuli petek zvečer koncertirala v novomeškem Domu kulture priznana slovenska pianistka Dubravka Tomšič. Spored njenega nastopa pred novomeškim občinstvom je obsegal „Štiri sonate” D. Scarlattija, »Sonato v F-molu, op. 57“ in ,,Apassionato“ L. W. Beethovna, „Pet makedonskih plesov” A. Srebotnjaka ter »Scherzo v H-molu, št. 1“ in »Scherzo v B-tnolu, št. 2“ F. Chopina. Po uspešni španski turneji, na kateri je požela laskava priznanja občinstva in strokovne kritike, je bil koncert v Novem mestu eden prvih po vrnitvi Dubravke Tomšič v domovino.
21.	maja
Slikali bodo Novo mesto
73 osnovnošolcev jutri dopoldne na lovu za mestnimi motivi — Vsi izdelki bodo popoldne na ogled v Dolenjskem muzeju
POTA
m sm?
Zoper ogenj je sreča premalo
Slabo organizirano varstvo pred požarom v novomeških delovnih organizacijah in ustanovah — Svetle izjeme „Krka" ter deloma Novoteks in Novoles
nfHS TjJH	sestavljena organizacija združenega dela
za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine IIW BI gostinstva in storitev,
Mercator n. sub. O., ljubijana
dežurni
n
2EJNI „KAPLAN“
Pred dnevi se je pri Kodričevih v Krški vasi oglasil neznanec, se predstavil za novega kaplana na Čatežu in v Cerkljah ter poprosil za kozarec vode. Medtem ko je gospodinja odhitela po osvežilni napitek, je „pobožni“ mož pošaril po predalih. Prstov se je prijelo 1.600 dinarjev. Za kaj jih je porabil, se ne ve, vsekakor pa je goljuf star od 30 do 40 let in gorovi slovensko.
Le sreči in naključju gre pripisati, da v novomeški občini že dlje časa ni bilo večjega požara. Požarni inšpektoiji ugotavljajo, daje v delovnih organizacijah, kjer se zavedajo, kakšne posledice lahko povzroči ogenj, tudi organizacija varstva pred požarom tako preventivno kot operativno primemo organizirana, še vedno pa je veliko podjetij, kjer le enkrat na leto pregledajo gasilne naprave, vse drugo pa prepuste „božjim rokam” ali kvečjemu sv. Flotjanu.
NEZAKLJENJEN AVTO - Helena B. je 13. maja parkirala osebni avto v Hladnikovi ulici v Novem mestu. Nezakljenjen avto in tobbica sta pritegnila tatu, ki je s torbico odnesel tudi 10.000 din gotovine, izpolnjena čeka in hranilno knjižico.
OB RADIO - Ob radijski aparat je bil Rudolf Rus iz Dol. Maharovca. Osebni avto je parkiral v garaži ..Gorjancev” v Straži, pa je tat tudi tu posegel v vozilo in odnesel aparat, vreden 3.000 din.
NA HLADNO - Semiški miličnF ki so dali v petek na hladno 47-let-nega Ivana Jakovljeviča s Planine. Možak je priromal v Semič, zahteval pijačo in razgrajal. Priprli so ga do iztreznitve.
OB STROJ - Od 14. do 16. maja je iz nezaklenjene garaže Milana Jeriča z Drske izginil vrtalni stroj, vreden 10.000 din.
PREMOČNO ZAVRL
V soboto dopoldne se je 72-letni Jože Slak z Dol. Ponikev peljal na kolesu proti Trebnjem. Med vožnjo, po klancu navzdol je močno zavrl in padel. Huje ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
BREZ IZPITA
Vinko Vizler s Planine je 13. maja zvečer peljal s traktorjem z Vel. Trna proti Raki. V Koritnici mu je nasproti z neprimerno hitrostjo in brez vozniškega dovoljenja pripeljal
21-letni Darko Češnjevar iz Ardra. Ni mogel speljati desnega ovinka in je trčil v traktor. Češnjevar je bil v nesreči ranjen.
NAŠEL TOPOVSKO GRANATO
V soboto je 48-Ietni Marjan Drag-man iz Stranske vasi med akcijo NNNP na cesti med Pogancami in Ruperč vrhom našel neeksplodirano topovsko granato iz druge svetovne vojne. Nevarno najdbo je odstranil in uničil pirotehnik.
TRUPLO V KRKI
V nedeljo dopoldne je Alojz Aš iz Novega mesta, ki je s čolnom lovil ribe v Krki, v Ločni našel moško truplo. Ugotovili so, da gre za 47-letnega Jožeta Andrejčiča iz Goriške vasi pri Škocjanu, ki je pred dnevi skočil v Krko.
Poučevanje o varstvu pred požarom, osnova vseh nadaljnjih preventivnih in operativnih ukrepov, je v novomeških delovnih organizacijah še vedno šibko. Posebne programe izobraževanja imajo le redki, kljub zakonu o varstvu pred požarom potekajo gasilske vaje večinoma kar prek glasil delovnih organizacij.
Proizvodni prostori večine novomeških podjetij so grajeni sodobno in z zadovoljivim upoštevanjem osnovnih zahtev varstva pred požarom tako glede materialov kot glede napeljav. Žal pa so novi objekti že po nekaj letih uporabe tako utesnjeni z razširjeno ali celo drugo tehnologijo, da je ovirano že redno delo, kaj še le, če bi bilo treba posredovati ob požaru ali drugi nesreči. Primer takšnega stanja v sicer novih objektih so Iskra-tozd Ela Kandija, Novomontaža-tozd Elektroinstala-cije Grm, Novoles-tozd Opremales Gotna vas in tozd Tovarna gugalni-
PO DOLENJSKI DEŽELI
• V poznih nočnih urah sta se v hotelu „Smuk“ stepla Vinko Popovič iz Semiča in Marjan Molek iz Gradca. Med obračunavanjem jo je skupil tretji, Vinko Jakše iz Vranovič, z njim pa še 40 kozarcev, dve mizi in 10 polnih bokalov.
• V Mokronogu so v soboto dali na hladno 66-letnega Alojza Gregoriča iz Škrljevega, ki ga je pijača tako razvnela, da je navkljub letom pretepel ženo.
• V noči na nedeljo so vlomili v zidanico Braneta Faleski-nija v Straški gori. Lastnik je ob 4 salame, dva dobra kosa suhega mesa in vžigalnik. Kdo je dobrote použil, poizvedujejo.
ODLIKOVANJA DELAVCEM ONZ
Ob dnevu varnosti je predsedstvo SFRJ odlikovalo nekatere delavce organov za notranje zadeve na območju UNZ Novo mesto. Jože Blatnik je prejel red republike z bronastim vencem, Ciril Mirtič red dela s srebrnim vencem, medaljo dela pa Ljudmila Košir, Robert Rožaj in Franc Umek. Priznanja organov za notranje zadeve pa so dobili: Jože Prosinečki in Stane Becele zvezno plaketo varnosti, Franc Vrečič republiško plaketo organov za notranje zadeve, Franc Cvetkovič in Ivan Marušič zlato značko zaslug za varnost, Jože Hu-delja, Ljudmila Košir, Vili-bald Krmne, Mirko Sopčič, Franc Žalec — bronasto značko za zasluge za varnost, Stjepan Horvat in Martin Kolenc pa pismeno pohvalo.
NA BANKINO - 13. maja zjutraj se je Dušan Stanojevič iz Pirana peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Lešnici je zapeljal na bankino, trčil v reklamno tablo in drevo ter se prevrnil, na bok. Voznik in sopotnik Živan Bisjeljina iz Dragaljevca sta bila laže ranjena, škode pa je za 100.000 din.
LJUBLJANČAN PO LEVI - Pri Srebrničah sta 13. maja dopoldne trčila avtomobilista Neven Brant iz Ljubljane in Anton Gluecks iz Novega mesta. Med srečanjem je Ljubljančan vozil po levi, tako da sta z Novomeščanom čelno trčila. Brantu so v bolnišnici nudili prvo pomoč, Gluecksa pa obdržali. Škode je za
80.000	din.
NEPREVIDNOST - 76-letna Anica Zupančič iz Šmihela je šla 13. maja popoldne peš proti Birčni vasi. Pod železniškim nadvozom je nenadoma hotela prečkati cesto pred osebnim avtom, ki ga je peljhla Irena Kocjančič iz Birčne vasi. Zupančičevo so huje ranjeno odpeljali v bolnišnico.
PODRL KOLESARJA - Jože Mencin iz Šentjerneja je v četrtek popoldne peljal s tovornjakom od Hrastja proti Orehovici. Dohitel je Franca Simončiča iz Gor. Vrhpolja, ki se je peljal na kolesu z motorjem, in ga prehitel. Pri tem je z zadnjim delom tovornjaka zadel v kolo in zbil Simončiča po tleh. Kolesarja so odpeljali v novomeško bolnišnico.
kov Dvor, IMV-tozd tovarna prikolic, Knjigotisk itd.
Večje težave glede varstva pred požarom pa so pri raznih spremljajočih objektih, predvsem skladiščih, ki so bila grajena pred časom in največkrat v druge namene. Mednje lahko štejemo tudi nekatere trgovske lokale, ko v njih skladiščijo in prodajajo vnetljive tekočine. Takšni so: skladišče IMV v Šentjerneju, Mercatorjevo skladišče na Cesti herojev, skladišče HP Droga, razna Novolesova začasna skladišča, trgovina Barve-laki itd.
Za operativno dejavnost varstva pred požarom se v delovnih organizacijah organizirajo poklicne in prostovoljne gasilske enote, ki tvorijo industrijsko gasilsko društvo. V novomeški občini je tak način dela še redek, poznajo ga Krka, Novoteks, Novoles, SGP Pionir in ŽTP Novo mesto. V ostalih podjetih so za to delo zadolženi posamezni poklicni ali prostovoljni gasilci ob rednem delu. Še vedno pa so delovne organizacije, ki za operativno dejavnost niso organizirali nikakršne službe in se zanašajo le na zunanjo pomoč. V to skupino lahko poleg večine negospodarskih organizacij (šole in ustanove) uvrstimo tudi Kremen, Gozdno gospodarstvo,
Novograd, Novomontažo, Novoteh-no, Dolenko, Mercatorja, Opekarno Zalog, Iskro Žužemberk, Bor, Elek-tro, PTT, Žito, Petrol itd. Stanje bi se občutno popravilo, če bi te delovne organizacije ustrezno vključile svoje delavce, ki so že člani gasilskih društev. V občini Novo mesto je namreč že 52 teritorialnih gasilskih društev, z več kot 2500 člani.
Dokaz za takšno trditev je bila do nedavne zamenjave vodstva IMV. Največja novomeška delovna organizacija z dokaj nevarno tehnologijo in uporabo velikih količin vnetljivih in drugih nevarnih snovi se je zadovoljevala s številčno šibko poklicno gasilsko enoto, ki ni mogla pokriti potreb niti enega tozda in ni imela niti osnovne opreme za gašenje. Zdaj bodo ustanovili industrijsko gasilsko društvo.
Kar se opreme tiče, so vse redkejše delovne organizacije, ki se zadovoljujejo le z ročnimi gasilskimi -aparati, vedri, sodi in podobnim. Daleč pred vsemi pa je po opremljenosti Krka, ki ima praktično vse objekte nadzorovane z avtomatskimi opozorjevalci na požar, najnevarnejši pa so opremljeni še s stabilnimi gasilskimi napravami. Veliko kvalitetne opreme je seveda tudi v orodjarni Krkine gasilske enote. Med bolje opremljene lahko štejemo še Novoteks in Novoles, vse druge delovne organizacije pa imajo le najnujnejšo opremo. Iz povedanega so vsi kot jasno razpoznavne tudi naloge novomeškega varstva pred požarom.
„Karte požgale milijone”
Odgovor brežiškega radiokluba „Elektron"
V 19. številki Dolenjskega lista z dne 7. 5. 1981 je bil na 6. strani objavljen članek z naslovom „Karte požgale milijone”. Zaradi nepravilnega informiranja javnosti in neresnic, ki so bile objavljene, se čutimo dolžni dati odgovor, za katerega prosimo, da ga objavite.
Omenjeni članek je provokativen in obrekovalen, saj meče slabo luč na vse člane RK. Že sam naslov je skrajno neprimeren, celo nesramen, ker samo po sebi vsiljuje mnenje, da se je v radioklubu samo kartalo, spričo česar je nastala škoda 7 (? ) milijonov. Resnica je povsem drugačna.
Radioklub šteje okoli 30 aktivnih operaterjev. V klubu sta bili dve postaji, delala pa je lahko le ena in ob njej en operator. V zadnjih nekaj letih se je naša dejavnost zelo razmahnila, tako da je bilo v prostorih radiokluba tudi po 10 članov, ki so čakali, da pridejo na vrsto za delo na postaji. Med tem časom so brali, se pogovarjali, izjemoma pa tudi kartali, vendar še zdaleč ne v tem obsegu in smislu, da bi bile ravno karte vzrok požara, kot poudarja naslov.
Tudi spornega dne je bila v klubu podobna situacija: prisotnih je bilo osem ljudi, od katerih je eden delal na postaji, ostali pa karkoli že. Članica radiokluba Marta B. je ostala v klubskih prostorih z namenom, da bo delala na postaji, in je tudi delala, ne pa zato, da bi prenočila. Zaradi utrujenosti je zaspala, pred tem pa vključila električno peč. Osupljivo je, kako je pisec tega članka kar sam zaključil, da so se prostori vžgali od peči, saj je cela stvar še v raziskavi. Prostor je bil star in skrajno neprimeren, tudi električna napeljava je bila že dotrajala, tako da se je lahko zaradi preobremenitve električnih žic vnela obloga na zidu, nakar se je požar razširil.
Kar se tiče žaljivega podnapisa „Tudi prenočišče? ”, menimo, da
DEČKOVA SREČA
V četrtek zvečer se je 13-letni Dušan M. peljal na kolesu od Vavpče vasi proti Sadinji vasi. V ovinku mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Vinko Jakša iz Vra-novičev. Med srečanjem na ozki cesti sta trčila. Pri tem je deček padel na pokrov prtljažnika, zadel v steklo in padel na tla. Na srečo je bil fantič le laže ranjen.
OBEŠANJE NA VOZ
Peter Bevc iz Smarjete je v petek peljal s tovornjakom proti Črnomlju. V Lokvah mu je prišla nasproti vprega, ki jo je vodil Janko Kosec iz Lokev. Na zadnji del voza se je obešal 9-letni Henček Kosec. Ko je bil tovornjak vštric z vozom, »je deček trčil v tovornjakov bok. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
pisec članka nima pojma o delovanju radiomaterjev, ki prebedijo noči in noči pri vzpostavljanju zvez ob postaji. Pa ne samo to. V vseh elementarnih nesrečah so bili radio-materji prvi, ki so objavili vesti v svet, sodelujejo s TO in NZ, vse to pa popolnoma na amaterski bazi.
Večkrat smo opožarjali pristojne forme, da je prostor neprimeren, prosili smo še za en prostor in postajo, poskušali osnovati PPS na Bizeljskem, vse z namenom, da razbremenimo prostore radiokluba, vendar smo povsod naleteli na gluha ušesa.
Z delom smo dokazovali aktivnost članov, v zadnjih štirih letih osvojili nad 50 diplom, pokal, lani opravili nad 5000 zvez (ena zveza traja povprečno 5 minut), pripravili razstavo „Dnevi radioamaterizma v Brežicah.” Vse to kaže, kakšna je bila zagnanost mladih ljudi. Zato je bil požar za nas prava tragedija, še večja pa to, da poskuša sedaj neki anonimni pisec poničiti naše delo, ga osmešiti in razvrednotiti večletni trud mladih ljudi, ki so iz nič nekaj naredili. Mar je to res potrebno? Preseneča nas tudi to, kako je moglo uredništvo dopustiti objavo takega članka, saj so bila poročila o dogodku objavljena 3. 5. 1981 v Delu in Dnevniku, vendar brez žalitev in neresnic.
Zahtevamo, da se anonimni pisec predstavi s polnim imenom in priimkom in se takoj javno opraviči in demantira članek. V nasprotnem primeru bomo vložili tožbo zoper pisca članka zaradi obrekovanja in žalitev.
Zgoraj navedene ugotovitve in dejstva so bile obravnavane na izredni seji upravnega odbora Radiokluba Brežice dne 10. 5. 1981.
UPRAVNI ODBOR RADIOKLUBA ..ELEKTRON”, BREŽICE
Časopis dobi inforamcije o prometnih in naravnih nesrečah, požarih in podobnem od uprav za notranje zadeve, v spornem primeru od Uprave za notranje zadeve Krško — z vsemi podrobnostmi o kartanju in prenočevanju. Javnost ima pravico zvedeti ne samo dejstvo, da je poslopje Regiona žal pogorelo, ampak tudi, v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo. Upravnemu odboru radiokula „Elek-tron” iz Brežic bi moralo biti bolj jasno, daje krivde za požar v poslopju Regiona utemeljeno osumljena njihova članica Marta Božič, ne pa morda uredništvo Dolenjskega lista ali pa njegov član Matjan Bauer, ki je podatke oiganov za notranje zadeve pripravil za objavo. To je vse, kar imamo za povedati do pravnomočnosti takšne ali drugačne sodbe.
MERCATOR-VELEPRESKRBA Ljubljana TOZD STANDARD, Novo mesto. Glavni trg 3 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
razpisuje prosta dela in naloge za potrebe novega Potrošniškega centra Ločna in za ostale potrebe.
A.
1.
2.
3.
4.
RAZPISUJE prosta dela in naloge: UPRAVNIKA POTROŠNIŠKEGA CENTRA LOCNA POSLOVODJA SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE V PC LOČNA VODJE BIFEJA V PC LOCNA POSLOVODJA ODDELKA BLAGOVNICE NOVO MESTO
B. OBJAVLJA prosta dela in naloge: 5. NAMESTNIKA POSLOVODJE SAMOPOSTREŽNE TRG. LOCNA
6. NAMESTNIKA POSLOVODJE ODDELKA BLAGOVNICE, NM
7. VEC KV PRODAJALCEV ZA PC LOCNA
8. DVEH KV MESARJEV - SEKAČEV ZA PC LOCNA
9. PETIH KV NATAKARIC ZA PC LOCNA
10. TREH KV KUHARIC ZA PC LOCNA
11. DVEH N KV DELAVK ZA POMOŽNA DELA - ČIŠČENJE PROSTOROV V PC LOCNA
12. DVEH NKV DELAVCEV ZA SKLADlCŠE NA DEBELO, LOCNA.
POGOJI: Pod A 1: VKV trgovski delavec s 5 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Pod A 2-4: VKV trgovski delavec s 5 leti delovnih izkušenj v stroki ter organizacijskimi sposobnostmi vodenja in moralnimi in političnimi kvalitetami. Pod B 5 in 6:
VKV trgovski delavec ter 5 let delovnih izkušenj.
Pod B 7 - 10:
KV v razpisani stroki ter 5 let delovnih izkušenj.
Pod B 11 in 12:
NKV delavec s končano osnovno šolo.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Razpis in objava veljata 15 dni po objavi.
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi ter opisom o dosedanjih zaposlitvah sprejema kadrovska služba TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3.
O izidu izbire pa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem roku za sprejemanje prijav.
386/21-81
DOLENJSKI INFORMATIVNI IN TISKARSKI CENTER NOVO MESTO TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST GLAVNI TRG 3
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo novinarske, grafične, sociološke, politološke, ekonomske ali pravne smeri,
— najmanj pet let prakse v stroki,
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko-vodstvene uspehe,
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ:
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: Dolenjski informativni in tiskarski center - TOZD Časopis Dolenjski list, Novo mesto, Glavni trg 3 — splošna in kadrovska služba. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa.
383/21-81
V
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SKUPNIH SLU2B SIS OBČINE ČRNOMELJ
Objavlja prosta opravila in naloge:
1. REFERENTA ZA VARSTVO DRU2INE
2. REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZE
Pogoji:
pod 1) višja šola za socialne delavce
pod 2) višja ali visoka šola ekonomske smeri
Prijave kandidatov z dokazilom o izpolnitvi pogoja sprejemamo 15 dni po objavi.
372/21-81
PRVENSTVO ZA SLUŠNO PRIZADETE
■ V soboto, 23. maja, bo na igriščih v Leskovcu republiško prvenstvo v malem nogometu za slušno prizadete. Krčani so imeli še pred kratkim zelo močno moštvo, zato priačkujejo, da se bodo tudi tokrat dobro odrezali. Seveda pa brez pomoči domačega občinstva ne bo moč doseči vidnejših uspehov, zato bodo od
9.	ure, ko se bo prvenstvo začelo, veseli slehernega navijača.
ODBOJKARSKI SEMINAR
OK Pionir prireja v petek, 22. nlaja, od 17. do 20. ure in v soboto, 23. maja, od 9. do 12. ure v telovadnici novomeške gimnazije brezplačen seminar o osnovnih elementih odbojke. Vabljeni!
Novomeščanke klonile šele v polfinalu
Novo mesto — Osijek 15:21 (7:9)
Novomeške rokometašice so prejšnji teden z uvrstitvijo med štiri najboljše ekipe v državi v tekmovanju za pokal maršala Tita dosegle enega največjih uspehov novomeškega športa. Da bo uspeh še večji, so tudi v sredinem polfinalnem srečanju v novomeški športni dvorani nudile nepričakovano dober odpor rokometašicem Osijeka.
Vse do 12. minute je bil rezultat izenačen, in šele ko je domačinka Mršnikova dobila budno stražo, so gostje preko državnih reprezentantk Lepoglavčeve, Tanjgove in Ile-ševe povedle in prvi del zaključile v svojo korist. Do končne odločitve je prišlo v prvih minutah nadaljevanja, ko je D. Štrukljeva prestajala dvominutno kazen iz prvega polčasa, gostje pa so zapored dosegle tri zadetke. Žarek upanja se je domačinkam ponovno pokazal sredi drugega polčasa, ko je najboljša v domači vrsti, Jana Štrukelj, ubranila že tretjo sedemmetrovko, vendar so gostje v teh trenutkih pokazale izredno zbranost in preudarnost. Poraz s 15:21 proti ekipi evropskih vice prvakov je gotovo uspeh, že sama uvrstitev v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokala pa pomeni največji uspeh ženskega rokometa na Dolenjskem.
BOR *$l
novo fllESTO
Še pet dni je do začetka balkanskega prvenstva v odbojki za moške, ki bo od 26. do 29. maja v Novem mestu kot največja športna manifestacija v dolenj-
• Mestna konferenca SZDL Novo mesto in organizacijski odbor za balkansko prvenstvo v odbojki pozivata občane, da v času prvenstva v Novem mestu razobesijo zastave.
ski metropoli doslej. Dokončno je znano število prijavljenih držav. To so: Bolgarija, Grčija, Romunija in Jugoslavija, kar pomeni, da bo prvenstvo delno okrnjeno, saj ne sodelujeta Turčija in Albanija. Navzlic temu bo prvenstvo zanimivo in na visoki ravni, kot je pokazal tudi pravkar končani turnir za „Lovoriko Jugoslavije" v Zagrebu, kjer je Jugoslavija po nekaj vrhunskih tekmah zasluženo osvojila prvo mesto. Pričakovati je, da bo svoj uspeh ponovila tudi ob podpori dolenjskih ljubiteljev odbojke.
Novo mesto nared za balkansko prvenstvo
Dokončen razpored srečanj — Tudi televizijski prenos
Znan je dokončen razpored tekmovanja, ki ga bo odprl član častnega predsedstva balkanskega prvenstva generalpolkovnik Stane Potočar.
Prvi dan, to je v torek, 26. maja, bo ob 17. uri svečan začetek otvoritvenega ceremoniala, ob IB. uri pa tekma Jugoslavija : Grčija.
V sredo, 27. maja, bo ob 17. uri tekma Bolgarija : Romunija.
V četrtek, 28. maja bo ob 16. uri najprej tekma Jugoslavija : Romunija, ki jo bo prenašala
• Predprodaja vstopnic za balkansko prvenstvo v odbojki bo v poslovalnici Glob-toura, Kompasa, Mladinske knjige in Mladinske turistične poslovalnice. Cena permanentne (stalne) vstopnice je ISO din, cena vstopnic za posamičen dan pa 50 din. Učenci in vojaki imajo popust.
PRIPRAVE PRI KONCU — Posnetek kaže odbojkarsko reprezentanco med vsakodnevnim dopoldanskim treningom v novomeški športni dvorani. Med reprezentanti, ki se v dolenjski metropoli že od 15. maja pripravljajo na nastope na balkanskem prvenstvu, je tudi Žužemberčan Bojan Bnilec (levo, temni dres). (Foto: J. Pavlin)
tudi televizija na drugem programu, ob 18. uri pa se bosta pomerili ekipi Bolgarije in Grčije.
Zadnji dan, to je 29. maja, bo ob 16. uri tekma Jugoslavija -Bolgarija, ki jo bo prenašala televizija, ob 18. uri pa srečanje Grčija : Romunija. Obe tekmi, ki jih bo prenašala naša televizija, bo prenašala tudi Intervizija.
Po končani zadnji tekmi bo svečan zaključek in podelitev kolanj, pokalov in diplom. Na otvoritvenem in zaključnem ceremonialu bodo nastopili zasta-
vonoše. mladinke z zletno vajo ter fanfarist novomeške glasbene šole.
Organizacijske priprave so v zaključni fazi. Športna dvorana je pripravljena, natiskani so plakati, bilten, izdelane značke, zastavice, oznake ipd. Novo mesto bo pričakalo reprezentante in organizatorje in ljubitelje odbojke očiščeno in okrašeno. V športni dvorani bo urejen tudi prcss center, v katerem bo delalo približno 35 akreditiranih novinarjev.
M. L.
Poraz zaprl vrata v I. B ligo?
Novomeščanke izgubile doma z Velenjem — Ribničani korak dalje h končnemu uspehu
— V republiški ligi praznih rok
Kaj lahko, da bo sobotni poraz v 19. kolu II. zvezne rokometne lige stal Novomeščanke uvrstitev med ekipe, ki bodo prihodnjo sezono nastopale v I.B ligi. Nasprotno pa so Ribničani v moški drugoligaški družbi prepričljivo premagali Polet in tako naredili nov korak k mestom, ki vodijo v prvoligaško družbo.
NOVO MESTO - VELENJE 8:12 (6:7) - Od sobotnega republiškega derbija v novomeški športni dvorani med domačo ekipo in gostjami iz Velenja je bilo odvisno veliko tega. Srečala sta se namreč vrsti, ki sta si pred srečanjem obetali visoko uvrstitev, takšno, ki zagotavlja prihodnjo sezono nastopanje v
prvoligaški družbi. Po rezultatu sodeč, je novomeška ekipa zamudila prvo priložnost; ob veliki izenačenosti ekip, ki se potegujejo za ta mesta, je tudi težko verjeti, da se bo
takšna priložnost vnovič ponudila. Pogoj-za to bi bila morebitna sobotna zmaga v Ljubljani proti Olimpiji.
Ogorčen boj za obstanek
Nov uspeh Kočevcev in poraz Črnomaljčanov — V veliki meri odloča že prihodnje kolo
V nadaljevanju prvenstva v zahodni skupini SNL sta bili minuli teden odigrani dve koli. Novomeščani so med tednom nepričakovano klonili doma v tekmi s Stolom, pač pa so že čez tri dni gladko premagali Litijo. Pomembne točke je osvojila enajsterica Kočevja, ki vse bolj grozi Čmomaljčanom, da jim bo prepustila zadnje mesto in slovo od lige. Razlike med njima je še vsega 3 točke.
ELAN - STOL 0:4 (0:2) -Značilnost tega srečanja je podatek, da so bili Novomeščani tisti, ki so imeli več igre, več so tudi streljali, zato pa so gostje dosegli zadetke.
ELAN - LITIJA,3:0 (1:0) - Za razliko od srečanja s Stolom so domačini tokrat zaigrali bolj učinkovito, čeprav bi bila njihova zmaga lahko še višja. Strelci za domačine ?o bili: Bevec v 13. minuti, Bradač v 75. in Janežič v 87. minuti.
BELA KRAJINA - TABOR 0:0 - O srečanju le to, daje bilo zaradi prenavljanja stadiona v Črnomlju v Novem mestu, da je bilo grobo, kar je z rdečim kartonom plačal domačin Furlič.
PRIMORJE - BELA KRAJINA 2:0 (0:0) - Zmaga domačinov je
V STRELJANJU ELEKTRO
V Krškem -so se te dni pričele delavske športne igre. V streljanju je zmagala ekipa Elektra s 654 krogi, slede: ŠOP, tozd Oprema 636 (krogov) in Postaja milice (628). Med posamezniki je zmagal Gašperlin iz SOP Krško s 160 krogi.
J. ARH
KRŠKO - ORM02
36:27
V enem najzanimivejših srečanj
II.	slovenske rokometne lige so Krčani doma gladko ugnali ekipo Ormoža in si s to zmago verjetno zagotovili prvo mesto in nastop v enotni I. slovenski rokometni ligi v prihodnji sezoni.
J. A.
ARTIČE: '50 LET DRUŠTVA
TVD Partizan Artiče vabi vse sedanje člane in člane predvojnega Sokola na počastitev 50-letnice društva, ki bo v soboto, 23. maja, ob
20.	uri v osnovni šoli Artiče.
povsem zaslužena, saj so bili vseskozi boljši nasprotnik. S tem porazom so Črnomaljčani nenadoma postali resen konkurent Kočevcem za zadnje mesto.
KOČEVJE - PRIMORJE 2:1 (0:0) - Izredno dragoceno zmago sta domačinom zagotovila Rajšelj z zadetkom v 48. in Kozic v 55. minuti.
JESENICE - KOČEVJE 2:2 (2:0) - Tudi po prepričljivem vodstvu domačinov z 2:0 se gostje niso predali. Njihova upornost se je kmalu poplačala, saj sta Kozic v 59. in Lisac v 75. minuti izenačila rezultat in Kočevcem priigrala novo dragoceno točko.
Lestvica po 23. kolu: Primorje 37, Stol 30, Jesenice 26, Tabor 24, Elan 20, Litija 18, Bela krajina 16, Kočevje 13.
Pari 24. kola: Kočevje - Elan, Bela krajina — Jesenice.
Pa se vrnimo k srečanju. Tekma je bila izredno groba in ostra; svoje sta k temu pridodala še slaba sodnika, ki sta fizično močnejšim gostjam dovolila, da so prikazale bogat spored rokoborskih spretnosti. Sicer je bilo srečanje nezanimivo, s> kaj malo rokometa, še najzaslužnejša za zmago gostij pa je bila vratarka Mehova, ki je ubranila tri sedemmetrovke.
Novo mesto: J. Štrukelj, Grgič 1, Turk, D. Štrukelj, Iličin, Sitar 1, Kramari Bon 2, Godler, Mrhar, Mršnik 4, Udovč.
Lestcica: 1. Rudar 37 ... 8. Novo mesto 20.
INLES - POLET 36:14 (9:7) -Ribničani so v srečanju s Poletom preizkusili vse igralec, pa so navzlic temu zabeležili visoko zmago kar s 22 zadetki prednosti. Sicer pa o srečanju dovolj pove rezultat.
