^^E. ^^^^^l^^^^^^^^^^^l K ^^^^** * ^^mi^^Hkk»i^u^„ J rintervju: ^tf mag. Janez IsteliP N1VO, d.d. Lava 11, Celje «03/4224 100 www.nivo.si nunuro-pe nwu-ro- KOPRO» .¦.!¦>. (sips piota», pronu, prilrdllnl matartal, vljakl...) ¦ SISTEMI Alinrtumy i,lj.).,';< sMrpanja zavarovanj tudi preko internst a Zavarovalnica Tilia vse svoje zavarovance na območju posavja obvešča, da lahko sklenejo zavarovanje in prijavijo škodo v novih poslovnih prostorih v Krškem. Mladinskih delovnih brigad 2a Leskovec pri Krškem (v prostorih SL-inženiringa) Varnost Inovativnost Prilagodl/ivost rM*J D%rVli Varnost Irwesticya Priiagodtfwost civetsu lL[La.\'e^.i Ilslcl 2 julij 2004 ObzorniK tratja Na naslovnici: Vesna Kržan Foto: Ernest Sečen Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk: Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevni- ca, ki izhaja praviloma 30. v me- secu. Rok za rezervacijo oglasne- ga prostora je 10., za oddajo nena- ročenih prispevkov pa 15. v mese- cu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarja- jo njihovi uredniki. Tisk: Delo-TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000 izvodov Številke posavskoga dela Ker je že nastopil »čas kislih kumaric«, je bera novic bolj slaba. Zato bodo tokrat v teh uvodnih vrsticah večkrat na vrsto prišle številke kot črke in besede, ampak tudi številke lahko kaj pove- do. In ker je čas dopustov, je čas za premislek o delu, ki smo ga opravili, in denarju, ki smo ga prislužili in s katerim si bomo pri- voščili počitnice. Po podatkih Statističnega urada Slovenije oziroma t.i. Statistič- nih informacij je v spodnjeposavski statistični regiji 22.263 delo- vno aktivnega prebivalstva oziroma tistih, ki so pokojninsko in in- validsko zavarovani oziroma so v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije, v to skupino pa štejejo tudi osebe, zaposle- ne preko javnih del. Od 22.263 jih je 15.579 zaposlenih v podjet- jih in družbah ter organizacijah, pri samozaposlenih 3089, od sa- mozaposlenih oseb je 1542 samostojnih podjetnikov in posamez- nikov, 90, ki opravljajo poklicno dejavnost, ter 1963 kmetov. Ker pa je delo tudi plačano, ne moremo mimo plač teh 22 tiso- čih zaposlenih Posävcev. Povprečna mesečna bruto plača v le- tošrrjem aprilu je po podatkih Statističnega urada Slovenije, ob- javljenih 23. julija, v spodnjeposavski statistični regiji znašala 235.075 tolarjev oziroma 150.673 tolarjev neto, kar je bolj pri dnu dvanajstih slovenskih statističnih regij. Nižjo povprečno pla- čo so imeli aprila le v pomurski in koroški regiji, v notranjsko- kraški regiji pa je povprečje približno enako našemu. Za primer- javo ima osrednjeslovenska statistična regija povprečno aprilsko plačo 298.886 tolarjev bruto oziroma 182.162 tolarjev neto. Kaj pa po občinah? Povprečna aprilska bruto plača v občini Bre- žice je po podatkih urada znašala 232.110 tolarjev oziroma 148.316 neto, v občini Krško 247.297 bruto oziroma 157.180 ne- to, v sevniški občini pa 212.697 bruto oziroma 139.756 neto. Za primerjavo je imela najvišjo povprečno plačo občina Cerklje na Gorenjskem - 377.499 bruto oziroma 221.146 neto, najnižjo pa občina Majšperk - 140.692 bruto oziroma 97.931 neto. In koliko je povprečno vredna ura dela v Posavju? V Občini Breži- ce 1359 tolarjev bruto oziroma 868 neto, v krški občini 1406 bru- to oziroma 893 neto in v občini Sevnica 1215 bruto oziroma 796 tolarjev neto. In od kod ta povprečja? Razpon med najnižjimi in najvišjimi pla- čami je tudi v Posavju velik. Kot kažejo podatki urada, objavlje- ni 21. julija, lahko zaposlene po velikosti bruto place v mesecu marcu letos razdetimo v dvajset razredov. Tistih z bruto plačo do 112.000 tolarjev je 4,5%, med 112.000 in 125.000 7,9%, največ 9,2% je tistih med 125.000 in 140.000 tolarji bruto, med 140.000 in 155.000 8.5%, med 155.000 in 170.000 7.3%, med 170.000 in 185.000 6,6%, med 185.000 in 200.000 6,4%, med 200 in 215.000 5,3%, med 215 in 230.000 5%, med 230 in 245.000 4,7%, med 245 in 260.000 4,4%, med 260 in 275.000 3,5%, med 275 in 300.000 4,6% in tako naprej, vse do 1,2% tistih, katerih bruto plača zna- ša 800.000 in več. Dejavnikov, kot so stopnja izobrazbe, finančno stanje podjetij, kjer nekateri delajo in tako naprej, ki vplivajo na te številke, je veliko, ampak vseeno me zanima, kje bo počitnice preživelo ti- stih tisoč Posavcev z bruto dohodkom do 112.000 tolarjev. Lidija Petrišič IZ VSEBINE 4 Trideset dni 6 iotva" v Artfiah 7 Dobro obiskana Kostanjeviška noč 8 Intervju: Janez Istenič 13 VolitVB 2004 Koliko SBdežev za poslanca iz Posavja? U Pies združuje naroda 17 Vsaj dva Posavca na 012004 20 Oružabna kranika 24 Insormacije Obeine Krske 24 SpPBjBtB spremembe in dopolnitVB prostorskega plana ffottwjeffitifo INFORfWClKKO UEttö PONUUHtt HMViE • ObzofniK julij 2004 3 trideset dni Corarjeva obfskala Krško 20. julija je Krško obiskala ministrica za pravosodje Zdenka Cerar. Na povabilo nevladne organizacije Papilot si je ogledala njihovo strokovno usposabljanje Romov. Kot predsednica komisije za zaščito romske et- nične skupnosti je bila "prijetno presenečena, da je delo z mladi- mi Romi intenzivno, da se jih sku- ša motivirati k stalni zaposlitvi". Povedala je še, da je vesela, da je Občina Krško na področju de- la z Romi in njihovega vključeva- nja v življenje tako veliko naredi- la. 0 tej problematiki se je na de- lovnem sestanku pogovarjala s kr- škim županom Francem Bogovičem, podžupanjo Ano Nušo Somrak ter direktorjem sevniške enote Zavoda za zaposlovanje Antonom Korenom (na fotosrafiji). B.M. Splosna matura v Posavju 15. julija so maturanti dobili težko pričakovane rezultate letošnje sploš- ne mature. V Srednji šoli Krško so nad rezultatom kar razočarani, saj je splošno maturo opravljalo 28 dijakov, uspešnih pa je bilo 21 oziroma tri četrtine. Bolj zadovoljni so v brežiški gimnaziji, kjer je v programih gim- nazija, ekonomska gimnazija in maturitetni tečaj splošno maturo oprav- ljalo skupaj 173 dijakov, s pozitivno oceno pa jo je opravilo 153 dijakov oziroma dobrih 88 %, kar je nekje na nacionalnem povprečju (89,61 %). Omeniti velja, da v programu gimnazija od 103 maturantov le dva nista bila uspešna, ena maturantka, Tina Strgar, pa je dosegla celo vseh 34 možnih točk, kar je v Sloveniji uspelo le 21 maturantom. P.P. posavjefbinfo IHFOBhACUSKO SBEOIÖ «WIRE POSAVJE — Marjana raH pomoč Dolenjska podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije (Lastovče 5, 8000 Novo mesto) je sprožila akcijo zbiranja sredstev za izboljšanje bivalnih razmer svoji članici Marjani Palčec iz Sremiča. Marjana že šti- ri