I fclTATELJI! Prosimo, poglejU Bi H lt«vtlk«i poleg naalova sa dan, ko I VaU naročnina poteče. V teh častit I splošnega povišanja cen, potrebu-I je list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisf slovenskih delavcev y Ameriki Reentered m Sccood CUaa Matter September 25th IMS at the Post Office at New lork, N. I, and« Act of ConrreM of March 3rd. 18». \o_228 - Štev. 228 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 24, 1943^REDA. 24. NOVEMBRA, 1943 VOLUME LI - LETNIK LL ' f 27. DIVIZIJA SI PRIBORILA ffilN Tisoč bombnikov nad Berlinom Otok Makin v severnem delu Gilbertovega otočja je bil zavzet in zasedanje ostalih o to-" kov se nadaljuje. — Newyorska 27. divizija, v kateri je večinoma Newyorcanov, je , priborila pot do zasedanja otoka. — Admiral Chester W. Nimitz, vrhovni poveljnik pacifiškega brodovja, je sporočil, da je bil Makin zavzet. Po \ ~-- njegovem zatrdilu so ameriški marini izboljšali in utrdi-ili svoje postojanke na Tarawi ter da prodirajo proti so-! vrainim postojankam na vzhodnem koncu Betio otoka,1 ki je važen otok v Tarawa otočju in kjer je ozemlje pripravno za letališča. i--——- Otok Abeniana, ki je bil zavzet po Makinu in Tarami, je dobro v ameriških rokah in položaj je ugoden. Admiral Nimitz je v Washington sporočil, da je uspeh prve ameriške ofenzive na o-srednjem Pacifiku zagotovljen. Kadar bo Tarawa popolnoma v ameriških rokah, bodo na njem zelo ugodna letališča za zračne napade na otok Kwaja-le in druge močne japonske postojanke na Marshallovih otokih. Boji na Tarawi so največ o-menjeni na Betio otok, kjer so Japonci dobro zavarovani. Betio je dolg komaj 3000 jardov in 1000 jardov širok. Nimitzevo poročilo pravi, da marini dolbro napredujejo na Betio. To pomeni, da so Amerika nci vdrli na otok z zapa-dne strani ter da potiskajo Japonce proti vzhodni strani o-toka. Kolikor je razvidno iz poročil, je na Batio petkrat toliko Japoncev kot jih je bilo na Ma-lcinu. Znano tudi ni, ako nudijo Japonci še kak večji odpor še kje drug e na Torawi kot i na Batio. toda poglavitna japonska armada je najbrže tam mogoče štiri do pet tisoč vojakov, ki se bodo trdovratno borili in kot navadno, se /bodo rajše pustili pobiti kot pa vje-ti. V Washingtonu je mornarici* tajnik Frank Knox rekel, Ja se je vpadom na Gilbertove >toke pričela nova kampanja proti Japoncem in smer ofen-sive je obrnjena naravnost areni Japonski. Knox je dalje rekel, da je poglavitni namen pregnati Japonce z otokov, ki jim jih je Liga narodov izročila vot mandat in s tem odpreti, pomorsko pot na jugozapadni Pacifik. Kot je rekel Knox, Ameri-ianci niso zadeli na kako pose->no močno sovražno zračno si-o, ko so se izkrcali na Gilber-vih otokih. Do sedaj tudi ni ailo opaziti nikakih japonskih >ojiiih ladij. Najbližja in naj-noenejša japonska pomorska postojanka je na Ti-uku, tola Knox dvomi, da bi japonsko brodovje hotelo priti iz te-ra pristanišča in se spustiti v cak odločilni boj z ameriškim jrodovjem. Petnajst milijonov neorga niziranih delavcev v Združenih državah V listu 4New York Times je ibilo navedeno te daii, da je Ameriki 15.000.000 delavcev, k niso v unijah in kateri ne pre jemajo 10% poviška, ki je bi! dovoljen organiziranim delav cem po takozvani "Little Steel Formuli". Omenjeni list sicer izraža mnenje, da je to odkritje do kaz, da zahtevajo organizirani delavci prevelike plače. Ta argument je posebno v ospredju sedaj, ko unije pravijo, da lido zahtevale, da se tisto formulo ali popravi, da bo odgovarjala povišanju življenskih stroškov, ali pa docela odpravi, nakar bodo delavci sami potom svojih unij izposlovali primerne plače in mezde. Kot pravijo kritiki na nasprotni strani plota, je dejstvo, da je 15 milijonov delavcev podplačanih, mrzel curek vode za vrat vsem kričačem, ki se derejo nad delavci in pravijo, da imajo delavci toliko denarja. da ne vedo kam z njim in jih je treba zato pritisniti z davki aH pa. jim znižati plače. Zdaj začno ti kritiki lahko premišljevati, kaj se bo ukrenilo glede 15 milijonov delavcev, ki ne prejemajo niti dovolj visokih plač, da bi se mogli riniti skozi vojno draginjo. Prva poročila o velikem napadu so poslali t poročevalci švedskih listov in pravijo, da je išio uničevanje skozi sredo mesta in so bila porušena vladna poslopja in razna poslaništva. "Berlin ne more nikdar o-krevati po tem vdarcu," pravi poročevalec lista " Aftontidnin-gen." "APtontidninjgen" -ceni število mrtvih in ranjenih na 10 tisoč. Berlin uradno priznava veliko število mrtvih in ranjenih. Kot pravi švedski poročevalec sta bila dva napada na Berlin. Prvi je bil zgodaj zvečer in ko je bilo naznanjeno, da , je napad minil in so ljudje prihajali iz zaklonišč, pa komaj so prišli na ulice, ko so sirene zopet dale svarilo..Tako so bili ljudje večinoma zaloteni na ulici in zato je bilo toliko žrtev. Bombniki so bili večinoma štirimotorni in so odleteli iz Anglije pozno popoldne in so prvič pričeli spuščati na Berlin bombe ob 8 zvečer. Jrlavni stan Drodukciiskeira Včeraj je bilo poročano o velikem zračnem napadu na Berlin, toda podrobnosti niso bile znane, ker letalci zaradi goste megle niso opazili uspeha svojega napa da. — Sedaj je prišlo poročilo, ki naznanja, da je bil na Berlin izveden eden največjih zračnih napadov, \ katerem je bilo okoli 1000 bombnikov. ravnatelja Alberta Speera ji bil porušen. Kako veliko škoda je bila prizadeta temu poslopju in drugim vladnim poslopjem, je težko dognati, ker je propagandni minister že prej odredil preselitev marsikaterega vladnega urada iz Berlina. Poročevalec stookliolmskega lista pravi, da je bil požar v Berlinu mnogo večji kot katerikoli požar v Hamburgu, ki je bil izmed vseh nemških mest najbolj bombardiran. Vsi okraji mesta, ki je v mirnem času štelo 5,000,000 prebivalcev. so bili zadeti, najbolj pa središče mesta okoli Unter den Linden. Alexander Platz in Friedricbstrasse. Pri napadu je bilo izgubljenih 26 bombnikov, toda v tem številu so vključeni tudi bombniki, ki so bombardirali kraje v za pad ni Xemčiji. "Preživeli smo strašne ure." piše poročevalec lista "Afton-bladet". "Berlin je gorel celo noč. Veliki deli stanovanjskih hiš so veliko ognjeno morje. Mnogo vladnih poslopij je bilo zadetih." 