Inles: Kersnič, Križman 7, Ilc 3, Kos 1, Tanko 4, Žuk 2, Karpov 2, Andoljšek 4, Ambrožič 3, Mate, 7, Rus 3, Gclze.
S to zmago so Ribničani po 19. kolu na 6. mestu, v soboto pa igrajo v Zagrebu. Uspeh bi jim bil še kako dobrodošel.
BREZ TOČKE - Obe ekipi deklet v slovenski rokometni ligi sta po pričakovanju ostali praznih rok. Sentjernejčanke so gostovale v Ptuju proti ekipi Drave in izgubile s 14:17 (9:10). Po vesteh iz Ptuja so bile celo blizu uspeha, saj so vodile skozi celo srečanje in klonile šele v finišu, ko so domačinke s hitrimi protinapadi dosegle zapored več zadetkov.
Pričakovan poraz so zabeležile tudi Kočevke na domačem igrišču z vodilno ekipo Mlinotesta. Rezultat 12:16 (6:9) za gostje govori, da so se domačinke dobro upirale favoriziranim gostjam.
Lestvica: 1. Mlinotest 33 .. . 6.-Šentjernej 21, 9. Itas Kočevje 11.
V 19. kolu igrajo: Preddvor -Itas Kočevje, Šentjernej - Slovan.
ATLETSKE NOVICE
% 22. aprila so se v krosu srečale osnovnošolske in srednješolske ekipe v bojih za občinske prvake. Najboljši so bili pionirji in pionirke OŠ Šmarjeta, ki so v skupnem seštevku točk (vse moške in ženske vrste) prekosili ostale.	,
Rezultati: cicibani: 1. Borič, OS Grm, ekipno: 1. Katja Rupena 21,
2.	Brusnice 22, 3. Grm 30; ciciban-ke: 1. Avguštin, OŠ „Baza 20”; ekipno:	1.	Šmarjeta 16,2. Dol.
Toplice 22, 3. Prevole 47; ml. pionirji: 1. Zupančič, OŠ Grm; ekop-no: 1. Katja Rupena 19,2. Grm 23,3 DoL Toplice 28; ml. pionirke: 1. Gazvoda Martina; ekipno: 1. Brusnice 6,2. Šmarjeta 24, 3. Šentjernej 39; st. pionirji: 1. Ilovar, OŠ Šmarjeta; ekipno: 1. Grm 15, 2. Šmarjeta 30, 3. Dol. Toplice 31; st. pionirke:
1.	Kobe, OŠ Brusnice; ekipno: 1. Brusnice 7, 2. Šmarjeta 30, 3. Šentjernej 33; ml. mladinke: 1. Janežič, EAŠC; ekipno: 1. EAŠC 7, 2. gimn. 14; st. mladinke: 1. Kužnik, EAŠC; ekipno: 1. gimnazija 10, 2. EAŠC 13; ml. mladinci; 1. Šikonja ICTS; ekipno: 1. ICTS 10, 2. gimnazija 11; st. mladinci:	1.	Kočevar,	ICTS;
ekipno: 1. ICTS 2. gimnazija.
Med veterani je zmagal Bartelj( drugi je bil Štine.
• Pred tednom je bilo v Mariboru slovensko prvenstvo v mnogobojih, kjer so se odlikovale novomeške pionirke, ki so v šesteroboju osvojile
■
m
SLEPI V IGRI Z ZVENEČO ŽOGO - Vsak igralec rollbala igra vlogo vrataija in napadalca. Če žoga, ki je še najbolj podobna košarkarski, uide za hrbtom nasprotnega igralca, je zadetek. Na sliki: novomeška dvojka v akciji (Foto: J. Pavlin)
V temi za zvenečo žogo
Četverno srečanje slepih in slabovidnih Slovenije — Ekipe so se pomerile v rollbalu in kegljanju
vsa prva tri mesta. Z novim slovenskim pionirskim rekordom 5114 t. je Cilka Križe osvojila svoj prvi naslov slovenske prvakinje. Druga je bila Jarc Maja (4981), tretja pa Luthar Anica (45 37).
Hrovat Andrej je v pionirskem šesteroboju zasedel 5. mesto s 6256 točkami.
a Na ekipnem srednješolskem atletskem prvenstvu sta v moški in ženski konkurenci zmagali ekipi novomeške gimnazije, kjer nastopa največ aktivnih atletov novomeškega atletskega kluba. K drugemu mestu ICTS sta z gimnazijske strani največ ..prispevala” odlični Florjane v skoku v višino, kije spet preskočil 200 cm, in najboljši slovenski mladi metalec diska Primc, ki je tokrat premočno zmagal v metu krogle.
Med novinci je največje presenečenje pripravil Šikonja (ITCS), ki je v svojem prvem nastopu na 400 m premagal Remca (gimn.) in dosegel rezultat 52,2. Zanimivo je, da so tekmovalci gimnazije zmagali v vseh tehničnih disciplinah, tekmovalci ICTS pa v vseh tekih.
• Na občinskem ekipnem pionirskem prvenstvu je Križcjeva iz Dol. Toplic preskočila 164 cm in s tem dosegla dolenjski pionirski, mladinski in članski rekord v skoku v višino.
J. PENCA
V nedeljo, 17. maja je bilo Novo mesto prizorišče tradicionalnega srečanja medobčinskih organizacij slepih in slabovidnih občanov iz Postojne, Nove gorice, Kopra in Novega mesta. Pokroviteljica srečanja je bila sevniška ,,Lisca”.
Tričlanske ekipe so se v telovadnici osnovne šole „Katja Rupena” najprej pomerile v rollbalu, igri z zvenečo žogo. V igri so nastopile le moške posadke. Zmagal je MOSS Koper, pred Novim mestom, Novo gorico in Postojno. Mešane ekipe so se zatem pomerile še v kegljanju v Domu JLA. Rezultati: 1. MOSS Postojna (1317) 2. Novo mesto (1263), 3. Koper (1151), 4. Nova
DVE KEGLJAŠKI
• Na kegljišču Což v Ivančni gorici je bila pred dnevi prijateljska tekma med ekipama domačinov in trebanjskega Mercatorja. Tako pri moških kot pri ženskah so zmagali gostje.
o Pred dnevi se je končalo republiško mladinsko prvenstvo, lep uspeh je zabeležil Novomeščan Niko Bartakovič, ki je med 40 nastopajočimi zasedel v skupnem seštevku odlično 4. mesto.
N. G.
KOLESARJI USPEŠNI V BEOGRADU
Novomeški kolesarji so se 16. maja udeležili tradicionalne dirke v Beogradu, kjer je vozilo kar 75 tekmovalcev iz 16 jugoslovanskih klubov. Proga za nagrado in spomin „Kosmajski partizani" je bila dolga 300 km in je bila razdeljena v 4 etape. Novoteksovi kolesarji so bili zelo uspešni in so v skupni uvrstitvi zasedli tretje mesto za ekipama Save in Roga. Uvrstitve Novomcščanov po posameznih ctapahh. Prva ekipa:
3.	Zagorc, 7. Papež, 16. Bojane, 20. Smole. Druga etapa: 3. Zagore. Tretja etapa: 1. Papež, 7. Bojane,
10.	Zagorc, 16. Smole. Četrta etapa: 7. Papež. V skupni razvrstitvi so dosegli naslednja mesta: 3. Papež, 6. Bojane, 12. Zagorc, 20. Smole itd.
Gorica (863). Posahiezniki: Kat. A (popolnoma .slepi) 1. Franc Perovič-Postojna (348).	2.	Janez
Kermc-Novo mesto (339) 3. Nežka Furlan—Novo mesto (274). Kat. B (ostanki vida): 1. Janez Mahne -Postojna (423), 2. Jože Gerbec-Koper (357), 3. Jakob Furlan-Novo mesto (337).
Skupna zmagovalka in nosilka prehodnega pokala je postala ekipa iz Kopra, MOSS Novo mesto pa je bilo z enakim številom točk; a s slabšim rezultatom pri rollbalu, na drugem mestu. Za njima sta se uvrstili še ekipi Postojne in Nove Gorice.
J. P.
11 zmag v Celju
V soboto in nedeljo je bilo v Celju kvalifikacijsko tekmovanje za atletski pokal Slovenije, na katerem so Novomeščani dosegli kar 11 zmag in nekaj spodbudnih rezultatov. Izjemen talent je dokazal 17-letni učenec ICTS Robert Šikonja, ki je v svojem prvem nastopu na 800 m postavil nov dolenjski rekord za mlajše mladince in med trinajstimi starejšimi tekmovalci zasedel 4. mesto.
Darko Cujnik se v metu kopja postopoma vrača v svojo nekdanjo formo, Florjane je v Celju že tretjič letos preskočil 200 cm, Kranjčič je zmagal v daljini (683 cm) in troskoku (14,23 m), Okleščen v disku z 51,98 m, Mohorovič pa v solo teku na 5 km.
Pri dekletih je Hribarjeva zmagala v metu kopja z novim osebnim rekordom 38,84 m. Dekleta so dosegla svojo drugo zmago v teku štafet na 4X100 m. Visoko mesto je v metu kladiva zasedel tudi Cujnik, ki je tokrat prvič uradno nastopil v tej disciplini. Zmagovalec Malnar je po dolgotrajni poškodbi dosegel solidnih 49,10 m.
Rezultati, moški: 100 m: 1. Ker-žan 11,3, 2. Šega 11,4; 400 m: 3. Stupar 52,1, 4. Remec 52,3, 5. Škcdelj 53,8; 200 m: 3. Stupar 23,5; 800 m: 4. Šikonja 1:57,6, Gimpelj 2:00,2; 3000 m zapreke: 1. Božič 10; 35,0, 2. Kočevar 10, 49,5; 4X100 m: 1. Novo mesto 43, 6; višina: 1. Florjane 200 cm; daljina 1. Kranjčič 683 cm, Rus 639 cm; troskok:	1.	Kranjčič,	Potorčar
12,49; krogla: 2. Cujnik 13,45; kopje: 1. Cujnik 69,70 m, 3. Može 62,18 m; kladivo: 1. Malnar, 5. Gačnik 41,56 m; disk: 1. B. Okleščen 51,98 m, 3. Virant 42,44 m, 5. Okleščen D. 38,96 m, 6. Malnar 36,34 m. Dekleta: 100 m: 3. Hren 13,3, Tekstor 13,6, Merlin 13,7; 200 m: 3. Hren 26,7; 100 m on: 2. Eržen 16,2; 4X100 m 1. (Merlin, Tekstor, Eržen, Hren) 51,6; daljina:
2.	Hren 515, 3. Eržen 507; kopje 1 Hribar; višina: 2. Hribar 15, 3. Lukšič 155.
eleznikih na Go
bazena
5
5
S
5
4
t
4
t
4
t
t
4
5
5
4
4
4
■v
Sevničanov kot domačinov. Kroži zajedljiva bodica, da je tam neki domačin pobaral Sev-ničane, ki so v bližini bazena brcali žogo: „Da, žogo pa le imate!”
Končno naj bi se nekaj zganilo tudi v Sevnici. Na seji občinske skupščine 14. maja je delegat družbenopolitičnega zbora in upokojenec Jože Knez ob sprejemanju občinskega plana povprašal, kaj nameravajo storiti z denarjem, ki ga združeno delo preko stopenj samoupravnih interesnih skupnosti namenja za po starem - gradnjo večnamenske dvorane! Povedano je bilo, da je imel glavni odbor sejo 11. maja, kjer so sklenili priti na dan s predlogom za spremembo vrstnega reda pri izgradnji športno-rekreacijskega centra v Sevnici. Prostor nam ne dopušča navajati številke, zakaj to in ne
renjskem je člane odbora še dodatno prepričal, da se lotijo gradnje takega bazena.
Zveni vse že preveč neverjetno? Glavni odbor je izračunal, da bo do konca tega leta na voljo nekaj nad 31 milijonov dinarjev. Tja do leta 1985 so dotok denarja valorizirali po stopnji 16 odstotkov, do konca tega obdobja naj bi bilo na voljo nad 96,4 milijona dinarjev. Vsi stroški gradnje bazena, zunanjih igrišč, prispevek Kopitarni za preureditev kotlovnice (ogrevanje vode) pa bi veljali nekaj nad 62,4 milijona dinarjev. Zato odbor napoveduje dokončni rok za izgradnjo — praznik OF leta 1983! Delegati vseh treh zborov sevniške občinske skupščine so odločitev že podprli, kot je dejal eden: „Raje danes kot jutri!”
A. ŽELEZNIK
Št. 21 (1658) 21. maja 1981
m
m
foto slišal: Milan Markelj
P
Ne sklicevanje na partijo!
Komunisti naj usmerjajo razvoj s prepričljivostjo stališč — Naše ljudstvo je dobro in željno sprave
NOV GOSPODARSKI sistem pomeni začetek nove revolucije v družbenih odnosih. Vloga komunistov v podjetju, na vasi, v organih samoupravljanja, skratka povsod, seje bistveno spremenila. Brez sklicevanja na avtoriteto partije, z novimi metodami dela in predvsem s prepričljivostjo svojih stališč in predlogov morajo komunisti odslej usmerjati razvoj na vseh področjih družbenega življenja.
NAŠE LJUDSTVO je v bistvu dobro in sprave željno, le pomagati mu je treba. Seveda pa so uspehi pri sklepanju poravnav odvisni tudi od posameznih članov poravnanega sveta. Če ti količkaj poznajo pravo in imajo izkušnje ter uživajo pri ljudeh zaupanje, je uspeh tu. Dobra beseda lepo mesto najde.
NEUREJENE RAZMERE na šolah, pomanjkanje učnega osebja itd. povzročajo krnitev predmetnika. Tudi nadurno in honorarno delo bo moralo odpasti, saj so ponekod na račun kakovosti pouka nekateri učitelji kar tekmovali, kdo bo imel več nadur in več zaslužil, tudi dvakrat toliko, kot sicer prejema mesečne plače. Novi zakon bo tako kampanjsko poučevanje odpravil, saj bo osnovno merilo za prejemanje osebnih dohodkov kakovost pouka.
TE DNI SO v Novem mestu začeli kopati kanale za telefonske kable. To so pripravljalna dela v sklopu gradnje avtomatske telefonske centrale, ki bo začela delati proti koncu letošnjega leta. Kabel bodo najprej položili v smeri proti Kandiji, druga smer proti Bršljinu pa gre od pošte.
ZBORE VOLILCEV sklicujemo zelo poredko. Alije dovolj, če ob vsem tem ugotovimo: „Na občini so krivi!" Ne, kritika mora iti globje, poišče naj vzroke za takšno stanje, saj bomo šele nato lahko odpravili napake in težave.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. maja 1961)
SVETU OKOLI
( BOLEHJSK1 LIST pretf 2B ICtF
KRAVE NARKOMANKE -
Južnoafriške farmarje skrbi za krave, ki so zadnje čase pogosto drogirane, se opotekajo in bolščijo brezizrazno okoli sebe. Veterinarji so ugotovili, da so krave uživale marihuano. Kje so dobile hudičevo travico, niso izdale, slišati pa je, da so se po deželi razpasla ilegalna polja, na katerih nekateri manj občutljivi kmetje gojijo prepovedano indijsko konopljo.
LJUBITELJI GRAFIKE -Na neki grški ladji je bilo dolgo časa kar veselo. Mornarji so v prostem času razvijali ljubiteljsko poznavanje grafičnih tehnik in to umetelnost dvignili na tako visoko raven, da so zmogli narediti verne posnetke dolarskih bankovcev. Sam vrag jih je zvabil, da so za ponaredke v kairskem pristanišču uživali, kot da gre za pravi denar. Postali so sumljivi. Egiptovska policija si je natančneje ogledala ladjo in seveda prepovedala razigrani mornariški grafični krožek. Kar je sledilo, je znana stvar, nima pa nobne zveze z grafično Umetnostjo.
XEROX ZMORE VSE - Nekaj zabave zase in za sodelavce si je privoščila 21-letna Jodi Stutz, tajnica družbe Deere v Molineu. Vendar njeni nadrejeni niso bili navdušeni nad njenim smislom za humor ter sojo odpustili. Lepa Jodi je namreč na xerox napravi svoje firme posnela svojo zadnjico.
SLABO PREPOZNAVANJE — Res je hudo, če človek ne razloči ljudi med seboj. Pomanjkanje razlikovanja lahko pripelje tako daleč, kot je to naneslo v primeru Lin Chin Crawfordove, naturalizirane Američanke. Mož je poševno-oko ženkico zalotil v postelji z drugim moškim. Mlada gospa pa je zardela in povedala, da je mislila, da je k nji legel njen ljubljeni mož, da pa res slabo razlikuje bele moške med seboj. Odgovor je sicer res bil hitro pri roki, le prevarani mož mu ni verjel in seje odločil za sodišče. Upajmo, da bo gospa Cravvfor-dova na sodišču ločila sodnika od moža, pa da ne bo kričala na prvega in se s spoštovanjem obračala na drugega.
Kaj	so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Kruti zatiralci drobnih ptic
Drobni ptički imajo mnogo sovražnikov - Mož z nabiralno polo hodi po Trški gori -Blizu en meter črev je gledal iz telesa pijane zakonske žene
(Ž a 1 i b o g) da imajo tudi drobni ptički mnogo sovražnikov med seboj, katerim se pridruži v svoji nepreudamosti in hudobnosti češče tudi človek sam. Tako gre vsako leto veliko ptičev po zlu - na veliko škodo kmetijstva. Med krute zatiralce drobnih ptičev spadajo tudi srake in srakoperji. Te živali preganjajo tako neusmiljeno koristne ptičke, da ne zaslužijo nobene milosti. Koder gnjezdi ta svojat, tam nimajo ptice pevke nobenega miru, ker niso varne s svojimi mladiči'pred požrešnostjo in krvoločnostjo ter roparjev. Posebno mladiči po gnjezdih so v ve dni nevarnosti pred drznimi napadi. Le premnogo gnjezd naših koristnih ptičkov se na ta način leto za letom uniči in prav nič čudnega ni, ako se krči število ptičkov.
(Pose stniki) vinogradov na Trški gori pri Novem mestu opozarjajo se prijazno na to, da jih bode prav v kratkem obiskal mož z nabiralno polo, nabiraje doneske za nakup smodnika in plačilo strelcev katera straljata proti toči pri cerkvi na Trški gori. Deželna
kmetijska šola na Grmu kupila je letos 25 kg smodnika, kar pa za tri postaje nikakor ne bo zadostovalo.
(V nedeljo) popoudne popivala sta zakonska dva v župniji Soteska v gostilni. Naprej je imela dosti žena in vsa vinjena gre domu ter se vleže spat. Kmalu prirogovili za njo mož še bolj nadelan. Silna jeza ga obide, ko najde hišna vrata zaprta. Po dolgem klicanju in razbijanju izbudi se žena in spusti moža v hišo. A ta se spravi sedaj nad ženo in jo z nekim orodjem tako razmesari, da je bilo blizu 1 meter njenih črev iz telesa. Žena, katera je trpela hude muke, je umrla.
(Oglas.) Gorki vrelci, topla kopelj Toplice na Kranjskem. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Ždravljenje s kopanjem in pitjem. Zelo uspešno proti protinu, trganju, ischiasu, neuralgiji, kožnim in ženskim boleznim.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1901)
Arizonski krater, ki ga je pred 20.000 leti izkopal ogromen meteorit. Desno na sliki: grudice prašno« v Allendejevem meteoritu.
Ko pride vesolje obiskat Zemljo
Zvezdni dež pripoveduje zgodovino vesolja - Vsak dan 100 ton vesoljskih izstrelkov v ozračje Zemlje — Ali so meteoriti prinesli kal življenja na naš planet?
Ob jasnih nočeh se na zvezdnem nebu zarisujejo ognjene črte; pravimo, da se utrinjajo zvezde, in če smo še malce vraževerni, si na hitro nekaj zaželimo. Poetični zvezdni utrinki pa so v očeh znanstvenikov vse kaj drugega kot lep prizor. Zanj so delci snovi, ki ognjeno zažare v ozračju, glasniki pradavnih časov, ko so se rojevale zvezde, in kot taki nadvse dragoceni za proučevanje zgodovine vesolja.
Delci snovi, ki preživijo ognjeno srečanje z Zemljinim ozračjem in padejo na tla — pravi se jim meteoriti — so lahko različnih velikosti: od komaj še vidnega drobca do nekaj ton težkih orjakov. Vsebijejo snovi, ki se milijarde let niso spremenile, zato znanstveniki upravičeno pričakujejo, da bodo v njih našli ključ za razumevanje nastanka življenja v vesolju. Meteoriti so nekakšni kozmični hieroglifi, ki jih človekovemu razumu še ni uspelo -razrešiti, a ko jih bo, mu bodo izdali čudovite skrivnosti.
Znanost se v zadnjem'času vse bolj zanima za meteorite. Ne nazadnje lahko na njih proučujejo vesolje tudi tisti narodi, ki niso dovolj bogati, da bi pošiljali satelite, raziskovalne sonde 'ali človeške posadke v vesolje; z meteoriti vesolje samo pride k njim. Seveda tudi visoko razvite države dajejo precejšnja sredstva za proučevanje meteoritov. Najbogatejše ležišče je na Antarktiki, kjer so v večnem ledu shranjeni najrazličnejši meteoriti, tudi tisti najstarejši, katerih starost ocenjujejo nad 4,5 milijarde let.
Nenavadno je, da znanost vse do pred 150 leti ni doumela, od kod prihajajo meteoriti. Prvi poznani zapis o ,zvezdah, ki padajo kot dež” je iz leta 687 pred našim štetjem, zapisali pa so ga kitajski astronomi. Po zapisu lahko sodimo, da so stari Kitajci domnevali, da prihajajo meteoriti iz vesolja. Evropska znanost pa jih je razlagala na vse druge možne načine. Slavna francoska akademija znanosti je premlevala teorije o tem, da meteoriti nastanejo ob treska-nju strel v tla ter da se pri tem odkrušijo drobci skal, ki jih meče v zrak, nakar padajo nazaj na zemljo.
Resnica je seveda drugačna. Veliki materoriti prihajajo iz asteroidnega pasu, ki leži med Marsom in Jupitrom. Posejan je z najraličnejšimi deli snovi, ki se ni združila v čvrstejšo planetno gmoto. Ko se asteroidi med seboj trkajo, se od njih krušijo manjši delci, ki jih sila trka razprši po prostoru, nekaj pa jih prileti vse do Zemlje. Železni meteoriti so ostanki asteroidnih jeder, medtem ko so kamniti ostanki njihovih skorij.
Manjši meteoriti so ostanki snovi, ki jo vlečejo za seboj meteorji. Zvezde repatice krožijo po vesolju po natančno določenih tirnicah in v točnih obdobjih. Zemlja na svoji poti večkrat drvi skozi meteorske repe in takrat se usuje nanjo pravcati meteorski dež. Pričevanja o najbolj spektakularnih meteorskih dežjih so ohranjena v starih ljudskih izročilih, v bibliji in drugih svetih knjigah, kjer so „ognjeni dež” pripisali božji jezi.
Strokovnjaki so izračunali,. da je naš rodni planet pod močnim vesoljskim obstreljevanjem. Vsak dan prileti v ozračje okoli 100 ton vesoljskih snovi. Večina je zgori zaradi trenja z zrakom ali pa pade na tla kot prah. Le kakih 150 meteoritov pade na Zemljo v razdobju enega leta, od tega pa jih najdejo samo kakšnih dvajset, čeprav se zanimanje zanje izredno povečuje. Na vsem svetu je zbranih okoli 2.000 meteoritov, kar polovico pa jih hranijo v newyor-škem naravoslovnem muzeju.
Med najzanimivejšimi je gotovo meteorit Allende. Dve toni težki vesoljski izstrelek je leta 1969 padel na ozemlje severne Mehike. Lovci na meteorite so ga seveda takoj poiskali, nakar so se ga lotili znanstveniki. V kamniti gmoti so našli minerale, ki so po svoji zgradbi tako primitivni, da jih smatrajo za ostanke prvobitne snovi, starejše, kot je naše osončje.
..Nekatere grudice so zgoščena zvezdna meglenica, iz katere se je razvilo Sonce in planeti; od tistega časa je snov nespremenjena," pravi Lawrence Grossman, kije Allendejev meteorit raziskoval.
Ta nenavadni kamniti kos je pomagal astronomom, da so razvili novo teorijo o tem, kako
Ljubezen po službenem nalogu
Sefi izkoriščajo svoj po-ložaj v službi — Kdo je kriv?
Sodeč po ugotovitvah študije, ki jo je opravila raziskovalna skupina iz Washingto-na, je po ameriških pisarnah in drugod, kjer so zaposleni skupaj moški in ženske, kar živahno. Seveda pa je vprašanje, ali so te živahnosti bolj veseli možakaiji ali ženske. Študija namreč ugotavlja, da je ameriška zaposlena ženska pogosta tarča spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ugotavlja pa tudi, da šefi s čisto poslovnimi obljubami o višji plači, boljšem delovnem mestu ipd. pogosto uspevajo pri iskanju čutnega užitka med svojimi podrejenimi. Kakih 18 milijonov zaposlenih Američank naj bi vsako leto doživljalo bolj ali manj učinkovito spolno na-
dlegovanje.
Feministični zbor je seveda planil kvišku in zagnal velik krik in vik. Voditeljice feminističnega gibanja so celo zahtevale, naj kongres sprejme ustrezne zakone, s katerimi bi bile zaposlene varovane pred nasilnimi šefi.
Odgovor je prišel z nepričakovane strani. Antifemini-stka Phyllis Schlafly je pred senatno komisijo razložila ugotovitve študije na drugačen način. Trdi, da se vse dogaja po volji žensk. „Kre-postnih žensk na delu 'nihče spolno ne nadleguje, razen seveda v zelo redkih primerih. Malo je verjetno, da bo moški iskal kaj od ženske, za katero dobro ve, da bo rekla: ne.”
Tudi to je skrajno gledišče. Resnica je najbrž nekje na sredi. Vsekakor pa je vprašanje spolnega nadlegovanja podrejenih začelo razgibavati javnost. Do vsega tega nkjbrž ne bi prišlo, če bi bdi vsi udeleženci tega početja zadovoljni, mar ne?
se iz zvezdne meglenice razvija; ; jo osončja. V njem so odkrili velike količine magnezija, k* nastajate radioaktivnega aluminija, le^ta pa je proizvod ekspolodiranih zvezd, supemo-vih. Ker aluminij razmeroma hitro razpada, lahko pride v drugo sriov le, če se ta nahaja na prizorišču kmalu po eksploziji supernove. Silna zvezdna eksplozija pa je, tako zdaj meni; jo, tisti neposredni energetski sunek, ki sproži vrtinčenje in zgoščevanje zvezdne meglenice v nebesna telesa.
Še bolj vznemirljiva so nekatera odkritja, ki naravnost dražijo domišljijo. Raziskovalci so v nekaterih meteoritih našli ogljikove spojine, ki so zelo podobne primitivnim molekulam, iz katerih naj bi se razvilo življenje na Zemlji. Prav lahko torej, da je klica življenja prišla na Zemljo iz globokega vesolja-In če je res tako, potem to pomeni, da je zanesljivo še drugje v vesolju klica življenja padla na plodna tla.
Pomoč sladkornim
Priročna naprava za merjenje sladkorja v krvi
Nekateri sladkorni bolniki morajo neprenehoma nadzorovati stopnjo . sladkorja v krvi, da pravi čas vzamejo potrebno količnino insulina ali ustrezno spremene prehrano. Do zdaj so sladkor v krvi merili v laboratorijih, z novo napravo, ki jo je izdelala neka zahodna družba, pa je mogoče določiti stopnjo sladkorja v krvi tako rekoč na uliei.
Naprava je zasnovana tako, da odčita sladkor v krvi v nekaj Sekundah. Potrebno je le kaniti kapljico krvi na ploščico, le-to pa vstaviti v napravo. Digitalno kazalo takoj pokaže, koliko je sladkorja. V primerjavi s podobnimi napravami, ki jih uporabljajo v bolnišničnih laboratorijih, je novi odčitalec zelo majhen, napajajo ga baterije in mogoče ga je brez težav vzeti s seboj, saj je velik kot žepna knjiga.
Prototip je bil v uporabi že pred letom dni, danes pa so se pojavili na tržišču že serijsko izdelani ročni odčitalci.
Sonce in veter
Energetski hibrid za stanovanjske hiše — Poceni?
Odkar < se v svetu zavedajo kritičnega položaja v oskrbi z energijo, je zraslo že nekaj energetskih obratov, ki izkoriščajo za pridobivanje energije sonce in veter. Nedolgo tega pa je družba Solwin Industries izdelala tudi prvi energetski .hibrid", kot pravijo napravi, ki lahko izrablja sončno energijo in veter za pridobivanje elektrike in za ogrevanje.
Naprava ima pokončno vetrnico, ki ob že lažjem vetru poganja generator za* proizvajanje električne energije, hkrati pa ima naprava sferični zbiralnik, ki osredišči sončne žarke za ogrevanje plina. Ogreti plin teče po ceveh in ogreva vodo, lahko pa poganja tudi turbino in preko nje električni generator.
Naprava je,po svoji zasnovi zelo domiselna in uporabna. Kot obljubljajo načrtovalci, jo bo mogoče kupiti že prihčdnje leto v manjši izvedbi, primerni za stanovanjske hiše, medtem ko večje naprave, primerne za velike stavbe, še ne bodo kmalu na tržišču. Cena niti ni tako visoka: 300.000 dinarjev.
Rešitev iz prejšnje številke
_	-	.er:	-	—		E		rr
N	O	V	M	Č	u	[~F~	A	X
A	It		AJ	l	K	0	L	A
k	A		l	Ki	S 3E	JR	£	K
A	L	D	K	A	Jj	M	••	-
Z	N	~	J	JL	K	A	:r-	pTJL
A	1	M	L_	€	r	£2 S2.	K	T
	K,	R.	A	t:	X	T	o_	s
O	!7T!T!	A	_s	r	1	O	_L_	T
K	0^	A/	T	A	0	L	O	k
	s	K		\j	K	A	AJ	A
J3	r	A		P	O	R	A	
Roparja svobodne volje ni.
EPIKTET
Raj, ki nanj čaka večina slovenske populacije, je le skrajna Bjizerija predmetnega in porabniškega sveta.
B. ŠTIH
Mogočen sleparje videz.
M. AVRELIJ
d I
ralka
povrtni-na
izbrana
poroCik
tur.
gora
spevo-
igra
star
denar
plahta
d I
glasbilo
meter
trup
avstr.
agencija
frater
m
medved
trenje
klatenje
čarter
domač« 2. ime
pravlj.
pogrez-
svet
meteor
tomaž
terček
dan v tednu
d I
m.ime
povrs.
mera
ž.ime
slove
gmat!
liSL.
vnetje sluznice
nekdkit
voditelj
igralec
bažič
d I
slav-
nost
termin
d I
pevka
callas
belina
gozdna
rastlina
marko
zevnik
sveženj
v letu (lat.)
lirska
pesem
ž.ime
zlatarsk
obrtnik
d I
SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST BREŽICE
OBVESTILO
SIS za komunalno in cestno dejavnost Brežice OBVEŠČA vse uporabnike cestnega prometa preko starega mosta čez SAVO in KRKO v Brežicah, da bo most v sredo, dne 27/5—1981, od 6.30 do 18.00 ure zaprt za ves promet.