leta boleha za to hudo boleznijo osrednjega živčevja, v zadnjem času pa je skoraj nepokret- na na invalidskem vo- zičku. Z mamo in bra- torn živi v majhni hiši brez kopalnice in sa- nitarij, zato najbolj nujno potrebuje po- sebej zanjo prilago- jene tovrstne prosto- re, ki jih družina že- li urediti v lani zgra- jenem prizidku, na hi- ši pa je potrebno tudi zamenjati okna, lese- ne tlake in strope, na- mestiti žlebove, ure- diti odtoke in kanalizacijo, drenažo... Ob skromnih dohodkih bodo za uresničitev teh želja potrebovali pomoč bodisi v denarju bodisi v oprav- Ijenem delu ali podarjenem materialu. Dolenjska podružnica Združenja MS s predsednikom Rafkom Ivančičem in članico odbora združenja za Posavje Veselinko Ružič na čelu sredstva za Marjano zbira na transak- cijskem računu 02320-0014255028, sklic 00 7400501. P.P. Marjana Pali.ec z druiino in predstavniko- ma Zdruienja multiple skleroze Slovenije NovahaJapodjetjaWIHStadlor V Veliki vasi so 2. julija odprli novo proizvodno halo podjetja Willi Stadier. Od ustanovitve podjetja leta 1997 je bilo tarn zaposlenih 55 delavcev, z otvoritvi- jo novega obrata pa jih je delo dobilo še dodatnih 19. Do leta 2006 naj bi jih zaposlili še 11 in ustvarili preko 3 mio evrov prometa. Pred svečanim dogod- kom so na novinarski konferenci, katere so se poleg predstavnikov podjetja Willi Stadier udeležili tudi župan Franc Bogovič, direktor posavske podružnice Gospodarske zbornice Marjan Šunta in župan prijateljske nemške občine Ob- righeim Roland Lauer spregovorili o prostorskih možnostih gospodarskega ra- zvoja in siceršnji vlogi in vplivu podjetij v pretežno tuji lasti v občini Krško. rut kwCtfco DvaKrčanavskuplniza mlaifinsko politiko Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji 9. julija imenbvalo članice in čtane delovne skupine za mladinsko politiko, med katerimi sta tudi dva Kr- čana, in sicer podžupanja krškega Ana Nuša Somrak in direktor Mladinskega centra Krško Robert Ostrelič. Spominskaslovesnostv Ložcab V Ložcah na Bohorju so Območno ZB NOB Krško, Krajevno ZB NOB Senovo, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško, Policijsko veteran- sko združenje SEVER Posavje in Občin- sko združenje slovenskih častnikov Kr- ško 3. julija organizirali spominsko pri- reditev v počastitev pomembnih do- godkov med NOB na območju Bohor- ja. Udeležence je nagovoril slavnost- ni govornik Ernest Breznikar, nasto- pili pa so Pihalni orkester, recitator- ska skupina in pevki DKD Svoboda Se- novo, učenci OS Senovo in harmonikar Leon Hriberšek. Hilda leta 1841-1845 V Društvu izgnancev Sevnica bodo ob ob- činskem prazniku predstavili zbornik z naslovom Huda leta 1941 - 1945, za ka- terega so sevniški izgnanci zbirali in pi- sali spomine na dogodke med leti 1941 in 1945. Zapise je zbral in uredil Janez Kos, rojen v Šentjanžu, ki živi v Ljublja- ni. Napisal je več knjig in prispevkov in sodeloval pri izdaji zbornikov in publika- cij raznih organizacij iz občine Sevnica, za kar je bil nagrajen z medaljo in s pri- znanjem Dušana Kvedra Tomaža. Zbor- nik bo izšel v nakladi 800 izvodov, pro- jekt pa bo podprla tudi Občina Sevnica. Župan obiskal Janjo Blatnik Župan občine Krško Franc Bogovič in podžupanja Ana Nuša Somrak sta 1. julija obiskala invalidko in avtorico pesniških zbirk in črtic Janjo Blatnik iz Drenovca pri Leskovcu ter ji čestitala ob 50. rojstnem dnevu. Janja Blatnik je začela ustvarjati, ko jo je življenje leta 1990 priklenilo na invalidski vozi- ček, prvo pesniško zbirko »Še sem ži- va« je napisala pred štirimi leti, od ta- krat pa je izdala še dve knjigi črtic. Ja- nji Blatnik so čestitali tudi mladi har- monikarji iz Podbočja in ji izročili njej posvečeno besedilo pesmi. Novo voziloPGD Veliki Cirnik Prostovoljno gasilsko društvo Veliki Cirnik je 17. julija organiziralo tradi- cionalne gasilske igre brez meja, kate- rim je sledil blagoslov novega gasilske-^ ga vozila in slike Sv. Florjana na gasil-' skem domu. Gasilci so s pomočjo spon- zorjev zbrali sredstva za novo gasilsko vozilo in ga predali v uporabo. Naravoslovna izobraževalna delavnica V Kozjanskem parku so v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kultu- ro Slovenije med 27. junijem in 2. juli- jem na Sv. Lovrencu pod Lisco organizi- rali naravoslovno izobraževalno delav- nico, na kateri so pod vodstvom men- torjev delovale skupina za raziskova- nje ptic, skupina za raziskovanje pla- 4 julij 2004 ObžorniK tridesit dni fiotska fruska na Vhrah obrnnifona Pri cerkvi sv. Urha na Vihrah je bila v nedeljo, 4. julija, slovesnost, na kateri je upokojeni škof Jožef Kvas blagoslovil obnovljeno gotsko fre- sko, imenovano Križanje. Fresko so povsem naključno odkrili leta 1995 pri obnovi fasade cerkve, 2,8 mio SIT vredna restavracija, ki sta jo po- krila Ministrstvo za kul- turo in Občina Krško, pa je zadnja štiri le- ta potekala pod nadzo- rom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo- venije. Restavrator Darko Tratar je izvir- no fresko, ki jo datira- jo v sredino 16. stolet- ja, snel z zunanje ste- ne cerkve ter jo pre- nesel v notranjost, na njenem mestu pa je iz- delal kopijo. Škof Kvas je ob tej priložnosti blagoslovil še tri obnovljene oltarje v cerkvi ter štiri nove kipe svetnikov, za kar so denar zbrali kra- jani Viher in Mrtvic ter KS Krško polje, pa tudi novo gasilsko vozilo pros- tovoljnih gasilcev z Viher. P.P. Izvirna freska iz 16. stoletja in njena ko- pija Opozqrl Stovensko turisUcno orgarizaclo Na Podjetniškem centru Krško so že oktobra lani opozorili Sloven- sko turistično organizacijo (STO), da Posavje ni umeščeno na sloven- ski turistični zemljevid oziroma da je na spletnih straneh te organi- zacije Posavje vključeno pod Dolenjsko in Belo krajino. Odziva ni bi- lo, prav tako se ni nič zgodilo potem, ko jih je na problem opozo- ril tudi krški župan Franci Bogovič. V začetku julija so se na Podjet- niškem centru Krško spet odločili, da potrkajo na vrata Slovenske tu- ristične organizacije, ter o tern obvestili tudi Turistično agencijo Bo- om, Galerijo Božidarja Jakca, oddelek za gospodarske dejavnosti na Občini Krško in sektor za razvoj turizma na gospodarskem ministrstvu. Kot je sporočila direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič, so se na noto tokrat odzvali in bodo v septembru organizirali skupni se- stanek z Ministrstvom za gospodarstvo ter z organizacijami, ki skrbijo za razvoj in trženje turizma na območju občin Krško, Sevnica in Breži- ce. Med teme omenjenega sestanka je umeščena tudi razprava o upra- vičenosti uvrstitve regije Posavje med slovenske