'Angleži so pustili na svobodo fašističnega I voditelja sir Oswald E. lMosley-a London, 20. nov. — Sir Oswald E. Mosley, britski predvojni fašistični vodja, je bil na tihem* izpuščen iz zapora v Holloway jetnišnici, kjer sta imela z ženo prav udobno in mirno življenje, toda sta zaprosila, da se ju izpusti radi Moslevevega zdravstvenega sta nja. t ----- tUmik severno od Žitomira Nemška armada, ki, ne zmenivšr. se za ogromne izgube, zopet prodira proti Kijevu in Dnjepru, je dospela v bližino Brusilova, od koder je še komaj 50 milj do Kijeva. -------------------- Moskovsko poročilo priznava, da je rdeča armada prepustila Nemcem več vasi severno od Žitomira v okolici Čeraja-kova. Na ostali fronti pa je položaj v boju za Dnjeper zelo ugoden za Ruse. Na severnem koncu fronte blizu Režice in okoli Go-mela so Rusi dosegli lepe uspehe, Četudi se Nemci obupno bore, da bi obdržali zadnjo železnico in cesto, ki peljeta iz mesta. Največ se bijejo boji s tanki in Nemci imajo velikanske izgube. Na podlagi nepopolnih poročil so Nemci včeraj izgubili 181 tankov, v osmih dneh bojev pa 1171, odkar so Nemci pričeli s protinapadi. Poleg tega so imeli Nemci včeraj na vseh krajih fronte S000 mrtvih, mnogo jih je bilo v je tih in izstreljenih je bilo 66 aeroplanov in zajetega mnogo vojnega materjala. KONGRES ODGLASOVAL PROTI ROOSEVELTO VEM" ^nr.PAMu SUBVENCIJ Washington, 23. nov. — Nižja zbornica kongresa je z 278 glasovi proti 117 porazila predlogo, ki je predvidevala podaljšanje živežnih subvencij., s katerimi je upala Rooseveltova administracija stabilizirati cene in vzdržati plače na višku iloločenem po takozvani ''Little Fit eel formuli". Predloga je zahtevala, da se nakaže $800,000,000, kar bi zadostovalo za uravnovešenje cen življen*kim potrebščinam, da bi tako ne bilo treba višati plač. Pričakuje se, da bo predsednik Roosevelt vetiral sklep pbornice in pričalnije se, da bo dobil dovolj podpore v obe>h abornicah, da (bo veto uveljavljen. fi?*Zaradi narodnega praznita: "iZohvalni dan", ne izide Mri "Glas Naroda"; prihodnja številka izide v petek, 26. aovembra. — Uprava. BLATO ZADRŽUJE ZAVEZNIIKE V ITALIJI Včeraj je na italjanski fronti sicer malo manj deževalo, toda je bilo toliko več blata, pa navzlic temu je bilo na več krajih nekaj zelo vročih bojev in zavezniki so zavzeli nekaj o-zemlja. Severozapadno od Agnone so Nemci z veliko silo napadli kanadski oddelek angleške armade, toda Konadčani so z vso silo vdarili nazaji in Nemci so se morali umakniti. V okolici San Pietro, dalje proti zapadu, se Nemci umikajo in za seboj požigajo vasi. Na fronti ameriške pete armade okoli M«>ntaquilo je bilo več srditih bojev. Nemci streljajo z artilerijo na črto pete armade, zlasti o-koli Mone Camino. _ _ Partizanske čete se bore proti Nemcem s silo osvetni-kov, kajti hočejo se maščevati nad njimi za kruto uničenje mesta in prebivalstva — Nemci so namreč v mesecu oktobru z bomibami razrušili mesto in pri tem je bila pobita večina prebivalstva. Iz jugoslovanskih virov v Londonu je bilo tudi poročano, da so partizani zavzeli železniško postajo v Novem mestu in so od ene strani tudi že prodrli v porušeno mesto samo. Partizansko poročilo navaja, da so patrijotske čete v več predelih v Sloveniji pričele voditi protiofenzivne akcije proti nacijem, ki so dozdaj uspešne in to posebno pri Novem mestu. Mihajlovic podpira nacije, pravijo partizani Nadaljno poročilo osvobodilne armade pravi, da so bili srečno odbiti nacijski napadi na Krenje v Sibiji. Kot pravi poročilo, je tu pomagala nemškim četam četniška sila Mi-hajlovičevih vojn*kov. V centralni Bosni so parti-■ zanski oddelki uničili dve lokomotivi 23 vagonov zalog1 in sicer v bližini Derventa, ki leži kakih 120 milj zapadno od Belgrada. Okrog 85 milj južnovahodno od Reke so partizani zavzeli majhen trg blizu Krope. Hudi boji so v teku v Hercegcvi-' Hudi boji pri Novem mestu London, 22. nov. — Današnje poročilo iz glavnega stana partizanov se glasi, da se vrše v Sloveniji posebno hudi boji pri Novem mestu. ni pri Trefinju, Ljubinju, ter Neveniju. Ti kraji leže od trinajst do dvainštirideset milj severno od Dubrovnika. Zavezniški zračni napadi ob jadranski obali Nemške pozicije v okolju Ši-benika so bile zopet obstreljevane iz zraka. Zavezniški Spitfires sredozemske zavezniške zračne sile so izvajali zračne napade. Boji s srbskimi, bolgarskimi in nemškimi silami Kot pravi poročilo radia Svobodna Jugoslavija, se morajo partizani boriti v nekaterih predeljih proti satelitskim (bolgarskim četam in proti združenim Mihajlovicevim in nar-ijskim oddelkom. Pri Uzicah so se bojevali skupno proti partizanom bolgarski in Mihajlovičevi oddelki, ki so tudi izvajali po okolici prisilno mobilizacijo vseh vojaške službe zmožnih moških. (Nadaljevanje na 3. strani.) mi do mogei ceio skupno delovati, kot je izjavil — toda vidi po veliko nevarnost v Rusiji, kajti Rusija j(e jimperijalisti-čna, kot je vedno bila, pravi O-ton. Oton je registriran, kot madžarski državljan. OTON HABSBURŠKI PRAVI, DA NE GRE SLUŽIT V AMERIŠKO ARMADO New York. — Tridesetletni Oton Haslburaki. ki se smatra za avstrijskega prestolonaslednika, je povedal nabornemu u-radu, da on ne bo slr'il y ameriški armadi. Oton je sedaj zaposljen s predavateljsko turo, tekom katere upa, da bo uspešno izvedel politično kampanjo, katere namen je predvsem ta, da bo on priznan za avstrijskega voditelja v zunanjem svetu, kar bi seveda potem pomenilo, da bi bil on poslan v Avstrijo, kot vladar. Sedaj se nahaja v Washingtonu, kjer ima stike z visokimi ameriškimi vladnimi uradniki ter z diplomatskimi krogi. Zelo se poteguje za Viktorja E-manuela. Najznačilnejše je to, da O-ton sedaj pravi, da nima čisto nič Droti komunistom, s kateri- NOVA IZDAJA ^es Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. Angleško delavstvo je zagna lo krik protesta takoj, ko se j( zvedelo, da vlada namerava u streči Moslevevi prošnji, da se ga izpusti na svobodo. Vlada pa se oči vidno ni ozirala na proteste, ki so prihajali iz delavskih vrst, kakor tudi iz ljudstva sploh, ampak je lepo na tihem osvobodila Mosleya in njegovo ženo. Ko je ljudstvo zvedelo, da jc bil Mosley izpuščen, je bil sklican v Bristolu velik protestn shod. na katerem je skušal sii Stafford Cripps, minister zc letalsko produkcijo, potolažit navzoče, da stvar ni tako huda kot na videž izgleda. Ljudje pa niso hoteli nič slišati o kakem pomirjevainju duhov, ampak so vpili na ministra, ko je izjavil, naj prepustijo to zade-vo pristojnim oblastim vlade. Na londonskih vogalih so tovorniki jezno vpraševali: "Al se borimo proti fašizmu ali proti bolehnosti?" — Mosley je bil izpuščen, da si bo mogel popraviti slabo zdravje, njesro-va žena pa je bila izpuščena celo brez pretveze bolehnosti, Ona je sestra znane Hitlerjeve ljubico, Unity FreemanMit-ford, ki se je vrnila domov ranjena od strela iz revolverja in je bilo takrat rečeno, da se je hotela sama usmrtiti. Po zadnjih poročilih je soditi, da vznemrjenje radi izpustitve Mosleya nikakor ni ponehalo, ampak se je še bolj razvnelo in pobirajo se celo podpisi med ljudstvom, da se pritisne na vlado in zahteva, da spravi Mosleya nazaj v zapor, kamor spada. Izraženo je bilo v zbornici tudi to. da če ni važno poskrbeti, da bi dobili od lakote poginjajoči evropski otroci pod Hitlerjem pomoč od zaveznikov, tedaj tudi Moslev-evo zdravje ni važno v tem času, ko se borimo proti temu, kar Moslev zastopa — proti fašizmu. (V nižji ongleški