Za cestna motorna vozila, vprežna vozila, kolesarje bo OBVOZ in za pešce prehod preko novega mosta čez Savo pri Čatežu ob Savi. Most bo zaprt zaradi snemanja filma.
BREŽICE
Krška vas
Dohova
Zagreb
ČATEŽ ob Savi
390/21-81
Umetna koža iz morskega psa
Izdelali so kožni nadomestek, ki ga telo ne zavrne kot tujek — Upanje za najbolj trpeče bolnike — Kravje usnje, hrustanec morskega psa in plastika
Vsako leto na tisoče ljudi umre zaradi opeklin. Poškodbe same po sebi niti niso tako hude, pač pa je človekovo telo zgrajeno tako, da se brez varovalne kože hitro izsuši, vanj zlahka vdro bakterije in opečenec zaradi infekcij umre. Da bi zdraniki preprečili izsušenje in infekcije, krpajo poškodovane dele kože s kožnatimi nanosi: dele zdrave kože pobirajo s telesa, kjer ni opečeno, in jih nanašajo na poškodovana mesta. Toda kadar so opekline prehude, bolniku ni mogoče vzeti njegove lastne kože. Poskušajo s tujo, vendar jo organizem pogosto zaVrne, pa še zelo težko je priti do nje.
Vse to je prisililo medicinske raziskovalce, da so začeli iskati načine, kako bi te težave odpravili. Najbolj drzna in najbolj preprosta zamisel je umetna koža, kožnati nadomestek. Preizkušali so različne snovi vendar se doslej nobena ni dobro obnesla. Šele pred kratkim so medicinski strokovnjaki prišli do primernega nadomestka: kožne snovi, narejene iz kravjega usnja, plastike in hrustanca morskega psa. Poskusi so pokazali, da
se ta umetna koža dobro obnese. Telo bolnika je ne sprejema kot tujek, tako tudi ni več potrebe, da bi bolnikom dajali draga zdravila.
Umetno kožo so poskusno vsadili izjemno hudo opečenim ljudem, katerim bi s klasičnimi načini ne mogli več rešiti življenja. Izkazalo se je, da telo umetne kože ni zavrnilo, prav tako ni prišlo do infekcij. Torej telesni samozaščitni sistem nadomestka ni sprejel kot tujek, kar se je sicer pri uporabi kože prašičev ali drugih živali skoraj vedno dogajalo. Na osnovi teh nekaj poskusov strokovnjaki trdijo, da je zdravljenje hudih opeklin z umetno kožo postopek, ki največ obeta.
Kot prava koža je tudi umetna narejena iz dveh osnovnih plasti. Notranjo sestavljajo proteini iz kravjega usnja in ogljikovi hidrati iz hrustanca morskega psa. Mešanico obdelajo v kislih raztopinah in tako dobe lahna, porozna belkasta vlakna, ki jih v peči povsem izsušijo. Tako dobljene liste prevlečejo s plastiko, kar naj bi predstavljalo zgornji del kože. Preparat je pripravljen, steriliziran
in shranjen za uporabo. Odlikuje ga mehkoba, trpežnost in obstojnost.
Ko umetno kožo nanesejo na opeklino, se vanjo vrasejo živčni končiči, krvne žilice in vezno tkivo. Čez nekaj tednov prično kirurgi odstranjevati plastiko, pod katero se je z umetno mešanico že preraslo naravno tkivo. Zarasline potem še pokrijejo z vrhnjim delom kožnega tkiva, ki ga postopoma prenašajo z drugih delov bolnikovega telesa.
Uspehi z umetno kožo obljubljajo, da se bodo nekega dne le uresničile davne sanje o kožnem nadomestku, s katerim bi preprosto kot z obližem reševali smrti najbolj trpeče izmed vseh bolnikov, opečence.
Strokovnjak za kožno kirurgijo s kosi umetne kože.
»METALNA"-TOZD TOVARNA LAHKIH KONSTRUKCIJ, KRMELJ Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
/l/l metalna
1. VODJA PRODAJE
Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, 3—mesečno poskusno delo.
Nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema.
2. STRUGAR (4 delavci)
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 3 leta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo.
Pismene ponudbe sprejema »Metalna" — TOZD Tovarna lahkih konstrukcij, kadrovska služba, 68296 KRMELJ, 15 dni po objavi.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
razpisuje
štipendije za študente visokih, višjih in srednjih šol v šolskem letu 1981/82:
2 ŠTIPENDIJI - VIŠJA TEHNIŠKA SOLA STROJNE SMERI 1 ŠTIPENDIJA - VIŠJA METALURŠKA SOLA
2 ŠTIPENDIJI - SREDNJA TEHNIŠKA SOLA STROJNE SMERI 15 ŠTIPENDIJ - PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN 2 ŠTIPENDIJI - VZDRŽEVALEC VOZIL IN STROJEV Prijave pošljite na naslov: ii«!?lna" “ T0ZD Tovarna lahkih konstrukcij, kadrovska služba, 68296 KRMELJ.
Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 priložiti:
1. overjene prepise in fotokopijo dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo š. I. 1980/81, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih);
2. dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo za koledarsko leto 1980;
3. potrdilo SOb o premoženjskem stanju ih številu družinskih članov;
4. izjavo kanidata, da ne prejema druge štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja.
Višina štipendije je določena s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Štipendisti bodo morali po končanem šolanju opravljati ustrezna opravila m naloge tako dolgo, kolikor časa bodo prejemali štipendijo. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v bližini organizacije, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh, ter otroci iz delavskih družin.
Upoštevali bomo vloge, ki bodo prispele do 25. junija 1981 in jim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti.
MARJAN
BREGAR
ILIR
t
M
Starka je zrla v mladeniča, vrtala v njegovo negotovo prihodnost. »Pridi, prerokovala ti bom!” je rekla in ga materinsko prijela za roko. -Vrgla je pest suhega listja na ognjišče. Trak modrega dima se je vzpel pod strop. Žarek iz špranje ob vratih je sekal ta trak, ga jatko osvetljeval prav v točki, kamor je zrla Setra.
Vse v koči je utihnilo. Celo dim kot daje za hip obvisel, razpet med ognjiščem in stropom ...
»Vidiš smrt? ” seje približal Ken.
Starka pa se ni ganila.
Dolgo so njene oči steklenele nad ognjiščem. Nato seje zdrznila, kot da se prebuja.
„Nč!” je mrmrala, »življenje vidim! Da, živ-lje in — ljubezen!”
. ar se je sesul! Dim se je znova zvijal pod strip, od nekod so se zaslišale kokoši, klici otročajev, Ken je široko odprl vrata in sonce je pregnalo poslednjo skrivnost iz kotov Setrine
ljenje
podrtije.
»Daj no, Setra, ti pa tvoja prerokovanja!” je zamahnil. ,Mleka mi raje pogrej! Sto let ga že nisem pil.”
Ken je postal razigran, se pretegnil na soncu in z očmi izmeril pod do Gradišča. Medtem mu je Setra postregla s kozjim mlekom in s kot pepel sivim kruhom.
Drobil je trdi kruh z belimi zobmi in stopal po sadovnjaku navzdol.
»Bodi zdrava, tetka!” je mahal starki na pragu-
Dolgo je stopal navzdol. Vetrovni dan se je nagnil v večer, ko je stal ob reki, kalni in narasli od tajajočega se snega. Hodil je po obredju, se umikal v grmovje, kadar je opazil slemena slamnatih streh v bregu nad seboj, ko pa je mrak postal dovolj teman, je reko prekoračil po mostu, ki ga je zgradila napol narava, napol Člove&a roka.
ČETRTKOV INTERVJU
*
*
X
X
s
X
\
; Nikomur večno dana pravica;
i
p
*
*
\
*
\
I
*
\
S
!
Zakaj od 1. maja otroškega dodatka?
dalje manj upravičencev do Potrebni dobijo več, ostalim nič!
Novi predpisi zahtevajo od 1. maja dalje drugačno obračunavanje dohodka upravičencev do otroškega dodatka, ki se po novem imenuje denarna pomoč otrokom, zato bo tudi v novomeški občini precej sprememb. Veliko dosedanjih upravičencev bo pravico otroškega dodatka izgubilo, precej pa jih bo dobivalo znatno večjo denarno pomoč. Novosti je pojasnjevala socialna delavka Mojca Papič, vodja službe za denarno pomoč:
' j\\	'	-H-
Mojca Papič: „Letos je veliko večja odgovornost naložena komisijam za odobravanje denarnih pomoči otrokom. V komisiji pa je tudi šest predstavnikov delovnih organizacij, ki bodo znali zastopati interese svojih sodelavcev.”
„Letos so bistveno spremenjeni predpisi pri ugotavljanju dohodka družin. Po novem se v dohodek štejejo tudi štipendije, vajenske nagrade, dohodek od nadurnega dela, nagrade od inovacij, skratka vsi dohodki, ne glede na vire ali predpise, po katerih so bili pridobljeni. Te smernice je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije, ker meni, da gre za pravičnejše ugotavljanje socialnega stanja družine. Otroški dodatek namreč ni večno dana pravica, ker morajo za otroke skrbeti v prvi vrsti starši. Družine pa, ki so res potrebne družbene pomoči, bodo po novem dobivale več. Novi otroški dodatki ali denarna pomoč otrokom znašajo od 400 do 1.000 dinarjev mesečno, prišteje pa se še dodatek na
samohranilstvo oz. za prizadetost otroka. Nova je tudi pravica, do denarne pomoči katero lahko pismeno prosi družina, čeravno ima višje osebne dohodke, a se je znašla v težkem socialnem položaju. Isto velja za samohranilke. Posebna komisija, ki je letos razširjena in deluje pri občinski skupnosti otroškega varstva, bo prošnje pretresala in navedbe preverjala, nato pa odločala.”
— Koliko upravičencev otroškega dodatka je bilo v novomeški občini doslej in koliko jih bo po novem manj?
„Aprila letos je prejelo otroški dodatek 5773 upravičencev za okrog 10.000 otrok, menimo pa, da bo glede na nove predpise 40-odstoten osip.”
— Kako so s temi novostmi ljudje seznanjeni in ali so pravilno obveščeni, kajti izguba nekih pravic navadno pomeni nejevoljo? „V tovarni Krka, kjer bo po novem okrog 50 odst. upravičencev do denarne pomoči za otroke manj kot doslej, je že bilo precej hude krvi. Podobno tudi v Novoteksu, kjer se v dohodek družine štejejo tudi vsi dohodki od nadurnega dela. Po kolektivih bomo imeli te dni pogo-. vore, kjer bomo delavcem pojasnjevali spremembo predpisov, hkrati pa jih bomo obvestili tudi o možnosti, da z vlogo na komisijo pridobijo znova pravico do denarne pomoči, če so do nje upravičeni. Poudariti moram še, da je med prizadetimi tudi precej samohranilk. Po starem se je njihov dohodek delil s polovico člana več, novi predpisi tega ne omogočajo. Toda tudi samohranilke imajo seveda možnost vložiti prošnjo za denarno pomoč otrokom.”
— Kaj se, denimo, samohranilki šteje za težke socialne razmere, čeprav ima kar dobre osebne dohodke?
„Če dokaže, da plačuje drago podnajemniško stanarino ali drago zasebno varstvo, če gre za bolezen itd. Isto velja za ostale družine, ki se čutijo z novimi predpi-
si prizadete.”
R. BAČER
mmm
"išslr
ČEZ MESEC DNI ODPRTO? — Veleblagovnica Mercator na Cesti herojev bi morala biti že pred več meseci dograjena in odprta, ampak izvajalec del tudi v tem primeru ni ravnal po prvotni pogodbi. V' modemi stavbi, ki pa bo zdaj zares vsak čas gotova, bo velika izbira blaga za dom in družino, v njej pa bo poslovala tudi Ljubljanska banka. (Foto: R. Bačer)
Mrzel tuš za nepodpisnike
Občinski komite ZK ostro obsodil ravnanje 15 delovnih organizacij, ki še niso podpisale novega sporazuma o štipendiranju — Vrsta nalog tudi v kmetijstvu
,Do konca maja (letos!) morajo iz osnovnih organizacij ZK, kjer delovna organizacija sporazuma o štipendiranju ni podpisala, poročati komiteju, kaj so komunisti ukrenili. Dosti je bilo leporečja in prigovaijanja, a očitno komunisti z direktoiji vred svoje politične zadolžitve niso opravili.” Tako se glasi eden od sklepov komiteja, sprejet na seji 14. maja.
Komite je celovito obravna- izvodne poklice, dogovorjen pa
val naloge v zvezi z uresničevanjem politike štipendiranja in menil, da pomeni novi sporazum velik korak k boljšemu in učinkovitejšemu reševanju kadrovske problematike in usmerjenega izobraževanja. Tozdi bi morali na tej osnovi zastaviti svojo kadrovsko in štipendijsko politiko, tesneje pa bi morale sodelovati tudi z ustrezno službo na zavodu za zaposlovanje. Brez dvoma bi morali v delovnih organizacijah celotno štipendijsko politiko oblikovati na osnovi potreb, te pa naj bodo sestavni del občinskega kadrovskega plana za enoletno in srednjeročno obdobje.
Če ne bodo vsi dejavniki v štipendijski politiki uglašeno delovali, utegne priti do težav. Nekatere je možno že napovedati. Letos je, denimo, 98 odst. kadrovskih štipendij v občini Novo mesto namenjenih za pro-
PRIZNANJA ZA MLADE
V okviru prireditev ob mesecu mladosti v novomeški občini bo jutri, 22. maja, v mali dvorani muzeja NOB tudi podelitev priznanj OK ZSMS mladim družbenopolitičnim delavcem, mentorjem in osnovnim organizacijam, 25. maja pa se bo novomeških srednješolcev, udeležilo športnega in kulturnega srečanja z vojaki v kasarni Milana Majcna
je bil odnos 70 : 30.
Najostreje pa so člani komiteja razpravljali o 15 delovnih organizacijah in odgovornih v njih, predvsem komunistih, ki navzlic široki politični akciji doslej niso dosegli podpisa štipendijskega sporazuma. Žal je med nepodpisniki tudi več tozdov iz največjih delovnih organizacij v gospodarstvu pa nekaj kulturnih institucij.
Na tej seji so se člani komiteja zadržali še ob sklepih, sprejetih na problemski konferenci o kmetijstvu. V 20 obširnih sklepih je navedena vrsta nalog in njih nosilcev, ki jih morajo v določenem roku odpraviti. Komite je zadolžil komuniste zlasti s področja kmetijstva, da
Enotni so pri priči uspeli
Urejanje Lamutove in Koštialove ulice v Novem mestu je po večletnih prizadevanjih vendarle uspelo — Do avgusta bo moderna cesta nared za promet
V soseski Mestne njive sta Lamutova in Koštialova ulica več kot pet let predmet razprav na vseh sestankih, toda vedno je ostalo le pri kritiki razmer. Obe sta nastali iz malo utijenih kolovozov. Cestne odplake niso urejene, dostopi do hiš pa so nemogoči.
pa je bil dosežen od konca
težavo mogoče razmeroma hitro urediti, če je akcija enotna.
mm i m
Pomagajmo potrebnim!
Rdeči križ v občini Novo mesto organizira v četrtek, 28. maja,.akcijo za zbiranje, oblačil, obutve posteljnine in pohištva. Akcija bo potekala enotno v vsej Sloveniji po krajevnih skupnostih, in sicer med 17. in 19. uro.
Prosijo, da krajani do 17. ure postavijo pred vhodna vrata pripravljene svežnje ali jih predajo na zbirno mesto, če je to v krajevni skupnosti določeno.
Če imajo občani odvečno pohištvo, ki bi še marsikomu lahko prav prišlo, naj to sporoče občinskemu odboru RK v Novem mestu, telefon 21—430, da pridejo ponj z vozilom.
Urejanje teh cest je bilo v programu krajevne skupnosti že v sedanjem srednjeročnem obdobju, ampak ker so krajani obeh cest vlekli vsak na svojo stran in ni prišlo do enotne akcije, tudi ni bilo uspeha.
Neverjeten napredek glede enot-
PRIDOBITI NOVE DOPISNIKE
Interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki že ima vrsto podpisnikov sporazuma, naj bi krog le-teh do konca letošnjega leta precej razširila. Tak sklep je prinesla nedavna problemska konferenca ZK o kmetjjstvu, kjer so menili, da so največji porabniki hrane v občini gotovo poklicani združevati sredstva za boljšo oskrbo prebivalstva. Med novimi možnimi podpisniki so navedeni IMV, Krka, Novoteks, Gorjanci, Pionir in Novoles. Krog podpisnikov pa tudi s temi, novimi kandidati ni zaprt. Politična akcija k pristopu sporazuma se začenja.
nosti
minulega leta, ko so na sestanku občanom odkrito rekli: , Če hočete cesto, bodite enotni. Vsaka hiša naj prispeva 15.000 din in lastnik naj podpiše, dne bo oviral morebitnega potrebnega posega na zemljišče ,. Odtlej do maja letos so krajani že zbrali potrebna sredstva in vsi. razen enega samega, so podpisali pogodbe. Celotna investicija bo veljala nad 6 milijonov dinatjev. K prispevku krajanov je krajevna skupnost dala tudi lastna sredstva iz samouprispevka akcijo pa so finančno podprli tudi iz združenih sredstev Skupnosti krajevnih skupnosti, v komunalni skupnosti in v nekaterih delovnih organizacijah.	/
Pogodba s Cestnim podjetjem, ki bo izvajalec del je že sklenjena. Trasa je že zakoličena, po pogodbi pa bo gradnja končana do konca avgusta letos. Nova cesta bo široka 3 metre, asfaltirana in bo imela urejeno od-vodnjavanje, pa tudi potrebne podporne zidove.
Primer z območja Mestnih njiv je ponoven dokaz, kako je lokalno
V.
v
m
i
začno sklepe nemudoma prenašati v prakso. Z vodstvi osnovnih organizacij ZK bo glede tega organiziran poseben posvet, kjer bodo kmetijski sklepi obravnavani s posebnim poudarkom na kar najhitrejšem delu.
R.B.
Kitajci na obisku
13. maja sta prišla v Novo mesto kot gosta „Komu-nista“ ugledna kitajska družbenopolitična in kulturna delavca Xiong — Fo, glavni urednik časopisa „Rdeča zastava”, in Gu — Zho, šef oddelka za zgodovino in filozof.o pri tem časopisu. Oba sta iz Pekinga, njihovo glasilo Rdeča zastava pa izhaja v 4 milijonih izvodov.
V Novem mestu so 13. maja gostoma priredili sprejem, ki so se ga udeležili Uroš Dular, predsednik občinske skupščine, in Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta ObS, navzoči pa so bili tudi vsi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Naslednji dan sta gosta v spremstvu Janeza Korošca, glavnega urednika slovenske izdaje Komunista, obiskala tovarno „Krka“. S predstavniki Krkinih samoupravnih organov in organizacij je tekel pogovor o samoupravnem sistemu in nalogah družbenopolitičnih organizacij v njem.
Za Krko je bil obisk iz Pekinga zelo dobrodošel zaradi stikov, ki jih že imajo na kitajskem tržišču, pogovarjali pa so se tudi o možnostih za še tesnejše sodelovanje med Krko in kitajsko farmacevtsko industrijo.
Vse le ni enako pomembno
Komunalnega denarja v novomeški premalo za uresničitev vseh potreb -
občini je veliko - Plan le sprejet
Burna razprava v skupščini novomeške komunalne skupnosti 12. maja, predvsem o srednjeročnem programu do 1985 in letošnjem programu skupnosti je ponovno pokazala številne probleme.
Večina sedanjih cest je potrebna temeljite rekonstrukcije in modernizacije, prav tako mnogi mostovi, zaostaja gradnja kanalizacije, čistilnih naprav, vodovodnih povezav v občini. Nujna je izgradnja novega pokopališča v Novem mestu, ureditev tržnice, dokončanje ureditve centralnega odlagališča odpadkov v Leskovcu ipd. Potreb in želja je toliko, da vseh prav zares ni bilo mogoče strpati v srednjeročni program, saj je „vreča z denarjem" v te namene precej plitka. Že v javni razpravi je padlo glede programa ogromno pripomb, ki so jih skušali uskladiti tudi na posebnem sestanku izvršnega odbora s predstavniki tistih krajevnih skupnosti, ki so zahtevale, da najdejo zanje mesto v planu. Veliko se očitno ni dalo narediti. Plana zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče širiti, vsaj poskušali pa so
ga oblikovati tako, da vendarle predvideva uresničitev najbolj nujnih nalog v celi občini. Čeprav je vsaka zahteva s stališča posamezne krajevne skupnosti brez dvoma povsem upravičena, pa je le treba imeti pred očmi področje celotne občine, različno razvitost in komunalno opremljenost posameznih krajevnih skupnosti.
Čeprav je marsikdo ostal nezadovoljen, so delegati na koncu tako srednjeročni kot letošnji plan komu nalne skupnosti vendarle sprejeli. Že za letos pa je vprašanje, smo slišali, koliko načrtovanih nalog se bo sploh dalo uresničiti, saj je žiro račun skupnosti trenutno v minusu. Sredstva namreč zelo neredno dotekajo, temeljne organizacije pa samo za nazaj dolgujejo 38 milijonov dj^ narjev, ki se odvajajo 1-odstotno od dohodka, kar je bilo samoupravno dogovorjeno. Za naprej pa je vprašljivo dotekanje sredstev 1,4 ods. od čistega dohodka. Če jih ne bo, bo ostala neizvedena'marsikatera naloga tudi iz tega, precej okleščenega programa.
Z. L.-D.
Novomeška kronika
IZ TRETJEGA NADSTROPJA PO PRTU - V soboto je v okviru akcije NNNP po „oombnem napadu” na bloke v Kristanovi ulici v Novem mestu tako delovala reševalna ekipa s sodobnimi sredstvi. Ljudi so uspešno reševali iz III. nadstropja, kar je bilo zlasti za številne mlade gledalce iz grmske šole od sile zanimivo. (Foto: R. Bačer)
Č1MVEČ PRIREDITEV! -Večja komunalna dela v mestu so bila nazadnje opravljena pred tremi leti ob zasedanju stalne konfrence mest Jugoslavije, zadnje tedne pa se taka dejavnost spet pospešeno odvija. Popravljajo pločnike, krpajo dolgoletne luknje v mestnem asfaltu itd. Vse to bo gotovo do bližnjega balkanskega prvenstva v odbojki. Občani pravijo, da največ drobnega komunalnega napredka prinašajo mestu prav take prireditve.
KAKO FOTOGRAFIRATI? -Novomeške trgovine so prejšnji teden ostale brez običanjih črno-be-lih filmov za običajne fotoaparate. Kdor jih tu nikakor ni mogel dobiti, misleč, da so filmi nasploh izginili s prodajnih polic, je bil lahko presenečen v Ljubljani, kjer jih celo ponujajo. Verjetno gre spet za krivdo trgovcev, ki pravočasno ne izpopolnjujejo zalog.
TRIJE FANTJE IN DEKLIČ -Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Metka Pirc, Nad mlini 42 - dečka; Frančiška Mavretič s Ceste Herojev 32 - dečka; Marija Zupančič s Ceste brigad 37 -Katarino in Marta Mišura s Trdinove 3 - Tomislava.
ŠE VEDNO SADIKE! - Novomeška tržnica je bila tudi zadnji ponedeljek najbolj založena z raznimi sadikami. Domačim prodajalcem krepko konkurirajo ponudniki iz sosednjih republik, ki prinašajo na naš trg predvsem sadike paradižnika in paprike. Tržnica je bila dobro založena z zelenjavo in sadjem. Še kar lepe češnje so tokrat veljale 79 dinarjev kilogram, jagode so bile po 150 dinarjev, ostalo sadje pa dosti cenejše.
Ena gospa je rekla, dajo prav zanima, kakšno zmanjševanje administracije bo prinesla reorganizacija pri skupnih službah, družbenih dejavnosti, ker je slišati, da bo tajnikov več kot prej ...	,
od delegatovi za delegate
od delegatovi za delegate
»Dolenjski list«
Novoteks: že prihranek!
Uspelo varčevanje z energijo v odjemnih konicah
Na pobudo elektroenergetika Milana Jakše iz Novo-teksa so v tovarni nabavili stroj modelarni mikroprocesor, ki je v bistvu varčevalec z električno energijo, izdelujejo pa ga v Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. 1. februarja letos so to napravo montirali v Novoteksu in doslej ugotovili, da prinaša
50.000	do 180.000 dinarjev prihranka na mesec. Stroški nabave in montaže novega aparata bodo kriti v manj kot letu dni, kar pa ni edino
pomembno za Novoteks. Stroj pomaga predvsem odpravljati težave v odjemnih konicah, ker gospodarno razporedi odvzem električne energije iz omrežja. To pa je v prid tudi ostalim porabnikom energije.
Primer pove, da bi se dalo še marsikje in morda še na drugih področjih kaj prihraniti, če bi se zaposleni strokovnjaki bolj zanimali za novosti in jih skušali prenašati v prakso.
MANJ V OPEKARNI
Ko so bili v eni prejšnjih številk Dolenjskega lista objavljeni podatki o lanskoletnih zaslužkih v OZD na območju novo-tneške občine, so v Opekarni Zalog poskočili, ker so bili navedeni kot v poprečju najbolje plačan kolektiv z najnižjo izobrazbeno strukturo. Izkazalo pa se je, da pri posredovanju teh podatkov Dolenjski list ni bil nič kriv, ampak narobe sestavljena tabela, ki so jo dobili v roke vsi delegati občinskega zbora združenega dela. Sled za storjeno napako je izgubljena, dejstvo pa je, da so bili lani v Opekarni Zalog poprečni zaslužki 10.929 bruto, ne neto.
Papirnata udeležba
Le 19 slušateljev končalo šolo samoupravljanja
Šola samoupravljanja, ustanovljena v letošnji izobraževalni sezoni in namenjena perspektivnim mladim kadrom, sindikalnim aktivistom in delegatom v samoupravnih organih, ima poleg drugih še organizacijske težave. Občinski sindikat je pozval h kadrovanju vse osnovne organizacije, ki jih je 177 v občini Novo mesto, prišlo pa je samo 40 prijav.
Tudi to bi bilo morda za začetek še primerno število, ampak že ob prvem stiku s slušatelji je bil viden osip. Prvič je prišlo samo 37 udeležencev seminarja, medtem ko jih je šolo končalo samo 19 prijavljenih.
Kljub temu da sindikati stalno poudarjajo pomembnost družbenopolitičnega izobraževanja in je to ena stalnih nalog v vseh organizacijah, le-te ,v praksi kažejo kaj malo zanimanja za tako delo. Vprašati je treba zlasti tiste sindikalne organizacije, kaj delajo in kako kadrujejo, ki so poslale prijavo, slušatelja pa ne.
Samo papirnata udeležba je bila namreč ugotovljena tudi v treh primerih, ko je šlo za dvomesečni politični tečaj v organizaciji Republiškega sveta Zveze sindikatov. Ali so prijave samo zato, da se kaka organizacija sindikata trenutno izkaže, čeprav morda že vnaprej ve, da slušatelja ne bo? To si lahko privoščijo, saj se zaradi neodgovornega kadrovanja še nikomur^ ni skrivil las na glavi.
R. B.
Na Grmu občinsko tekmovanje — V OŠ Otočec in med višjimi razredi manj zanimanja
NAJBOLJŠI VESELOŠOLARJI - Robi Blatnik (4. razred, o. š. Grm), Bojan Cerkovnik (8. razred, o. š. Žužemberk), Boštjan Vire (3. razred, o. š. Grm), Miran Starič (5. razred, o. š. Grm), Jožica Šiško (7. razred, o. š. Mirna peč) in Kristina Humar (6. razred, o. š. Grm) so zmagovalci posameznih razredov občinskega tekmovanja Vesele šole in bodo našo občino zastopali na republiškem tekmovanju konec meseca v Ljubljani (na sliki od leve proti desni). (Foto: J. Pavlin)
Vesela šola - dober učitelj
zavodih. Ekonomske cene v vrtcih so visoko, zato bi se utegnilo zgoditi, da bi starši jemali otroke iz ustanov, in to prav take, ki so bivanja v vrtcih najbolj potrebni.
Za vse to bi v novomeški občini potrebovali 4 871.000 dinarjev dodatnih sredstev. Za zdaj bodo izplačila krili v skupnosti socialnega skrbstva iz lastnih sredstev, kar pa ne bo zadostovalo za vse leto. Predlagano je, naj bi potrebna sredstva za uresničitev programa solidarnosti zbrali iz lanskih presežkov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. O tem pa se bodo odločali v združenem delu.
Razen vsega tegaje že sklenjeno, da bodo letos otroci iz socialno šibkejših družin lahko brezplačno letovali v kolonijah Rdečega križa.
Med novomeškimi glasili ima največ sodelavcev Pionir
V Dolenjski galeriji je bila preteklo sredo krajša slovesnost, na kateri je predsednik komisije za obveščanje in politično propagando pri RS ZS Slovenije Boštjan Pirc najuspešnejšim v akciji „Tisoč delavcev — sodelavcev", dopisnikom glasila Pionir, podelil značke in knjige.
V novomeški občini so v dveh mesecih, kolikor je trajala akcija, pridobili kar 267 novih dopisnikov, kar novomeško občino uvršča na drugo mesto v Sloveniji, takoj za občino Šiška. Med posameznimi glasili so največ novih dopisnikov pridobili v SGP Pionir (54), nekaj manj pa v delovnih organizacijah Novoteks, Krka, Labod in Novo-les. Slovesnost v galeriji je bila
namenjena tudi petnajstletnici izhajanja glasila Pionir, ki je pričel svojo pot kot Bilten 1966,leta; do danes je izšlo že 126 številk. Pionirjevo glasilo je tudi edino v občini, ki je dvojezično (slovensko in srbohrvaško).
Konec akcije prav gotovo ne pomeni, da bo s tem ugasnila tudi aktivnost na novo pridobljenih sodelavcev, temveč se morajo ti še potrjevati. Mogoče pa so dovolj zgovorne besede, ki jih je ob zaključku povedal predsednik konference sindikatov pri SGP Pionir inž. Milan Kapetan: „Glasilo bo takšno, kakršnega bomo oblikovali. Takšnega bomo brali, saj je naše."
J.P.
DANES O KOROŠKIH SLOVENCIH
Danes, 21. maja, bo ob 13.30 v sejni dvorani doma JLA v Novem mestu predavanje Teodorja Domeja o položaju koroških Slovencev, ki ga bo popestril s prikazom diapozitivov. Predavanje’o tej problematiki organizira Center klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto.
USPEŠNI NA FESTIVALU DELA
14.	Festivala dela mladine Jugoslavije, ki je bil od 15. do 17. maja v Sremski Mitroviči, se je udeležilo tudi 9 mladincev iz novomeške občine. Novomeški mladinci so tekmovali v kovinski, gradbeni in gostinski stroki in so bili vsi zelo uspešni. Dosegli so lepe uvrstitve, največji uspeh pa je vsekakor prvo mesto tesarja Redja Imamoviča.