destinacije ter izved- beni dogovor. L.P. VBčerno doževje povzročalo tožave 6. julija zvečer je močno deževje z vetrom in točo povzročilo več težav pri oskrbi z električno energijo, strele so zanetile požare, ogrožale pa so narasle vode in ovire na cestah. V občini Krško je strela zaneti- la požar v goz- du v bližini na- selja Kočarija, ki so ga doma- čini pogasili sa- mi. Močan dež je zalil spodnje po- možne prostore Osnovne šole Ko- privnica, narasli bližnji potok pa stanovanjski hi- ši v Velikem Do- lu pri Koprivnici. Vodo so izčrpali gasjlci PGD Senovo, Mali in Veliki Kamen. Meteoma vo- da je zalila tudi podvoz na Drnovem, v Krškem pa so poklicni gasilci od- stranili obrobo strehe, ki jo je veter odtrgal in je ogrožala promet na magistralni cesti. V občini Sevnica je bilo največ težav pri oskrbi z električno energijo. Tako so zaradi izpadov 20 KV daljnovodov ostali brez električnega toka prebivalci naselij Cirnik, Krmelj in Trebelno. Dežurni pri CGP Krško pa so odstranili podrto drevo na cesti v Loki pri Zidanem Mostu. Na severu občine Brežice je padala toča, a podatkov o povzročeni ško- di ni. Izpadel je 20 KV daljnovod Dobova, posledice neurja na cestiščih pa so odstranili dežurni delavci CGP Brežice in ceste usposobili za pro- met. P.P. Posledice neurja v Koprivnici zilcev ter skupinv, ki sta raziskovali ge- ografske značilnosti Vzhodnoposavske- ga hribovja. Mentorji so poskušali učencem, starim od 12 do 16 let, približati naravo z naj- sodobnejšimi didaktičnimi metodami, ki temeljijo predvsem na terenskem raziskovalnem delu, ki pa je preplete- no z različnimi igrami, ki udeležencem na poseben način približajo naravo. PGE Krško na športnih igrah Gasilci-tehnični reševalci Poklic- ne gasilske enote (PGE) Krško so se udeležili 22. športnih iger po- klicnih gasilcev Slovenije, kate-' rih korenine segajo v leto 1982, ko so jih na pobudo Alojza Valan- ta in takratnega poveljnika Fran- ca Černeliča organizirali ravno v PGE Krško. Igre so potrdile zna- nje in psihofizično pripravlje- nost krških poklicnih gasilcev, saj so med 20 ekipami skupno zasedli 5. mesto, kar je zelo dober rezul- tat, predvsem zato, ker ima orga- nizator pravico poleg predpisa- nih disciplin dodati tudi discipli- ne, ki so pisane na kožo organiza- torju. Organizator tokratnih iger je bila Poklicna gasilska enota Sa- va Tires, ki je poleg predpisanih disciplin dodala še kolesarjenje na velodromu in gumarsko disci- plino. Z doseženim rezultatom so krški poklicni gasilci zadovoljni in z gotovostjo trdijo, da tudi takš- na tekmovanja dokazujejo visoko stopnjo strokovnega znanja, psi- hofizične sposobnosti in iznajdlji- vosti, tako da se za varnost kra- jank in krajanov v občini Krško ni bati. Športno društvo Poklicne gasilske enote Krško se zahvalju- je poveljniku direktorju Antonu Žiganteju za pomoč, ki jo je izkazoval tako v organizacijskem kot finančnem smis- lu. Poleg omenjenega se zahvaljujemo tudi donatorjem, ki so nam olajšali udeležbo na 22. športnih igrah poklicnih gasilcev Slovenije: Anton Brdik s.p.; Zdenko Pacek s.p.; Franc Hribars.p.; Jože Klavžars.p.; Brigita Andolšek s.p.; Jože Kapler s.p.; Duropack Tespack d.o.o.; Dejan Stanič s.p., Tomaž Pohle s.p.; Radio Energy Športno društvo Poklicne gasilske enote Krsko ObzorriiK julij 2004 5 trideset dni Žetev naših dedkov in babic v Articah Na Banovi domačiji v Artičah so člani vseh društev, povezanih v Krajevni skupnosti Artiče, uprizorili starodaven kmečki delovni obi- čaj Žetvo. Vroče vreme, kot se za žetev spodobi, je bilo kot naročeno za obuditev starih kmečkih običajev, ki vse bolj in bolj izgi- njajo v pozabo. Kmalu po prihodu številne radovedne množice na Banovo domačijo se je dvanajst žanjic, štirje vezači, gospodar in klepač odpraviti na njivo, kjer so pričeli z žetvo, požeto seno so povezali v snope, le-te pa je furman s konjem pripeljal na domači- jo, kjer so seno zložili v "rante", da se popolnoma posuši. Žanjicam so se pridružili še pevke in pevci iz Dolenje Vasi, Šentjerneja in Sromelj, ki so zapeli med samo žetvijo kot tudi ob najbolj pričakovanem dejanju žetve "likofu".R.S. Žanjice v polnem zamahu delujejo kot kombajn z dvanajstimi sr- pi, vsekakor pa so vzbudile precej večje zanimanje kot njihov so- dobnik. Med ietvfjo so si žanjice in vezači konstantno na$ajali tako, da so med drugim izbrali tudi najpočasnešega vezača (temu so v snop podtaknili se nepožeto pšenico) in najpočasnejšo žanjico. Na Žetvi so zapeli ljudski pevci iz sosednje Dolenje vasi pri Krškem. Mladeniči, ki niso bili povabljeni na ietev, so uspeli na njivi posta- viti slamnatega moia, enega "diverzanta" pa je uspelo žanjicam tudi ujeti. ianjice so slamnatega moia ob koncu slavnostno zaigale. S polja je pšenico, povezano v snope, odpeljal furman s konjem, na- to so pšenico zložili v "rante" na kozolcu, da se popolnoma posuši. Ostali udeleienci pa so se ze pripravljali na "likof". 6 julij 2004 ObzorfiiK trideset dni Dvojna" kostaqevüka noč V organizaciji Turističnega društva Kostanjevica na Krki je 16. in 17. julija potekala kostanjeviška noč, prireditev s približno 50- letno tradicijo. Vsako tretjo julijsko soboto ta dogodek v "dolenjske Benetke" privabi po ocenah organizatorjev okrog pet tisoč obiskovalcev in tudi letos jih kljub sočasnemu poteku laškega Piva in cvetja ni bilo nič manj. Orga- nizatorji so sicer program kostanjeviške noči raztegniti na dva večera. V petek zvečer so izvedli ko- lesarsko dirko in prvi zabav- ni večer, v so- boto pa nato turnir v odboj- ki na mivki ter zabavni pro- gram za otroke s skupino Čuki. Sobotni večer- ni program se je začel s pro- menado doma- čega pihalnega orkestra ter se že 13. leto zapored nadaljeval s srečanjem pustnih skupin, na katerem so se predstavili Liški pustje iz Liga pri Kanalu na Soči ter Koranti iz Mar- kovcev. Zaščitni znak Kostanjeviške noči pa je prihod splava z domačo pustno skupino Šelmarijo na krovu ter okrašenih čolnov. Strokovna (žu- pansko-podžupanska) komisija je med tremi okrašenimi čolni za zma- govalca izbrala coin na temo Terme Kmečki hram. Za miza- mi in na plesiš- ču se je zaba- va nadaljeva- la vse do jutra, zmotil pa jo je le kar spekta- kulären polno- čni ognjemet. P.P. Splav s Šelmarijo pod mostom, polnim obiskovalcev Zmagovalec med okrašenimi čolni Obiskovalcev je bilo okrog 5.000. K prangerju privezai nesnažnega peka V starem trškem jedru Bresta- nice pod Petrovo cerkvijo so pr- vo soboto v juliju radovedni sej- marji na Petrovem sejmu kupova- li in barantali na bogato oblože- nih stojnicah. Da je bilo v starem trgu spet živahno, je