zbornici je bilo pred kratkim zahtevano, da se toliko omili blokado, da bo mogoče poslati vsaj nekaj pomoči v najbolj prizadete -kraje, ki so pod Hitlerjevo peto, toda vlada je vztrajala pri ten: da blokada mora ostati, kot je, to seveda na podlagi, da bi se z nudenjem pomagalo nacijem.) Nacisti in nemška morala Bern. 17. nov. (ONA). — propagandist! nacistične stranke na vso moč obdelujejo temo i "tajnega orožja", z namenom, i i! naslov svetovnega boksarskega jšampijona, je bil v bojih z Nemci v severni Italiji ranjen in vjet ter ga bodo Nemci naj-brže vstrelili vsled njegovega protifašističnega delovanja. Camera, ki je leta 1933 dobil boksarski naslov v borbi z •Taokom Sharkevjem je bil ranjen v no _ Nirw YORK •i - WEDNESDAY, NOVEMBER 24, 1943 tWAWOVUBN I. 1«W RAZGLEDNIH ) Piše Anna P. Krasna Vesti iz naselbin J 'tMu «l&4 PiMIM «* Aovaate Publlafaln« Otwpanr U Corporation rrar.l »Umi. Pn«M«t; lgstr Hode, Treaaurer; Jotepb Lapaba, 8«a «r* «f niM« uf Um> corporation an) iditrKM of abcra ofXlc«ri: 21« IStb STREET, NEW YORK 1L N. T. _ 51st Year "GUw Naroda" to Issued erery day except Saturday«. Sunday« and Holidays. »uhacrlpUmi Tearty |7-_AdTmlaemwit wi Agreqaeat. ZTT'KI •• I.LT«) VELJA LIST ZA ZDRUŽENE HRŽAVE IN KANADO: #7,—; /.A I'kL l,ETA S-USO; ZA ČETRT LETA $2-—. (J la ji Narvda" izliaja tuU dan Izvtem« aitwt, oedeij In prazuifco*. I -bUIA NAtUlUA", Zi« WRST 1Mb STREW, MW 10KK 11. N. I Telephone: CUeUaa 3—itU ADAMIČ ZAGOVARJA JUGOSLAVIJO Poroča Združeni Odbor Južnoslovanskih Ainerikancev "San Franci3co Chronicleširoko poznan časopis na zapadu je pred kratkim objavil obsežni uvodnik o Jugo->lavi-';. Razpravljajoč* situacijo se je pisec obenem poslu-!il pretnje — brez osnove — s povdarkom, da pojdc za-• ni ka zmaga mimo Jugoslavije, ako ne pride tam do i -e med dvoma glavnima strujama. V odgovor na ta uvodnik je Mr. Louis Adamič napisi ledeoe pismo temu časopisu, ki ga je ta list priokči] v izdaji dne 10. novembra: Kar se dogaja v Jugoslaviji, ni samo lokalni -por, ampak manifestaci ja, osnovnih vprašanj te vojne. kar pomeni, da sega tudi do korenin kakršnega .oil miru. ki ga bomo imeli. V zvezi z njihovem odporom proti Osovini je jugoslovanski narod doznal eno sociijalno revolucijo, katero je domača reakcija, podpirana od zapadno-t-vropskega imperijalizma, zaplenila z skrajno-grozo .skozi minulih dvajset let.. Miliajlovic je kontra-revo-lueionaren zastopnik te reakci e in imperializma. Skozi dve leti je sodeloval in še sodeluje z osovin-sUmi komandanti na Balkanu, ki so mu pripravljeni pruiagati v borbi proti revoluciji v Jugoslaviji. Sko-Ive leti se 011 ni boril proti sovražniku Združeni!: 1.arc do v, ampak proti revoluciouaniim partizanom. V dveh letih so jugoslovanski partizani uničili do "00 osovinskih vlakov, vključivši mnogih, ki so vozili zaloge namenjene nemškim armadam v Afri- . Siciliji in Italiji. Partizani so uničili vse jugcslo-vm-ke industrije, tako da Nemci ne dobi. o ničesar iz tovaren in rudokopov v Jugoslaviji. Kljub vsemu temu so Jugoslovani v Vaših očeh •i ž ji od drugih evropskih narodov, ki niso prispevali nobenega primerljivega doprinosa vojnemu naporu Združenih narodov in po Vašem priporočilu se jih na j izključi od plodov zmage. Vseeno pa ameriška in angleška vlada še nada-l;e priznavata jugoslovansko vlado v izgnanstvu, latere je Miha lovič član in kateri je 11a eelu mladi kralj Peter, ki vleče preko $500,000 letno iz jugoslovanske blagajne v izgnanstvu v času, ko njegova domovina gre skozi najstrašnejšo agonijo. Ni moj in men tukaj razlagati celega jugoslovanskega problema; to sem poskusil storiti drugje. Ali s-mem prositi malo razumevan a o tem, kar se dogaja na Balkanu in Evropi ? Smem prositi, da se malo potrudite, da spoznate Jugoslovane, ki so toliko doprinesli za zmago in je samo od sebe umevno, da nočejo, da bodo zopet uprežni v novi diktaturi pod protek-cijo anglo-ameriške vojske? Nameni jugoslovanske vlade v izgnanstvu, sedaj v Kairi, so defenitivno diktatorski. Churchill hoče. da upostavi kralja Jugoslavije na njegov prestol; tako tudi kralja Grške, kjer je situaci a ista kot v Jugoslaviji. Odnos tamkajš-liega naroda je isti kot v Jugoslaviji — za svobodo 111 demokracijo. Zaka.) bi kdo zahteval ali pričakoval, da se ta odnos prilagodi osnovam uradnikov v Londonu, Uashingtonu in Kairi, od katerih so nmo-i proti-balkanski in proti-slovanski, prezirajoč male narode t Zakaj ne priznati jugoslovanske revolucije sedaj ? Ta revolucija ni nič gor:a kot je bila ameriška revolucija. Ako jo priznamo sedaj, mogoče se tudi drugi evropski narodi dvignejo proti Hitlerju namesto, da čakajo na naše taktičarje. da skončajo svoje načrte in da iste ko-ordinar.e s potencijalnim Darla-mom m Badogli om v raznih evropski hdeželah. Pred letom dni sem začel opozarjati State De-i .-rtment o mogočnosti, da ako naše čete pridejo v • Mgoslavijo z namenom, da upostavijo stari režim, ia naletijo na oborožene skupine, ki ne bodo smatrale ameriških vojnikov ket osvoboditelje, ampak bodo streljali na nje. Bodočnost je sedaj tukaj. Jugoslovanski narod jo skuša stvoriti boreč se proti sovražnikom, vklju-h., eden je Pa na farmi. Najstarejša hči Mrs. Marv Go: Ka:!ovitza v Oneonta.: Y, kjer je bil uslužb:n.; i I _ Gre za umor ter policija drži drugega uslužbenca odgovornega. John Kokal je bil rojen v Tr 1 žišču leta 1882. Prišel je v A-merike leta 1905 in sicer v Rock Springs, Wvo. ter bival "V tem okrožju do leta 1912 Zadnjih 5 let je bil uslužben pri Peter Sv igel. v Bloom ville. N. Y. in ob svoji smrti je bil pri Pius Karlov its v Oneonta, N. Y. V Ameriki sorodnikov ni imel. — Bodi mu lahka ame riiška zemlja! Louis Taucher Rock Springs, Wyo. IZ MAJNERSKE NASELBINE Tukaj je bila včasih velika premogarska naselbina, zdaj je pa že prav mala. Vse velike majne so podrli in »ljudstvo se je selilo po mestih največ v Chicago. | Zadnjič ko smo zaštrajkali. mi?leč, da nam bodo tisti gospodje, ko jih tako drago pla-1 čujemc s prispevki vsak me-; sec, kaj primaknili na plači. Vsakdo ve, kdor je le kateri-1 krat videl majnerja, ko pride iz maine kako je ves črn in pre močen od pota, da ima polovico prejnalo plače, kot trpimo. Ko hi le moerel iaz njim toliko razložit i, da bi jih ?amo en dan cb'ekel v tisto obleko, kot jo nosim.) mi, obleci zjutraj, ko orremo na de1 o, pa če bi rrav sair.0 šnaciral po majni, nič de lal, pa bi za na3 drugačen kon-j trakt naredili, kot so. Tako je pa novi kontrakt siabši, kot stari: 8 ur dela. ko ie že 7 preveč. Ko bi res ljudi manjkalo r>o ma mah, bi še potrpeli, na jih ie >e tukaj okoli prrveč. Še veliko jih /e, ki bi radi delali po majnah. pa i?o brez dela ali oa daleč od doma za delom. Mi na bi se tio 8 ur ubijali za teh par tolariev cel dan. Oh, kam nanridujemo! j Tmamo pa tnkai dve sloven-j mam?, ena se imenuje No.