Te dni že izplačila po novem
Večja družbena denarna pomoč, enkratne nagrade rejnicam in skrbnikom in še vrsta ukrepov za pomoč potrebnim občanom ob padcu življenjske ravni
Na pobudo izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, ki je ugotovil po gibanjih v letošnjih prvih treh mesecih, da se nadaljuje upadanje realnih osebnih dohodkov in življenjske ravni občanov, so bili sprejeti ukrepi za zaščito socialno ekonomske varnosti delavcev
ut občanov.
Skupnost socialnega skrbstva bo tako občanom, ki so starejši od 65 let in so brez premoženja, so pa upravičeni do- družbenih denarnih pomoči, zvišala mesečne prispevke od dosedanjih 2.900 na 3.200 dinaijey. Takih upravičencev je 125, zanje pa bo šlo dodatnih 450.000 dinaijev.
Prav tako bo po novem 330 upravičencev dobivalo 1.600 din družbene denarne pomoči na mesec kot dopolnili vir za preživljanje, medtem ko so doslej prejemali 1.450 dinaijev. Sem sodijo pretežno duševno ali telesno prizadeti, ki jih kdo oskrbuje in imajo sicer nekaj rednih dohodkov.
Med ukrepi, ki jih je sprejela skupnost socialnega skrbstva, je tudi enkratna denarna pomoč za 57 otrok v reji, namenjena za nakup šolskih potrebščin in garderobe pa enkratna nagrada rej-
nicam in še sredstva za oddajo novih 5 otrok v rejo. V ta namen je določenih 613.000 dinarjev.
Predvidene so tudi minimalne skrbniške nagrade osebam, ki so prevzele skrbništvo nad otroki, ki so brez staršev ozir. za katere ti ne skrbijo. Mimo tega je predvidenih z novimi ukrepi še
400.000 dinarjev za enkratno denarno pomoč družinam, ki so se znašle v hujših težavah zaradi dražjega varstva, šolske prehrane itd.
Končno je predlagan tudi dodatek za tujo pomoč in nego nepokretnim socialno šibkim občanom, za kar bi morali dati
900.000 dinaijev.
—•Po drugi strani pa bo skupnost otroškega varstva namenila 1,862 milijona dinaijev otroško-varstvenim ustanovam, da bi se zmanjšal delež staršev, ki ga plačajo za oskrbnino otrok v
šoli Grm vodi Veselo šolo. Vesela šola je šola nad šolo, saj obsega razredno snov, obogateno z dodatnimi spoznanji, veliko vprašanj pa zahteva obilico splošnega znanja. Osnovna šola na Otočcu je ena redkih v Sloveniji in edina v novomeški občini, katerih učitelje ali učence znanje Vesele šole ne zanima, saj na občinskem tekmovanju niso imeli svojega predstavnika.
Pokroviteljstvo letošnje Vesele šole, ki teče že trinajsto leto je ob svoji 35-letnici prevzela Iskra, tozd Upori, Šentjernej. Najboljši predstavnik vsakega razreda se bo udeležil slovenske Vesele šole, ki bo 31. maja v Ljubljani.	J.	P.
PSE NA VRVICO! - V Ragovem logu, kamor starši vodijo otroke na prijeten sprehod, se često sprehajajo tudi psi raznih velikosti, in to brez gospodarjev, ali pa so gospodarji kje v bližini. Nič kolikokrat je bilo že opozorjeno, naj bodo štirinožci na javnih mestih privezani, ampak nekaterim lastnikom psov se njihovi ljubljenci bolj smilijo kot otroci, ki prestrašeni bežijo.
Izreden čut do sočloveka
Med 40 dobitniki letošnjih priznanj OF v novomeški občini je tudi inšpektorica Justi Andoljšek
Zadovoljni v novi šoli
Tesno sodelovanje med OŠ Dragotin Kette in Krko
Odkar se je osnovna šola Dragotin Kette s prilagojenim programom, za katero se žal še vse prepogosto sliši kot za posebno šolo, leta 1978 preselila v nove prostore v Šmihelu, je zadihala povsem na novo. Učni pogoji za učence in delovni pogoji za učitelje so namreč v novi stavbi neprimerno boljši. Seveda pa so še stvari, ki kličejo po ureditvi, vendar jih delavci na šoli niti nočejo izpostavljati.
Tako je. precej majhna šolska kuhinja za pokrivanje vseh potreb. Kot največjo težavo pa omenjajo ne najbolj primerne prostore za internat, ki dejansko deluje v šoli, kar najprej ni bilo predvideno. Pesti jih tudi velika preobremenjenost zaposlenih pedagogov, zaradi česar bodo težko izvedli tudi šolo v naravi, vendar se vsem težavem postavljajo po robu. Zelo pohvalno pa se v šoli izražajo o sodelovanju s svojim pokroviteljem Krko, ki jim vseskozi veliko pomaga. Tudi v krajevni skupnosti je za šolo in njene probleme vedno dovolj razumevanja.
Učenci šole s prilagojenim programom imajo ravno sedaj razstavo svojih izdelkov v prostorih banke. Na šoli pa se že ukvarjajo s pripravami na letovanje otrok, ki naj bi ga bilo deležno čimveč učencev, saj je za te malčke še kako koristno, tudi zato, da se navadijo samostojnosti. Učenci, ki so bili pri šolskem delu najbolj uspešni, pa bodo šli julija na izlet v Beograd z delavci ,,Krke“, za kar so člani Krke prispevali precej sredstev. Tako so v Krki sredstva od zbranega starega papirja odstopili šoli, prispevek pa so dali tudi delavci, ki so prejeli nagrade za inovacije.
Ker se bliža konec šolskega leta, nas je tudi zanimalo, kako bo z zaposlitvijo ali nadaljnjim izobraževanjem učencev, ki letos končujejo šolo s prilagojenim programom. Zvedeli smo, da težav verjetno ne bo. Za njihovo zaposlitev kaže veliko razumevanja predvsem „Krka“, nekaj pa se jih bo vključilo tudi v usmerjeno izobraževanje.
Ekonomistka Justi Andoljšek iz Smolenje vasi 66 je osebnost z več obrazi: če jo vidiš pri delu doma na njivi, bi sodil, da je kmetica z dušo in telesom; na službenem mestu kot inšpektorica SDK je strokovnjak, da malo takih; kot dolgoletna aktivistka Rdečega križa je spet zgledno zagnana in kot tajnica krajevne skupnosti Mali Slatnik daje vtis, da ji to delo pomeni vse.
Pred kratkim je bila nagrajena z občinskim priznanjem OF, vendar zaradi pretirane skromnosti tega ni zaupala niti sodelavcem. Z visokim javnim priznanjem se je sicer čutila počaščeno, najraje pa bi videla, da se o tem v javnosti ne bi nič vedelo.
Justi Andoljšek je ena tistih tovarišic, ki nikdar ne tarnajo. Čez njena usta še ni prišla tožba, ne taka ne drugačna. V delu se izživlja in v njem uživa. Naj gre za fizično ali umsko delo, pri njej je oboje enako cenjeno.
V Novem mestu živi že od leta 1948, ko se je poročila na Dolenjsko, a še danes jo za Gorenjko izdaja tipičen naglas. Bila je zaposlena kot knjigovodkinja, od 1960 pa je pri SDK in tu je tudi študirala in končala prvo stopnjo ekonomije. Poleg dveh otrok, službe in aktivističnega dela!
„Najbolj mi je pri srcu sociala, vse ostale funkcije pa opravljam po sili razmer," pravi sama. Prav na socialnem področju pa ima zadolžitve tudi v občinskem in republiškem merilu.
— Kako sprejmejo inšpektorja v delovnih kolektivih? Mar pomenite strah in tre-pet?
„Doživljamo različne sprejeme, v glavnem pa ni težav. Inšpektor namreč ni
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■B
PRIZNANJE PIONIRJEVIM DOPISNIKOM - Priznanje 54. novim sodelavcev sta skupaj z željo, da ostanejo še naprej zvesti dopisniki glasila Pionir, izročila Boštjan Pirc, predsednik komisije za obveščanje in politično propagando pri RS ZS Slovenije (na sliki levo), in Milan Kapetan, predsednik konference sindikatov pri SGP Pionir. (Foto: J. Pavlin)
Dopisnikov ne manjka
Pepe Napak, znanec veselošolar-jev, je prejšnji petek na osnovni šoli Grm v Novem mestu sklical svoje najboljše učence iz petnajstih osnovnih šol novomeške občine, da se potem, ko so uspešno prestali razredna in šolska tekmovanja, pomerijo v znanju še najboljši. Seveda je imel pravico pokazati svoje znanje iz zgodovine, matematike, prometne vzgoje, SLO in DS in še česa drugega vsak, kdor je na šolskem tekmovanju zbral 80 % možnih točk.
Med 185 tekmovalci je največ „znanstvenikov“ poslala grmska šola (49). Med veselošolarji je največ zanimanja v nižjih razredih, saj se je med učenci tretjih razredov uvrstilo na tekmovanje kar 118, med osmimi pa je bilo le pet predstavnikov. „Za višje razrede uredništvo Pionirskega lista, ki pripravlja vprašanja, sestavlja kar pretežka vprašanja. Vzrok za manjše zanimanje pa je iskati tudi v preobremenjenosti učencev višjih razredov, saj so nekateri vključeni tudi v deset in več sekcij", je povedala Marica Šramelj, ki na osnovni
postavljen samo zato, da bi odkrival napake in koga kaznoval, ampak da bi ugotovil nepravilnosti in jih pomagal odpraviti. Naša naloga je tudi svetovanje. Ker pa se predpisi tako naglo menjavajo, se včasih niti ne čudimo, če kje delajo narobe.”
Justi Andoljšek: „Še dobro leto službe me čaka do pokojnine. Ne vem, kako so minila leta . ..
Njene živahne, ko oglje črne oči se zasvetijo, kadar govori o družini. Oba otroka sta odrasla in v službah, sin • pa je kot pionirjevec v Libiji z vso družino. „Zelo pogrešam 10-letnega vnuka Andreja. Tam hodi v angleško šolo. Je od sile nabrit, ampak tudi talentiran. Komaj čakam, da pridejo poleti na obisk.”
Njena dnevna soba, kjer sva se pomenkovali v prijetnem klepetu, je očitno pol služben prostor. Na pisalnem stroju jo je čez soboto in nedeljo čakalo kup pisarije za krajevno skupnost, kadar pa odpre predale omare, se iz nje zasvetijo arhivske mape pa kup časopisov in strokovnih revij. Pred hišo pa motika, naslonjena na zid. Še blatna . ..
R. BAČ ER
R ZPADAJOČA NEVARNOST - Ne samo da razpadajoča hiša 1 sotočjem Dobličice in Lahinje, znana kot Kobetičev grad, čno kvari podobo starega mestnega jedra, marveč je za loidoče tudi nevarna, saj je že v takem stanju, da kaj lahko eti človeku na glavo kakšna opeka ali še kaj težjega. Vsekakor je ia to zadevo urediti, pri tem pa upoštevati, da ta hiša že dolgo peva k podobi mesta.
V GRIBLJAH
BO 500 PEVCEV
Kulturno-umetniško društvo Niko Zupanič iz Gribelj se pospešeno pripravlja na 4. srečanje obkolpskih pevskih zborov, ki bo 28. junija v Gribljah. K sodelovanju so povabili domala vse zbore, ki pojejo ob reki Kolpi, pa še prijateljski zbor iz Križa pri Trstu.' Ta dan bo torej pelo v Gribljah blizu 500 pevcev, 14 zborov, ki se bodo predstavili posamično, skupno pa bodo vsi zbori zapeli dve pesmi. Prireditev je privabila prejšnja leta v Griblje veliko število ljubiteljev zborovskega petja, morda pe je važnejše še to,, da število pevskih zborov ob reki Kolpi iz leta v leto narašča. K temu brez dvoma veliko prispevajo prav gribeljska srečanja, ki se denarno skoraj sama vzdružujejo. Resnici na ljubo: Zveza kulturnih organizacij Črnomelj res primakne nekaj dinarjev, vendar veliko premalo, da bi se dalo z njimi pokriti vse stroške tako velikega srečanja. Razumljivo je torej, daje v prireditev vloženega veliko prostovoljnega dela, veliko prizadevnosti in volje vseh krajanov te vasi ob Kolpi.	T.	G.
Do napredka skupaj s sosedi
Malo kruha na razkosani zemlji
—	—1—...——— —...	     t	„	--------------
Ci j mora biti intenzivna kmetijska proizvodnja, ta pa zahteva večje kmetije in kvalitetno zemljo — Preprečiti pozidavanje obdelovalnih površin
Da v zadnjih letih v črnomaljski občini niso komasirali ali ai udirali niti enega samega kmetijskega zemljišča, čeprav bi del P‘ trebnega denarja dobili iz republiških sredstev, so v precejšnji m ri krivi kmetje sami. Pravzaprav ni moč kriviti posameznikov,
m rveč je treba povedati, da se starejši kmetje težko odločijo za tr e posege, ki so povezani s precejšnjimi stroški, učinki pa se P' tažejo precej pozno in le, če gre za intenzivno kmetijsko pi »izvodnjo.
Tudi na drugih kmetijah niso za reti za velike naložbe, ki jih za iteva. intenzivno pridelovanj , saj čistih kmetov v občini sk 'rajda ni več, marveč je pc /sod kdo v službi, se pravi, da je večina tako imenovanih p< proletarcev, ki imajo zago-to Ijeno socialno varnost.
/sekakor bo potrebno v ob-čini#več narediti za usposobitev jp* etijskih površin za intenzivno kmetijsko obdelavo, pa tudi preprečiti nadaljnje drobljenje kr ečke posesti. Eden od ukrepe / je določiti tiste kmetije, ki jih je treba trajno zaščititi pred drobitvijo, kar nalaga tudi zakon o .dedovanju kmetijskih zemljišč. Pri tem se kmetijska za nljiška skupnost srečuje s precejšnjimi težavami, saj si de-
TELOVADNI NASTOP ZA DAN MLADOSTI
Osrednja občinska proslava za dan mladosti bo telovadni na-. top v črnomaljski športni dvorni v soboto, 23. maja. Na tej prireditvi bo sodelovalo okoli 600 nastopajočih, učencev osnovnih šol iz Črnomlja, Vini-;e, Dragatuša in Semiča, centra srednjih šol, člani TVD Partizan in vojaki iz črnomaljskega garnizona; v programu bosta sodelovala pevska zbora črnomaljske isnovne šole in godba na pihala, ovorka, v kateri bodo vsi nasto-ijoči, bo šla ob 17.30 izpred snovne šole Otona Župančiča ,-cozi mesto do športne dvorane.
diči na vse kriplje prizadevajo, da njihve kmetije ne bi bile začščitene. Skratka, ta zakon skušajo izigrati na vse možne načine, tudi tako, da lastniki teh kmetij sklepajo s svojci navidezne pogodbe.
Precej kmetijskih zemljišč v občini je slabo obdelanih ali celo povsem zanemarjenih in zaraščenih, nemalo kvalitetne obdelovalne zemlje pa je izgubljene zaradi gradnje, in to celo na najboljših zemljiščih. Do sedaj v občini niso niti za eno gradnjo, urbanistični ali zazidalni načrt prosili za soglasje kme-
VEČ GLEDALCEV V KINU
V lanskem letu so v črnomaljskem kinu predvajali 219 filmov, ki so jih prikazovali na 394 predstavah, na katere je prišlo več kot 51.500 gledalcev. V tednu domačega filma pa je bilo na sporedu 7 celovečernih in 7 kratkih filmov, ki si jih je skupaj ogledalo blizu 3.500 gledalcev, kar je za črnomaljske razmere veliko, tako da so prireditelji s tem povsem zadovoljni.
ZA BOLJŠE DELO DELAVSKIH KONTROL
Tudi iz zadnjih poročil v okviru obravnave zaključnih računov je videti, da samoupravne delavske kontrole v črnomaljski občini niso zaživele tako, kot bi morale, kljub temu da imajo v vseh temeljnih organizacijah pravilnike o delu samoupravne delavske kontrole. Morda se bo delo teh kontrol izboljšalo po zadnjem seminarju za predsednike teh organov, ki ga je pred časom pripravil občinski sindikat.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NEPRIJETNE PRIMERJAVE -Kar se obiska kulturnih prireditev tiče, Črnomelj gotovo ni boljši kot večina drugih naših mest. Na natančni tehtnici bi verjetno večina drugih krajev prevagala. Zato organizatorji raznih kulturnih prireditev ne morejo mimo tega, da ne bi po vsaki prireditvi pred napol ali še bolj prazno kulturno dvorano delali primerjav z zasedenostjo dvorane, kadar gostuje kakšen solzavi popevkar. Žalosten je bil tudi pogled po dvorani, ko je pred časom gostoval Slovenski oktet, poslušalcev pa je bilo točno 131.
VREME IN KADRI - Pred kratkim je bilo v tej rubriki zapisano, da napisi na vratih na občini ne sledijo zamenjavam oziroma kadrovskim spremembam, kot se temu po novem reče. No, medtem je ta zadeva že urejena, bila pa bi že prej, kot se je zvedelo. Da ni bilo tako, je bilo krivo - vreme. In to ne slabo,
ampak lepo. Na katastru, kjer so bili zadolženi za nove napise, so imeli v lepem vremenu dovolj drugega dela in je bilo treba počakati na dež, da so se lotili teh kadrovskih memb.
spre-
TOVARNA NA KAPNICO? - V Adlešičih so si končno oddahnili. Pred kratkim se jim je začela uresničevati dolgoletna želja: semiška Iskra je začela graditi novo proizvodno dvorano, kjer bo v končni fazi imelo delo in s tem zagotovljen kruh čez sto delavk iz te manj razvite obkolpske krajevne skupnosti. Seveda tudi pri tej gradnji ne gre brez težav. Tam, kjer gradijo novo tovarno, namreč ni vodovoda. Le-ta ni niti v načrtu letošnje brigcie niti v planu komunalne skupnosti, tako da ni jasno, kje bo tovarna dobila vodo. Z vodnjakom in kapnico si gotovo ne bi dosti pomagali. Vsekakor bi bila to edina tovarna, ki bi vodo dobivala iz - Štirne.
tijsko zemljiško skupnost, čeprav bi to po zakonu morali narediti. Lahkomiselnost pri takem početju, kot je zazidavanje obdelovalne zemlje, se seveda slej ko prej mora maščevati. Na betonu ne bo nikoli zraslo niti za grižljaj hrane.
A. BARTELJ
Štipendije
■ w w ■
iscejo
štipendiste
Da ne bo še naprej v črnomaljski občini prihajalo do razkoraka med razpisanimi štipendijami, ki naj bi bile odraz potreb združenega dela po kadrih, in vpisom v razne oblike usmerjenega izobraževanja, višje in visoke. šole, bodo v prvi vrsti morali v delovnih organizacijah bolj zavzeto, zlasti pa bolj dolgoročno načrtovati svoje .potrebe po kadrih. Le tako bo moč že učence v nižjih razredih osnovne šole usmerjati, da se bodo kasneje odločili za tiste poklice, ki jih združeno delo v občini potrebuje.
Tako je na primer za metalurške poklice razpisanih 12 štipendij, do sedaj pa sta se za ta študij odločila samo dva. Obratno je gradbenih poklicih, kot so zidar, tesar in podobno, ko je razpisanih 26 štipendij, za šolanje pa so pripravljeni le trije. Zanimivo je tudi, da v črnomaljski občini ni razpisana niti ena štipendija za študij kmetijstva, in to ne na srednji ne na višji niti na visoki šoli, kar pomeni, da bo 15 mladih iz občine, ki so se odločili za ta poklic, ostalo brez štipendije.
Še najbolj so potrebe in vpis usklajeni za: poklic kon-fekcionarja, kjer je na voljo 17 štipendij, do sedaj pa se je za to šolanje odločilo 16 kandidatov; tudi za kovinskopredelovalno smer sta „ponudba” in ..povpraševa-nje ” v ravnotežju: 6 7 štipendij, 72 prijav.
V družboslovno-jezikov-no smer usmerjenega izobraževanja, ki jo bodo v črnomaljskem centru srednjih šol organizirali za posavsko in dolenjsko regijo, pa je doslej prijavljenih le 23 učencev, in to 19 iz črnomaljske občine in le štirje iz vseh drugih. To delno pripisujejo tudi temu, ker so se bali, da bo za to izobraževanje prevelik vpis, pa so učence celo odvračali. Tako se kaj lahko zgodi, da bodo zagotovljeni ustrezni prostori in pedagogi za to smer, ne bo pa dovolj -dijakov.
A. B.
Krajevna skupnost Jngorje, meji na tri občine, katerih sosednje vasi prav tako potrebujejo vodovod, telefon, trgovino — Gradnja večnamenskega doma
pomoči dom težko zgradili do konca tega srednjeročnega na- ' črta.
Vsekakor bo dom precej pripomogel k še živahnejšemu družbenemu življenju v krajevni skupnosti, kjer ljudje radi poprimejo za delo v gasilskem društvu, pri mladini, v okviru civilne zaščite, Socialistične zveze, gasilcev in drugje.
A. B.
------------------------N
Največji kupec je mrzlica
Ena manjših krajevnih skupnosti v metliški občini, KS Jugoije, ki šteje okoli dvesto prebivalcev, si precej prizadeva, da bi hitreje napredovala, oziroma bolje povedano, da bi tudi v teh gorjanskih vaseh imeli boljše ceste in poti, dobili zdravo pitno vodo, telefon, trgovino in še kaj.
Seveda je vsem jasno, da vsega ne bo moč urediti čez noč, prav tako so ljudje pripravljeni tudi sami marsikaj storiti, kar so do sedaj že večkrat pokazali.
Ker pa ta gorjanska krajevna skupnost meji na tri občine,
Novo mesto, Črnomelj in Ozalj, in ker se tudi bližnje vasi iz teh občin srečujejo z enakimi težavami, se jugorski krajani zavzemajo, da bi vse take zadeve reševali skupaj. Saj je jasno, da bodoči vodovod ne bo samo za vasi v jugorski krajevni skupnosti, ampak bodo gotovo vodo takrat dobile tudi vasi iz sosednjih občin na tej in verjetno tudi oni strani Gorjancev.
Največja in za sedaj najpomembnejša akcija, ki so se je krajani lotili, pa je gradnja večnamenskega doma, za katerega so temeljni kamen položili lani
Najbolj očisti vzgoja in zgled
Podbudnica zadnjega čiščenja mesta Metlike in okolice je bila občinska Socialistična zveza delovnega ljudstva. Z dobro organiziranostjo je pritegnila k sodelovanju širok krog krajanstva: ribiče, mladino, lovska društva, šolsko mladež, zaposlene v delovnih organizacijah, turistično društvo in tako naprej.
Navlaka je odromala na urejeno smetišče, udeleženci akcije so bili zadovoljni ob pogledu na čiste ceste, pločnike, zelenice, travnike... Čiščenju je treba zaploskati, še bolje pa bi bilo: če sploh ne bi bilo potrebno; če bi vsak dan pazili, kam mečemo papir, prazne konzerve, nerabne štedilnike, hladilnike, avtomobile, polivinilaste vrečke; če ne bi onesnaževali gozdov z motornim oljem; če ne bi smradili, rek, poto-kov8če bi že otroke opozarjali na red in čistočo, ne samo opominjali; če bi jim postali odrasli zgled. V to smer bi morali naravnati svo-ja naprezanja in pozornost, sicer bomo vse življenje pobirali svinjarijo, ki jo sami mečemo okoli sebe
Pa še nekaj bi bilo potrebno storiti: gospodinjstvom in ustanovam bi morali dati več košev za odpadke, a tudi odvoz smeti bi bilo potrebno bolje urediti. Odgovorni že več kot leto dni razmišljajo o nakupu kontejnerjev in primernega vozila, vendar pa so misli premalo, če ne stoji za njimi denar. Resnici na ljubo: predstavniki delovnih organizacij so izrazili pripravljenost združiti sredstva za nakup potrebnega in tej njihovi dobri volji ne gre odreči, ne sme se čakati v nedogled.
Pobiranju odpadkov pa je treba dati še drugo razsežnost, in ta ni nič drugega kot hortikulturna ureditev okolja, v katerem živimo. Najbednejše je v novem predelu Metlike, kjer ni niti toliko dreves, da bi lahko na njih počile ptice, kjer ni toliko trave, da bi se na zeleni barvi spočilo oko. Prav je, da smo pričeli v občini razmišljati tudi o tem, še pametneje pa bi bilo, ako bi od časa do časa oprali ceste in ulice, saj ne morejo miličniki zavoljo prahu, ki ga dvigajo vozila, zapisati registrske številke tistih, ki preveč pritiskajo na plin. Ne nazadnje: prehude kršilce bi kazalo tudi mastno kaznovati
toni g a Speri č
septembra na srečanju borcev 15. brigade. Pred kratkim so dobili vso potrebno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, nakupili so že precej gradbenega materiala, tako da bodo v kratkem začeli graditi dom. Pri gradnji bodo veliko del opravili krajani sami, del denarja pa bodo dobili z izkupičkom od veselic, računajo pa tudi na pomoč delovnih organizacij. Kljub temu bodo brez širše
TUDI V ROSALNICAH PRVENSTVO LAO
Pred časom so se mladi iz Rosal-nic spet zbrali na" delovni akciji, ko so postavljali ogrodje za ograjo okoli športnega igrišča. Na tem športnem igrišču, ki so ga mladi iz te krajevne skupnosti zgradili s prostovoljnim delom in s pomočjo metliške telesno-kulturne skupnosti, so igrišča za rokomet, mali nogomet in košarko. V kratkem bodo igrišče, na katerem bo potekal tudi del 36. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja, še ogradili.
»Dolenjski list« v vsako družino
Med potrošniško mrzlico petkrat večja potrošnja
Kaj povzroči potrošniška mrzlica, ki jo seveda izzove grozeče pomanjkanje tega ali onega potrošnega artikla, pove tudi tale podatek: metliški Mercator proda povprečno po štiri tone sladkorja na mesec, v času potrošniške mrzlice pa so ga po 2D ton. To seveda zelo uspešno pripomore, da sladkorja hitro: zmanjka, kar mrzlico le še poveča. Ta začarani, krog je potem res težko pretrgati. Tako imajo v Metliki vsaj za en mesec zalog osnovnih potrošnih artiklov, ki pajih lahko, če kaj izzove zgoraj opisano verižno reakcijo, tako rekoč v pol ure zmanjka.
UBRANI GLASOVI — Metliški moški sekstet Vitis postaja vedno bolj priljubljen. V glavnem šest pevcev nastopa v metliški občini, kjer sodelujejo na večini kulturnih prireditev. Pevci imajo še veliko načrtov, in ker jim navdušenja ne manjka, jih bodo gotovo uresničili. Na sliki so (z leve): Branko Herak, Jože Stariha, Martin Simonič, Zvone Cej, Lojze Kočevar in Janez Majzelj. (Foto: Janez Žele)
SPREHOD PO METLIKI
ČEPRAV NEKATERI MISLIJO, da je Metlika zapostavljen kraj, potisnjen stran od modernih dogajanj, le ni tako. V mestu sta kar dva punkkovska ansambla, ki si pridobivata simpatije mularije, stare do petnajst let. Pred dnevi so imeli koncert v stari kino dvorani in klinci so telebali v trans. Med nastopajočimi so bili tudi Lublanski psi, metliška ansambla pa se krasita s tujimi imeni. Škoda: lahko bi se klicali Metliški štakori ali pa Rahitične kuzle. Imeni bi šli publiki hitreje v uho.
23. MAJA BO NA PUNGRTU ob 20. uri zanimivo, kot že dolgo ne. Občinska konferenca ZSMS in ZKO pripravljata v počastitev dneva mladosti prireditev z naslovom: Mladost, podaj mi krila. Nastopili bodo: metliški mešani pevski zbor Beti, mestna godba, tamburaši in folklora društva „Ivan Navratil”, pevski zbor osnovne šole, sekstet Vitis, člani TVD Partizan, Mateja Koležnik, Silvester Mihelčič, Majda Vardijan, pevka, ki si šele utira pot. Ce bo dež, se bodo nastopajoči preselili v Kulturni dom Edvarda Kardelja.
KULTURNA SKUPNOST IN TURISTIČNO društvo se dogovarjata z likovnimi umetniki za organizacijo prve belokranjske likovne kolonije, ki naj bi bila v zečetku julija v Metliki. Udeležilo se je bo blizu deset slikarjev, denarno pa bodo podprli zamisel med drugimi tudi zasebni gostinci, ki jih ni znal v preteklosti nihče pritegniti k podobnim akcijam. Umetniki bodo podarili dela, nastala v metliški občini, organizatorjem. Lepo: morda bo prav po njihovi zaslugi izginil s sten
javnih lokalov marsikateri neokus in kič.
SEKSTET VITIS BO NASTOPIL na finalni oddaji Kar znaš, to veljaš, in sicer 22. maja v Grosupljem. Namesto vodje Branka Heraka, ki bo prav te dni odpotoval v Berlin, bo pel Janči Bračika, novi član seksteta. Fantje so prišli v finale te radijske oddaje zgolj s kvaliteto svojega petja, bo pa do sedaj to njihov največji uspeh triletnega vadenja in truda. Branko Herak potuje v Berlin zasebno in ne morda na specializacijo vodenja sekstetov.
PRI TURISTIČNEM DRUŠTVU RAZMIŠLJAJO, da bi povabili k sodelovanju pri turistični ponudbi tudi lastnike vikendov, tiste, ki bi bili pripravljeni oddajati svoje zgradbe v najem. Zamisel je še v povoju, vendar se lahko vsi, ki bi jih zadeva zanimala, zglasijo pri tajniku društva tovarišu Francu Kobetu ali pa pri predsedniku Tonetu Omerzelu. V medsebojnem pogovoru bi se morda zabliskala sveža, uporabna misel. Poskusiti ni greh.
EKIPE JAVNIH RADIJSKIH ODDAJ LJUBLJANSKEGA radia so navalile na Metliko, kot že dolgo ne. V mesecu maju so tu posneli kar dve oddaji: Koncert iz naših krajev in Veseli tobogan. Na prvi prireditvi se je izkazal metliški mešan i pevski zbor Beti, na drugi pa otroci metliške osemletke, vrtičkarji, suhorska in podzemeljska mladež. Obakrat je bila dvorana nabito polna gledalcev, kar kaže, da nekateri radi slišijo po radiu celo svoje ploskanje, če že petja, igranja ali recitiranja ne morejo.
metliški tednik
POROČILO Z OBISKA
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje so med drugim obravnavali osnutek poročila o obisku delovne skupine CK ZKS v tozdih GG Kočevje, zdravstvenem domu Kočevje in krajevni skupnosti Osilnica. Danih je bilo več predlogov, kako naj bi poročilo dopolnili, da bi hilo še bolj kritično, saj je eden izmed prisotnih, Miha Briški, menil, da ima vtis, „kot da se ne moremo znebiti navade, da stvari pred .višjimi' olepšujemo, kar velja tako za odnos med OZD in občinskimi vodstvi oz. organi, kot za odnos občine do republike."