bilo "krivo" domače Turistično društvo, ki je v goste poleg trškega sodnika in pi- sarja povabilo tudi samo rajhen- burško gospodo, turjaške loko- strelce, veliko podžupanjo in ma- lega župana, Blanške vinogradni- ke, čarodeja, folklorno skupino DKD Svoboda Senovo in plesalce iz domače sole. L.P. Obiskovalce je pozdravila tudi rajhenburika gospoda. Rdeča nit sejma je bilo letos ži- to, saj so se sejmarji lahko pod- učili, kako se s slamo prekhva streha, kako izdelati okraske iz slame ... ...lahko pa so poizkusili kruh iz pekarne Prestica. A na vsakem sejmu se najdejo nepridipravi. Tako je sejmarka Roza v kruhu nasla las in miš, zato sta stra- zarja preiskala pekarno in t/go- tovila, da imajo v Rajhenburgu nesnainega peka, ... ...lahko so se preizkusili v mla- tenju iita ... ... zato so ga odpeljali k sod- niku, ki je ukazal, da mora pek počistiti pekarno ter ga za ka- zen privezali k prangerju. ObzöfmK julij 2004 7 intervju Janez Istenič - enolog in vinogradnik podjatnik Domača marmelada iz šampanjske kleti Čeprav o vinogradnikih pišemo in beremo v spomladanskih, predvsem pa v jesenskih mesecih, ko so njihove aktivnosti okoli trgat- ve in predelave grozdja v vino največje, so se tisti z bizeljsko-sremiških goric zbrali sredi visokega poletja. In sprejeli zanje nema- ra riajpomembnejši dokument, na podlagi katerega bodo skušali zaščititi svoja vina oziroma jim pod blagovno znamko belo in rde- če Bizeljsko - Sremič vino povrniti nekdanji sloves in jih plasirati na trg. Elaborat o zaščiti Bizeljsko-sremiških vin so ob dr.Juliju Ne- maniču iz Kmetijskega inštituta sooblikovali tudi tukajšnji vinogradniški strokovnjaki in enologi, med njimi v Sloveniji in preko nje- nih meja predvsem po pridelavi penin dobro znani - mag. Janez Istenič. Danes ste znani kot vinski stro- kovnjak, vinogradnik, kot po- slovnež, zanimivo pa je, da ste si »ime« ustvariti najprej kot nogo- metaš - vratar ljubljanske Olim- pije... Joj, to je pa že tako daleč. Nogo- met sem igral iz preproste mlado- stne zagnanosti, ker mlad človek pač mora nekaj početi. Poleg te- ga so bile takrat drugačne razme- re. Še zdaleč ni bilo razvitih to- liko športnih panog, kot je danes in najlažje je bilo, če se je de- set, petnajst otrok zbralo in že smo tekali za eno žogo. To je bi- lo v petdesetih, šestdesetih letih, ena epizoda v življenju pač, ki pa je trajala kar dolgo, tam do mo- jega osemindvajsetega leta. No, medtem sem končal že biotehnič- no fakulteto in od takrat je mini- lo že slabih štirideset let. Zatem je bilo še veliko drugega, kar sma- tram kot lepa življenjska obdobja, hkrati pa je bilo že tedaj vse ta- korekoč prilagojeno mojemu kas- nejšemu delu, temu, kar delam še danes. Sicer pa se občasno še ' vedno malo zapodim za žogo, rad plavam, smučam, gledam pa vse športe, seveda z veseljem sprem- Ijam nogomet.. In kako ste zašli v naše kraje? Sem Ljubljančan, a ko sem 28.de- cembra 1%3 končal Biotehnično fakulteto, sem tudi že poznal svo- jo ženo. Njena družina je sicer ži- vela v Ljubljani, a njeni starši so izvirali z Bizeljskega in tako sem rad hodil pomagat njenemu oče- tu, ki je imel na Bizeljskem spr- va kar hektar vinograda. To je bi- lo za tiste case veliko, nato pa ga je zmanjšal na 40 arov, a je bilo še vedno veliko dela. Kot diplomira- nec sem bil poln teoretičnega zna- nja, a prakse je bilo malo, glede na to, da nisem bil z vasi in sem si zato zelo želel to znanje preiz- kusiti, uporabiti tudi konkretno na zemlji. Tako smo leta 1968 kupi- li zemljo tu v Stari vasi, slabe tri hektarje, postavili vinograd, v le- tu 1999 posadili še dodatne tri hektarje in pol, tako imamo se- daj blizu pet hektarjev vinogradov in se vseskozi pretežno ukvarjamo s peninami. Pred več kot dvajsetimi leti ste začeli s prvo poskusno polnitvi- jo šampanjca. Ali še imate kakš- no steklenico? S prvo poskusno polnitvijo sam- pan jca smo začeli pred 26 leti, tr- gatev pa smo opravili na dan, ko se je rodila hči Barbara, po kate- ri se penina tudi imenuje. In da- nes imamo shranjene še tri stekle- nice. Polnitev je bila uspešna. Le- to pred tern, namreč v letu 1967 in 1968 sem dobil šestmesečno vi- narsko štipendijo francoske vla- de in sem prebil tudi dva mes- ca v Šampaniji, kjer sem tudi vi- del, kako in iz česa oni delajo po tej klasični šampanjski metodi pe- neče vino. Takoj sem povlekel pa- ralelo z našim Bizeljskim, kjer so prav tako sveža in ne močno alko- holna vina in so kot takšna izredno primerna za penine. No, in tedaj smo mi naredili prvih sto stekle- nic, ostale so tri, kot sem že ome- nil, nato pa smo ponavljali vsako leto in seveda je bilo vsako leto tudi več polnitev. Kako pa ste bill kot prišlek in mlad strokovnjak sprejeti v tern okolju? No, mislim,- da je bil sprejem že od začetka zelo dober, da so me cenili predvsem tedanji starej- ši strokovnjaki. Predvsem so bi- li presenečeni, da se je nekdo kot mestni človek odločil posku- siti s to proizvodnjo, po domače povedano, na kmetih. In vseskozi so spremljali in spremljajo ta moj razvoj. Mogoče sem vnesel nekaj hrabrih idej v to okolje, že sama proizvodnja penin je bila en zelo smel korak ne samo za to, ampak tudi za celotno slovensko okolje. Kot drugo pa lahko trdim, da sem v Slove_niji pionir z vinskim kmeč- kim turizmom. Na svojih popoto- vanjih po Evropi in svetu sem vi- del, da na vseh področjih vino- gradniki poskušajo čim več trži- ti na svojem dvorišču in da je to zelo razvito. In tudi mi doma pro- damo letno v naši trgovinici okoli trideset odstotkov naše vinske ali gastronomske ponudbe, povpre- čno nas obišče med deset in pet- najst tisoč ljudi letno. Kolikšna pa je danes vaša proiz- vodnja? Mi tukaj vzdržujemo skupno pro- izvodnjo Janeza in Mihele Iste- nič, to pomeni kmečko proizvod- njo na petih hektarjih, poleg te- ga pa podjetje odkupuje še naj- manj s petnajstih hektarjev, tako da letno proizvedemo skupaj oko- li 130.000 litrov vina, polnimo pa 160, 170.000 litrov vsako leto, s tern da imamo trenutno na zalo- gi 320.000 litrov, ker je za peni- no zelo pomembno, da odleži leto in več. Imamo pa tudi tako imeno- vana mirna vina, a teh je le deset odstotkov. Kateri so najimenitnejši lokali in ob katerih priložnostih se pijejo vaša vina? Ko je na Hrvaško prvič prišel pa- pež, so prišli organizatorji po dve- sto steklenic penin. Vem, da se naše penine pijejo tudi po pro- tokolamih objektih po Sloveniji. Ali pa ko je bil v Sloveniji direk- tor Mednarodne vinske organizaci- je, je bil izredno presenečen nad našimi peninami in je kasneje na- ročil tudi pošiljko za Pariz. Sicer pa smo močno zastopani