| West, ki ie še v Iudiani in r-5 Slovencev, ki so io v nai ^oii slabih časih odorli leta iQ^fi In 5>o skoro več let sami, delali. Zdaj* na ima 30 delav-' cev in jim dobro gre. Dro razumem toliko, da bi jih kupil. Zdai na voščim vsem srečne in vesele božične nraznike in vedelo te" srečno Novo 1-to. u-redništvu in vsem. dopisnikom Frank Pik Paris, BI. i GEN, PATTON SE JE NEKAJ PREGREŠIL Zavezniški glavni stan v Alžiru je uradno sporočil, da se je general George S. Patton pred vsemi častniki in vojaki oprostil, ker je tekom kampanje na Sicili.i vdaril nekega vojaka. To je ugodilo že v avgustu, pa ui prišlo v javnost, toda o tem so nepretsano govorih vojaki in častniki. Vsled tega pa general Patton ni izgubil poveljstva ameriške sedme armade, toda od vrhovnega poveljnika generala Eisenhowerja je dobil oster ukor. Dogodek je bil naslednji: V bolniškem šotorju je general Patton s pestjo vdaril za-dej po glavi vojaka, ki je bil od streljanja pretresen, general pa je mislil, da se hoče samo izogniti svoji službi. Patton je rekel, da ima vedno u-smiljenje z ranjenim vojakom, da se mu pa ne zdi, da bi temu vojaku kaj manjjkalo. Vojak je padel nekoliko in njegova čelada se je zvalila po tleh šotora. Bolničarka je hotela braniti vojaka, toda jo je zadržal zdravnik. Nato je prišel poveljnik bolnišnice. General Patton, še vedno zelo razburjen, je šel dalje, pa se je zopet vrnil k vojaku in ga izprašval dalje. Vojak mu je odsrovoril, da je pripravljen vrniti se na fronto in se je skušal dvigniti s svoje postelje. Nato je Patton zapustil bolnišnico. na da bi zadevo dalje preiskoval. Vojak je Uril doma z nekega kraja na mga is se je prosto*. i voljno prijavil v armado. Bo-! ril se je v Tuniziji in na Siciliji. Njegovo ponašanje je bilo izvrstno. Ze teden prej- ;o zdravniki dognali, da je popolnoma izmučen in da mora v bolnišnico, pa se je branil, sled |njič pa se je moral pokoriti zdravniku* Ko je general Eisenhower o tem izvedel, je takoj pisal generalu Pattonu, ki je takoj postal ravno tako velikodušen, kot je bil prej razjarjen. Oprostil se je vojaku, ki ga je nda-ril, poveljniku bolnišnice in vsem, ki so Ibili tedaj navzoči. Nato pa je šel in sklical častnike in vojake raznih divizij, kc. likor jih je mogel dobiti, in se je vpričo vseli oprostil. General Patton je prav po-sdben značaj. V ibitki vodi svoje vojake do skrajnosti in je pogosto zelo razburjen, tako da vzroji v največji jezi. Toda po-splošnem mnenju je najboljši ameriški general na fronti. Vojaški izvedenci so edini v mnenju, da Sicilija ne bi bila zavzeta v 38 dneh brez generala Pattona. Mnogi vojaki pod njegovim poveljstvom ga nimajo radi, toda v njem vidijo velikega poveljnika. General Patton se tudi ne zmeni, ako ga i-majo njegovi vojaki radi ali ne >-3 njemu je mar samo zmaga. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO ** Greater New York in okoKco, ink. Kdor izned rojak** ali rojakinj ie mi Haa U*a druitva, mj vprv ia svojega prijatelja ali prijateljic« ali pa eoega lamed odbornikov ca mastna pojunita V neirett m Ide pozna, kaj ponrnl biti tlan dobrega društva. • tekom 31-letnega poslovanja je društvo izplačalo $10,000.00 smrtnine in S1&537.00 bolnine io ima v blagajni 117,248.22. Naloženi denar je: 112.950.00 U. S. Savings Bonds ? 5,000.00 Defense Bonds $ 4.298.22 naložen v bankah Skupno $17,24832 Odbor za Leto 1943: Pradaadnlk: MIHAEL UKEK Tajnik: JOSEPH POGAOHNIK . 81 Wairfleld St.. M® LJbartjr Avenua Brooklyn, N. T. WiUi»ton P«rk U 1. Pod predaed.: AVDRRJ iyanSek BWnlk: Zapisnikar: ANTHONY CVKTKOVICH 3S0 Harmon Bt, 983 8en«ca Avenu« Brooklyn. N. T. Brooklyn, N. T Nadsornlkl: 1. PRED VKLEP1CC n. VINKO ZALO KAR 7225 - C7th Plač« 71-09 — (Mb StTMt Oteadale, L. I. Olendal«, L. L UI. JOHN YČRKA 8 40K Himrod Street. Brooklyn, N. J. Arhivar: JOSEPH POGACHN1K. 5SO Liberty Ave., WUUatoo Park, k L Oruitvo zboruj« vsako Četrto eeboto v svojih aruKvenih proatorlh $ American alevenlan A ud Mori um. St Irving Ave.. Brooklyn. N. V. Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAŠ LETNO, m žive In mrtve č'ane Masne Zveze. Članarina vsako osebo živo ali umrlo 2Sc. (Nikdar nI potreba obnoviti.) Upliite Vaie sinove vojake. DRUŽBA sv. PETRA KLAVERJA za afrikanske mtsljone Department C 3fl24 W. Pine Blvd.. sl Louis s. Mo. SON ART REKORDI Lepe Melodije I *t M57I—N* Marijane«*, potto Kje k moje rnžl—»alte* Jfrrr Kop»1rfipk In orkester Za t»«a .jvuik in coue pioM obrnil oa: JOHN MARSICR In«., 163 W. 42nd SL, New York Začet km novembra letos je izšla nova Adam-ceva knjiga, "My Native Land", o kateri so ameriški kritiki p»nlali piv-! eej obširne ocene. Tudi v nn-! šem tkku ^e je io nekaj pisalo o tej knjigi in sk^- na ob^h' straneJi, na oni, kjer knjiga1 Ugaja, kot na <>nif kjer niso s' temi novimi bukvami kar nič zadovoljni. Seveda vsem niti Bo? no uJ streže, so rekli ljudje v starem kraiu, a Adamičeva nova knja-sra ustreza tisti večini, ki je v tem ogromnem svetovnem konfliktu najvažnejša — množicam, ki žele po tej vojni res videti poeetek gradnje boljšega sveta, kot je bil dosedanji. Knjigo je pisatelj posvetil "Boži in Baču", dvema mladima slovens;kima človekoma, ki sta se imela rada in sta skupaj. študirala medicino, snovala načrte za bodočnost — bolj za (bodočnost in zdravje Slove-! ni je. kot za lastno bodočnost.! — 0 Boži smo že v naših Ustih pitali, kako je 3 smrtjo rešila svoje ranjence in sebe pred morilsko fašistično tolpo, ki se bližala in bi bila brez dvoma do ~-mrti mučila ranjene parti-' zane in mlado zdravnic. O |Baču ni znano, če je še živ. On je sin slovenskega pesnika O-tona Župančiča. S tema dvema torej in z o-pisom njune lepe mlade ljube-' jzni, ki je nekaj tako posebnega, kot je Slovenija sama. pri--čne avtor svojo knjigo. In po-jtem pride na vrsto Janezek, j j Tudi o njem smo že brali, ka-,ko je utrsral cvetko ob poti in jo podal "Ameriianki"—pisateljevi ženi, ko je potovala z njim po Sloveniji. Idila in lepota ter privlačnost Slovenije povezana z bri- " MOJA RODNA DEŽELA" z izčrpkom Stalinove era govora 1 o jup-oslovan^kem problemu. - nehote kaže na posebne proWe-, me Jugoslavije, odnosno Slove- - nije. Je tudi res potrebno, da -J se postavi Slovenijo bolj v o- - spredje, ker bi je druarače ni--(hče ne opazil. Tako človek za -1 ključi v prvem hipu-. A po ma-. jlern premisleku pridojo v 0- - ^rfvlje druge misli. Do'goletna 1 borba primorskega življa - fa- - šizmom.. . pol milijona ljudi proti 45-milijonskemu naiodu! j Kakšen Golijat in kako nezna- - ten mikroskopičen David... - a ta David danes še ™ovori svoj " je«zik. še bije boj za osvoboje- nje in to proti dodatnemu sovražniku od severa. Ali je kje n narod, ki bi mogel pokazati pro- * porčno tako nezlomljivo živ-[ ljensko silo? Ali ni baš naš primorski slovenski človek dokaz, neizpodbiten dokaz, da ni število, ki določa silo in vre-" dnoto naroda, ampak kakovost : tega naroda. S 2u-letno borbo primorskega življa, podano v izklesanih in kremenitih Vse-dah, bi se moelo dati slovenskemu ljudstvu značaj, ki bi vzbujal poleg sentimenta občudovanja tudi političen rešpekt, katerega korenine ne bi poema-le šele iz tekočega konflikta, pač pa vz dolgotrajnega pre-iskustva borbe s črnimi silami fa^ma. Škoda, da tako poerlavje ni ▼aš!o med platnice "Moje rodne dežele.' (Dalje v petek.) "WLAg NAKOPA* w WW TOtE WEDNESDAY, NOVEMBER 24. 