DARILO POBRATENIH - Na svečanosti v počastitev praznika KS Kočevje je med drugim predstavnik pobratene KS Prokuplje podelil KS Kočevje umetniško sliko. (Foto: J. Primc)
Praznik bratstva in enotnosti
Na praznovanju KS Kočevje tudi delegacije pobratenih KS iz Srbije, Hrvatske in
Slovenije
Svečanosti ob prazniku krajevne skupnosti Kočevje—mesto so se udeležile tudi delegacije KS oz. mest, ki so pobratena s Kočevjem, in sicer Prokuplja,
Škofje Loke in Novega Zagreba -Tmsko.
Z Osrednji govornik na svečanosti je bil sekretar občinskega komiteja * ZK Peter Sobar.
učenci glasbene šole iz Kočevja ter folklorna skupina iz pobratene KS Zagreb-Trnsko.
Na svečanosti so spregovorili še predstavniki pobratenih KS, ki so ob tej priložnosti obdarili KS Ko-
čevje z raznimi umetniškimi deli. Vsa svečanost je izzvenela kot manifestacija bratstva in enotnosti in kot poklonitev spominu na našega velikega predsednika Josipa Broza Tita.
J. P.
Zbor aktivistov v Fari
V nadaljevanju svečanosti je predsednik občinske skupščine Jože Novak podelil predstavniku KS Kočevje Alojzu Hočevarju visoko državno odlikovanje, red bratstvo in enotnosti, s katerim ga je odlikovalo na predlog pobratene KS Zagreb — Trnsko predsedstvo SFRJ. Nato je v imenu KS Kočevje Alojz Hočevar podelil letošnja priznanja KS Kočevje. Najvišje priznanje, kipec bronaste jelke, je dobila delovna organizacija Melamin.
V kulturnem programu svečanosti so nastopili pevci, recitatorji in
Jelka Melaminu
KIPEC BRONASTE JELKE: kemična tovarna Melamin, Kočevje.
ZLATI GRB MESTA Z LISTINO O PODELITVI: Stane Jajtič, Ernest Križaj, Drago Murn, Stane Lavrič, Nace Kam-šek, Stane Remžgar, Bogo Abra-hamsberg in Mirko Kambič.
SREBRNI GRB MESTA Z LISTINO O PODELITVI: Nace Vidrih, Franc Mestek, Marjan Kozinc, Društvo invalidov Kočevje, Zveza šoferjev in avtomehanikov Kočevje, Franc Valda, Društvo za boj proti alkoholizmu, Milena Lautar, Tone Rački in Marjan Zlodej.
BRONASTI GRB MESTA Z LISTINO O PODELITVI: Nikola Debelič in Alojzij Tomšič.
ZLATO SPOMINSKO PLAKETO Z LISTINO O PODELITVI: Društvo upokojencev Kočevje, Planinsko društvo Kočevje, Božidar Jakac, Lojze Petek, Jože Novak, Društvo tabornikov Kočevje, Matija Praznik, Oddelek za ljudsko obrambo občinske skupščine Kočevje, Matija Krajnovič, Koordinacijski odbor krajevne skupnossti Prokuplje, Jože Pogorelec, Teritorialna obramba občinske skupščine Kočevje, Franc Jarc, Zofija Rovan in Ernest Deržek.
Proslavo dneva zmage in 404etnice vstaje smo v Fari združili s kulturnim sporedom v počastitev spomina na pred petimi leti preminulega pisatelja in rojaka Toneta Ožbolta, zborom aktivistov OF in tekmovanjem „Tito-revolucija-mir“.
Posebno svečano obeležje proslavi so dali aktivisti OF iz vse naše doline. Na njihovem zboru je spregovorila znana aktivistka Katja Rauh. Izvolili so tudi delegata za zbor aktivistov, ki bo 30. maja na Travi.
Na svečanosti so podelili pet
bronastih priznanj O F zaslužnim posameznikom in gasilskemu društvu Vas-Fara. V uspelem kulturnem programu so sodelovali pionirji domače osnovne šole in mladinci iz KS Kostel. V kvizu pa so preizkusile svoje znanje ekipe osnovne šole Vas—Fara, osnovne organizacije ZSM Kostel in osnovne organizacije ZSM Kočevska Reka. Tekmovalci so pokazali dobro znanje in si zaslužili lepe knjižne nagrade. Po programu je bilo tovariško srečanje.
MARIJA VOLF
MLADA GODBA — V Delavsko godbo Kočevje vstopa vedno več mladih, med njimi pa so sami učenci glasbene šole. Brez udeležbe delavske godbe ne mine v Kočevju nobeno večje slavje. (Foto: Jože Primc)
Nastopili blizu stokrat
Na nedavnem občnem zboru Delavske godbe Kočevje’so ugotovili, daje število članov v zadnjem letu poraslo od prejšnjih okoli 30 na približno 50, med člani pa je veliko mladih.
Velika večina godbenikov je sedanjih ali bivših učencev Glasbene šole
DROBNE IZ KOČEVJA
RED PRI OGLAŠEVANJU - Nabijanje lepakov in raznih reklam po drevju je sicer prepovedano, a marsikdo tega ne upošteva. Tako nekateri uničujejo drevje in kvarijo videz mesta oz. okolja. Društva in organizacije naj obešajo lepake na oglasne deske, ko pa prireditev, ki jo oglašujejo mine, naj jih spet odstranijo. Zdaj je na oglasnih deskah polno starih reklam, ki jih cefra veter in raznaša papir po mestu.
ebBin
vpraiul*
0
rv
(madvad odgovarja
- Kaj meniš o trditvi, da sta drevo in hlod rezultat dela tozda?
— Kakšnega tozda? Prej gozda!
PESEK NA PLOČNIKIH - Čeprav je že precej časa, odkar sta izginila sneg in led, je na naših cestah in pločnikih še veliko peska. Na cestah je nevaren vozikom, ker jih lahko na ovinkih zanese, na pločnikih pa pešcem, posebno ženskam v čevljih z visokimi in ozkimi petami.
MOČVIRJE SE NI ZASUTO -Cas bi že bil, da bi zasuli močvirje pri jelšah v parku Gaj. Materiala so tja napeljali že veliko, morda ga je celo dovolj. Seveda bi ga bilo treba zdaj poravnati. Tako bi pridobili lep, senčni prostor za oddih sprehajalcev, ki bi ga lahko med odmori uporabljala tudi šolska mladina.
POLOMLJENE VITRINE - Nekatera društva imajo lične vitrine. Največ jih je vzidanih v pročelje hiš. Žal pa so v marsikateri stari oglasi in objave ter obledele fotografije. Seveda pa društva niso kriva za razbite šipe vitrin in polomljene okvire. Uničevanje splošne družbene imovi-ne presega že vse meje in bo treba poskrbeti za večji red, se pravi za kaznovanje krivcev.
KOČEVSKE NOVICE
Nestabilnost Še traja
V primerjavi z republiko sicer ugodno, dejansko pa ne
V primetjavi z gospodarstvom republike so bili lani v ribniški občini doseženi precej ugodnejši gospodarski rezultati. To so ugotovili delegati na zadnjih sejah zborov občinske skupščine občine Ribnica.
Menili pa so, da visok porast dohodka v primerjavi z letom prej (za 46 odstotkov) ni le posledica dobrega gospodarjenja, ampak tudi dejstva, da so gospodarske OZD obračunale prenizko amortizacijo po predpisani stopnji (le za 21 odst. višjo kot leto prej). Razveseljivo pa je, daje akumulacij a porasla kar za eninpolkrat.
SODELOVANJE MLADIH
Člani mladinske organizacije Velike Poljane in pripadniki vojašnice Ortnek že dolgo tesno sodelujejo. To se kaže predvsem ob skupnih nastopih na kulturnem, zabavnem in športnem področju ter organizaciji prireditev ob raznih praznikih.
Število zaposlenih je poraslo de jansko za 3 odst., glede na opravljene ure.pa za 5 odst. Ta podatek, kakor tudi vsi ostali kažejo, da je ribniško gospodarstvo kot celota lani spoštovalo resolucijske smernice.
Čeprav so ti podatki razmeroma ugodni, pa se je ribniško gospodarstvo otepalo z raznimi težavami, ki se nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih. To velja predvsem za oskrbo z reprodukcijskim materialom. Tudi tehnološka opremljenost je slaba. Bliža se polletje načrtovane investicije pa še niso začeli izvajati. Pričakujejo večje težave z zaposlovanjem, zaradi česar bodo pregledali nadurno, honorarno, pogodbeno in drugo delo. Izvoz na Zahod upada, povečuje pa se na Vzhod. Kmetijska zadruga je prvih treh mesecih letos odkupila manj mleka ter mladega in starega klavnega goveda. Razveseljivo pa je, da se delavci vedno bolj vključujejo v razprave, kako bi,izboljšali gospodarjenje.
J P.
Devet let pobratenja
Kmalu na praznik v Arcevio - Junija pridejo športniki
Občini Ribnica in Arcevia v Italiji sta po vojni navezali prve prijateljske stike leta 1967,ddep o pobratenju pa sta sprejeli leta 1972. Osnova tega pobratenja je bilo sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih partizanov med vojno.
Osnovni motivi pobratenja so bili: boljše medsebojno spoznavanje na kulturnem, socialnem, gospodarskem in zgodovinskem področju, skupni boj proti fašizmu in imperializmu, skupna prizadevanja za mir v svetu in napredek.
V dosedanjem obdobju sta obe občini vsako leto izmenjavali obiske uradnih delegacij ob prazniku občine Ribnica in dnevu osvoboditve Arce-vie. Razen tega so ribniški otroci letovali v Arcevii, otroci iz Arcevie pa na Travni gori. Gostovanja so izmenjali tudi nogometaši godbi na pihala,
Preprečiti drobitev zemlje
Kočevje. Tak razmah godbe je omogočilo boljše sodelovanje godbe in Glasbene šole, pa tudi boljša disciplina. Napredovala je tudi kakovost igranja. Za vse to so bili zaslužni člani novega upravnega odbora, posebno pa kapelnik Slavko Rančigaj.
V minulem letu dni je Delavska godba Kočevje 96-krat nastopila v javnosti. Od tega je imela 8 samostojnih koncertov, 10 nastopov ob raznih svečanostih, praznikih in proslavah. nekajkrat pa je gostovala tudi v krajih izven domače občine. Največkrat pa je igrala na pogrebih.
V zadnjem letu dni so si člani s prostovoljnim delom uredili prostore v bivši gimnaziji in jih opremili. Za delovanje godbe so dobili denar iz podporne članarine, ki znaša 5 din na zaposlenega, plačujejo pa jo skoraj vsi delovni kolektivi kočevske občine. Dokupili so tudi nekaj instrumentov in oblek, za vse člane godbe pa so kupili plašče, za kar jim je prispevala denar tudi kutlurna skupnost.
Letošnji načrt dela delovske godbe Kočevje predvideva organizacijo [ tekmovanja pihalnih orkestrov Stotnije, 23. junija bodo kočevski godbeniki sprejeli godbo naših izel- j jencev iz Clevelanda, 28. junija pa bodo sodelovali na srečanju godb v Artičah. Predvidoma bodo gostovali tudi v krajevnih skupnostih, ki so pobratene s KS Kočevje, to pa so Škofja loka, Prokuplje in Novi Zagreb-Trnsko. Imeli bodo Več samostojnih koncertov in sodelovali bodo na raznih drugih proslavah in prireditvah. Tudi vnaprej si bodo prizadevali za pridobivanje novih članov, predvsem pa vabijo v svoje vrste mladino iz glasbene šole. Prijave sprejemajo v svojih prostorih v stari gimnaziji, lahko pa se prijavite tudi pri Glasbeni šoli.
J. P.
Sprejeti odlok ozaščite-nih kmetijah
Ker p občini Ribnica (pa tudi Kočevje) še ni sprejet odlok o zaščitenih kmetijah, se srečuje sodišče pri obravnavi zapuščinskih zadev in razdruževanju kmetij v solastnini s precejšnjimi težavami. Če prisodi deleže dedičem, se pravi, če razdrobi kmetijo, so v glavnem dediči zadovoljni; niso pa zadovoljne krajevne skupnosti in zemljiška skupnost.
Posebno velja to za primere, ko so na nekaterih območjih z veliko napora in stroškov končno le dosegli zložbo oz. zaokrožitev zemljišč, potem pa jih sodišče spet razdrobi na veliko dedičev, ker pač dela in odloča po veljavnih predpisih.
Zdaj prihajajo vedno glasnejše zahteve ne le kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijske zadruge in zborov občinske skupščine, ampak tudi od posameznih krajevnih skupnosti, da zemlje ne kaže drobiti še naprej. To velja tako za že zložena zemljišča, kot tudi za večje kmetije. Kmetje so spoznali koristi zloženih oz. večjih kmetij in zato zahtevajo, da jih ne smemo še naprej drobiti in delati škodo.
V dosedanjih razpravah v ribniški občini pa je že prevladalo mnenje, da je vse zadeve okoli dedovanja zemlje treba kritično proučiti in se na sestanku s predstavniki sodišča dogovoriti, kako jih pametno in pošteno reševati. Seveda je tudi povsem primeren sklep, da je treba čimprej sprejeti odlok o zaščitenih kmetijah, saj bo prav ta odlok osnova za tako delo sodišča, kot ga zdaj vsi zahtevajo.
J. PRIMC
študentje, učitelji in učenci, borci in kmetje. V Arcevii je razstavljal kipar Drago Košir, razen tega je tam gostoval pevski zbor „Lončar' iz Dolenje vasi. To je le nekaj najpomembnejših oblik dosedanjega sodelovanja, ki so gotovo prispevale k boljšemu medsebojnemu razumevanju prebivalcev obeh občin in obeh narodov. Prizadevajo si, da bi izboljšali še sodelovanje na gospodarskem področju, kar pa bo težje ker je občiria Arcevia izrazito kmetijska.
Letošnji načrt sodelovanja predvideva izmenjavo uradnih delegacij ob prazniku obeh občin. Delegacija občine Arcevie je bila v Ribnici marca, Ribničani pa jim bodo vrnili obisk konec maja. Občino Arcevia so letos tudi že obiskali učitelji ribniških osnovnih šol. V juniju pa bodo Ribničanje gostili športnike iz pobratene občine.
J . P.
* a
PIK VINKOVCI V RIBNICI -Na prostoru pred avtobusno postajo v Ribnici je delovna organizacija PIK iz Vinkovcev p ed kratkim odprla svoje proda no mesto, na katerem prodaja sat je. Tako seje povečala konkurenca, kupci pa upajo, da se bo to poznalo pri cenah in kakovosti sadja, (foto: Glavonjič)
Delegati
vprašujejo
VAŠČANOM SMRDI Tozd Inlesa v Prigorici je začel lani urejati kanalizacijo, a je ni dokončal Kanal so pustili odprt in letos niso nadaljevali del. Iz njega smrdi, še bolj pa bo smrdelo, ko bo topleje. Na to je opozoril delegat iz Dolenje vasi na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občii ■ ke skupščine Ribnica. Odgovor je bil, da bo skupščina poslala na ogled sanitarnega inšpektorja.
‘ JEZ JE ODNESLA VODA - Jez pri Rakitnici, ki ga je zgradila območna vodna skupnost Ljubljanica-Sa-va, je odnesla voda. Na to je opozoril tudi delegat z območja KS Dolenja vas. Tu je bil odgovor tak. Prvič: to vprašanje sodi v pristojnost območne vodne skupnosti in ne občinske skupščine, in drugič: prav dan prej je bila seja skupščine območne vodne skupnosti, na kateri bi lahko delegat Dolenje vasi zahteval odgovor na to vprašanje, vendar delegata ni bilo na sejo!
REFERENT IN CENE Delegatka obrtnikov je opozorila, daje tr ba pri občinski skupščini čimprej zaj js-liti referenta za obrt (odgovor: na dosedanje razpise ni prijav) in da je treba vloge za zviševanje cen obrtnih storitev hitreje reševati (odgovor: po veljavnih predpisih mora vsakdo k predlogu za zvišanje cen predložiti tudi kalkulacijo, ki pa je ni doslej prinesel še noben prosilec)
VISOKO ODLIKOVANJE ZA ZORKA PUCARJA - Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Zoika Pucaija (na sliki levi) za zasluge v povojni izgradnji z redom dela z zlatim vencem. Odlikovanje mu je na proslavi ob 40-letnici vstaje predal predsednik občinske konference SZDL Ribnica Alojz Marolt. (Foto: Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KRI ZA SOLJUDI - le dni je bila v ribniški občini krvodajalska akcija, ki je zadovoljivo uspela. Krvodajalsko akcijo pa so izvedli tndi med pripadniki ribniške vojaške enote. Odzvalo se je veliko vojakov.
SKRB ZA STARE IN BOLNE -Na nedavnem občnem zboru so člani ribniške borčevske organizacije ocenili svoje delo v zadnjem obdobju. Bito je uspešno, pa tudi težav ni manjkalo. Dogovorili so se, da bod v bodoče posvetili še večjo skrb svojim starim in bolnim tovarišem.
MEDICINKE MED VOJAKI -Pripadniki ribniške vojaške enote so svečano proslavili dan svoje enote. Ob tej priložnosti so vojaki pogostili okoli 300 učenk srednje medicinske šole iz Ljubljane in jih seznanili s svojim delom in življenjem. Za zaključek so vojaki izvedli za goste bogat kulturni program v letnem gledališču v ribniškem gradu.
RAZSTAVA O TITU - V domu JLA v Ribnici so odprli razstavo fotografij, ki prikazujejo obiske tovariša Tita v Sloveniji pa tudi njegove doživljaje pri lovu in v naravi. Med drugimi so prikazane fotografije, ko seje tovariš Tito 1973 ustavil
v Cenetovi gostilni v Ribnici. Kazen fotografij so na razstavi tudi knjige, ki jih je napisal tovariš Tito.
KAJ DELAJO KINOLOGI? Kinološko društvo iz Ribnice seznanja javnost s svojim delom tako. da objavlja prispevke na oglasni deski pri avtobusni postaji v Ribnici. Fotografije, kratki komentarji in vesti govore o dosežkih ljubiteljev, gojiteljev in rejcev psov, njihovih tekmovanjih, nalogah in delovnem načrtu za letos.
M. G-č
— Je bil zanič pisalni stroj ali strojepiska, da se številke v materialu za zadnjo občinsko sejo niso dale prebrati?
— Upam le, da temu niso vzrok zanič rezultati.
REŠETO
„F NJENKE” ČAKAJO NA PREVOZ - Posnetek je iz tozda ..Beti” v Dobovi, kjer so med sobotno ak o NNNP doživeli bombni napad. V ruševinah je bilo precej ..ranjenih in mrtvih”. Za pomoč pri ret anju so poklicali civilno zaščito krajevne skupnosti. (Foto: Jožica Teppey)
lakaj Save ne bodo prestavili
Letos bodo v brežiški občini začeli graditi obrambni nasip na levem bregu reke
.eko Savo bodo nazadnje le ukrotili in ji preprečili poplavljanje pk Inih površin, cest, stanovanjskih hiš, hlevov in drugih gospodar-sk poslopij v brežiški občini. Prebivalci prizadetih krajev od Sel do Mostca, Rigonc in Loč na pamet vedo letnice največjih pc odnji. V zadnjih dveh desetletjih je reka kar šestkrat močno po ivjala, se razlila čez bregove in povzročila ogromno škodo na pr elkih, na cestah in zgradbah.
let
19
ve
je'
ne
ajvečje poplave so bile v i 1964, 1966, 1972, 1973, 9 in 1980. Vse te letnice 3 prebivalci cigroženih kra-na pamet. Živijo v stalni itovosti in strahu pred novo ne irnostjo in si vselej oddahne >, če mine leto brez pogubni! posledic za zasebno in družbe 3 lastnino.
rizadeti že vrsto let pritiskajo a kljuke z zahtevo po zav-arc /anju poplavnega območja, ki 'bsega blizu 2000 hektarov. Ui avičenost njihovih zahtev po zgradnji nasipa ves čas pod-pii tudi občinska skupščina v Brt icah. Zadeva se je vendarle premaknila in na obrambni nasip na levem bregu je našel meMo v tekočem srednjeroč-nen programu Slovenije. Letos je i i vrsti prva etapa.
1 rebivalci Mostca pa so vnovič staknili glave in vprašali, če morda le ne bi bilo bolj smiselno od Čateža naprej speljati Sav3 naravnost pod Gorjanci me'1 avto cesto in vrtnarijo Agi irie ter naprej po stari strugi. la to varianto so prvič slišali za časa Avstrije in starejšim kra, rnorn je ostala dobro v spo-
minu. Na Mostcu so prepričani, da bi se s tako rešitvijo za vselej znebili nevšečnosti, ki jim jih povzročajo poplave.
Franc Cetin in Jože Benkoč sta povedala, da so o tej možnosti letos že razpravljali na sestanku s predstavniki Vodnogospodarskega podjetja in območne Vodne skupnosti v Novem mestu, s predstavnikom Zveze vodnih skupnosti Slovenije in občine Brežice. Žal so prišli do zaključka,daje to sicer idealna varianta za zdaj neuresničljiva. Zanjo ni še nobenih projektov. Razen tega so strokovnjaki prepričani, da bi bila precej dražja od nasipa. Prestavitev bi morala biti po
njihovem mnenju opravljena v eni etapi. Po grobi oceni bi veljala okoli 82 milijard dinarjev brez regulacije Negota in | Gabernice.
Zamisel o prestavitvi savske I struge so Moščani oživili iz strahu pred tem, da bi Sava utegnila spodkopati- obrambni nasip z I zadnje strani in se ponovno | razliti na njihovo območje. Prestavitev Save je bolj želja kot I zahteva, pri kateri ne vztrajajo, ker je vsaj za zdaj neizvedljiva. Četudi bi družba tako rešitev osvojila, bi se izpeljava časovno močno odmaknila. Zato so se krajani raje odločili za vrabca v roki kot za goloba na strehi, investitorje pa so opozorili, da morajo pri gradnji nasipa upoštevati priključek za kanalizaci-1 jo ob Savi v Brežicah in za kanalizacijo ob Sotli v Dobovi | ter izgradnjo drugih spremljajočih objektov.
JOŽICA TEPPEY I
Odgovorneje do najdb
Izročilo prednikov smo dolžni ohraniti nedotaknjeno
Ljudje imajo včasih nerazumljiv odnos do kulturne dediščine. Z nevednostjo ga žal ni mogoče vselej opravičiti. Tu in tam pa se le pokaže, da občani ne poznajo svojih dolžnosti, kadar na primer naletijo na arheološke ali druge najdbe.
SPOZNAVANJE - Solarji v brežiški občini se z zanimanjem poglabljajo v revolucionarno preteklost svojih krajev in aktivno sodelujejo pri zbiranju dokumentov in predmetov iz tega obdobja. Posnetek je z razstave, ki sojo priredili v Dobovi. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
BO POTREBNA PONOVITEV? - V Brežicah je Avto-moto društvo v soboto priredilo za svoje člane predavanje o spremembah, ki jih prinaša novi zakon o varnosti v censtnem prometu. Žal se z njim niso mogli seznaniti vsi zainteresirani občani, ker so istočasno sodelovali v akciji NNNP. Zato bi verjetno kazalo predavane ponoviti. Zanj so zainteresirani zlasti vozniki, saj so kazni za kršitve zdaj veliko ostrejše.
PRED GIMNAZIJO MIRNO -Odkar so prestavili avtobusno postajo, ni več vrveža in hrupa pred gimnazijskimi učilnicami. Pouk potica v normalnih razmerah, vendar so zdaj vozači tisti, ki niso zadovoljni. Prej so se pripeljali tik pred šolska vrata, zdaj morajo pešačiti.
'tako jim večkrat uide prvi avtobus po končanem pouku, a tudi zjutraj jih lovi čas.
I J I
Rojeva se kmetovo zaupanje vase
Preko 400 kmečkih žena, združenih v aktivu pri TOK Kooperacija, privlačijo strokovne ekskurzije in predavanja, razstave in boj za večjo enakopravnost kmetic
Da v prihodnje ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov, je kulturna skupnost brežiške občine poslala opozorilo vsem izvajalcem gradbenih in zemeljskih del. V njem jih seznanja z izvlečki iz zakona, po katerem je tisti, ki odkrije zanimivo najdbo, dolžan poskrbeti, da ostane nepoškodovana in da jo pusti v istem položaju, kot jo je odkril, dokler se na njegovo obvestilo ne odzovejo strokovnjaki organizacije, ki jo je o tem obvestil. V brežiški občini je to Posavski muzej.
To velja tudi za stavbna zemljišča, če pri izkopu temeljev odkrijejo arheološko najdišče. Kulturna skupnost v Brežicah zagotavlja, da bo v I takem primeru hitro posredovala, v primeru namenskega uničevanja najdb pa bo krivce tudi sodno preganjala.
Prav je, da ob tej priložnosti povemo, zakaj KS tako ostro nasto- I pa. Med izkopom za hišo sredi Dobove so namreč pred kraktim naleteli na arheološko najdbo, za katero je arheolog Posavskega muzeja slučajno izvedel. Tri staroslovanska okostja so bila tedaj že uničena. Z njegovim posredovanjem so rešili I lepo ohranjeno lobanjo, zgornji del skeleta in glinast lonček. Najdba je dragocena: Škoda, da dela niso takoj ustavili.
J.T.
Trdo delo na kmetiji in gospodinjenje kmečkih žena ni dovolj priznano, čeprav v številnih primerih drži, da prav one resnično podpirajo tri hišne vogale. Toda zavzeto delo aktivov kmečkih žena vse bolj osvešča kmetice same in tudi njih može. Večja enakopravnost se kaže tudi tedaj, ko si marsikatera žena že „upa“ podpisati celo kakšno pogodbo.
Če kmetica „sme“ in mora ves dan delati na polju, v hlevu in vmes z zdelanimi rokami zgrabiti še za kuhalnico, se zdi moškim samo po sebi umevno. Da pa bi ženska soodločala o nekako bolj moških — gospodarskih stvareh, tega si pred kratkim tudii v krški občini skoraj ni bilo moč predstavljati. Z ustanovitvijo aktiva kmečkih žena pred šesti mi leti so se pričele razmere vendarle spreminjati. Zadružna zveza Slovenije ni predpisala recepta, kako naj bodo aktivi organizirani, zatega-dej se v Krškem sprva niso najbolje
POKAL ZA PRVO MESTO -Iz rok predsednice občinskega štaba SLO Božene Ostrovršni-kove ga sprejema predstavnik brežiške osnovne šole za zmago na tekmovanju 'obrambnih krožkov. Drugo mesto so zasedli Artičani, tretje Bizeljanci in četrto ekipa iz Cerkelj. Pri tekmovalcih iz Šolskega centra zmagala ekipa gimnazije. (Foto: Zupnačič)
Volja in znanje zmagujeta vse
Mojci Rožman z Zdol ni žal žrtvovati prosti čas za vaščane
Ni prav veliko mladih, ki bi se
kakšno vnemo in resnostjo lotili dela, kakor to počne 1 (Metna maturantka brežiške gimnazije Mojca Rožman z Zdol. V domačem kraju je vodila mladinsko kulturniško skupino, ki je postala nepogrešljiva pri izvedbi sporedov ob raznih proslavah. Aktivno sodeluje v delu dramske sekcije kot igralka. V mladinski organizaciji na Zdolah vodi komisijo za obveščanje, ki precej prispeva k vsebini glasila Mladi Zdolan. Funkcij je še veliko, vendar bi bilo naštevanje le preveč suhoparno. Skratka, Mojčin prosti čas odseva pestrost raznoterih interesov, od kulture in politike do športa.
„Na Zdolah bomo imeli julija in avgusta letos že tretjo mladinsko poletno olimpiado. V goste povabimo tudi mlade iz sosednje brežiške občine — iz Artič, Globokega in Sromelj.” Mojca sodeluje v vseh igrah z žogo, celo v malem nogometu. Rada tudi smuča.
Veliko bere. Najraje posega po delih Hessseja in Dostojevskega. Je članica krškega literarnega kluba. Za svojo poezijo je dobila priznanje tudi na področnem
Mojca Rožman: „Rada be rem, pojem in v veliko veselje mi je delo z otroki. Cicibane in pioniije sem vključevala že v mladinsko kulturniško skupino.
srečanju pesnikov in literatov v Sevnici. „Zelela bi študirati primerjalno književnost, vendar bi rada čimprej prišla do kruha. Zato bom po gimnaziji nadalje vala šolanje na pedagoški akademiji v Novem mestu. Bližje je in še s štipendijo ni težav.” Od kod Mojci, na prvi pogled bolj krhkemu dekletu, tolikšna moč za tako razgibano življenje in hkrati še uspešno učenje (če ne bi bilo tega, je gotovo ne bi izbrali za predsednico razreda), je kar majhna skrivnost. Morda gre za vpliv domačega ognjišča, saj so tudi starši predani kulturi, brat pa je predsednik mladine na Zdolah. Brez dvoma pa je vzrok tudi želja razdajati se in prepričanje, da se to splača, ker to mladi vaščani potrebujejo. Je potemtakem čudno, daje mladina na Zdolah med najprizadev-nejšimi v občini?
R PERC
znašli. Pripravljali so samo predavanja, vključevali pa so celo žene, ki so se ukvarjale le z določenim kmečkim opravilom, denimo, z oddajo mleka, a niso bile čiste kmetice. Vseeno je bilo članic le nekaj deset. Pritegovali naj bi jih tudi izleti.
Aktiv, katerega predsednica je Anica Gerjevič iz Pesja, pa je poostril kriterije za včlanjevanje z novim statutom, ki ga je pripravila prižadevna mentorica Marica Zivič, ki sicer dela v M-Agrokombinatu -TOK Kooperacija, živi pa na domačiji na Zdolah. Prvi statut te vrste v Sloveniji je od vsepovsod deležen hvale. Dejansko pa omogoča članicam - čistim kmeticam, katerih možje so lahko v službah, strokovno izpopolnjevanje oz. izobraževanje, zanemarjeno pa ni niti družabno življenje z določeno opredeljeno vsebino. Načrtno delo se kaže v izjemni odmevnosti in nenehnem večanju števila članic. V aktivu kmečkih žena pri TOK Kooperacija je že čez 400 kmetic! Zanimivo je, da je sedaj pri krškem TOK Kooperacija manj članov kooperantov, kot pa članic aktiva. Težko je reči, kaj bolj privlači, da je odzivnost tako velika. Samo za ponazoritev povejmo, da je bilo na- predavanju o prašičereji, ki ga je klical TOK, predaval pa je bil znani strokovnjak iz Ljubljane, le 40 kooperantov;, komaj teden pozneje pa se je podobnega predavanja domačega strokov-
njaka na povabilo aktiva udeležilo čez 150 krnečih žena. Tudi na strokovne ekskurzije ne odpelje ni-koli manj kot osem avtobusov. Kmetice so po dolgam in počez prekrižarile Slovenijo, zlasti pa Jim je ostal v spominu' obisk Ljubljan skih mlekarn, preusmerjenih kmetij v Domžalah, Mozirju in kmečki turizem v Lučah.