po loka- lih v Sloveniji in na Hrvaškem, do- ločene pošiljke pa smo poslali tu- di na Japonsko, v Ameriko, Nem- čijo, Belgijo. Najbrž ste lahko zadovoljni z va- si m družinskim podjetjem, še posebej s tern, kako sta se vklju- čila v vaš »projekt« tudi otroka. Seveda, imamo družinsko podjet- je, v katerem je še osem zapo- slenih. Moram reči, da imamo ze- lo veliko dela. Sin dela predvsem na področju prodaje in marke- tinga, no, jaz imam še vedno ro- ko nad proizvodnjo, s tern da se o vsem skupaj vsi posvetujemo. Tu- di hčerka dela na področju trže- nja, predvsem na hrvaškem trgu, tako da je potrebno veliko dobre- ga sodelovanja. Poleti se spije veliko piva. Ka- ko pa je s šampanjcem v vroči- ni, glede na to, da smo ga vajeni v večjih količinah piti predvsem ob novem letu? Penine so res še do nedavno velja- le predvsem za priložnostno pija- čo ob novem letu in še vedno sta zadnja dva meseca najbolj udar- na, močnejša. Lahko pa rečem, na naše veselje seveda, da se nava- de pivcev oziroma način pitja pe- nin v Sloveniji spreminja, tako da se razteza preko celega leta in tu- di količine se povečujejo iz leta v leto, čeprav je v Sloveniji en liter penine pri 45 litrih vina na osebo zavzema še vedno majhen delež. Pregovor oz. pesem pravi: koliko kapljic, toliko let... - O koristno- sti pitja vina je veliko povedane- ga in napisanega, a tudi o škod-' Ijivih posledicah ... Menim, da nobeno pretiravanje ni dobro, osebno pa bi se pridru- žil stališču zdravnikov, ki govo- rijo o zmernem pitju, to so tri- je, maksimalno štirje decilitri na dan. Ne zagovarjam popoldne ab- stinence, ker mislim da tisti, ki se popolnoma izogibajo pitju, izgu- bijo, bom rekel, neko življenjsko radost. Kar je več, pa tudi ni do- bro za zdravje. Pred petnajstimi leti, nekako 8 julij 2004 ObzörhiK intorvju Mag. JANEZ ISTENIČje kot student agronomskega oddelka Ijubljanske Biotehnične fakultete v zadnjem letniku specializiral vi- nogradniitvo in sadjarstvo ter v tistem času spoznal Bizeljsko, od koderje tudi njegova žena Mihela. Kot Stipendist francoske vladeje nabiral izkušnje v rojstnem kraju penečega vina francoski pokrajini Champagne, po odsluženi vojskije bil vodja polnilnice Slovenija vi- na in dvanajst let njihov glavni enolog. Bilje tudi predsednik SOZD Slovin, strokovni svetovalec nekaterih tujih vinarskih firm ter oce- njevaiec vin na številnih domačih in mednarodnih vinskih tekmo- vanjih. Že vrsto let pa slovi po vinih iz sampanjske kleti v Stari vasi pri Bizeljskem in družinskem podjetju Barbara International, v ka- teri delata tudi hčerka Barbara in sin Miha, ki bo za očetom prevzel vodenje podjetja (na sliki). pred menjavo družbenega siste- ma in osamosvojitvijo Slovenije ste posavskim in dolenjskim vi- nogradnikom napovedali lepo, uspešno prihodnost. Ali se je ta uresničila? Menim, da imajo ta vina neko po- sebno kakovost. To so lažja vina, ki imajo glede na svežino in kislost tudi možnost manjše uporabe žve- plovega dioksida, kot je potrebno v ostalih vinih. To so suha vina in zato še vedno trdim, da imajo le- po prihodnost, ob tern, da mora biti zagotovljena prava tehnolo- gija, da so vina pridelana iz zrele- ga, zdravega grozdja, s hlajenjem v kleti in pravimi pretoki itd. Te trditve je cviček na desnem bregu Save že dokazal ali pa je celo pre- kosil samega sebe. Kar se pa tiče vin z levega brega Save pa trdim, da so tukaj vina zelo dobre kako- vosti, je pa slaba organiziranost prava rak rana tega območja. Sodelovali ste tudi pri sestavi Elaborata o zaščiti in blagovni znamki Bizeljsko-sremiških vin in za uveljavitev blagovne znam- ke vin Bizeljsko - Sremič. Bizelj- čan je bil nekdaj že zelo uveljav- Ijeno vino na Slovenskem. Vaša trditev je pravilna. Bizeljčan je bil nekdaj sinonim zelo dobre- ga odprtega vina na področju ce- le Slovenije. Trdim, da so razme- re sedaj še boljše kot nekdaj: so- rte so ostale, zemlja je ostala, po- meni, da so vina na Bizeljskem še vedno zelo zelo dobre kakovosti. Moja ocena je, da je potrebno na vsak način najti pravilno obliko organiziranosti, kerobstaja dovolj kleti z opremo, z mladimi nado- budnimi kmetovalci vinogradniki; ampak pri načinu trženja je vse na ničli. Pred dvema letoma sem izdelal predlog, kako osebno vi- dim to zadevo z glavno ugotovitvi- jo, da sedaj nihče ne bo dal sred- stev za gradnjo še ene kleti v Po- savju. Trdim, da je dovolj dobrih kapacitet pri posameznih kmeto- valcih. Manjka pa tehnološki ko- ordinator, manjka tudi dober po- slovni človek, ki bi znal to združi- ti. Veliko sem pričakoval od zadru- ge, ki pa trenutno ni izpolnila pri- čakovanj. Zdaj obstajajo tudi ne- ke druge oblike organiziranosti, govori se o konzorciju, vendar me- nim, da bi morala država na vsak način pomagati vzpostaviti tu ne- ko tržno jedro, ki bi plasiralo vina z Bizeljskega in Sremiča. Je to možno izvesti brez polnil- nice? Seveda je. Jaz to vidim kot pre- mično polnilnico na kolesih, ki bo pri posameznih proizvajalcih po- birala vino. Gradnja nove polnil- nice se mi zdi nesmotrna, gre na- mreč le za postavitev zidov in in- vesticijo v dodatne linije pa v no- ve cisterne, medtem ko je na na- šem vinorodnem območju pri oko- li 150 pridelovalcih na voljo do- volj kapacitet, da pokrijejo svo- jo in dodatno proizvodnjo. Vendar bi pri individualni pride- lavi prihajalo do odstopanj med vini s tega območja. Prav zato pa je bila narejena štu- dija o sestavi tal, klimatskih zna- čilnostih tega vinorodnega okoli- ša, pa tudi trsni izbor, ki je enak za cel okoliš, in sicer, katere sorte so dovoljene in katere priporoče- ne, v kolikšnem odstotku so zasto- pane za proizvodnjo vina Bizeljsko Sremič belo in Bizeljsko - Sremič rdečo. Do nekih odstopanj bi ne- dvomno prišlo, a če bi se pridelo- valci držali predpisanih odstotkov in dobro donegovali svoja vina, bi bila ta odstopanja zelo majhna in bi kvečjemu prispevala k raznoli- kosti ponudbe tega območja. Ali se vam zdi smotmo, da so pridelavo cvička omejili na des- ni breg Save? Veste, morda mi bo kdo to zame- ril, vendar sem mnenja, da je bilo to pravilno, ker gre za neko geo- grafsko zaokroženo celoto, kakrš- no je potrebno uveljaviti tudi na levem bregu reke Save. Država pa verjetno za kaj takega nima interesa oziroma kako naj bi ga imela ob številnih drugih vinorodnih območjih? Druga območja so več ali manj že dobro organizirana, ker imajo no- silce, bodisi zadruge ali podjet- ja, kot so denimo Goričko, Vipa- va, Koper, Radgona. To so nosil- ci, ki pobirajo tržne viške grozdja. Dokler je bilo Vino Brežice v pravi ekspanziji svojega delovanja, tu- di pri nas