1943 TWANOTLnW L Ml Kanadski Vesfnik fotofcH * rmik^selbin, kjtr bivajo in i^aJoStovnei PREMIER MACKENZIE KINO SVARIL NAROD PRED BREZBRIŽNOSTJO Ottawa. — Premier W. L MoKenzie King je začetkom preteklega teedala svoje tozadevno mne ve potem, ko je vrhovni brit ki konrsar MnVolm MacDo i.ild. ki «e je ravno vrnil \7 ' Andi je. povedal, da na Angle krm prevladnie bolj spartn«' { no razpoloženje z ozirom na v vine raamere ter se opt in v- ' -n drži precej dobro na uzdi nr«v ni mocoče reči. da an 1 -ko ljudstvo ne kaže ffotn ' • vnf.te utrujenosti ozi;om.i, lveličnnosti. Rečeno je, da vkljub tem | varilom ljudje po vsej deželi | .olj mislijo na povojno dobo i", j ia notranje zadeve v politic-j 'leni ozirn, kakor pa na izvo- ^ ievanjo vojne. Del vzroka za ; iako stanie je pripisovati dej- ^ stvu, da kanadska armada do j 7.daj ni v resnici veliko sodelovala v tej vojni, raz n seveda kanadska zračna sila in pa Mornarica. Ljudstvo v sploš tem otre-bno delo v pomoč našim v domovini kanadski javni parki Kanada poseduje največji tako imenovani narodni park v Severni Ameriki in sicer je to / Tsper Park v Alber-; ti ki obsega 4200 milj ozemlja.' So pa še drugi parki, ki so last vsega naroda. Vsaka provinca Kanade je odredila, da se določi gotov del gozdnatega sveta za javne parke, kjer se ljudje v prostem čaisu lahko na užiiejo narave in si privoščijo oddiha. V takih parkih se naravno tudi ohranja divjačino, ptice, ter Tazne redke živali, katere I bi 'lovci drugače iztrebili v ' kratki dobi. Ljudje, ki žive v bližini javnih parkov, so vsi navdušeni zanje, ali oni, ki so (bolj oddaljeni, se pa ne zavedajo dovolj vrednote in važnosti te "ljudske lastnine. Ne poslužujejo se jih dovolj, da bi jih mogli pravilno ceniti. In vt ndar pe\je skozi narodne parke v Kanadi nič manj kot 3000 milj železniške proge. Obiskovalci so kljub, vojniip razmeram številni. Banff Parki v provinci Alberti je obiskalo tekom -tekočega leta 126,000 o-feb. Pri tem je značilno to, da pridejo parke ogledovat ljudje iz oddaljenih krajev, a oni, ki nimajo tako da>č do njih, se ne zanimajo vel'ko zanje. Tako so najbližji in nadaljni prijatelji narodnih parkov tisti, ki imajo od njih največ užitka- Sedaj, ko je odprta Aljaska, cesta, se Že delu je na tem, da se po vojni določi gotov del sve ta ob tej oesti za javni park. Na ta način se bo ohranilo na tem odmerjenem koeu sveta •tipično življenje aljačke divji ne in potniki bodo lahko občudovali krasoto te divje nanj-Ve v neiznremenieni obliki.a Kanadski javni parki privabilo slednje leto veliko zunanjih obiskovalcev, ter ljubita-. Ijev narave. Voina ie sevedA zelo zn i an j šala število turistov, toda Kanada se zaveda, da bo v normalnih časih obnovljeno turistovsko potovanje v Kanado in zato skibi, da so njeni številni, krasni in naravni parki lepo oskrbovani. Tekom te vojne so tvorili eno tretjino obiskovalcev narodnih parkov vojaki in pa žen ske, ki so v vojaški službi Med temi je bilo mnogo letaloev iz Anglije in druerih domini je v. ki ni^o nikdar imeli prilike videti krasote bogate kanadske zemlje in njenih deviških gozdov, ki so vključeni v mnogih javnih parkih. LISTNICA UREDNIŠTVA. P., Euclid, O.: — Oprostite, ni primerno za list! Pozdrav! Pošljite božična voščila in darila po pošt4 pred, 10. decembrom! Mali Oglasi velik uspeh i Prepričajte se! Kot sem ež povedal v knjigi sva Snoj in jaz imela težke momente — ostre besede sva rekla drug drugemu. Jaz sem zahteval, da v svojilj tajnih poročilih preneha obrekovati slovensko revolucijo, v kateri se Slovenci bojujejo z& obstoj in duhovno dostojanstvo svojega naroda. Zahteval sem, da preneha ob rekovati partizane — (pokazal feem mu v Enciklopediji ameri ške zgodovine, da je partizan ttaro ameriško ime — da smo tukaj v Amieriki imeli partizane še pred, kakor tudi tekom naše ameriške revolucije v 18. stoletja.. Snoj je bil za vse to gluh. Poslušal je Kreka -— delal je, kar je bilo všeč Fotiču, katerega jo obiskoval v Washingtonu in raznim podrepnikom, ki iO v Fotičevi službi. Spomladi je Snoj šel v London in od tam je v Washington poslal nesramen dokument v katerem je zopet prikazal partizanze kot zločinski po-kret. Jaz sem videt tisti dokument Takrat — zgodaj v juniju — sem se odločil, da Snoja toz-srinkam. Snoj je prikazal' kot zločince tisto partizane, ki so se par fnrsecev pozneje bili s sovraž-likom v velikih bitkah na Pri norskem za Trst in Gorico — 7 bitkah, ki so imele svetovno >ozornost. Kot sem- rekel, jaz sem za iste 4'zločince" za Vidmarja n Kidriča, kot sem za Tita in Vidimarja, Nazorja in Ribni-sarja, za generale Nadjie, O o rič in Dapčevič in vse one dru re borce za svobodo. Torej, jaz sem proti Snoju in Irugirn; plačancem in podrep-likom tako zvane vlade v Kai-'ii. Jaz sem proti tisti vladi, >roti tistunu kraljevskemu >obalinu, ki vleče pol milijo-la dolarjev na leto iz jugoslovanske kase, proti Fotiču in >roti njegovemu bratrancu Ne-liču, ki je Hitlerjev kvizling " Beogradu, proti Mihajloviču, >roti Pave'iču, proti Beli gar-li v Sloveniji, proti Živkovi-:u in .Teftiču. ki so vsi proti Fugoslaviji in proti Rusiji — n katero Slovenija sploh ne anima- , vTaz sem za to, da cela vlada r izgnanstvu ostane stalno -i1 a zmeraj v izgnanstvu. To bi >il največji blagoslov, ki si ga norem o mislili za stari kraj. n danes vapi tukaj obljubim la bom storil, kar morem, da e ti ljudje in njihovi plačanci 1 n polrepniki ne vrnejo v do- ' novinc, in da ako se vrnejo. 1 ie ostanejo tam živi, ako se 1 ie bodo mogli opravičiti pred evolucijonamim slovenskimi n jugoslovanskim narodom. 