MLADI NA ODRU 81
Mladi iz Brestanice, Koprivnice, Krškega, Leskovca, Velike vasi in Zdol se vneto pripravljajo na tretjo prireditev „Mladi na odru 81“, ki bo 22. maja v osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu. Prireditev, katere korenine segajo v leto 1977 v Krško, bo nekakšen posnetek kulturnega uveljavljanja mladih v občini. Ko-privnighni in Zdolani se bodo predstavili z odrskimi uprizoritvami odlomkov dramskih del, Brestaničani z recitalom afriške poezije, mladi iz Velike vasi pa se bodo postavili z vokalnim kvintetom ter črnskimi duhovnimi in narodnimi pesmimi-Organizatorji - občinska konferenca ZSM, Zveza kulturnih organizacij in Dom mladih iz Krškega - so povabili rock skupino Prezgodaj osiveli iz Krškega in Kratek stik iz Leskovca. Da pa bi bilo poskrbljeno za pestro zabavo, bodo zapele še štiri pevke.
BOJ ZA DVE POKOJNINI NA KMETIJI - Mentorica Mari? Živič in kmetice Nada Omerzel z Zdol, Dragica Planinc z Libn« f ZofijaGrubič z Dobrave ob Krki (od leve proti desni) se zavzemi0 za porodniško kmetic, potujoče otroške vrtce, razvoj kmečke?8 turizma in za 2 starostni pokojnini na eni kmetiji. (Foto: Paye Perc)
toplo, ni toliko, da ne bi že seda) pomislili na hladnejše dneve . . •
AFRIŠKA KULTURA NA ŠOLAH
DOVOLJ HLADILNIKOV, BARVNIH TELEVIZORJEV . . .
V trgovinah že lep čas zaman poizvedujemo, kje bi lahko dobili zamrzovalno skrinjo, pralni stroj, barvni televizor, hladilnik in druge gospodinjske stroje. Še posebno veliko je povpraševanje za izdelki Gorenja. Zato smo bili nemalo presenečeni, ko so nam prejšnji petek v krškem Nakupovalnem centru zatrdili, da tehničnega blaga ne manjka. Še več - ponujajo tudi iskane termoakumulacijske peči. Čeprav je
Komisija za mednarodne
odnos? vec
pri OKZK v Krškem pripravlja
predavanj o afriški kulturi in
obida-
jih v neuvrščenih deželah črne i ne. Klub afriških študentov je gostoval v Šolskem centru in °sn0 ni šoli Jurij Dalmatin, jutri Pa y prišli v goste še na OŠ Milke ^er'oV. Leskovcu in v kostanjeviško osn no šolo. Zanimiva predavanja P°" strijo še z diapozitivi.
KRŠKE NOVICE
USPELO PREDAVANJE Organiziralo ga je krško Avto-moto društvo, da bi podrobneje prikazalo novosti zakona o cestnem prometu v besedi in na filmskem traku. Odziv je bil presenetljivo dober. Društvo namerava predavanje ponoviti.
MAJSKA SREČANJA - V njihovem okviru je bilo V soboto v Leskovcu pri Krškem športno srečanje, ki se ga je udeležilo 12 ekip, troje slovenskih in 9 hrvaških. Merile so se v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in rokometu.
2E V SOBOTO - Četudi je osrednji datum praznika leskovške krajevne skupnosti 1. junij, ko se spominjajo množičnega povratka izgnancev v osvobojeno domovino, sc praznične prireditve pričenjajo že v soboto, s prvimi športnimi tekmovanji. Prav ta v prazničnem programu prevladujejo, seveda pa bodo pripravili tudi vrsto drugih.
ZMAGA NA SENOVO - Dvanajst ekip seje v Brestanici udeležilo
občinskega tekmovanja iz 0 JLjveč in družbene samozaščite. rvjvne znanja je pokazala ekipa os jCa šole Senovo, druga je bila Brcsi ^ in tretja ekipa osnovne sole kov ca.
se
ske delavske športne igre, ?■'/ pj-začele v minulem tednu, bo jsjja lejne, že dvajsete po vrstlYiinSlčem za šport in rekreacijo pri ob sindikalnem svetu jih je tu . e„ski razdelila v pomladanski >n J. jje v del. V prvem se bodo ekipe ,. ^ju, streljanju, šahu, krosu, &	.	:eSe-
rnalcrn nogometu in v odb J
maicm	n;
ni pa bo še pet tekmovalnm r
ian°8'
ide?
DVE REVIJI - Sot°b?'njon>u \ bosta v krškem d<elaVS^ DOinjen> dopoldanskem času izP tekm°?h dvema revijama. Prva h? s|0vensM na, nastopilo bo nek J priče pihalnih orkestrov in se | dese‘‘n ob 9. uri. V nedeljo ob po^,^
pa bodo nastopih otr°^‘ 0vnih š°' ski pevski zbori z vseh osn v počastitev meseca mlados
Se poznajo se ne dovolj
Napotki za delo delegacij iz Jutranjke — Obravnava v sevniški krajevni skupnosti — Kaj pa drugje?
^Pripravah na 3. kongres samoupravljalcev so v Jutranjki na Problemski konferenci v sindikatih spregovorili o delu delegatskega 'istema. Nekatere zaključke je na obravnavo analize, ki jo je to ^omlad obravnavala za vso občino občinska konferenca SZDL, renesel v občinsko skupščino delegat Martin Božič.
^edel je, kako se znajdejo de-Jutranjkini spadajo med J tivnejše v občini — velikokrat v enakopravnem položaju pri so-• *nJu s Predlagatelji. Predsednik ' tkalne konference Maks Senica , .Vl’ ^ako je v Jutranjki med 493 , e®att (35 odstotkov od 1.406 'JP^lenih!) večina iz vrst neposred-1 Proizvajalcev, ki težko razumejo , .na Sradiva. Dostikrat se je izka-^o. daje takšno razumevanje tudi °k slabih zakonov in odlokov,
<*radi katerih nas zatem kmalu vse SKuPaj boli glava.
Analizo delegatskega dela so vzeli roke tudi v delegaciji sevniške aievne skupnosti. Anica Horjako-
va, predsednica zbora krajevnih skupnosti, je navedla, da se vsi delegati med seboj celo ne poznajo. „Občinski plan je bil premalo v bazi,“ je grajala pripravo tega pomembnega dokumenta. Menila je, da so delegati deležni premalo pomoči sveta KS, uličnih in vaških odborov SZDL.
Takšne so torej izkušnje iz dveh okolij, kjer so temu vprašanju hvalevredno posvetili potrebno pozornost. Razkrite pomenjkljivosti povedo, da jih želijo uspešneje reševati. Tam, kjer modro molčijo, to seveda ne pomeni, da nimajo problemov, morda pred njimi še preveč zatiskajo oči.
A. Ž.
ŽIVALI NA VARNEM - Resnična steklina ali le namišljena — na območju KS Primož so na sobotnem NNNP dali domače živali, pse in mačke na varno, do prihoda koga iz štaba, so rekli. V Rogačicah so se pohvalno izrazili tudi o pripravljenosti studenških lovcev, da pridejo na pomoč. (Foto: Železnik)
»Dolenjski list« v vsako družino
Varčno vsi, ne le delavci!
§e o obremenitvah gospodarstva: nove skupnosti bodo še „napihovale" porabo
teskopo odmeije.ii prostor (takšnega ima sevniška občina pač ^kupljenega v Dolenjskem listu) nam ne onemogoča, da bi lahko nh*- vse'5ino številnih tehtnih razprav na seji vseh treh zborov cmske skupščine minuli četrtek.
d ^legati spet enjjj-jt njso bili za-.	s poznimi obravnavami po-
SDk	° *anskem gospodarjenju,
k pač ne more hitreje, pravijo.
SPREJEM V KRMELJU
, v četrtek, 14. maja, so pred novo P v Krmelju sprejeli kurirčkovo or St°'. ^°*a Pripravila zelo dobro ganiziran sprejem in kulturni pro-vaJn’.v katerem so nastopili pionirji h sol v sevniški občini, na koncu Pa dali slovesno zaobljubo, da bodo e i[i Titovi poti. Ob tej priložnosti Pripravili razgovor z borci, prikaz godovine delavskega gibanja v melju in razstavo modernega orodja naše JLA.
B. D.
Zamuda, ko domala ob novem polletju govorimo šele' o lanskih rezultatih, žal ne omogoča popravljanja morebitnih napačnih usmeritev poslovanja gospodarstva. Temu naj bi bile takšne razprave tudi namenjene, drugo je lahko več ali manj zanimivo le za arhivarje.
Večje zanimanje med delegati je vseeno pritegnila analiza izvršnega sveta, kjer so skušali osvetliti rastoče obremenitve gospodarstva, kljub drugačnim resolucijskim načelom. Predsednik IS Franc Ogorevc, je povedal, da občinske samoupravne skupnosti pri dotoku denarja za 2 odstotka zaostajajo za predvideno stopnjo. Tu presežkov gotovo ne bo niti do konca leta.
Delegati so se prav razživeli, ko je bil spet govor o porajajočih se novih skupnostih v občini in navzven.
Sevniške k a*	VES£L - Na sobotni reviji pevskih zborov
Potešen ° C-ne ^ l°^e8a PD Primoža Trubaija mnogo žakljuai.	s*ev*lno občinstvo in nastopajočih šest zborov. Ob
šega zakr	Pesen^ Jug°slavija povzelo vse občinstvo. Učinkovitej-
je ban .J,	,	^cije	NNNP si ni mogoče misliti. Na sliki: v gneči
U° težk° Ploskati. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
■.Majskih'1' f^APOR -> V okviru maia Ju. eiev ' v Sevnici bodo Jazvjli J P*3	15. uri pred Merxom
^ot se ,praP°r sevniški ribiči.
^ bodn _	0 organizacijo spodobi,
[>arn Pomerili tui v ribolovu. Ni “odo ra^I-?no’ v tem ^asu ne alidi. sv°jega prapora tudi
vC^UAK.
PREDVSEM PA
~ Konec šolskega leta '■cirkusa" „°e napoveduje prihod ^jev ^oiarje. Na srečo vrtilni-
Ho
tokrat
niso spustili v sosešči-
&. lisjak lisjaku
***etni »U? m°goče nabijati nogo-. avtomat bliže.
^n?kE2»	ZBIRA	-	V
? ^inski	^ bo-tudi sevniški
**ko ^°r ^ vključil v vseslo-n,b|jeneEa JJOu ibiranja oblačil in ki imt; P^blštva. Pozivajo obča-k, sp0r *!? kaj takega pohištva, da » • ki ira J0 ?bčinskemu odboru ^čanioT s70Je prostore v zgradbi k?' Doh	v starem delu Sevni-
J^a H,,	. so tudi nerabni kosi
v °rabna rabljena oblačila ne, in tr, -ie’ Podobno tudi ne-označite ter odložite pri
-	„	Župan,	predsednika
SZDL in ZK ter načelnik za ljudsko obrambo so se lahko potrudili na Lisco na otvoritev jugoslovanskega simpozija o astronavtiki in raketnem modelarstvu, ne pa tudi mladinski sekretar. “
- „Saj bi se tam lahko še okužil s tem, kako je mogoče nepoklicno delati in pri tem žeti uspehe!"
MiVMŠKI VESTNIK
Sevniška občina že dolgo zaman opozarja na takšno ..napihovanje" porabe, saj je očitno, da npr. občinska zdravstvena skupnost ne bo delovala ceneje kot medregijska za devet občin. Ob tem še ni jasno, kaj bodo storili s tamkajšnjimi uslužbenci. Podobno bo s cestnimi skupnostmi, kjer imajo v sevniški občini odločne pripombe na sam cestni zakon. Delegacije v Jutranjki se zavzemajo, da se pri porabi vsepovsod držijo načela, da mora poraba zaostajati za rastjo v gospodarstvu. Da bi v občini tudi kaj dosegli pri politiki stabilizacije, je izvršni svet skupaj z gospodarstveniki že temeljito pretehtal 17 ukrepov. Dosledno ravnanje trjajo tudi pri drugih.
A. Ž.
hišnem vhodu v četrtek, 28. maja, ob 17. uri. Aktivisti RK bodo tačas pobirali blago.
IZGUBA LE V KOMUNALI
Kot je bilo rečeno na seji predsedstva občinske konference SZDL, je letošnje prvo četrtletje z izgubo zaključila le sevniška Komunala (Jugotanin v stečaju ne štejejo). Izguba znaša okrog milijon dinarjev.
SZDL IN ZK O KMETIJSTVU
V torek, 26. maja, bo v dvorani sevniškega gasilskega doma skupna seja občinske konference SZDL in ZK o kmetijstvu v občini. Pripravljeno gradivo delovne skupine Alojza Florjančiča, Borisa Kozamernika. Lada Močivnika, Mire Možic, Alojza Ruparja in inž. Srečka Žvegliča strnjeno osvetljuje razmere zasebnega in družbenega kmetijstva v občini. Zanimivih je kar 43 priloženih sklepov o teh vprašanjih, ki jih je že 4. marca' 1976 sprejela občinska konferenca SZDL na takratni problemski konferenci.
ODGOVOR POKRIL NOV PRAH
Sele na seji skupščine so delegati dobili p roke nekaj odgovorov na delegatska vprašanja, med njimi tudi iz Jugotanina. Večina z odgovorom ni bila zadovoljna Kako bi tudi bila! V odgovoru spet mrgoli „objek-tivrtih okoliščin o tem, kako bi, če bi.. .” Taisto jutro, ko je prišel ta odgovor, pa je bil dobršen del Šmarja in blokovskega Naselja heroja Maroka pod rdečkastim prahom, ponoči pa je bil marsikdo ob zasluženi sen, ko so se oglašale salve sikajoče pare. Kaj uhaja, lahko vidi vsakdo, brez posebnih komisij, o katerih je bil tudi govor.
ZA DAN MLADOSTI DERSTVENŠEK
Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je pripravil ob dnevu mladosti hitropotezni turnir, na katerem je med 10 udeleženci zmagal Der-stvenšek z 8 točkami, sledijo: Šorli in J. Blas 6,5, Mavrer in Povše 5,5,
I,d	J.	BLAS
V STRELJANJU MIRTELJ
Na strelskem tekmovanju SD Kopitarne iz Sevnice je zmagal Mirtelj, ki si je s Polutnikom delil prvo mesto z 52 krogi. Tretji je bil Mejak s 45 krogi.
J. B
Zmeda na začetku del pri Trebnjem §
Popravilo dotrajanih nadvozov bo trajalo 10 dni — Ta čas bo treba voziti okoli
Od dograditve magistalne ceste Ljubljana - Zagreb je minilo že več kot dvajset let, zato ni čudno, da teijajo posamezni odseki temeljito popravilo. In kdor se hoče v teh dneh po običajnih poteh voziti v Trebnje bo presenečen opazil, da sta nadvoz nad cesto in most čez Temenico v popravilu, torej za promet ta čas neuporabna.
Kot je povedal delovodja Vinko Tušek, ki vodi ekipo Slovenije ceste - TOZD Visoke gradnje iz Ljubljane, bodo dela končana v približno desetih dneh, pogoj pa je, da vreme ne bi preveč nagajalo. Ker so z deli začeli 13. maja zjutraj, naj bi bila končana okoli 23. maja.
Seveda bodo morali delavci delati od 6. do 18. ure zvečer. Obnova obeh objektov pa bo veljala milijon dinarjev.
Žal je treba k temu dodati tudi nekaj grenkih kapljic. Ob-
MLADINCI SO DELALI V ŽUŽEMBERKU
V okviru priprav na delo občinske mladinske delovne brigade so pretekli teden v Trebnjem zbrali mlade za delo v naselju brigadirjev v Žužemberku. Akcija, na kateri so urejali bivalne prostore za mladinsko delovno akcijo Suha krajina 81, je bila preteklo soboto, in kot pravijo, bo dobra vaja za delo na Brkinih.
Mirna: taborniki spet delujejo
Mirenski taborniki bodo posvečali pozornost pridobivanju veščin — Potrebovali bodo denar za svojo dejavnost
Pred dnevi so na Mirni ustanovili taborniški odred, ki ima sedaj 66 članov; od tega 31 medvedkov in čebelic (mlajši od 11 let), 22 tabornikov (mlajši od 18 let) in 13 klubovcev (starejši od 18 let). Za dejavnost v letošnjem letu, ki bo usmerjena predvsem v nabavo opreme in izobraževanje članov, bodo potrebovali 100 tisoč dinarjev. Nekaj ga bodo s članarino in delovnimi akcijami zbrali sami, ostalo pa pričakujejo od občinske izobraževalne in kulturne skupnosti.
S pripravami na ustanovitev so pričeli oktobra lani, ko so mirenski taborniki, ki so pred leti delovali v okviru Taborniškega odreda Trebnje pričeli oživljati taborniško dejavnost. Tako so že pred ustanovitvijo obdelali taborniške zakone, taborniški kraj, kaj je domovina, kako čuvamo naravo, prvo pomoč, higieno, najpomembnejše potne znake itd. Pripravili pa so tudi nekaj krajših pohodov s pomočjo potnih znakov in sodelovali pri obrambnem dnevu osnovne šole Mirna.
Program, ki so ga sprejeli na ustanovnem zboru, je usmerjen predvsem v pridobivanje taborniških veščin in udeležbo na raznih prireditvah in tekmovanjih. Še ta mesec bodo imeli tekmovanje v signalizaciji, orientaciji in topografiji. Temu sledijo priprave za taborjenje na morju in akcija Taborniški zbor Naš pozdrav Titu. V bogatem programu dela je med drugim v juliju predvideno taborjenje ob morju v Pavičinih pri Pulju, tečaj za vodnike in udeležba pri odkritju spominskega obeležja borcem Mokronoške čete v Blatnem klancu. Sodelovali bodo pri čiščenju in urejanju spomenikov NOB in kvizu: Zapadnodolenjski odred, partizanska literatura in glasba. Na zboru so poleg organov odreda izvolili za starešino Janeza Kramerja, za načelnika odreda pa Emila Tomana.
JANEZ PLATIŠE
vozi preko Novega mesta ali preko Velikega Gabra so vsekakor predolgi in je vprašanje, če ni bilo mogoče najti kakšne druge možnosti. Prav tako se zdi, da ni v redu postavljena signalizacija, saj se sicer ne bi zgodilo, da so prvi dan vozniki
zbegano vozili okoli nadvoza In vsi nesrečni spraševali, kje bi lahko prišli v Trebnje. Resnici na ljubo je treba še dodati, da so na gradbenem oddelku trebanjske občine vedeli, da se pripravlja popravilo omenjt ih objektov, žal pa niso ve :li, datuma. Tako se zdi, da je t ilo v tem primeru spet neko) ko ohlapno izvedeno obveščanj o omenjenih delih, kar je bil !o-daten prispevek k začetni z: le-di, do katere je prišlo prvi c n.
NA ZAČETKU DEL JE BILA ZMEDA — Pa ne pri delavcih Slovenija cest, ampak pri voznikih, ki niso in niso opazili opozorilnih tabel, daje treba v Trebnje po daljši obvozni poti. Zato se jih je prvega dne ob začetku del pred delavci nabrala kar dobra desetina. No, kasneje so se sprijaznili z resnico in se okoli,.zadnje plati” odpravili v „žep,” to je Trebnje.
GASILCI SO SE IZKAZALI - Na nedavni vaji na Mimi so se še posebno dobro odrezali gasilci iz sestava enot civilne zaščite KPD Dob, ki so v najkrajšem možnem času s sodobnimi sredstvi pogasili požar, ki gaje povzročil letalski napad. (Foto: Janez Platiše)
STEKLINA SE BLIŽA DOLENJSKI
V okviru boja proti steklini, ki se naglo bliža tudi Dolenjski, so v Trebnjem nedavno pripravili predavanje o tej bolezni. Vendar tp ni edina akcija, ki so se je v zadnjem času lotili v zvezi s tem. Lovska društva so namreč dobila navodila, da poostre nadzor nad živalmi, še posebej pa nad tistimi, ki se čudno obnašajo. Prav tako bodo povečali odstrel lisic, ki so med najbolj pogostimi pre-našalkami te bolezni.
MILIČNIKI ŠE NISO DOBILI POSTAJE
Lani je bilo obljubljeno, da bodo trebanjski miličniki za dan varnosti, ki ga praznujem® 13. maja, dobili novo postajo. Kot že tolikokrat doslej, tudi to pot trebanjski Tregrad ni izpolnil obljub, trebanjski miličniki pa se bodo morali še nekaj časa stiskati v tesnih in neprimernih prostorih.
IZ KRAJA V KRAJ
NO, VELESLALOMA NAM PA RES ni treba voziti, govore Mirenča-ni, ko uživajo v vožnji po cesti, ki so jo minule dni popravljali trebanjski cestarji. Dela pa še niso končana, saj cestarji ne polagajo samo asfaltnih krp, ampak na nekaterih predelih cesto tudi širijo. Seveda se bodo zdaj popotniki lažje srečevali. Morda pa cestarji mislijo tudi že na vinsko cesto.
DOM DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ je v resnici hudo dotrajan. Peči ne vlečejo dobro in so prostori včasih zaradi tega tudi nekoliko zakajeni, pa tudi druge pritikline niso kdove kako dobre. Vendar mnogi tega niso verjeli, dokler niso videli na zunaj tudi hudo obrabljene strehe. No, popravila strehe so se zdaj lotili krovci in kleparji, ki bodo poskrbeli, da bodo trebanjski politični funkcionarji vsaj .na suhem.
..VOZNIKI SE PA RES HITRO ZNAJDEJO!" bi lahko rekel človek,
ko bi videl, da so že našli svoj poseben obvoz, s katerim se izogibajo ozkemu grlu, ki je nastalo zaradi popravil mostov pri Trebnjem. Vozijo se namreč mimo Trelesa, kjer so si čez travnik utrli pot, s pomočjo katere si prihranijo kar precej kilometrov, pa tudi dragocenega bencina. Kako pa je to s stališča varnosti cestnega prometa, za zdaj še ni videti. Vsaj nesreče ni bilo doslej na tem mestu nobene.
kar precej Članic ekip
PRVE POMOCl, ki so sodelovale v miresnki akciji NNNP, se je spotikalo po travnikih in ob kamnih. Kot so povedali dobro obveščeni opazovalci, so bile skoraj vse lepo nališpa-ne in ,,zrihtane“ ter obute v čevlje z visokimi petami. Da so se tako opravile, pa je bil vzrok v tem, da so v akciji NNNP na Mirni posneli barvni film. Jasno je, da so hotele biti omenjene tovarišice na filmskem traku čim lepše.
TREBANJSKE NOVICE
ČAS ZA POPRAVILA JE NAPOČIL
Sem in tja lepo vreme pa
Poslovanje trebanjskega gospodarstva v prvih treh mesecih letošnjega leta kljub stabilizacijski vihri ni kdove kako uspešno. Res je, da je prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lani narastel za 35,1 odstotka, kar pa je ob 37-odstotnem porastu porabljenih sredstev premalo za večje navduševanje nad rezultati gospodarstva.
Ko so nam povedali na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo trebanjske občine, kjer so zbrali prve rezultate o gospodarnjenju, vsem delovnim kolektivom ne gre tako slabo. Med najbolj uspešnimi, ki so tudi prispevali, da je dohodek v celoti narastel za 16 odstotkov, so Donit, Elma, No: voles, Labod, Dana, GOP Mirna, Tregrad in Hrast, med tistimi, ki so največ prispevali, daje narastel prihodek v tujini, pa sta še Dana in Kolinska. In če so podatki razveseljivi za omenjene kolektive, je treba povedati, da ni tako v primeru Iskre iz Mokronoga in IMV z Mirne, kjer je prišlo celo do izgub.
Samo mirenski IMV je že lani izkazala za 12 milijonov izgub. Med razveseljive vesti je šteti tudi podatek, da je-v primerjavi z enakim obdobjem lani letos precej manjša izguba v IGK, kjer znaša za prvo trimesečje
samo nekaj čez 3 milijone.
Ob tako majhnem dohodku, kar je seveda posledica čez mero porabljenih sredstev in drugih dejavnikov, je zelo malo narastel čisti dohodek. Dohodek so načenjale velike obveznosti za skupno in splošno porabo, kjer je porast znašal kar 40 odst. In kar je najmanj razveseljivo, je .to, da so se precej zmanjšala sredstva za poslovne sklade in s tem akumulacijo in življenjske sposobnosti godPodarstva. čeprav tokovi
proizvodnja — poraba še niso pretrgani, pa je tudi res, da ob tako nizki rasti dohodka ter ob tako visokem porastu cen na drobno (48 odst.) in življenjskih stroškov (45 odst.), ob nizkih sredstvih za akumulacijo in poslovne sklade n- mogoče kmalu pričakovati s tega področja bolj veselih vesti. Še manj seveda, če se bodo vsi izgovarjali na objektivne vzro-
ke, kot so rast cen za materiale in energijo.
Podrobnejša ocena o rezultatih trebanjskega gospodarstva pa bo znana konec tega meseca, ko bo analizo gospodarjenja v trebanjski občini opravil tamkajšnji izvršni svet.
J. SIMČIČ
ZA DAN MLADOSTI NA KREMENJEK
Vrsto prireditev, ki so jih v trebanjski občini pripravili v počastitev meseca mladosti, bodo zaključili 25. maja na Kremenjku. Proslava v tem znanem partizanskem kraju se bo začela ob 15.30, udeležence pa bodo tja vozili posebni avtobusi. Po proslavi, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki II. grupe odredov, bodo sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, teritorialno obrambo in v vrste Rdečega križa. Na prireditvi bodo podelili tudi pokal najboljšim udeležencem športnih tekmovanj.
Še bo potrebna pomoč krajanov
V razmislek ob mesecu mladosti
V trebanjski občini se vedno znova kaže, da mladina po krajevnih skupnostih nima pogojev za delo - O tem so govorili tudi ob obisku ZSMS
Krompirja letos ne bo nič manj
Tone Sever je posadil malo manj kot dva hektarja semenskega krompirja — Več silažne koruze, da bo dovolj krme
Središče delovanja v mladinski organizaciji je in mora biti osnovna organizacija v tozdu ali v krajevni skupnosti. Prav zato v trebanjski občini največ pozornosti posvečajo temu delu, katerega so ob nedavnem obisku Milana Jazbeca, predstavnika predsedstva republiške konference ZSMS, Branke Bukovec, predsednice medobčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko, in Jožeta Stegneta ponovno preverili.
Seveda so namenili obisk osnovni organizaciji, ki je v zadnjem času pokazala največ svežine pri delu, največ novih prijemov in imela s tem tudi največ uspehov. Tako so na razgovoru v Donitu spoznali, na kakšen način dela osnovna organizacija, kako posluje njihov TOZD, pa tudi kakšen bo njihov razvoj v prihodnosti. Kot je bilo videti iz razgovora z mladinci iz Donita, ti nimajo pretiranih problemov, zato pa se z njimi srečujejo v drugih okoljih. Spet je namreč prišlo na dan, da v mnogih krajevnih skupnostih mladinci nimajo najosnovnejših pogojev za delova-
nje osnovne organizacije, da nimajo prostora, da ne najdejo razumevanja pri krajevni skupnosti in pod. Na sestanku, ki so se ga udeležili omenjeni predstavniki, pa so govorili tudi o delovanju različnih komisij in področnih konferenc' katerih delo je v zadnjem času kar zaživelo.
Ob koncu sestanka, na katerem so pregledali delo v preteklem obdobju ter načrte za prihodnost, so sprejeli tudi odločitev, da bo treba v prihodnosti več moči posvečati delovanju, manj pa različnim sestankom in besedovanju, ki v zadnji posledici ne prinese rezultatov. Hkrati s tem se bo treba bolj
kot doslej vključevati v delo na terenu, kjer mladina v resnici nima zmeraj pogojev za delo. Vse to pa lahko služi v mesecu mladosti tudi kot razmislek dejavnikom po krajevnih skupnostih, ki za mladino ne narede zmeraj vsega, kar bi lahko, j g
KAJ BODO OBRAVNAVALI V SKUPŠČINI?
Poleg vrste poročil o delu inšpekcij, organa za postopek o prekrških, delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih se bodo delegati vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine xv torek na seji lahko seznanili tudi z delom delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ. Na posebnem zasedanju zbora združenega dela pa bodo obravnavali še enkrat zaključne račune organizacij združenega dela v lanskem letu.
NE BOJE SE PRIHODNOSTI — Čeprav se obrat ,Milan Majcen” v Šentrupertu na začetku svoje dejavnosti srečuje tudi s težavami, ker so poskusno proizvodnjo začeli kasneje, kot je bilo dogovorjeno, pa s pomanjkanjem kadrov, zlasti livarjev, pa menijo, da bodo premagali vse težave. V kratkem bodo v Agrostrojevem obratu dobili delo še novi delavci, kar tamkajšnji prebivalci že težko čakajo. Tovarnico so si namreč želeli prav zato, ker jim omogoča delo v domačem kraju.
So vsega krive samo cene ?
Trebanjsko gospodarstvo je končalo prvo trimesečje različno: eni kolektivi zmanjšujejo izgubo, drugi pa so zabredli vanjo - Izvoz narašča v „Dani" in Kolinski
Pred dvema letoma so krajani krajevne skupnosti Mirna na referendumu sprejeli odločitev, da bodo začeli zbirati denar za popravilo in asfaltiranje cest.. Zraven tega so nameravali urediti še javno razsvetljavo in zelenice in opraviti več manjšh del. Žal pa bo za izvršitev teh in podobnih nalog zmanjkalo denarja.
Tone
krompirja na drobno. Ob tem smo najbolj trpeli kmetje, saj nismo dobili povrnjenih proizvodnih stroškov. Res pa je, da bodo z doplačili to nekoliko omilili. Prav gotovo pa tudi doplačila niso mogla vplivati na to, da se dogovori o odkupljenih količinah -krompirja ne bi bistveno zmanjšali," pravi Sever.
Sam ni bistveno zmanjšal površin, na katerih sadi krompir, saj se nihanja cen pri semenskem krompirju le ne poznajo toliko. No, kljub temu bo več truda vložil v sajenje silažne koruze, s katero bi pokrival potrebe po krmi za svojo živino, ki je ima v hlevu 20 glav. Sicer pa Sever tisti deževni dan skoraj ni vedel, katerega dela naj hi se lotil. V slabem vremenu je namreč na izbiro še več del kot v lepem. Treba je popravljati dotrajano orodje, skočiti kam po rezervne dele, ki jih pogosto v domači občini ni dobiti, čeprav je ta bogata s trgovinami z železnino. To pa je tudi edina pripomba čez delo kmetijske zadruge, ki sicer prav dobro skrbi za trebanjske kmete. Po Severjevem mnenju več niti ni mogoče doseči, saj so tudi zadruge omejene s slabostmi našega kmetijstva.
J.S.
Da bi lahko izvajali dela, so odgovorni dejavniki na Mirni nabavili kredite pri Beograjski banki, nekaj denarja so dobili pri SKIS, nekaj pri Republiški skupnosti za ceste, precej pa so ga zbrali z dodatnimi prispevki občanov.