ni bilo večjih problemov glede viškov, vendar pa je stanje trenutno takšno, da kmetom vi- no ostaja in ga prevažajo v "kani- strih" in se poslužujejo vseh dru- gih načinov trženja. To je vrača- nje za petdeset let nazaj. Na raznih izborih in tekmova- njih sodelujete tudi kot ocenje- valec vin. Pred leti sem bil še bolj aktiven, ko sem letno sodeloval na petih ali celo do desetih ocenjevanjih do- ma in v tujini. V zadnjih treh, šti- rih letih sem malo popustil, am- pak z letošnjim letom se ponov- no vračam vsaj na pet, šest oce- njevanj. Zasledila sem, da včasih niste hodili na dopust - oziroma ste ga preživeli kar v vinogradu. Kako pa je s tern zdaj? Nikoli nismo veliko hodili na dol- ge dopuste, vedno pa smo si našli čas za en teden pozimi in poleti. Zelo zelo rad smučam, ko pa gre- do hude vročine mimo, gremo tu- di na morje. Imate tudi tri vnuke, ali ti že ka- žejo kakšen interes za družinsko dejavnost? Moji vnuki živijo v Ljubljani, a ze- lo radi pridejo na Bizeljsko, ze- lo radi gredo tudi v vinograd. Mo- ram reči, da eden kaže zelo veli- ki interes, drugi nekoliko manjše- ga, ampak zanje so še vse možno- sti odprte. V prihodnosti naj bi prevzel vodenje podjetja sin. Ne- koč me je nekdo vprašat, ali mi ni dolgčas delati leto za letom ena- ko. Dobrih štirideset let sem v vi- nogradništvu in moram reči, da se mi ni nikoli zdelo leto enako dru- gemu, poleg tega pa veliko časa preživim v razmišljanju, sprem- Ijanju, razširjanju ponudbe. Mi- mogrede, na naše police smo da- li tudi manjšo proizvodnjo odlič- ne domače marmelade, namoče- ne slive, pa borovnice in balza- mični kis, ki se odlično poda k si- rom. Skratka, nikoli mi ni dolgčas, a leta hitro tečejo. Besedilo in foto: Bojana Mavsar ObzöfniK julij 2004 9 gospodarstvo Odkup zemljišč na Bland Primerne odškodnine za vse prizadete Izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi se nadaijuje po začrtanem terminskem planu in tako so vse pomembnejše tudi priprave na gradnjo drugega člena spodnjesavske verige, hidroelektrarne Bianca. Pred investitorjcm, Holdingom Slovenske elektrarne, so tudi aktivnosti, povezane z odkupi zemljišč za HE Bianca. Trenutno postopki tečejo v sme- ri pridobivanja državnega lokacij- skega načrta za območje HE Blan- ca, katerega osnutek naj bi bil spre- jet predvidoma jeseni. Ob tern ve- Ija poudariti da HSE pridobiva zem- Ijišča, ki so v skladu s sprejetimi lo- kacijskimi načrti potrebna za uredi- tev vodne, državne in lokatne infra- strukture ter za objekte energet- ske ureditve na način, ki ga določa- ta zakon in koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenci- ala spodnje Save. Lastninsko pravi- co na omenjenih zemljiščih HSE pri- dobiva v imenu in za račun države Republike Slovenije. V družbi HSE se dobro zavedajo ob- čutljivosti postopkov odkupa zem- Ijišč, ki posegajo na lokalno podro- čje občin Sevnica in Krško. Soočajo se s projektom izgradnje hidroelek- trarn, ki je bil s strani lokalnih skup- nosti zaželen in dobro sprejet, zato pričakujejo konstruktivno sodelova- nje lokalnih ustanov in še zlasti kra- janov, da bi s strpnim in argumen- tiranim dialogom skupaj našli rešit- ve, sprejemljive za zdajšnje in no- ve lastnike. V HSE svojo odločnost in resen pristop do občutljivosti od- kupov izkazujejo tudi z ustanovitvi- jo oddelka za odkup zemljišč v sklo- pu projektne organiziranosti izgrad- nje HE na spodnji Savi, ki ga bo v kratkem prevzel Andrej Štricelj, si- cer zaposlen v hčerinski družbi HSE Invest. Za vodjo omenjenega od- delka bo imenovan tudi kot doma- čin, ki ima na okolje, v katerem tu- di sam živi, zagotovo drugačen po- gled kot morda nekdo, ki pride in odide iz tega okolja. Ob začetku gradnje HE Boštanj je bilo s strani krajanov izraženega kar precej nezadovotjstva in nekaj te- ga se pričakuje tudi ob izgradnji HE Bianca. "Ob vsakem posegu v pros- tor je realno pričakovati neko nego- dovanje in odpor, zato razumemo tako posamezne krajevne skupnosti kot tudi posameznike in se skušamo postaviti v njihovo kožo, se dogovo- riti za razumne rešitve. Veliko je iz- rečenih in napisanih besed, da od iz- gradnje lokalna skupnost ne bo nič pridobila. Rad bi še enkrat pouda- ril, da je bil poleg državnega še zla- sti izražen interes lokalnih skupno- sti v Posavju, da se projekt izgrad- nje HE čimprej prične, ta interes pa je izhajal predvsem iz ogromnih škod, ki jih je povzročala reka Sa- va. Z izgradnjo hidroelektrarn pa bo Posavje končno varno pred visoki- mi vodami, ob tern pa bodo poteka- le številne ureditve vodotokov, sta- novanjskih his in druge infrastruktu- re, zlasti z namenom zagotavljanja varnosti in višje kvalitete življenja. Tu pa je potrebno poudariti, da več- ina teh dejavnosti ni potrebna za iz- gradnjo same elektrarne, temveč predvsem za zaščito pred stoletni- mi vodami", pravi Štricelj. Do neza- dovoljstva ljudi po njegovem mne- nju prihaja ob prevelikih pričakova- njih, zato poudarja, da so sredstva za infrastrukturo pač omejena v iz- pogajanem znesku z državo s strani pogajalske skupine, ki so jo imeno- vali župani posavskih občin. Štricelj pravi, da se moramo vsi skupaj zavedati, da to ni gradnja stanovanjske hiše ter da bo potreb- no veliko strpnosti in sodelovanja. Tudi zato je direktor Skupnega po- dviga Bogdan Barbie organiziral raz- lične neformalne sestanke in tudi oglede na samem terenu s krajev- nimi skupnostmi, občinskimi svet- niki in drugimi, da z razpoložlji- vimi sredstvi skupaj najdejo opti- malne rešitve. "Prepričan sem, da je to način dela, ki zagotavlja več- jo obveščenost ljudi in s tern mož- nosti razgovora, kar zagotovo pre- prečuje konfliktne in neprijetne si- tuacije tako za investitorja kot za prebivalce tega področja", doda- ja Štricelj. Vse do sedaj povedano je povezano z zemljišči, kajti za vsak objekt, ki ga bodo na novo umestili v prostor, bo potrebno izvesti odkup ali prido- biti trajno oziroma začasno služ- nost. "Rad bi poudaril, da do prav velikega nezadovoljstva pri samih odkupih zemljišč do sedaj ni pri- hajalo, razen določenih posamez- nikov, ki v svojem nerealnem pri- čakovanju in obnašanju presegajo meje okusa. Seveda ima vsakdo na določene stvari svoj pogled, vendar se ljudje med sabo tudi dogovarja- mo in dogovorimo. Vemo, da so od- kupi zemljišč, nadomestne gradnje in premestitve ljudi na druga ob- močja stresne in občutljive situaci- je, po drugi strani pa tudi dokonč- na rešitev stresa in strahu pred po- plavami. Zavedamo se obveznosti do okolja, v katerega kot investitor prihajamo, ter zakonov, kar nas ob- vezuje v korektno in primerno od- škodnino za vse prizadete", zaklju- čuje Andrej Štricelj. Posnetek Blance iz zraka; na levi strani fotografije je obmocje, na katerem je trenutno predvidena lo- kacija hidroelektrarne. Andrej Štricelj bo vodil novoustanovljen oddelek za odkup zemljišč za HE Bianca. 