1 To vam obljubljam m prise-ero, ako mi bo le Bog dal ] dravie za par let. Osebno, kakor tudi kot pi?a-m častni predsednik ia!, gqv0b pisatelja louifta adamiča na shod9 sans a v clevelandu, ohio (Nadaljevanje.) član SANISa iu kot predsednik Združenega odbora južnoslo-vanskih Amerikancev, sem za ^edinjeno. Slovenijo — za svobodno, demokratično Slovenijo pod vlado zvestih, pravih [narodnih zastopnikov, ki so se pred nekaj tedni organizirali v slovenski ,parlament pod predsodni štvom Josipa Vidmarja — in v katerem je osem duhovnikov in več ljudi, ki so nam znani, med njimi Božidar Jakac, umetnik in dober katolik, ki je pred nekaj leti živel tukaj v Clevelandu, prof. Kocbek, nekdanji urednik "Dom in Sveta" 'm Mike Klopca, moi osebni prijatelj, ki ie svoie dni oisal za Prosveto. ko je Prosveta bila v resnici Pro-sveta. Jaz sem za to Slovenijo, ki1 že obstoji, ki je že organizirana — m ki je prišla v obstoj v zvezi 7 junaško borbo slovenskih partizanov, ki so zdaj u-radna slovenska vojska, prva slovenska vojska v vsej zgodovini ! Jaz sem za to vojsko! Zakaj?? Prvič, ker se bije z Rommelom, drugič, ker je srce, polno vroče in rdeče krvi.; srce celega osvobodilnega gibanja v Sloveniji; in tretjič — to je morda najvažnejše — jaz feem za to slovensko narodno armado, ker je glavni faktor v celem položaju, na katerega moremo najbolj računati, da bo (Slovenija dobila nazaj Pri-! morsko in Gorico in Trst in sve i dol Koroške in fttaiersko in Prekmurje. .Dalje pride. Iz Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani.) Te čete so tudi s silo zasegle ; vse zaloge živil, ki so jih mo-i glie najti pri ljudeh. Tekom spopadov v tem pre-delju so zajeli partizani nekaj važnih četniakih dokumentov in dve strojnici. MUpjlovič poziva Pavaliče-ve častnike in vojake, naj dezertirajo Kairo, 20. nov. —r Jugoslovansko armadno poročijo se glasi, da je Draža Mihajlovič, poveljnik kraljevih gerilcev v. Jugoslaviji, takozvanih četnii-' kov, izdal apel na vse častnike' in vojake Paveličeve vojske, v1 katerem jih podiva, naj zapustijo Pave lica in čakajo, kot! prijatelji, "naših velikih za-1 vezn'kov. ki bodo kmalu prišli v našo deželo.'' Poročilo ne po-1 ver če je to poročilo prišlo iz Mihajlvičevega stana ali je bilo morda prirejeno v vladnem informacijskem uradu kraljeve1 vlade v Kairu, ali so ga znabiti podali ie partizanskega gl. stana. Tudi poročilo ni dovolj jasno. da bi iznačilo s kakšnim namenom se skuša Hrvate v Poveličevih vrstah pritegniti k Mihajloviču. 1 Vojne operacije v Srbiji London, 23. nov. — Poročilo radia Svobodna Jugoslavija navaja, da so se zavnšile uspešne vojne operacije v Sribija, ter da je Čacanski oddelek partizanske divizije uničil železniški postaji v Tucani in Bu-sanoviqi. Zajetega je bilo tudi precej vojnega maierijala. Pri Sandžaku v Bosni se nadaljujejo ofbrambni boji. Tu je Ibilo odlbitih več napadov nacij-skifa in kvizjinskih albanskih čet. Te čete so skušale prebiti partizanske vrste pri Prijepo-j lju in Brodorovu, hoteč od teh dveh strani vpasti v osvobojeno ozemlje. Boji so bili hudi in partjzaijsko poročilo pravi, da je. bilo 600 sovražnikov mrtvih m ranjenih. V Crnigori je Ibila uničena in razpršena kolona nacijskih in Mihajlovičevih vojnikoy. V vizbpdijem predelu. Bosne bili odbiti, nacu^ki poiskusi prodor^ proti Gr%4%nipi in Pri Brqki, kjer so, Nemci, skojg 19 dni napadali partizan-J obrambo^ pozicije, so se morali končno umaknili Tu so utrpeli težke izgube v moštvu in materijalu. V pogorju Kajevice v vafco-dni Bpeni partizani čistijo predel je in poročajo, da je kilo te-! zadnjih epopiedov ubitih 60 četnikov, 40) pa je bilo xa-' njenih. Zajetih je Ibilo dvajset strojnic in 60 pnžk. Mate boji se nadaljujejo wWiwyv Ljuti boji so še vedno v te-k»,v Dpimaciji, Ig^vsdijo »a-qfen^vo KO^ P nidm sily% yqnwkp tauč&# in n^torirjBjrsT^ ao - bno aktivne na črti med Lo-vracom in Listom. Ena nemška kolona, ki je prodirala od Imotska proti Studencu, je bila prisiljena na umik ter je utrpela težke izgube. Kraj Studenci je tekom zadnjih ofen-i zivnih bojev že večkrat prišel! f iz enih rok v druge. Železniški vozovi uničeni ▼ Slavoniji Na dalmatinskih otokih Kr-ku, Čresu in Lušinju divjajo I ljuti boji, kajti partizani hoče-, jo za vsako ceno pognati nem-Jške marine, ki so pristali na I nekaterih predelih otočja, na-j , zaj v morje. General Tito je de-! ■ jal, da se bodo njegove sile bo-1 j rile za te otoke do zadnjega ■ moža, če treba. Bojevanje je v teku tudi po hrvaških in dalmatinskih krajih v notranjosti. 'Partizani drž:jo otoke v Dalmaciji Na črti med Osijekom in Va-raždinom, blizu Koprivnice, je ■ bilo uničenih tristo železniških vagonov, pri Kostanjevci pa so partizani razbili oklopni I vlak. ANGLEŽI SO SE UMAKNILI S SAMOSA Angleško vrhovno poveljstvo na Bližnjem vzhodu poroča, da se je angleška armada umaknila s Samosa, zadnje za vezni- ! ške močno utrjene postojanke v Egejskem morju. Poročilo dodaja, da je bilo angleško, grško in italjansko vojaštvo z nekaterimi prebivalci prepeljano na varnejši prostor. Nemško poročilo pravi, da jc bilo na Saroosu vjetih 6000 zavezniških vojakov. Te zmage za Nemce sicer niso velikega pomena, toda so ze- j lo slabe za zaveznik l_oti z J ozirom na ^ ,.jxj, ki jo skuša- ! jo zavezniki pridobiti na svojo j stran, |j iN ote KLAVIR ali za PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3za$l.— * Breeze« of Spring Time tri Blossom (C»»-tal * Po Ja? -ro Kolo V Tam am vrtni pv
  • :zEK 10 slo- ! VENS^JH PESMI za pdanoih irmoniko za $1. Po 25c komad ; Moje deMe je se mlada Barbara polka .'.'aročite pri: Knjigarni i Slo veni; Publishing Co. 21C 18th Street i New Vork 11. W. Y. | Kupite danes nekaj Wai Savings Si amps za Vaše otro ice. — To je najboljši načii ' ran jen je ;:anje V PESMARICI "AMERIŠKA f SLOVENSKA LIRA" m ttfjnfeae aMefr slovenske pesmi: I. PodoknI.-a — možici »bor » h«rf. ten Mimospfrorn J i. Peidrav — mofikl ei«r , J. Lahko r. jf — mofikl 4. Otoški *iOn — raeAanl at>or J I. Pomlad?:.:ka — mnAtini mhr.r, a , bariton Bamoar^voni i t. Lira 1. — ca solo «peva, moMcl ; In roetam zbor ■ 7. Lira II. — «a m**ant tlx>r V 9 Altantel i odmevi — za moDKl tn žen«,ki s bor, > bariton aa- ! motwvorn / k Kan tata ia paalma 1M — mo*kl '» «bor | 10. 8o£t — aa aamoapeve. mešani sbar to mremlJtvMi)*ni < glnsovlra 11 Pralm — aa saraocpevf, ma-Sacl zbor ln sprem lje van j« i cUeovirm ail orf«i \ t'ENA SAMO 60 centov KOMAD j Ta m kocrertne pel ia ■»>» | j In mešane iboret katera Je oclaa- 1 bil ln v ttmutriki iidai MATEJ L. HOLMAR, ortaniat ia [ pevovadja pri nr. Vido, Cleve- m land, Ohio. 1M3. ( Naročite ro zbirko pri: KNJIGARNI 8LOVEN1C PI'BL. | COMPANY ! 