Žal so denar zbrali nekoliko pozno in začeli tudi z deli pozneje. Tako so naleteli
na podražitve, pri nekaterih delih. pa je bil razširjen še obseg del. Tako so dela na odseku med Gomilo in Brezovico stala skoraj še enkrat več, saj je bilo treba cesto razširiti nad dogovorjenimi izmerami, prav tako pa je bil obseg del razširjen med vasjo in Gomilo.
Največja razlika med načrti* in resnično izvedbo pa je nasta-
la pri odseku Zabrdje — Grič, saj je bila cesta med Zabrdjem in vasjo Grič asfaltirana dodatno, kar je seveda terjalo več denarja, tudi iz prispevka krajanov. Skratka: podražitve in razširjen obseg del so terjali za milijon tristo tisoč dinarjev večja sredstva. Najbolj se pri pomanjkanju denarja pozna, da svojega deleža ni prispevala SKIS, ki bi morala dati v skladu z dogovori skoraj 3 milijone dinarjev. Prav tako bi morala komunalna skupnost prispevati denar za dodatna dela pri gradnji odvodnjavanja med Zabrdjem in Seli ter za dotrajan most pri Gomili. Omenjena dela so veljala milijon dinarjev, kar se pri končnem primanjkljaju tudi pozna.
Čeprav je bilo v minulem obdobju v mirenski krajevni skupnosti veliko narejenega in so krajani z opravljenimi deli zadovoljni, je omenjeno pomanjkanje denarja povzročilo odgovornim precej glavobola. Vendar to še ne pomeni, da vsa dela, ki so sijih zadali v programu, ne bi bila opravljena. Le njihova izvedba se bo malo zavlekla, prav tako pa bo potrebna še dodatna pomoč krajanov.
J.S.
zime utrujena streha sta bila veijetno povod, da so se tile prebivalci Račjega sela lotili popravila strehe. In reči je treba, da so morali hiteti, saj jih je tega maja lahko vsak trenutek poškropil pravi aprilski dež.
r	-
Purančki s Pristavice
Trnovškovi s Pristavice bodo na leto zredili po 24.000 puranov — Za gradnjo hleva dobil ugodne kredite
Program dela iz denarja samoprispevka v krajevni skupnosti Mirna je v glavnem opravljen — Za nekatera dela je zmanjkalo denarja, ker je prišlo do podražitev
Kmet Tone Sever s Pristavice že dolga leta sodeluje v zadružnih odborih, za to svoje delo pa je dobil tudi že več priznanj in odlikovanj, med njimi medaljo dela, plaketo občine Trebnje in priznanje zadružne Zveze Slovenije. Zato je njegovo mnenje, kar se tiče razmer, v katerih dela dandanašnji kmet, tem bolj vredno upoštevanja, še posebno če vemo, da je tudi zelo znan pridelovalec semenskega krompirja. In prav o krompirju ,je tekla beseda z njim.
„Lani so analitiki napačno ocenili, kolikšna bo količina pridelkov, zato je bila postavljena prenizka cena. Jasno je, da je to povzročilo na trgu pravo zmedo, saj je bila cena za nakup krompirja v velikih količinah postavljena prenizko, kasneje pa zrastla do astronomskih višin za nakup
PIŠČANCI SE REDE - Pri Trnovškovih na Pristavici imajo zdaj v velikem hlevu šele prvo ,,rundo” piščancev, kasneje pa jih bodo zamenjali mladi purančki, ki se bodo pri njih redili 4 mesece. Tako bodo pri Trnovškovih na leto zredili do 18.000 puranov, težkih od 6 do 10 kilogramov. Seveda pa upajo, da bo kakšen ostal tudi za domačo uporabo, saj je puranje meso v zadnjem času vse bolj cenjeno.
Večkratne mesne krize, ki so se kazale predvsem v pomanjka'-nju govedine in svinine, so priti-rale potrošnike, da so začeli kupovati več perutnine. Zato ni čudno, da si kmetijske organizacije prizadevajo, da bi vzredile čim več perjadi. Mednje šteje tudi trebanjska Kmetijska zadruga, ki v- kooperaciji s Perutnino iz Zaloga v trebanjski občini organizira tako imenovane male farme.
Med kmeti, ki so se ogreli za gojenje perjadi, je tudi Jože Trnovšek s Pristavice. Kot je povedal, je začel misliti na perutnino že prej, lani spomladi pa se je odločil za kurjo farmo. V enem letu je na njegovem dvorišču zrasel hlev, velik 40 krat 13 metrov, kjer bo lahko v dveh etažah redil 16.000 piščancev ali pa 6000 puranov. Hlev naj bi po predračunu veljal 2,5 milijona dinarjev, zraven pa je potrebna še oprema, ki bi veljala 920.000 dinarjev.
Seveda bi Trnovšek zelo težko sam zgradil hlev, saj je dobil „le" 750.000 dinarjev posojila, ki mu ga je priskrbela trebanjska Kmetijska zadruga. .
Ker pa so mu pri gradnji pomagali sovaščani in prijatelji, je lahko zgradil hlev ceneje, kot bi ga sicer.
,,Kreditni pogoji so ugodni,“■ pravi Trnovšek, „saj moram kre-. dit vrniti v sedmih letih, le da mi prvi dve leti še ni treba začeti
plačevati. Tako upamo, če bomo le imeli srečo, da bomo lahko dobro vozili z našo kurjo farmo." Tveganje sicer ni kdove koliko, saj nad zdravjem piščancev in puranov nenehno bedi veterinarska služba iz Zaloga.
Koliko mu bo reja purančkov prinašala, Trnovšek, ki bo skupaj
Jože Trnovšek
z ženo skrbel zanje, še ne ve. Res pa je, da se še ni mogel odločiti, ali naj pusti tudi ostalo pridelovanje. Še naprej bo namreč obdeloval 6 hektarov lastne zemlje in 5 hektarov najemne-, le malo manj krompirja bo prideloval.
Skratka, tudi reja piščancev še ni tako gotova, da bi se lahko kmet ukvarjal samo z njo, čeprav se veterinar Tone Svetlin, kije prišel cepit piščance, s tem mnenjem ni strinjal.
TREBANJSKE NOVICE
24. V.
nedelja
8.30 POROČILA 8.35 ŽIVŽAV
9 25 TA I F
10.00 TV KAŽIPOT
10.30 NARODNA GLASBA
11.00 KMETIJSKA ODDAJA
12.00 POROČILA
14.25 SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU, prenos 1. vožnje iz Tržiča 15.20 VIS Dokumentarna oddaja bo predstavila otok, ki je med zadnjo vojno dal 1.032 borcev, od katerih jih je padlo 222, zgodovinsko še znameni-
tejši pa je Vis kot sedež Vrhovnega štaba NOV in NKOJ (od junija do oktobra 1944). Danes je otočanom vir za preživljanje vinogradništvo in sadjarstvo, manj pa ribolov in turizem.
15.50 PRISLUHNIMO TlSlNI, oddaja za slušno prizadete
16.35 POROČILA
16.40 SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU, prenos 2. teka iz Tržiča
17.30 Športna poročila
17.35 AKCIJA STADION, jugoslovanski film
Zgodba o tem, kako so skojevci 1941 razbili zagrebški shod fašistične mladine, je 1977 posnel Dušan Vukotič, glavne vloge pa igrajo Igor Gale, Franjo Majetič in Zvonimir Črnko.
19.05 RISANKA
19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 KO POMLAD ZAMUJA
20.55 KAKO JE V NASI DOMOVINI BITI MLAD, dokumentarna oddaja
21.25 V ZNAMENJU 21.50 ŠPORTNI PREGLED
14.55 Evropsko prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Rima) - 16.25 Željezničar: Velež (prenos nogometne tekme) - 18.30 Glasbena medigra - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu - 21.00 Včeraj, danes, utri - 21.10 Odrske luči - 22.00 oslava dneva mladosti v Frankfurtu
F*'
Pri
25. V.
ponedeljek
1
9.20 in 10.00 TV V ŠOLI
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 MALI GODCI V GLASBENI
DEŽELI •
17.45 HRČEK in OKUS PO MEDU, jugoslovanska kratka filma 18.10 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V ELEKTROGOSPODARSTVU
Slovenija premore nad 60 hidroelektrarn, več termoelektrarn, nad deset tisoč kilometrov visoko in nizkonapetostnega omrežja, več tisoč transformatorskih postaj ipd. Za delo s temi napravami in njihovo vzdrževanje je potrebno veliko število delavcev najrazličnejših poklicev. O slednjih bo govorila zadnja iz niza izobraževalnih oddaj o poklicih. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME
19.55 DAN MLADOSTI, prenos slo-
vesnosti iz Beograda
21.00 KULTURNE DIAGONALE
22.00 V ZNAMENJU
17.lt) Dnevnik v madžarščini -
17.30 Dnevnik - 17.45 Gledališče strička Brane - 18.00 Enci menci -18.15 K Titu (zgodovina Štafete mladosti) — 18.45 Telešport —
19.30 Dnevnik - 19.55 Dan mladosti - 21.00 Zagrebška panorama -21.25 Spomini na Tita (dokumentarni film) - 21.45 Obljubljena dežela
26. V.
torek
1
9.00 in 10.00 TV V ŠOLI
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	KAPITAN KUK
17.40	JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: TRACKI KONJENIKI
18.00 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVONEC
Zagrebški televizijci so pripravili vrsto oddaj, v katerih bodo dekleta
in fantje, stari blizu 15 let, odkrito govorili o tem, kako izrabljajo prosti
cas.
18.30 OBZORNIK
18.40	MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
18.55 KNJIGA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	PO SLEDEH ODLOČITVE: NOVE OBČINE V MARIBORU, aktualna oddaja
20.55 E. Zola: VZPON ROUGONO-VIH
21.50	V ZNAMENJU
22.05	JUGOSLAVIJA: BOLGARIJA, posnetek 2. polčasa košarkarske tekme
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Književni klub - 18.45 Glasbena medigra - 18.55 Jugoslavija: Italija (prenos košarkarske tekme) - 20.40 Velikani jazza in Dionne Warwick - 21.25 Zagrebška panorama - 21.45 Igre brez meja (posnetek iz Lignana)
27. V.
sreda
9.20 in 10.00 TV V ŠOLI 17.30 POROČILA 17.35 F. Forstnerič: JABOLKO 17.50 UMETNOST V REVOLUCIJI Na sporedu bo prva od dveh oddaj angleških televizijcev, ki so na filmski trak prenesli bogastvo londonske razstave ruske porevolucij-ske umetnosti.
18.15 OKROGLI SVET 18.25 OBZORNIK
18.35 GLASBENA MLADINA SLOVENIJE JE STARA 12 LET 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: CNEZDO NA VETRU
Sovjetski film z gornjim naslovom je lani posnel Olev Neuland, gre pa za pripoved o usodi estonske kmetije po zmagi sovjetske oblasti nad preživelimi odnosi. Film je lani dobil prvo nagrado za debitantski film v Karlovih Varih,'igrajo pa Rudolf Allabert, Nelli Taar, Evald Aavik, Tynu Kark in drugi.
21.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VE-
LIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.40 V ZNAMENJU 21.55 LIVERPOOL: REAL, posnetek nogometne tekme
16.40 Jugoslavija: Poljska (prenos (košarkarske tekme) - 18.00 Glasbena medigra - 18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Amaterski studio - 19.10 Liverpool: Real (prenos nogometne tekme) - 21.15 Balkansko prvenstvo v odbojki za ženske (reportaža iz Raven na Koroškem)
28. V.
četrtek*
9.00	in 10.00 TV V ŠOLI
15.05	TV V ŠOLI, ponovitev
16.20	POROČILA
16.25	BUDUCNOST:	ZAGREB,
prenos nogometne tekme
18.15	MOZAIK KRATKEGA F1L-
Št.. 21 (16.5SJ 21. maju 1981
MA:	TIFUSARJI, jugoslovanski
film
18.30 OBZORNIK
18.40	NAFTASI, dokumentarna oddaja
19.10	RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	BOBU BOB, aktualna oddaja
21.35	V ZNAMENJU
21.50	ŠPANSKE OPERNE ZVEZDE: PLA£IDQ DOMINGO j .
4 .4 -i’ * A JtU * t v. .# J>* 4 j/-V
ekonomičen ? praktičen ? in eno in drugo
Znani španski operni umetnik se
t>o pi---a v ii	z odlomki jz oper
Othello, Glumači, El Cid in Cavalle-ria Rusticana
15.55	Jugoslavija: Bolgarija (prenos odbojkarske tekme iz Novega mesta) - 19.00 Glasbena medigra —
19.30	Dnevnik - 20.00 Kino oko -
-23.00 24 ur .
• w -JIM
- \ s
STRI JR mOTORniH VOZIL
novo mESTO
(TELEVIZIJSKI SPORED]
22.	V.
petek 1
8.45	TV V ŠOLI: Koledar, TV vrtec, Ruščina, Marin Getaldič
10.00	TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
14.55	TV V ŠOLI, ponovitev
17.15	POROČILA
17.20	DRUŽINA SMOLA
17 45 JUGO ROCK:	ŠARLO
AKROBATA
18.15	OBZORNIK
18.25 SPOMINSKI PARK V KRAGUJEVCU
Muzej sredi kragujevškega parka, v katerem so nemški vojaki 1941 postrelili blizu 7.000 ljudi, hrani veliko dokumentarnega gradiva o tem pošastnem dogodku. V oddaji bosta sodelovala tudi Kragujevčana, ki sta preživela streljanje.
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE
21.00 T. Mann: BUDENBROOKO-VI
22.00 V ZNAMENJU
22.15	LEPOTICA DNEVA, francoski film
17.30	Test - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Žepni kabaret - 19.30 Dnevnik -
20.00	Beograjska pomlad - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Teve-teka - 21.55 Svet, v katerem živimo
23.	V.
sobota 1
8.00	POROČILA
8.05	VRTEC NA OBISKU: Z BARKO PO PIRANSKEM ZALIVU
8.25	KAPITAN KUK
8.35	Z BESEDO IN SLIKO
8.50 TFHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
9.20	PISANI SVET: RAD BI, DA BI ME IMELI RADI
9.50 JEZIK V JAVNI RABI: UPORABA STROKOVNIH IZRAZOV V NESTROKOVNIH BESEDILIH
Slovenščina, kakršno dandanes srečujemo v sredstvih javnega obveščanja, je prenatrpana s strokovnimi izrazi. Slavisti pravijo, da ni pravega
izgovora, ki bi lahko opravilil tako zamotano in celo nerazumljivo izražanje.
10.00 DRUGAČNA AMERIKA, dokumentarna oddaja
10.55 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
11.45	in 17.25 POROČILA
17.30 V VRTINCU SPREMINJANJA, japonsko-ameriški risani film
18.50	NAŠ KRAJ
19.05	ZLATA PTICA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ZLATA ROŽA MON-fREUXA 81: BARIŠNIKOV NA BRODWAYJU
20.55 CIRKUS
21.25	CRNI NAREDNIK, ameriški film
Dogajanje je postavljeno v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so
na Divjem zahodu pripravili vojaški sodni proces zoper črnca, obtoženega dvojnega umora in posilstva belega dekleta. Film je 1960 zrežiral John Ford, v glavnih vlogah pa nastopajo Jeffrey Hunter, Woody Strode in Constance Tovvers.
23.10	POROČILA
23.15	TV KAŽIPOT
14.55	"Evropsko prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Rima) - 18.30 Pihalni orkester Idrija - 19.00 Na svoj način — 19.30 Dnevnik —
20.00	Dokumentarna oddaja -
20.45	Poročila - 21.05 Feljton: Tito in glasba - 21.35 Športna sobota - 21.55 Koncert violinista Leonida Kogana
praktična rešitev: RENAULT 4 mali velikan
Glavna značilnost MALEGA VELIKANA — praktičnost ali ekonomičnost? ZAKAJ PRAKTIČNOST? V velikem prostoru so udobno nameščeni potniki, a s pomikanjem zadnjih sedežev postane potniško vozilo „furgonet". Peta vrata odpirajo prtljažni prostor vse do poda, kar olajšuje natovarjanje težkih in
velikih predmetov. ZAKAJ EKONOMIČNOST?* Potrebno je varčevati .. .iščejo se novi energet-viri... toda dokler se ne bo našla nova rešitev, je Renault 4 ekonomična rešitev. Njegova ekonomičnost je v kvalitetni izdelavi, minimalnih stroških vzdrževanja in v sodobni antikorozivni zaščiti s postopkom kataforeze.
f ‘I Již/if ‘
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO,SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING (DPB)
TEDENSKk.
!<
Četrtek, 21. maja Dan let. JLA Petek, 22. maja Milan Sobota, 23. maja - Željko Nedelja, 24. maja - Suzana Ponedeljek, 25. maja Dan mladosti
Torek, 26. maja Zdenko Sreda, 27. maja - Janez Četrtek, 28. maja - Avguštin
LUNINE MENE
26. maja ob 22.00 - zadnji krajec
BREŽICE: 22..in 23. 5. ameriški barvni film Visoka tarča. 24. in 25. 5. zahodnonemški barvni film Zlati fantje in sladko dekle. 26. in 27. 5. italijanski barvni film Deklica v modrem.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM delavca za zidarska dela. Anton Hrovat, K Roku 3, Novo mesto.
V DELOVNO RAZMERJE sprejmem strojnika za delo na terenu. Informacije na telefon 23—382, Novo mesto.
IŠČEM delavca-kleparja, izučenega ali za priučitev. Milan Muhič, Dolenjske Toplice 92.
KV ali priučenega mizarja za montažo stavbnega pohištva takoj zaposlim. Ponudbe pod šifro: »VESTEN-POŠTEN! “
STANOVANJA
STANOVANJE v Šentjerneju oddam. Naslov v upravi lista (2129/81)
St)BO oddam dvema fantoma ali dekletoma. Katič, Kajuhova, Kršk$>-nad šolo.
V NAJEM vzamem sobo s kopalnico. Naslov v upravi	lista
(2133/81).
ODDAM SOBO v Krškem dekletu. Naslov v upravi lista .(2134/81).
Motorna vozila
126 P, letnik 1978, in DIANO 6 LC, letnik 1979, ugodno prodam. Darko Kos, Arnovo selo 46, Artiče pri Brežicah.
R 4, letnik 1978, 28.000 km, registriran do marca 1982, ugodno prodam. Informacije na telefon
22-791 od 19. — 21. ure vsak dan.
FIAT 750, jetnik 1977, prodam. Franc Jordan, Dobrava 3 pri Kostanjevici.
126 P, letnik 1980, prodam za 8,5 M. Informacije na telefon (068)
71-035/17. Stanko, 4. julija 60/IV, Krško.
DOBRO OHRANJENO LADO ČARA VAN	1200, letnik 1977,
ugodno prodam. Križan, Podzemelj 7, 68332 Gradac v Beli Krajini.
BRESTANICA: 23. in 24. 5. angleški film Noč orlov.
ČRNOMELJ: 22. in 23. 5. jugoslovanski •film Avanture Borivoja Šurdiloviča. 24. in 26. 5. italijanski film Kletka norosti, 24. in 25. 5. film Presajanje moškosti. 28. 5. italijanski film Hotel Klanjford.
KOSTANJEVICA: 23. 5. ameriški film Razbijač na prostosti. 24. 5. japonski film Dokaz. 27. 5. ameriški film Kitajski sindrom.
NOVO MESTO KINO KRKA:
21. 5. angleški barvni film Digby -največji pes na svetu. Od 22. do 24. 5. ameriši barvni film Eden proti
'vsem. 25. 5. domači film Trenutek. 26. in 27. 5. francoski barvni film Vsi gremo na smučanje. 28. 5. balet. NOVO MESTO KINO J-LA: Od
22. do 24. 5. ameriški film Manhattan. Od 25. do 27. 5. angleški vojni film Od pekla do zmage.
SEVNICA: 22. 5. italijanski film Rock and roli. 23. in 24. 5. ameriški film Pokol v vesolju.
ZASTAVO 750 special, letnik 1977, prodam. Informacije na telefon
23-241 v četrtek, ponedeljek in torek od 17. do 18. ure.
NOVEGA GOLFA prodam. Tel.
24-573.
ZASTAVO 750, letnik 1972, karoserija obnovljena, motor generalno, prodam. Janez Turk, Dol. Kamence 65, tel. 23-020.
R 4, letnik 1977, prevoženih 30.000 km, prodam. Tel. 24-225 od 15. ure dalje ali Mato Čcngija, Ljubljanska 20, Novo mesto.
ŠKODO 105 S prodam. Tone Lamovšek, Lebanova 32, Novo mesto. tel. 23-178.
DOBRO ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1974, registrirano do 4. februarja 1982, prodam. Milan Škrbec, Šentjernej 85, tel. 85-330. .
SPAČKA, letnik 1974, prodam. Cena po dogovoru. Kastelic, Dol. Težka voda 14.
R 4 TLS prodam za 12 M. Brane Turk, Vrdun 10, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Kandijska 3, Novo me$to.
126 P prodam za 4,3 M. Branko Uhernik, Otočec 48.
ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Po-korny, Cankarjeva 11, tel.
25-935.
ŠKODO, letnik 1976, registrirano do aprila 1982, prodam. Ogled v četrtek in petek popoldan v domu upokojencev v Brežicah.
CITROEN C.S PA LAS, letnik 1977, prevoženih 54.000 km, registriran do januarja 1982, prodam. Informacije na tel. (061) 44-789.
126 P, letnik 1979, prodam. Gubčeva 31, Novo mesto.
ŠKODO 110 LS, letnik 1972,' registrirano do oktobra, prodam. Marjan Furman, Dol. Karteljevo 8, Mirna peč.
ZASTAVO 750 prodam za dele. Informacije na tel. (068) 24-791.
R 14, letnik 1979, prodam. Bele, Pot na Gorjance 17, Novo mesto.
PEUGEOT 404 prodam. Vinko Me-žič, Mali Podlog 13, 68273 Leskovec.	»
126 P, avgust 1980, in gradbeni načrt za montažno hišo JELOVICA 4135 ugodno prodam. Milana
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kr3to, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR. Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge; Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubpnska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 — Na podlagi ■ mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu-52000-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov uprave: Jenkova 1. p. p. 33, tel. (068) 22—365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33 telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Majcna 9, Novo mesto, tel. 21113.
FIAT 126 v garanciji, registriran, z dodatno opremo, nujno prodam za 9,5 M. Dol. Straža 70 a.
WV hrošč, starejši letnik, prodam po delih ali v celoti. Tone Vidic, Krka 42. Novo mesto.
DOBRO OHRANJENO Z 101/74, registrirano do aprila 1982, prodam. Tel. 24-432 int. 14
GOLE, dobro ohranjen in registriran do maja 1982, prodam. Naslov v upravi lista. (2132/81).
RENAULT 4 TL, letnik 1974, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750- Franc Jordan, Čisti breg 7, 68310 Šentjernej.
Z 750 S, letnik 1977 jesen, 22.000 km, ugodno prodam. Jože Gnidovec, Dol. Straža 114.
MAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Vinko Šušterič, Šmarje-ta, n. h. tel..84 953.
TAM 6500 Kasonar. ,,PO DALJŠAN”, prodam. Tel. 23 219, popoldan.
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do maja 1982, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Marija Smrekar, Ločna 18. Novo mesto.
Z 101, letnik 1979. prodam za 12 M. Mačkovec 6, Novo mesto.
125 PZ, letnik 1972 prodam za 6000 ND. Telefon (068) 85 786.
P R O D A M
PRODAM gliser kvarncrplastika G 370 z vso opremo, prikolico in motorjem ,T ,18, rabljeno dve sezoni. Srečo Petrič, Šegova 16, Novo mgsto tel. (068) 23-575.
POMIVALNO KUHINJSKO korito prodam. Tel. (068) 25-200.
UGODNO PRODAM 3 zastekljena betonska okna in pasjo hišico. .Anton Hrovat, K Roku 3, Novo mesto.
NOVO PEČ Feroterm (35.000 kkal) na trda goriva takoj prodam Milena Volk, ^ Vel. Mraševo 68 Podbočje. .
PRODAM sedežno garnituro, regal Katarina, hladilnik z zmrzovalni-kom in termoakomulacijsko peč
4,5	KW. Vene, Črmošnjice 61. Stopiče, ali do 14. ure po telefonu 21-826 int. 320.
TROFAZNI HIDROFOR še v dobrem stanju prodam. Albin Peterlin, Gomila 15, Šmarješke Topli: ce.
ŠIVALNI STROJ Bagat poceni'prodam. Andolšek. Vel. Bučna vas 48, Novo mesto.
HARMONIKO. (120-basno) »PAOLO SOPRANI”, ojačevalec 70 W S 1.00 W boksm, jazz trubo prodam. Novak, Krško, ali tel.
72-104.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen kavč 147 X 116 cm. Bratkovič, Aškerčeva 6, Krško, pri črpalki Istra benz. Ogled ob delavnikih popoldan.
KOMPRESOR »Fagram 702”. tovarniško obnovljen, prodam. Tel. (068)71-084.
Obžagano ostre4je za hišo
prodam Naslov v upravi lista (213D/81)
POCENI PRODAM 7 nerabljenilt dvodelnih oken. Fani Dular, Gotna vas 49, Novo mesto.
BRAKO PRIKOLICO in gramofon »ELAC SV 250“ (guadrofonija) prodam. Informacije na tel. 85-930.
UGODNO PRODAM opeko za hišo BHA 8 in podpornike-stebričke za ploščo. Ogled vsak dan. Tel. 21-850.
PONY-EKSPRES, star 2 leti, prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Novo mesto.
KRAVO, 8 mesecev brejo, 5 let staro, prodam. Stanko Kosec, Češča vas 22, Novo mesto.,
PRODAM košnjo sena in koruzo. Pleskovič, Gor. Gomila, Šmarješke Toplico.
DOBRO OHRANJENO spalnico prodam. Ogled možen vsak dan. Vujanovič, Cegelnica 76, Novo mesto.
PHI Ll PS -ov črno -beli televizor 220 — 12 V, ekran 31 cm, prodam po zelo ugodni ceni. Informacije na tel. 25-386.
KONJIČKA (temen pram), starega 11 mesecev, prodam. Jože Vintar, Desinec 7, Črnomelj.
SKORAJ NOV KAVČ z lesenim ogrodjem ugodno prodam. Tel.
24-156 zvečer.
NOV FILIPSOV KASETNI avtoradio, zvočnike in garažo v Jerebovi ulici 8 prodam. Vprašati pri Rastoder, Ragovska 8, Novo mesto, tel. 23-270.
GLOBOK, moder otroški voziček in Chicco stolček prodam. Šmihel 68, tel. 22-666.
ŠOTOR za 3 osebe (3,20 x 2,70 m) prodam. Modic, tel. 21 425.
OBŽAGANO OSTREŠJE (velikosti 16 x 10 m) in kozolec (4 štante z podstreškom), prodam. Stane Vintar, Loka 1 3, Šentjernej.
TOVORNO PRIKOLICO z naletno zavorp prodam. Nosilnost 500 kg. V Brezov log 44, Novo mesto, ali tel. 2 116 v večernih urah.
MOTORNO ŽAGO STII1L 0,51 in nahrbtno škropilnico STIHI, prodam. Oboje zelo malo rabljeno. Ambrožič, Podgrad 15, Stopiče.
NOVO TOVORNO PRIKOLICO za
osebni avto prodam. Slavko Ran-gus, Obrh 26, 68220 Šmarješke Toplice. '
UGODNO PRODAM malo rabljeno balkonsko okno z vrati in okna raznih dimenzij, zasteklena, z eslinger’ roleto, in opremo za dnevno sobo. Martin Novak, Leskovec 23, 68273 Leskovec.
HRASTOV PARKET lamelni nudimo v prostem carinskem skladišču v Celovcu. I. vrsta DM 24,- - za m2,11. vrsta DM 20,— za m2, 111. vrsta DM 17,-- za m2. Zn pošiljke nad 100 m2 priznamo 10 % popusta. Parket pošiljamo po železnici, lahko pa ga prevzamete tudi osebno. Po naročilu dobavljamo tudi klasični hrastov parket vrste special, brez grč po ceni DM 39,-- za m2. LAGERHAUS DIEfRICII Zollabieilung, A-9021 Klagen-furt- Frachtenbahnhof.
KUPIM
KUPIM TRAKTOR in BETONSKI MEŠALEC. Ponudbe s ceno in opisom pošljite na naslov Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec.
STROJ ZA IZDELAVO betonskih zidakov kupim. Naslov v upravi lista (2130/81).
VINOGRAD z zidanico na Mal. Vinjem vrhu pri Beli cerkvi prodam. Dostop z vsakim avtomobilom, elektrika je tudi. Tramte. Ločna 36 (za Krko). Novo mesto
VIKEND z majhnim vinogradom, ob asfaltni cesti v Pleterju pri Krškem, primeren tudi za stanovanje, prodam. Tel. (068) 7 1 -084.
TRAVNIK v Malem Podlogu (1 ha. 34 arov in 21 m2) prodam. Informacije: Jože Plankar, Veniše 28, Leskovec pri Krškem
PARCELO 40 a v bližini Novega mesta (Gor. Kamence) prodam. Tel. 23-117.
PARCELO 841 m2 v vasi Otočec prodam. Informacije na tel. (068)
25-576 v večernih urah.
^Kmetijski stroji^
BCS 127 cm (novo) in žago STIHI prodam. Rožman, Purga 6, Adle-šiči.
TRAČNE GRABLJE FAVORIT 220 prodam. Granda, Dobrava 26, Škocjan.
TRAKTORSKO KOSILNICO (novo) za traktor Universal ali Štore prodam. Saje, Hudo 2. Novo mesto.
TRAKTOR PORSCHE 22 KM, generalno obnovljen, s koso in grabljami, prodam. Anion Šuštarič, Prilozjc 6, 68332 Gradac.
TRAKTOR D 25 DEUTZ, 2300 delovnih ur, s koso in plugom, prodam. Jože Gramc, Šutna 4, 68312 Podbočje. •
OBRAČALNIK - grablje za BCS prodam. Alojz Pucelj. Drama 6. Šentjernej
POCENI PRODAM obračalnik »MARATON 140“ za BCS v brezhibnem stanju. Jože Kežar, Želcška 7, 64260 Bled.
KOSILNICO BCS prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto.
NAKLADALNO PRIKOLICO za seno prodam. Ivan Blaževič, 68253 Artiče 3.
KOSILNICO BARTOLINI ugodno prodam. Marija Žveglič, Pečje 15, Sevnica.
OBRAČALNIK »MARATON” za kosilnico BCS in električno park kosilnico »GORENJI," prodam. Jaklič, Vel. Podlog 30, Leskovec.
RAZNO
ČLOVEKA za pomoč na manjši kmetiji iščemo Nudimo stanovanje in vso oskrbo, ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro: »Ljubljana”.
IZGUBIL SE JE lovski pes, bel z rjavimi lisami. Poštenega najditelja prosimo, da ga proti nagradi vit- na naslov SAJE, GUBČE VA 19, NOVO MESTO
VRŠIM vse vrste uslug avtogenega razreza pločevine do 100 mm po izbiri. Dela izvršim po dogovoru z lastnim materialom. Informacije po telefonu (068)76-068.