10 julij 2004 ObžofniK oospodarstvo Zagotavljajo 30 delovnih most Tekstilno podjetje Moda Intima v Krškem, sicer v lasti italijanske- ga podjetja Intima Mode, se je zaradi selitve, novih tehnologij in spremembe lastniške strukture znašlo v finančnih težavah, zato so se obrnili na lokalno skupnost. Obdnski svet jim je na predlog Občine iz naslova sofinanciranja programov za pospeševanje raz- voja malega gospodarstva namenil 2,400.000 tolarjev. Še v tem letu naj bi tako v Modi Intima zaposlili 30 delavk, že konec avgu- sta pa bodo začeli z dvomesečnim izobraževanjem za bodoče de- lavke, ki naj bi jih zaposlili v začetku novembra. Prvotno je 60 zaposlenih v Modi Intima šivalo v Tržišču in Razbor- ju. Da bi se prilagodili evropski za- konodaji ter povečali proizvodnjo, so se preselili v prostore Laboda v Krškem in jih tudi že obnovili. Po selitvi pa je slovenski družbenik izstopil in svoj 30% delež podjet- ja prodal italijanskim lastnikom. Z njim je odšlo tudi 32 delavk, pri izplačilu deteža pa je podjetje iz- gubilo tudi nekaj šivalnih strojev. V Modi Intima so prepričani, da lahko podjetje rentabilno posluje le z 80 delavci, kar je tudi njihov cilj za letošnje leto. Če načrt ne bi uspel, bi podjetje preselili na Madžarsko, italijansko podjetje pa bi prekinilo sodelovanje z dru- gima dvema proizvodnima enota- ma - Trend Stilom na Zdolah in In- timo Fashion v Radečah. Občinska uprava je občinskemu svetu pred- lagala, da se podjetju iz naslova sofinanciranja programov za po- speševanje razvoja malega gospo- darstva nameni 2,400.000 tolarjev in svetniki so kljub nekaterim po- mistekom predlog podprli. Pomoč bo podjetju Moda Intima izplača« na na osnovi pogodbe, ki podjetje zavezuje, da bo vsaj dve leti za- poslovalo načrtovano število de- lavk. Kot je dejal lastnik podjet- ja Marco Franciosi, je ta pomoč obveznost, da projekt izpeljejo do konca, ob tem pa pričakujejo, da bi z načrtovanim številom za- poslenih v Krškem dosegali 25 do 30% celotne proizvodnje podjetja. Glede na ugodne razmere na trgu razmišljajo tudi o nadaljnji razši- ritvi proizvodnje. L.P. Zaenkratje v Modi Intima v Krlkem zaposlenih 48 delavk. V igri SB dva scenarfja razgradnje Slovenska Agencija za radioaktivne odpadke in hrvaška Agencija za posebne odpadke sta v Krškem predstavili program razgradnje Jedrske elektrarne Krško in ravnanja z nizko in srednje radioak- tivnimi odpadki (NSRAO) ter izrabljenim jedrskim gorivom (IJG). Dokument je dobil pozitivno oceno neodvisne recenzijske komisije, zdaj pa ga morata potrditi še slovenska vlada in hrvaški sabor. Agenciji sta program pripravili v skladu s sporazumom med obema vladama glede razmerij, povezanih z nuklearko, njegov poglavitni cilj pa je ocena stro- škov za ta zahteven postopek. Šestčlanska mešana projektna skupina je ob predpostavkah, da bo nuklearka obratovala do leta 2023, da bo eno samo podzemno odlagališče NSRAO začelo delovati leta 2013, prav ta- ko. eno globinsko odlagališče IJG pa leta 2030, proučiti pa so morali tu- di izvoz in suho skladiščenje IJG, izdelala sedem možnih scenarijev gle- de razgradnje, transporta in skladiščenja jedrskih odpadkov. Izbrali so dva najugodnejša scenarija: suho skladiščenje IJG z odlaganjem in suho skladiščenje IJG z izvozom. Realizacija kateregakoli od teh dveh scena- rijev bo stala približno 350 milijonov evrov (diskontirani strošek), zato bosta Slovenija in Hrvaška v poseben skupni sklad od letos do leta 2022 vplačali 19-krat po 28,5 mio evrov oziroma vsaka po dobrih 14 mio ev- rov. Ob tem je direktor ARAO dr. Miran Veselič povedal, da je denimo neuradna kazahstanska ponudba za izvoz jedrskih odpadkov, ki je Slove- nija kot podpisnica mednarodnih konvencij tako ali tako ne more spre- jeti, vsaj enkrat dražja, o skupnih evropskih odlagališčih pa je zaenkrat še prezgodaj govoriti. O konkretni lokaciji odlagališča, tako tistega za NSRAO kot tistega za IJG, strokovnjaki niso povedali ničesar, saj naj bi bilo to bolj vprašanje za politiko kot zanje. P.P. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA do PROIZVODNJA - JUNIJ 2004 hse Holding Slovenske ettktttm do.o VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK 1 883 kWh 1 1 PLINSKI BLOK 2 62.694 kWh 5 1 PLINSKI BLOK 3 65.727 KWh 4 3 PLINSKI BLOK 4 2.329.000 kWh 34 5 PLINSKI BLOK 5 540.000 kWh 9 5 PARNATURBINA1 13.146 kWh 2 1 PARNATURBINA2 13.206 kWh 2 1 MERITVE EMISIJ - JUNIJ 2004 Proizv. S( mq /m3 NO, mq/m3 C mq O /m3 Dimno število Bacharach izmerjeno dovoijeno izmerjeno dovoijeno izmerjeno dovoijeno izmerjeno dovoijeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 100 4-5 6 PB2 ZP 0 35 241 350 12 100 0 2 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 ZP 0 35 220 350 5 100 0-1 2 PB4 ZP 0 35 83,3 100 3,7 100 0 2 MIX 1.8 1700 90 150 3,5 100 0 2 PB5 ZP 0.7 35 87,3 100 3,9 100 0 2 MIX 49,5 1700 143,5 150 13,8 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje MIX - zemeljski plin + kurilno olje ObzöfniK julij 2004 11 gospodarstvo Infra s 1. avgustom zacenja operativno delovati tviada RS je konec julija na svoji 84. redni seji sprejela devet sklepov v zvezi s februarja le- tos ustanovljenim javnim podjetjem Infra s sedežem v Sevnici. Na isti seji je vlada sprejela tu- di sklep o imenovanju direktorja Infre. Na to delovno mesto je bil imenovan dosedanji zakoniti zastopnik tega podjetja mag. Vojko Sotošek, ki pravi, da je z vsemi temi sklepi omogočeno ope- rativno delovanje Infre, ki se bo pricelo 1. avgusta. Kar dolgotrajna usklajevanja Po februarskem sprejetju akta o ustanovitvi javnega podjetja In- fra, izvajanje investicijske de- javnosti d.o.o., je potekala vr- sta aktivnosti, ki so omogočile preoblikovanje hčerinske druž- be Holdinga Slovenske elektrar- ne HSE-IIP v novo javno podjet- je. V tern času je bilo precej usklajevanj med predlagateljem ustanovitve Infre, Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, Ministrstvom za finance in raz- ličnimi vladnimi službami pred- |vsem pri sprejemanju poslovne- " ga načrta Infre. Kot pravi mag. Sotošek, je bil ta postopek nujen zaradi določitve statusa oziroma prepoznavnosti Infre v projektu gradnje verige HE na spodnji Sa- tvi. Postopek preoblikovanja je Kako zaključen in Infra lahko za- ičenja operativno delovati. Sprqjat postovni načrt Infra S prvim izmed omenjenih de- vetih