216 West 18th Street | j New York 11, N. Y. $ MACHINE SHOP PRACTICE % 5 THE NEW ENCYCLOPEDIA of j* cq InaUtnt« «f Ttefa^lacr T mku*|L| |j>, 0 Geonce W. Barnwell ■nnwMnkma Podlago aa amba- < g^MBMgtfge-»{if^eaa aw nl^no manj« rt O tM^MM^^^iWnSHt, WiR moreta dobiti a to ^ ^^^MBBI kaJl«D. Ta velika ^ > WBmmMM^SK^M^i tojlga popiauje ia s MHBH o rm bar pi h iKBSSBBHH^ffiS to * Pojammje vpon- ^ <* w^BSrSBmO^^^^mSk mkeffB ftro> C*1 KJ ^^^^^Sf^MmaSgMB orodJ* 1* me- Hi^^Hli^J ril. nafirte (bhae ^ 4 g^PBWPg^M-^iSi priBta) looo mk /2 nf AlsM te riab. S76 atr. hs =» Cena $1*99 R Z Ma gMa M t* al| ** |»ftitp>, ?ma ba to bid ^ aria barh|— J» m"Hg> aradim. NAKOClTB JO PAMMI C ; S L OVEN IC PUBLISHING COMPANY m, wpwr 1Mb STBHf wew you u. h. t *QLAH NARODA" — WW fOBK WEDNESDAY, NOVEMBER 24, 1943 VBTA.MIVUKN L. f> DOD SVOBODNIM SONCEM BOIIAK — Spisal: F- S. FINŽOAB. ----62= Ork je zamahni', z roko, trepetajoči sužnji so vstali. "Sedaj grem takoj do sina, do Iztoka. Važne reči mu IKjvem!" "Iztoka ni doma. Straže nadzira!" "Ga ni doma! Piav za prav čeden sin, da ga ni doma, ko pride oče." .Radovan je utrujeno govoril.. "Radovan, truden si. in počitek bi se ti prilegel! Nu-mida. pospremi gospoda v stan. Ko se prebudiš bo sedel rin ob tebi!" "Tako se .spodobi. Modre besede. Počitek se mi tudi prileze, seveda. Dokler sem jezdil na tvojih zlatih bizantin nh, se je potovalo, he, vodomec ne hodi tako zlahka. Ali nazaj grede je bila bridkost!" Radovan se je oprijel Xrnnida in se je prestopil. "Dobro me drži! Moje oči so slabe! Počakaj! Še nekaj!" "Epafrodit, gospod, jaeni gospod!" je kričal Radovan za Kpafroditom, ki je že izginil pod arkado. "Kaj želiš očka?" "Ko bi ukazal požirck vina! V taberni je bilo slabo. Tvoje je boljše! Hvalil sem ga na -vsem potu!" "Samo. poželi! Nuniida je tvoj hlape«!" "Hvala, go«|pod, hvala!" Radovan je odšel, trdno oprt na sužnja, preko dvorišča. PET IN DVAJSETO POGLAVJE. Irena se je prebudila. Lučka je že davno dogorela, z '»orja je plul beli dan. Naglo se je dvignila, mehki kodri H) se ji vsuli na lice. Popravila si jih je s čela, z oči- Razočarana je gledala po soli. Ni ga! Iztoka ni! In vendar se ji je zdelo, da je sedel; vso noč ob njej, da se je pogovarjala ž njim, da ji jje pripovedoval vesele povesti z doma Slovenov. Hodila sta po ne-»loglednih planotah za čredami ovčic počivala v mračnih ga-Jih. Z vej so pele svobodne ptice pod svobodnim solncem. In Iztok je bil mogočen in spoštovan, ona ljubljena in čašeena-A sedaj ga ni! Obljubil je, da se vrne. Sonce se že igra z -alovi, a njega še ni! Irena se je prestrašila. Grozne slutnje so ji stisnile srce. Ko bi Azbad — despojna. — V carski palači je bival ponoči Iztok. Oe so njo hoteli uničiti, če je bito zanjo dobiti raz-1 l ojnikov, ali jih ni za Izteka? Silen je, junaški! Njo je otel, ali otme sebe t In če je padel v boju, je padel zaradi nje. Irenino drobno srce j? vztrepetalo, drhtela je po visem1 t "lesu, po obrazu so prikipeJe solze, znplakala je in se potrta1 i" vsa nesrečna zgrudila nazaj na ležišče. V pretrganih stavkih j* ihteč šepetala psalme in prosila Kristusa, naj ga otme, naj ji prizanese, naj se je usmili! Po-1 hproma se je umiri'a. Otrla ei je Tosne oči. i "Motim se, preprosta,," je premišljevala. "Čemu se aiI osti m T Saj je že priše!. Moja dpša ga je čutila v sanjah. Tiho j? dvignil zaveso ipogUdal name in odšel.. Ni me budil, mi g* upal, predobri.. A sedaj pride: kmalu se zgane zagrin julo, dvoje žarečih oči se bo ozrlo name. Počakam ga! 6e treniti nočem z očesem. Najini pogledi se bodo srečali. In °n bo bral v mojih očeh da sem ga čakala, da sem hrepenela no njem in ise bala zanj.. Povem mu, kaiko sem jokala, on pa se bo smehljal; ipogladi mi lase, poljubi me- na oči ter poreče: Slavček moj, čemu se plašiš T" Tedaj se je resnično zganilo težko zagrinjalo pri vhodu. Trena je zakoprnela cd radesti! Prihaja! On je! Moj Iztok!" Toda namesto Iztoka s*o se pojavile drobne oči Epafrodita. "Pozdravljena v lepern jutru, pre jasna dvorjanica!" Starec se ji je ponižno, dvorjanski priklonili. "Pozdravljen, dobri gospod! Kje je Iztok?" "Odjezdil je v vojašnico; visoko je njegovo odlikovanje in rodilo mu je posla in skrbi. Vrne se kmailu!" "Kajne, da je bil že tukaj? V sanjah sem občutila njegovo navzočnost." Grk ni za trenotek pomislil. Lagal je, da bi je ne preplašil. "Seveda jc bil. Kako bi odletel golob, da ne bi pogrlil golobici!" "Ah, in jaz sem mislila, da ga še ni, da ga je zaseglo zlo v palači!" "Ljubezen vidi noč ,kjer sije beli dan!" "Kako sem preprosta!" Irena je zakrila obraz z rokama in se veselo zasmejala. "P'osim prejasna dvorjanica, ne zapuščaj sebe. Epa-Irodit je tvoj najskrbnejši hlapec. JKčeo&n ne boš pogrešila, hčerka moja! ARi ven ne smeš, zlati otroik! V Rizancu vse gleda, vse toži, gluhe stene slišijo!" Naglo 8e je Epafrodit priklonil, zagrinjalo se je strnilo! in njegova glava je izginila. Ko je prehodil drugo in tretjo eobo, se je ustavil v dvorani Merkurja, kjer je bilo mnogo dragocenih kipov, izklesanih Od g^kih umetnikov. Su^pil je pred kip At*ne, udaril se po glavi in rapregovoril: "Na tebe, Palada, ntelešena modrost mojega naroda, naj bo moja pamet majhna kakor črnega murna v travi, če se ni iif>eoj nekaj zgodilo z Iztokom! Prekletstvo iz zadnjega pekla na de spojno, če si se drznila--" Nato je odšel naglo iz dvorane, kjer se mu je zdelo, da so vm marmornati kipi zganili z glavami in pritrjevali: "Resnico govoriš, zgodilo se je!" Tako jasen in dozorel je bil ves načnt v njegovi glavi, da m bilo mogoče zamah mrvice več v njem. Pa nenadoma *unek, zamah z,mečem *ko?i vse niti in vse je bilo raztrgano vse uniči no. Zazdelo se mu je to nekaj tako nenadnega tako n«rrvo-joSecra, da Je potomr. stvar iznova premišljal in pretehta val. izkulal m je pomiriti in je krenil na vrt. "Ne, ni mogoče, vendar ni mogoče! Tako predrzna ni-I irpvnnje je bilo v palači. Po polnoči je bil *>akanal, orgije na vrtovih. Zakaj noč je bila gorka' Tztok je prišel tja po polnoči. Dobro ja b* oborožen. Kak hrnp bi bil, ko bi ga bili napadli Ne, ne! Epafrodit, misli trezno in modro'. (Nadaljevanj« prikodniHL^ » Armistice Day smo proslavili pri nas z običajno parado, vzlic temu da je bilo zelo mrzlo in so prve snežinke oznanjale bližajočo se zimo. Nekaj posebnega in nenavadnega je bilo to pot, ker je bil izbran za prvega maršala te parade 17-lotni bivši marine Richard H. Moffett. Kot 16 letnik je vsto pil v mornarico ter služil na Pacifiških otokih in slednjič na Guadalcanal. Bil pa je odpuščen radi pre tresenja od bombe in malarije in zdaj je uposljen v neki tukajšnji vojni tovarni. Toda če eden pomisli kaka bridka, ironija leži v tem slavju! J?aj vendar je prvi dap premirja !ovečih Wil-sonovih točk. iResničen in trajen Armistice dan, vreden proslave, bo le tisti. ki ne bo upostavljen na peščeni podlagi hinavstva, za-hrbtnosti iil zvijačnosti, ampak na trdni skali pravičnosti. strpnosti, medsebojnega ra zumevanja, skupnega sodelovanja in splošnega razor^žen-ja. i J "Painting in the United States." Pod tem naslovom je bila v Carnegie Institute 14. 