I^OBVESTILA I
CENJENE STRANKI OBVE-• ŠCAM, da odpiram avtoličarsko in kleparsko delavnico v ulici Na žago 1 (pri Zajcu). Sc priporočam! MATIJA MIŠKO VIC
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRI EIN, ki jih lahko sami montirale, dobite v delavnici DANETA MIŽIGOJA, Ckž 25. 68270
KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
CTC THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ - Popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaža oljnih gorilnikov! Izvršimo'hitro in kvalitetno. ANTON VRŠČAJ. ČRNOMF IJ tel (068) 76 07 3
SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA ČRNOMELJ Popravljamo vse, vrste hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstvo! izdelke lth 4kofja loka servisiramo in montiramo tudi v garantnem roku Popravila v oddaljenosti do 80 km izvršimo v roku 48 ur ANTON VRŠČAJ KOLODVORSKA 56	68340
Črnomelj, tel. (068) 76 073.
VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam po ugodnih cenah. Material je na zalogi, možnost plačila s kreditom Drago vire TOMŠIČEVA 11, 68210 TREBNJE ali tel (068) 83-594.
(IZ BR{žlŠK£,jTT * porodniSnicc1* rs
JRBUCNs
FRANČIŠKA CESAR, rojena Pevec, Biška vas 30, Mirna peč, prepovedujem vsakršno delanje škode po mojih parcelah v Biču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JOŽEFA KASTELIC IZ VHOVSJCE VASI 14 a prepovedujem hojo in vožnjo po parcelni številki 972 k. o. Stojanski vrh in opozarjam, da bom kršilce sodno preganjaja.
MARIJA BRUDAR Rihpovec, Trebnje, in JANEZ SMRKE, Poljane 8, Mirna peč, prepovedujeva vsako vožnjo čez najine travnike v Krokarici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
.cev
V času od 8. 5. 1981 do 16. 5. 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Božičnik iz Vel. Kamna
- Mihaelo, Jelica Koletič iz Jesenic
- Majo, Dragica Mešiček iz Pokleka
- Matjaža, Ljerka Felja s Trške gore
- Natalijo, Ana Ezgeta iz Krškega -Marico in Maria, Slavica Pondelak iz Sp. Pohancc - Primoža, Antonija Bosina iz Dobove	Jožeta, Slavica
Babič iz Gredic	Denijcla, Anka
Štokan iz Kerestinca Mirelo, Zora Deak iz. Brežic - Dragana Alenka Verstovšek iz Brežic - Jaka, Marija Kramer iz Polja Ano, Nada Skom-rak iz Savskega Marofa Željko, Antonija Dumič iz Smerovišta -Franca, Jožica Škof iz Bojsna — Mojco. ČESTITAMO!!!
PRI
Dne 19. maja je draga mama, stara mama in prababica ANA SPAHIČ IZ PODKLANCA PRI VINICI; praznovala 71. rojstni dan. Za praznik ji iskreno čestitajo z že- j ljo, da bi bila zdrava in srečna še mnogo let, vsi njeni otroci z družinami. 6 pravnukov pa ji pošilja koš poljubčkov.
DRAGI MAMI, stari mami ANTONIJI FRANKO iz Mršeče vasi 10 želijo za njen 78. rojstni dan vse \ najboljše, največ pa zdravja, otro- ' ci Milka, Tončka, Roman in Lojze z družinami.
j GASILSKO DRUŠTVO | PETROVA VAS
ČRNOMLJU
prevoženih
J proda gasilski kombi t IMV-1600 B ? letnik 1972,
{ 20.000 km.	!
j Ogled bo v nedeljo, 24. maja j 1981, pred gasilskim | domom.	*	j
Vozilo je brezhibno.
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o.
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Tovarna industrijske elektronike n. sub. o. Kostanjevica na Krki
Prodamo avto Zastava 750 F 430. Ogled v'ISKRI Kostanjevica vsak delovni dan od 6. do 14,.ure.
377/21-81
ZAHVALA
Po težki In dolgi bolezni nas je v 79. letu zapustila draga mama. stara m;mi;i. sestra in teta
FRANČIŠKA
STRAHAN
roj. Sašek iz Jugotja 1 pri Gabiju
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence (er jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo pljučnemu oddelku Splošne bolnice v Novem mestu za vso skrb in nego v času 'bolezfli, sosedom za nesebično pomoč, KO ZZB Gabrje, tov. Boltes za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči; vsi njeni
V SPOMIN
20. maja je minilo žalostno leto, odkar je kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenje našega dragega
TONETA
KLEMENČIČA
iz Hudej pri Trebnjem
Prezgodnja snut te je iztrgala od nas. Vedno bolj občutimo bolečino ločitve, kajti najhujše je spoznanje, da te nikoli več ne bo. Žalost in praznina ostaja za teboj. Hvala vsem, ki se ga še spominjate.	.	•
Neutolažljiva mama in brat
ZAHVALA
Tiho, kot je živela, je v 77. pomladi za vedno odšla od nas naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ANA MAKOVEC
roj. Ivančič s Hriba 2 pri Vinjem vrhu
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogrebne slovesnosti, ji darovali vence in cvetje ali kakorkoli počastili njen spomin. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bogomirju Vodniku, ki jo je več let obiskoval na domu, dr. F. Pome in osebju kirurško intenzivnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, župniku Lojzetu Brcetu za opravljeni obred in za govor, v katerem je orisal njen plemeniti lik in predanost delu, pevskemu zboru iz Bele Cerkve, GD Bela Cerkev in tov. Zormanu. Iskrena hvala Lojzki Tomšič in Faniki Pirc za vsestransko pomoč, pogrebnikom, vaščanom, sodelavcem in sodelavkam AMZS iz Otočca in Ljubljane za venec in denarno pomoč, LB-Temeljni dolenjski banki Novo mesto in zavarovalni skupnosti Triglav. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Nada, Fanika z družino, brat Jože, sestre, vnučki in ostalo sorodstvo
Hrib, 10. maja 1981
ZAHVALA
Ob bolečni izgubi dragega moža in očeta
JOŽETA GRAHUTA
iz Šmaijete
se iskreno zahvaljujemo župniku za pogrebni obred, tov. Mari Drobnič in sosedom za nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB, gasilskemu društvu, tov. Gorcu za poslovilni govor, Društvu upokojencev, pevskemu zboru in delovnima kolektivoma Doma Ivana Cankarja in Zdravstvenega doma Ljubljana, še posebej pa tovarišu predsedniku predsedstva SRS Viktorju Avblju za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrazili sožalje in mu darovali vence in cvetje.
Žalujoči: žena Angela, sin Marjan, hčerka Alenka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in brata
FRANJA ZUPANČIČA
iz Birčne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinama AJDIŠEK in PETRIČ za nesebično pomoč v času bolezni in ob slovesu. Prisrčna zahvala KS Birčna vas, ZZB, ZRVS, kolektivu hotela METROPOL za sodelovanje pri pogrebni slovesnosti, govornikom za poslovilne besede, kegljaškemu klubu „STAR1H DEVET", TOZD za vleko vlakov, pevskemu društvu Ruperč vrh za zapete žalostinke in godbi, dr. Moreli za nesebično zdravljenje, dr. Gornikovi, vsem zdravnikom bolnice v Novem mestu in sestri Darji iz ZD Novo mesto, ki so našemu Franju lajšali bolečine v zadnjih mesecih življenja. Vsem, ki ste ga imeli radi, nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pavla, sin Mišo, sestra Joža in Lojze z družino
ZAHVALA
7. maja 1981 je umrl v 84. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče in brat
, JANEZ KOŠIČEK
Bašljev ata iz Žužemberka 100
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali v težkih trenutkih, pokojnemu podarili cvetje in vence ter ga spremili k zadnjemu počitku. Zahvala tudi kolektivom Iskra Žužemberk, ZPV Novo mesto, LB Novo mesto in ekspozituri Kandija za podarjene vence, tovarišu Janezu Glihu za poslovilni govor ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Ivi in Majda z družinama, sinova Jože in Mirko z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v komaj 40. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak
JANEZ ZAGORC
iz Škofljice 62
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Lepa hvala delovnima organizacijama ILIRIJA-VEDROG in MINERALU. Hvala za nesebično pomoč in požrtvovalnost TONETU in DRAGU LANI. Hvala za govore pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnemu darovali toliko lepega cvetja in vencev in ga v tako velikem številu spremili k njegovemu mnogo preranemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jani, svaka Tone in Drago, bratje Franc, Jože, Martin z družinami, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, zet in
svak
SLAVO VRANIČAR
iz Rosalnic 28
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, učencem Osnovne šole Metlika, znancem, prijateljem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter pokojnemu darovali cvetje in vence. Posebna zahvala vsem zdravnikom za trud pri zdravljenju njegove bolezni, Gasilskemu društvu Rosalnice za spremstvo na zadnji poti, Mestni godbi Metlika in govornikoma GD in TCP Metlika za poslovilne besede pri odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Olga, sinovi Jože, Marko, Toni in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Te dni mineva žalostnih 30 dni, odkar nas je mnogo prezgodaj v 33. letu starosti zapusila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, teta, sestrična, nečakinja in snaha
KRISTINA GERKŠIČ
roj. Nemanič iz Gor. Suhoija ekonom, tehnik, referent v upravi za družbene prihodke skupščine občine Metlika
Ob tej priložnosti izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni za zdravniško pomoč zdravnikom in zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, posebno dr. STARCU, njenim sodelavcem iz skupščine obč. Metlika, upravi za družbene prihodke za izrečeno sožalje in organizacijo pogreba, Upravi za družb. prih. občine Črnomelj in Ozalj za podarjene vence in izrečeno sožalje. Zahvala Anici Plutovi za poslovilne besede pred domačo hišo, Mileni Starešinič in Milanu Vajdi pa za besede ob odprtem grobu, Metliški godbi na pihala in vsem, ki ste jo imeli radi in ste s cvetjem zasuli njen prerani grob.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Silvica in Jožica, sinček Marko, oče Martin, mati Karlina, brat Jože in sestra Stanka z družino ter ostalo sorodstvo
		
		ZAHVALA
		Komaj v 39. letu starosti me je za vedno zapustila moja draga žena
		JOŽICA MIHELJ
		iz Semiča 48 a
in v tem žalostnem trenutku sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom iz Semiča in Kašče, znancem in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem za podarjeno cvetje. Posebna hvala Nežki Bezek in Nedi Lah za ganljive poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.		
Žalujoči: mož Srečko, sestra Matija z družino in ostalo sorodstvo		
		Semič, 10. S. 1981
V SPOMIN
26. maja bosta minili dve žalostni leti, odkar me je zapustil dobri mož
LEOPOLD KRAMARIČ
mizar
Partizanska pot 2, Črnomelj
Če bi koga solza obudila, ne bi tebe, dragi Polde, zemlja krila.
Tvoja žena Mici
V času od 7. do 13. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Dragan z Dolenjih Kamene -Mojco, Marija Šuštarič iz Semiča -Marka, Ivanka Vardič s Planine -Iva, Marica' Resovac iz Metlike -Marjana, Jožefa Bratkovič iz Gornje Brezovice - Bojano, Marija Grubar iz Šentjerneja - Jasmino, Vida Sirk-Senica iz Meniške vasi — Anko, Ogla Kozlevčar iz Velikega Gabra - Primoža, Marija Skof iz Boldraža - Andreja, Majda Mohar s Krke - Heleno, Hermina Golobič iz Vavpče vasi - Danijela, Milena Kambič iz Dolenje vasi - Roberta, Ivica Seničar iz Zapuž - Boštjana, Anica Gotlib iz Luterškega sela -Blanko, Darja Gregorčič iz Smarjete - Anamarijo, Marija Cvelbar iz Velikega Podloga - Natašo, Stanislava Ofak iz Metlike - Jureta, Cvetka Jovanovič iz Straže - Nebojša, Ra-dojka Petrušič iz Črnomlja - Gorana, Anica Absec s Krupe - Antona, Cilka Gorenjec iz Koluderjev -Damjana, Slavka Oven iz Mačjega dola - Janjo, Marija Uršič z Rdečega kala - dečka in Jožica Hudoro-vac iz Čudnega sela - dečka. -Čestitamo!
DOLENJSKI UST
sasssss
* ®	.	.s
vvJ; ^ ^ ^ ^
8^^vX^vV
iš
s S§
J; -' s sj ^-': §§§ J1 * 5 ^ $ § $'•'
V Sv> ^ S o \ ^ XSSS»
5SSS8S
wss
$»
*
Po dveh poteh do cilja
Da se poti vrhunskega športnika v študiju in poklicu uspešnega mladega človeka ne razhajata, je z nazornim zgledom dokazal tudi Metod Žužek, član novomeškega atletskega kluba in dolgoletni državni reprezentant v teku na 3.000 metrov z ovirami. Metod je ob vsakdanjem napornem treningu, brez katerega dandanes še tako nadarjen atlet ne more računati na večji uspeh, končal študij prava.
Po dosluženem vojaškem roku ga je v Novo mesto pritegnila njegova dolgoletna ljubezen - atletika. „Že dolga leta poznam številne atlete iz tega odličnega kluba in z marsikaterim sem se že prej spoprijateljil. To velja še posebej za reprezentančnega kolega in mojega sedanjega trenerja Janeza Penco. Nikakor mi ni žal, da sem se odločil za Novo mesto, tako po atletski kot po službeni plati," pravi skromni športnik.
..Vzdušje v novomeškem klubu je pristno, prisrčno, odnosi pošteni in prijateljski, kar mi, rojenemu Dolenjcu, ki se že na daleč izogiba intrig in podtikanj, žal še vedno značilnih tudi za nekatere naše športne kolektive, še kako ustreza," pravi Metod, . doma iz osrčja Dolenjske, Velikih Lašč. Žužek je bil lani eden štirih državnih atletskih reprezentantov iz novomeškega kluba: poleg njega so dres z državnim grbom oblekli še Cujnik, Okleščen in Penca.
Metod se želi v Novem mestu za stalno usidrati, saj tu vidi možnost tako za poklicno kot za nadaljnje atletsko delovanje. „Sodniški poklic mi je bil v mislih že, ko sem se odločil za študij prava. Doma sem z dežele in so mi težave in nesporazumi ljudi, ki prihajajo na sodišče, razumljivi, skratka, znam pokukati tudi pod njihovo marsikdaj grobo zunanjost. “ Seveda pa se Metod ne namerava odpovedati atletiki. Nekaj časa bo še aktivno tekmoval in se boril za mesto v državni reprezentanci. ,,Letos sem trening res malo zanemaril, ker sem se vestno pripravljal na pravosodni izpit, vendar sem prepričan, da bom to pod vodstvom prijatelja in trenerja Janeza Pence, za katerega trdim, da je eden naših najboljših in najbolj razgledanih trenerjev, nadomestil in si priboril medalj o-'na državnem prvenstvu v teku na 3.000 metrov z ovirami," pravi atlet, ki ima do sedaj deset nastopov za državno reprezentanco, ki je bil v svoji disciplini dvakrat državni prvak in dvakrat drugi in ki ima vse dolenjske rekorde na srednjih in dolgih progah. Po končani karieri aktivnega vrhunskega športnika se namerava posvetiti delu z mladimi tekači v novomeškem klubu. V Novem mestu lahko ustvarimo skupino tekačev, ki bo med vodilnimi v Jugoslaviji, “ je prepričan Metod Žužek.
A. BARTELJ
*
*
*
i
%
*
* . %
*
*
*
*
**
%
S
%
$
§
*
*
*
t
%
Ji
*
%
GLEDALCI SO NAVIJALI ZA DOMAČE VPREGE - Na šentjemejskem hipodromu je bilo kljub razmočeni stezi doseženih nekaj Najboljšega je dosegla Pevina domačina Jožeta Antončiča. (Foto: Pavlin)
uvodni konjeniški prireditvi na dobrih kilometrskih časov.
Kas kljub dežju privabil tisoče
Poleg cvičkarije so šentjernejske konjske dirke najbolj obiskana dolenjska prireditev — Med zmagovalci tudi domačina Antončin in Zaletel
Kljub cmeravemu .vremenu, saj je 'včasih lilo kot iz škafa, se je ob stezi hipodroma v nedeljo zbralo skoraj 5000 ljubiteljev tovrstnega športa. Prišli so od vsepovsod. Za nekatere je namreč to edina priložnost, da spet vidijo konja, ki ga je ponekod že povsem izrinil traktor. Nekaj starih milijončkov vredne štirinožne lepotce, ki za delo resda niso uporabni, so rejci pripeljali na štart s posebnimi prikolicami in celo z zato prirejenim avtobusom.
Prizadevni delavci Kluba za konjski šport iz Šentjerneja in pokroviteljica letošnje dirke skupščina občine
Novo mesto so v prireditev vložili mnogo napora. Največjo skrb so posvečali stezi, ki jo je načenjal dež, in spremljajočim prireditvam, s katerimi organizator poleg vstopnine polovi nekaj denarcev za nastopajoče, in ostale izdatke, ki jih ob taki zadevščini 'ni malo. Marsikoga je drugi del prireditve mnogo oolj pritegnil in zanj so bile dirke le krinka, da je lahko odšel na veselico. Kljub takim in podobnim težavam so organizatorji prireditev uspešno pripeljali do konca.
Domačini so bili še najbolj navdušeni nad drugo dirko, ki jo je po
Ribe na petdeset načinov
Predstavitev ribijih specialitet v Novem mestu 1
V okviru strokovnega izobraževanja je Šolski center za gostinstvo prejšnji teden pripravil v Novem mestu v sodelovanju s Piavo laguno iz Poreča in novomeškim hotelom Kandija tečaj za pripravo ribjih jedi. Namenjen je bil predvsem kuharjem iz obratov družbene prehrane, gospodinjam in vsem ljubiteljem ribjih specialitet.
Tečajniki so poslušali predavanja o pomenu rib v sodobni družbeni prehrani, razstavljene so bile surove morske ribe, imeli pa so tudi prikaz in pripravo ribjih jedi. Seveda ni manjkala poizkušnja ribjih jedi ter prikaz priprav pred gostom.
Prikazanih je bilo 33 najrazličnejših vrst morskih rakov in mehkužcev, pripravljenih pa je bilo nič manj kot 49 jedi na najrazličnejše načine. Pri pripravi so sodelovali učitelji in učenci SCG Novo mesto ter kuhar-
ski mojster Aldo Baldaš iz poreške Plave lagune.
Prireditev je v celoti uspela. Vseh 46 udeležencev tečaja je bilo nad pripravo tečaja navdušenih. Če sc bo zanimanje ponovilo, bo SCG pripravil podobno obliko strokovnega izobraževanja.
J. ŠEPEC
MODELARSKO TEKMOVANJE NA OTOKU
V soboto in nedeljo bo partizansko letališče na Otoku pri Metliki spet oživelo. V počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, dneva letalstva in dneva mladosti bo v soboto od 8. ure naprej tekmovanje letalskih modelarjev za 12. pokal bratstva in enotnosti. V republi-ških-in pokrajinskih reprezentancah se bo v ekipni in posamični konkurenci pomerilo okoli 50 tekmovalcev. V nedeljo pa bo od 10. do 18. ure aeromiting in zabava na prostem, ki jo pripravljajo vaščani Otoka. Tekmovanje organizirata Zveza letalskih organizacij Slovenije in Aeroklub Bela krajina, pokrovitelj pa je skupščina občine Metlika.
Volk sredi Kostanjevice
Kako je Igor Colarič kupil pravega volka? Kostanjevičane moti volčja nočna glasba
ŠPORTNE IGRE PENOLOŠKIR DELAVCEV
•
V Radečah bodo od 29. do 30. maja 4. športne igre penoloških delavcev Slovenije. Pred leti so bili uspešni prireditelji takšnih iger delavci KPD Dob pri Mirni. Radečani, Vzgojno poboljševalni dom v Hote-mežu, skušajo biti dostojni prireditelji tudi v stabilizacijskih časih, lani so npr. igre med prevzgojnim domom Radeče in celjskimi zapori odpovedali ravno zaradi varčevanja. Delavci zaporov in prevzgojnih domov Slovenije se bodo pomerili v šahu, atletiki, odbojki, nogometu, kegljanju, vlečenju vrvi in pikadu. V času iger imajo Radečani v gosteh tudi športnike iz pobratene občine Trstenik.
Težko je verjeti, toda resnica je, da se sredi dolenjske Kostanjevice ob belem dnevu sprehaja pravi sivi volk in ne tak, kot ga otroci poznajo iz Rdeče kapice. Colaričev Igor ga ima, prav na „Velikem placu” in velike denarce je moral odšteti zanj.
„Če pri vsaki hiši laja pes, bo pri nas tulil volk," je opravičil svojo nenavadno odločitev, ko je v zagrebškem Večernem listu prebral oglas, da kmet iz Obrovca na Hrvaškem prodaja volka. Kupčija je bila sklenjena in leto dni stari Vučko, eden od štirih, ki jih je gospodar našel v skupnem gnezdu, se je v udobnem naslonjaču osebnega : avtomobila pripeljal v Kostanjevico. Vučko, tako mu je ime, je bil zadnji, ki ga je gospodar prodal, zato je imel že precej civilnih navad; seveda pa jih je. bilo potrebno prenesti na novega gospodarja. Kar štirinajst dni se je privajal in ni maral za ponudeno hrano. Preganjal je kokoši, nič slabega slutečega prašiča pa je ugriznil v rilec. Napravil je še več drobnih disciplinskih prekrškov. Zdaj sta z Igorjem velika prijatelja. Ves prosti čas porabi zanj. Ne uči ga preskakovanja ovir in iskanja mamil, kot je v navadi za udomačenega daljnega sorodnika volčjaka, temveč se še vedno zadržujeta pri poglavju, kako se mirno hodi mimo takih poslastic, kot so kokoši. Jedilnik je zelo enostaven, čeprav ne poceni, in ga sestavlja kar se da sveže meso. Hrane se mu ne upa razen Igorja ponuditi še noben od domačih, zato krožnike in posode servirajo s pomočjo dolge palice, medtem ko Igorju je z roke.
Strah preganja prebivalce Kostanjevice, posebno takrat, ko se spre-
hajata po Velikem placu. Posebno tesnobni občutki pa nastopajo ponoči, ko se v ujetem Vučku prebujajo nagonske strasti in prične „po volčje” zavijati, da postane živina v hlevu nemirna. Mogoče bomo o Vučku še kaj slišali in pisali, morda tudi drugače in na drugih straneh našega lista.
JANEZ PAVLIN
PORTRET Z VOLKOM - Ko-stanjevičan Igor Colarič in volk Vučko sta v dobrem mesecu postala prava prijatelja. Kako dolgo? (Foto: J. Pavlin)
hudem boju, šele v zadnjem krogu, dobila Pevina voznika Jožeta Antončiča iz Šentjerneja. Manj dirkaška pa kljub temu zanimiva za gledalce je bila tudi prva dirka, ali bolje nedeljska vožnja, za kasače in križane kasače s področja Šentjerneja. Na 1800 m dolgi progi je pokal dobila Izidora Janeza Zaletela, za njo pa so cilj pretekle še vprege Abri II Jvana Košaka in Ronson Slavka Franka. Za zaključek prireditve so se na pisti pojavili tudi jahači članov jahalne sekcije iz Struge pri Otočcu pod vodstvom Petra Prešerna in v propagandni galopski dirki dodali „šentjernejskim vozičkom" piko na i.
J. PAVLIN
RAZSTAVA V BREŽICAH
Društvo likovnikov iz Brežic vabi v torek, 26. maja, ob 18. uri na razstavo v gimnazijo. Svoja dela bodo prikazali: Blaž de Gleria, Anton Furar, Bojan Horvatič, Janez Kebe, Milena Lepej, Ljubiša Milič, Dominika Pečarevič, Jože Tavčar in Viktor Zemljak. Društvo prireja razstave v domači občini vsako leto od ustanovitve 1964. leta, sodeluje pa tudi na likovilih revijah Slovenije in drugih prireditvah. Mlade, ki imajo veselje do likovnega upodabljanja, vabi v svoje vrste.
V SPOMIN PLANINCU
Prizadevni sevniški planinec Tine Klemenčič je v nedeljo, 18. maja, vodil na Veliko Kozje in Lovrenc pohod sevniških planincev. Pravzaprav spominski pohod je bil namenjen 25-lctniei tragične smrti Martina Jamška, ki je izdihnil na Velikem Kozju 18. maja 1956. Na Veliko Kozje so sc planinci povzpeli preko Čelovnika, sestopili pa so preko Lovrenca. S sevniške postaje so se odpeljali na izhodišče poti z vlakom. Povabili so tudi starejše planince, ki so mlajšim lahko povedali, kako se je planinarilo včasih.
ODPRTA SEZONA LOVA NA LIPANA
V petek, 15. maja, se je nd Kolpi in njenih pritokih začela sezona lova lipanov z umetno muho. Ta dan je že po tradiciji pravi praznik za ribiče - muharje, ki še posebno uživajo, če jim uspe ukaniti tega borbenega in prebrisanega lepotca bistrih voda.
j«
u
M a VI
mr
ti
Sa
Sevničani uspešni go: telji 3. jugoslovanski simpozija na Lisci " Ugledni gosti
Dva izredno delovna dneva najpomembnejših jugoslovanski strokovnjakov o astronavtiki i® raketnem modelarstvu na Lisci, | v soboto in nedeljo, sta pritegne la 72 ljudi. Opazen je bil prispevek staroste slovenskih astronomov prof. dr. Frana Dominka i® dipL inž. Milivoja Jugina, ki seje nedavno udeležil izstrelitve znanega vesoljskega taksija v ZDA
O pomenu širjenju tehnične kulture je na otvoritvi simpozija 15. maja spregovoril generalpolkovnik dr. inž. Zlatko Rendulič ■ General Rendulič je povedal, kako so vprašanja astronavtike i® osvajanja vesolja vzbudila zdravo zanimanje mladine. V pogovoru je večkrat izrazil priznanje prireditelju ARK Vegi iz Sevnice, kjer je bil neutrudni Marjan Zidarič pred leti pobornik prvega takšnega srečanja. Vmes je bilo drugo v Sarajevu.
Vrsta predavanj je obravnavala vesoljsko tehniko brez nepotrebnih poveličevanj, predvsem, kaj naj bi iz vsega koristnega potegnili tudi mi kot majhna dežela. Pri tem so ravno klubi kot sestavni del organizacij za tehnično kulturo opravili veliko poslanstvo. Strokovna predavanja bodo izšla v posebnem zborniku.
V nedeljo je bila na Lisci seja predsedstva Zveze astronavtično raketnih oiganizacij Jugoslavije. Poslej bo ta organizacija še boj podpirala takšne shode. Simpozij na Lisci naj bi bil vsaki dve leti. Za novega predsednika z enoletnim mandatom je bil izvoljen podpredsednik Akademije znanosti in umetnosti Makedonije Biagojev Popov.
A. ŽELEZNIK
POHOD S KVIZOM
Z mitingom in kvizom na tern« „Tito, revolucija, mir” se bo konča pohod po poteh X. ljubljanske bri gade, ki ga bodo v soboto, 23. maja priredili učenci šmihelskega Doml Majde Šilc skupaj z osebjem t( ustanove in borci omenjene brigade s katerimi se je borila tudi narodni herojinja Majda Šilc. Pohodnikom s< bodo pridružile delegacije drugil domov učencev v dolenjski in posavski regiji. Za to priložnost bo izšle skupno glasilo vseh domov učencev.
JAMARJEM V SPOMIN
27. maja bodo minila tri leta odkar so sc v jami Bilpa smrtni ponesrečili štirje kočevski jamarji. V njihov spomin prirejajo vsako lete jamarski tabor. Letos bo junija 1 Kostanjevici. Svojci, prijatelji, ja marji in drugi pogosto obiskujejo kraj nesreče in se poklonijo spominu ponesrečenih.
ŽRTVI SAVE ZNANI
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo poročali, da sta pod jezom jedrske elektrarne v Krškem 10. maja utonila dva neznanca. Preiskovalci so ugotovili, da gre za 22 letnega Romea Bariča in 22-letnega Tomico Telbuha, študenta iz Zagreba, ki sta se usodnega dne odločila, da bosta na gumijastem čolnu potovala po Savi do Zagreba.
KOMU DATI ZLATEGA KROKARJA?
Člani repiške občinske komisije za podelitev Zlatega krokarja so sedeli resnih obrazov v zakajeni sobi. Posamezniki so imeli tudi nagubana čela, kajti odločiti bodo morali, kdo od Repičanov si je letos s svojim delom zaslužil to naj višje priznanje.
„Prejeli smo pet predlogov. Najbolje bo, če gremo lepo po vrstije pričel sestanek predsednik komisije. „Delovna organizacija Hitrotkal predlaga, naj dobi letos Zlatega krokarja Jože Neposrednik, delavec, ki je izumil skrajšani postopek za šivanje rdečih nogavic in je z izumom prihranil delovni organizaciji več kot sto milijonov.”
„To je res. Toda, tovariši, Zlati krokar ne sme priti v
roke človeku, ki se je na letošnji gasilski veselici pretepal, in to z nogo od mize. Krave se nam bodo smejale ob cesti, če se odločimo za Jožeta Neposrednika," je bil kot nož oster eden od članov komisije.
„Sportno društvo Preluknjana žoga meni, da bi morali dobiti letošnjega Zlatega krokarja njihov vodja Franci Košarnik, ki je vložil največ truda za izgradnjo športnih igrišč. Tovariš Košarnik . ..”
„Ne pride v poštev. Ste mar pozabili, kaj je naredila njegova žena na letošnjem referendumu, ko smo odločali o samoprispevku? Ne bom izjavil nič novega, če povem, da je obkrožila na lističu ZA ali PROTI ALI. Tovariš, obkroži-
la je ALI!” je vzkipel član komisije.
„Kulturna skupnost predlaga ...”
„Kulturniki naj raje poberejo žvečilne gumije s stolov v kulturnem domu, potem pa naj predlagajo,” ni pustil svobode misli eden od članov komisije.
„Nadalje imamo,tu dopis gasilskega društva Zgornja sekira. Članstvo meni...” „Dovolj mi je teh gasilskih društev. Samo parade se gre-, do, pa nekaj vadijo. Svetinjice si natikajo na prsi, to pa je tudi vse. Povejte mi, kje so letos gasili, pa bom prvi dvignil roko, da dobe Zlatega krokarja,” je vžgal sireno v svojem glasu tretji član komisije. „Peti predlog je prišel od
mladinske organizacije. Zlatega krokarja naj bi dibili po njihovem predsednik Tine Mladič, fant, ki je ustanovil tri disco klube, organiziral gledališke. predstave, mladinsko
delovno brigado in ”
„in se je lizal s smrkljo našega avtoprevoznika Gufni-ča sredi belega dne na Svetniškem trgu. Kadar bomo podeljevali Zlate krokarje za poljubovanje, ga bo prejel Tine Mladič, za zdaj pa ni govora,” je prekinil predsednika član.
„Kdo naj torej dobi Zlatega krokarja? ”
„Nihče drug kot Gertruda Zračnikova.”
„Ja kdo pa je to? ”
„Naša krajanka, ki sicer ni aktivna na nobenem od družbenih področij, a se vsaj ne liže po Svetniškem trgu.”
TONI GAŠPERIČ