1 c/ktobra otvorjena umetniška ! razstava naših domačihm slikarjev skoro iz vseh držav. Na Idomestiti ima mednarodno u-. metniško razstavo, katera se je tu v Pitt>burghu obdržavala •skozi 30 let, dokler ni bila pred 4. leti ukinjena radi vojne. j In kakor vselej pri medna-' rodnih, tako eo tudi letos pri | tej razstavi bile podeljene nagrade za takozvana "najbo'j-iša dela" i Letošnji umetniški "razsoje-valci. Jury of AVardq, so imeli vsrkakor nekaj vež? zdravega "hoirsc- sense" negi v preteklosti. ker niso prisodiili nagrad slabim, četudi ne najboljšim slikam. Se nam je v spominu, ko so pred 8—12 leti navadni zemljani kot umetniški krogi ostrmeli doznavši. da je bila prva nagrada $1.500 podeljena nevrednim in brezpomembnim packarijam kot "Be hind the Scranton". "Yellow Cloth" in šp par drugih. Razsojevaloi so bili trije, ali nobeden domačin, temveč tajnik od "The Detroit Institute of Arts", direktor od "The Toledo Museum of Art" in pa direktor od ".Metropolitan Mu, seum of Art" v New Yorku. Prvo nagrado $1000 je prejel Wayman Adams, s sliko "Gregor Piatigorsky" Slika predstavlja glasbenika na violino v polnem razmahu. Delo po mojem mnenju je še dokaj "edno, vendar se je eden tukajšnjih kritikov izrazil da je bila slika v naglici namazana in ?e čudi, ker je prejela (prvo naerrado. Druga nagrada $700 je bila prisojen a sliki "Hbeing", Robert Owathmey, ki kaže zamor ca na polju pri okopavanju. ko si brise z srolo roko pot raz pela Zaslužila je nagrado za to. ker je po svoji originalni ideji edinstvena med vsemi drugimi. H>ptio nagrado $500 ima delo "AYhite OVrad" John Rogers Cox. Um, ki je to sliko omislil, in roka, ki jo je na nlatno pričarala, obojno je občudovanja vredno.. Nadaljne štiri slike «o prejele tako zvani "honorable mention" z nagradami po $400 $300, $200 in $100, id so vse lepe in zanimiive, razen tretje. Slik je nekaj nad 300, med katerimi je mnogo v resnici krasnih »vrednih, da si jih ČIo vek ogleda in ima umetniški užitek od njih: Vse so seveda na prodaj, z Pittsburški kotiček malimi izjemami in nekaj je že zaznamovanih "Sold". Cena je od $250 naprej, najdražja je "Flenwal Studies," ChanJes Hopkins $8,000, štiri so ipo $500, dve po $6000, nekaj jih je po $300. večina pa od $300 do $100. ■Pittsburgh je zastopan s 6 de.i, najbolj značilno med njimi "Pittsburgh afternoon."5 Sliko kupiti je zelo hvale vreden čin, kajti tudi umetniki ne pa samo čevljarji in slični obrtniki morajo živeti. Ali med našimi slovenskimi rojaki ie malo tako srečnih, da zamo-rejo to. tisti redki ki pa so zmožni, po veČini nimajo smisla za umetnost. "Tolažljivo pri tem je le ker ob pogledu na lppo sliko imamo ravno v isti meri drnševni užitek, kakor lastnik umetnine- Razloček je le ako je slika naša. moja, imamo š? dodatno povsem drusračno naslado: zavest osebne lastnine. Pri dušni a?Ti umski hrani vladajo docela dragi zakoni ne sro pri telesni. Hlebec kruha na primer zamore uživati samo nekaj oseb in hlebca več ni. Od ene lejpe slike pa ima duševni užitek lahko na tisoče in milijone ljudi in vzlic teirrn islika ne izgine, temveč ostane cela, nepoškodovana, kot če bi i je nrkdo ne videl. Podobno je tudi s poslušanjem petja in crodbe, zlasti odkar jsto hranimo potom plošč. Razstava bo zaključena 12 decembra. * * * Zadnjih par tednov smo bili .deležni skrajno slabega, skoro zimskega vremena: dež sneg, mraz, navadno Okoli 30 stopin.i nad ničlo. Toda ako si se potrudil na Sch«>nley pa: k in obhodil obširne dvorane ste klen? rastlinske palače, se ti jp zdelo, kot da si prispel v kak prirodni paradiž daljnih tro-pičnih krajev Ne samo radi ve ličastnih palm in drugih južnih rastlin, ki so tu stalni gostje, ampak tudi radi jesenske cvetlične razstave. Tvoje oči so se napajale ob pogledu na morje tisočev in tisoče v razkošnih krizantemovih cvetov, ki iso letos rredne verikcisti. Za uspeh razstave so pripomogli razni vrtnarji in cvetlič ni klubi kakor tudi posamezni treovdci Vrtnarji in nekatere usrledr.e družbe. Tore; ljubitelji cvetlic iz me sta in okolice, če še niste, po-setite razstavo, ki bo odprta do zadnje nr-delje tega metseea # * * 'Zadnjič sem omenil novo Adamičevo knjigo My Native Land. Zdaj le toliko dodam da je naš Slov. dom na Butler in 57. cesti, iste naročil in že pnejel 100 iztisov po zelo znižani ceni, tako da jo lahko rojaki dobe pri njem, za $2.751 dočim je prodajna cena inosa-meznih iztisov in po knjigarnah $3.75. Vsi iztisi nosijo lastnoročni pisateljev podipis. Knjigo sem šele deloma pre-eital in moram priznati, da je vreden sad pisateljevega obširi nega natančnega in srlobofeeea! proučevanja današnjih in tudi predvoinih razmer naše zasužnjene Jugoslavije in Slovenije. I>elo pa ni Suhoparno pi-isano kot se to rado zgodi pri sli enih spisih temveč se čita od začetka do konca z zanimanjem kot kak napeti roman. S tem seveda ni rečeno, da pisec teh vrstic soglaša z vsemi pisateljevimi izvajanji in trditvami ,toda kdo pa nima o gotovih stvareh (svoje lastne sod be, prave ali krive, ki je dru-gi ne odobrujef Visem rojakom torej, ki so dovolj zmožni angleščine, priporočam, da si nabavijo knjigo, katero krasi 16 stranij učnih fotografskih slik in staro domovine, poleg tega pa še par ducatov dragih risb in ka rikatur, posnetih iz uglednih ameriških časnikov in maga-zinov. * * * Zadnji teden v pondeljek so pred državnimi prodajalnami opojnih pijač čakaie dolge vrste naroda na odrešenje. Ta dan se je namreč pričelo v državi Pefemsylvaijiji racijoni-ranje žganih pijač. Vsaka od irasla oseba je opravičena do dne 31 decembra do dveh steklenic (pint) in ene steklenice (fifth). Zakaj je določena tako majh na količina? Zato ker v celih Združenih državah od oktobra lanskega leta ni bila v žgan-jarnah niti ena kaplja naprav ljena za pijačo, ampak ves alkohol šel v vojne svrhe, kot za izdelavo brezdimnega smodnika, sintetičnega gumija, ke-mjčno-varstvenih oprav, v medicinske namene in še razne druge voja3ke potrebščine. i Celotna zaloga žganja pa je bila v naši državi Pennsyl.va-nija koncem septembra letošnjega leta 314,000,000 galon kar bo zadostovalo po sedanjih odmerkih b'izu za 2 leti. In potem, nu ostali bomo lepo na isnhem tudi če bo konec vojne, ke^r nove zaloge ne bo nobene, žganje pa mora biti najmanj leto staro, preden gre v prodajo. # ♦ * ( TKruštvo Marije Device št. 50 KSKJ bo v prostorih Slov. doma na 57 cesti dne 24. novem bra zvečer proslavilo svoj zlati jubilej, 50 letnico obstanka. Slavnostnega banketa se bodo udeležili in govore držali: e*'avni tajnik Jednote, Josip Zalar in še nekaj dragih glav nih uradnikov, glavni pred-, sednik Hrvatske bratske %a-iednice Mr John Butkoviicb. kakor tudi nekateri višji mest ni in državni nradniki. Moje čestitke k 50 letnemu jubileju! ČJITATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopošiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES? Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^^ J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600 Premoženje $5,300,000.00 solventnost k. s. k. jlidnote znaša 127.24Jo če boiti dobro M-bi lu stojim dragim, uvaraj h prt oajMJftl, pošteni in nadsolientui podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kj*r ac lahko »varaj«* sa mrtalne, nune po&kodbe, opmuijr proti txJnni In »nwg<—M K. S. K. JEDNOTA sprt jima roške lo tonske Ml 11 d« M. IcU: •troke po (aH o j p« ro^tvu in (k) 16. IKo pod tvoje akriljo. K. S. K. JEDNOTA Izdaja nojmderneji* Trato certifikat« sedanje dobe od 425V.U0 do £>.M«.U