sklepov je vlada sprejela poslovni načrt Infre za obdobje junij - december 2004, ki da- je osnovo in možnost za opera- tivno delovanje podjetja. Vla- da je v svojih sklepih tudi za- pisala, da javno podjetje In- fra "kot izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetske- ga izkoriščanja spodnje Save prevzame in izvede obvezno- sti koncesionarja Holding Slo- venske elektrarne d.o.o. v delu izvedbe ureditev vodne infra- strukture ter državne in lokal- ne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriš- čanja spodnje Save". "Zaradi statusnih sprememb, to je pre- oblikovanja HSE-IIP v Infro, je vlada morala sprejeti ta sklep, dokler ne bo dopolnjena konce- sijska pogodba med HSE in dr- žavo v smislu prepoznavnosti In- fre v celotnem projektu gradnje spodnjesavskih HE", pojasnjuje mag. Sotošek. Do sedaj je ta in- vesticijski del v imenu in za ra- čun države opravljal HSE. Upravljavci državne msrastrukture dolžni sodelovatizlnspo S štirimi sklepi vlada RS upravljav- cem državne infrastrukture (kon- kretno javnima podjetjema Elek- tro Slovenija d.o.o., in Elektro Ce- Ije d.d., Direkciji RS za ceste ter Javni agenciji za železniški promet RS) predlaga, naj Infri omogočijo nemoteno izvajanje del pri ure- janju infrastrukture, naj zagoto- vijo sredstva za financiranje pri- prave "projektne in tehnične do- kumentacije, pa tudi sofinancira- jo izvedbo državne infrastruktu- re (cest, železniških objektov in naprav ter elektrovodov). Takšen način sofinanciranja se načrtuje pri gradnji vseh HE na spodnji Sa- vi, do sedaj pa je bila praksa dru- gačna. Za HE Boštanj je vlada lani sprejela odločitev, da Direk- cija za ceste in ELES v skupnem znesku 100 mio SIT sofinan- cirata pridobivanje tehnične dokumen- tacije za ureditev spremljajoče infra- strukture, ne pa tudi njeno izvedbo. Pred- videni način sofinan- ciranja infrastruktu- re bo pomenil tudi zmanjšanje obsega finančnih sredstev, ki jih Infra oziroma dr- žava pridobiva iz na- slova posojil. Podpis pogodba za prvo posojilo konec avgusta Poleg sredstev, ki so za delovanje Infre, nakupe zemljišč in del izvedb in- frastruktumih ureditev odobre- na iz vodnega sklada RS, v Infri vodijo tudi sklepni del postop- ka pridobivanja posojila s po- roštvom države za letno tranšo 2004, ki znaša 1,2 milijarde SIT. "Podpis pogodbe z izbrano ban- ko bo predvidoma konec avgu- sta. Tako bo Infra tudi v finanč- nem smislu postala pperativna", pravi mag. Sotošek. Vlada RSje za direktorja javnega podjetja Infra s sedeiem v Sevnici imenovala mag. Vojka Sotoška, dosedanjega zakonitega za- stopnika podjetja. Posledice neurij na cestah kmalu odpravljene Neurje in močno deževje v juni- ju in juliju je marsikje v občini Krško povzročilo težave, pred- vsem na cestah. Na občinskem oddelku za gospodarsko infra- strukturo so zato pripravili od- lok, s katerim naj bi iz proračun- skih rezerv zagotovili dodatna sredstva v višini osemnajst mi- lijonov tolarjev za odpravo po- sledic. V juniju je močno neurje s točo po podatkih Občine povzročilo ško- do na cesti Šedem, še hujše je bi- lo na cesti Jablance-Zalog, kjer je odneslo del cestišča, cesta na Jel- šo je na nekaterih tako zdrta, da je vožnja z osebnim avtomobilom nemogoča, prav tako je neprevoz- na cesta Ravni Log-Zakov, veliko škode je tudi na cesti Stranje-Mrz- la Planina. Konec junija je moč- no neurje zajelo območje Podboč- ja in Kostanjevice na Krki ter Rako in prav tako povzročilo veliko ško- de. Na cestah so bile poškodovane bankine, vozišča, podrta drevesa, nanos blata in zamašeni jaški. Ne- urje prvi teden julija pa je največ škode povzročilo na Senovem in v Koprivnici, kjer je Koprivniški po- tok poplavil in uničil približno 50 metrov asfalta po celotni širini vo- zišča, posamezni odseki pa so bi- li neprevozni. Kot je zatrdil vodja oddelka za go- spodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič, so s cestišč odstranili pesek in blato, tako da so bile ceste prevozne. Ker pa so nekatere ceste neprevozne ali ne- varne, bodo začeli tudi z večji- mi deli. Odlok, ki naj bi zagoto- vil sredstav za izvajanje del, mo- ra sprejeti občinski svet, kot pravi Jurečič, pa naj bi na vseh območ- jih Koprivnice, Senovega, Kosta- njevice na Krki in Podboqa ter Ra- ke delale štiri skupine. L.P. naročena objava 12 julij 2OO4 ObzorhiK politika Volitve 2004 - Koliko sBdezev za poslance iz Pasavja? Potem ko je predsednik Janez Drnovšek pred tremi tedni določil, da bodo v nedeljo, 3. oktobra 2004, v Sloveniji potekale volitve v Državni zbor, so s 26. julijem stekla tudi tako imenovana volilna opravila, ki določajo vrsto rokov, ki jih morajo upoštevati volilne ko- misije, organizatorji volilnih kampanj in predlagatelji kandidatnih list oziroma kandidati ter seveda volivke in volivci. V Posavju si- cer še ni čutiti posebnega predvolilnega vznemirjenja, zato pa bo po dopustih in počitnicah šlo zares. Za nekoliko mlajše bralce ne bo odveč povedati, da so bile prve strankarske volitve v Sloveniji še pred osamosvojitvijo leta 1990 v takratno skupščino, nato pa so od leta 1992 vsake štiri leta (še 1996 in 2000) sledile volitve v Državni zbor. Letošnje volitve bodo seveda prve, kar je Slovenija postala čla- nica Evropske unije. Ker dosedanje pobude za uvedbo večinskega volilnega sistema ni- so dobile potrebne večinske pod- pore, bomo tako kot doslej 90 po- slancev oziroma poslank volili po proporcionalnem sistemu s po- pravki iz večinskega sistema. Naj spomnimo, da je Slovenija razde- Ijena na osem volilnih enot, vsaka od teh pa na volilne okraje, ki jim v primeru Posavja ustrezajo seda- nje občine Brežice, Krško in Sev- nica (volilni okraji St. 5, 6 in 7 v 6. volilni enoti s sedežem v Novem mestu). Iz vsake volilne enote je izvoljenih po enajst poslancev, dva pa izvolita narodni skupnosti. Politična stranka lahko vloži kan- didatno listo v vsaki od osmih vo- lilnih enot, če njene liste kandi- datov s podpisi podprejo najmanj trije poslanci sedanje sestave dr- žavnega zbora. Politična stranka, ki nima podpore treh poslancev, ter skupina volivcev oziroma posa- meznik, ki želi vstopiti v predvolil- no tekmo kot neodvisni kandidat, pa morajo za vložitev liste prido- biti najmanj 100 podpisov podpore volivk in volivcev iz volilne enote, za katero je lista določena. Posavje je na volitvah leta 2000 dobilo dotlej rekordno število po- slancev, in sicer Jožeta Avšiča (LDS), Branka Janca (LDS), Bran- ka Kelemino (SDS) in Andreja Viz- jaka (SDS), povrh vsega pa je kan- didatu SLS Kristijanu Jancu za iz- volitev zmanjkalo majhno števi- lo glasov. Letos se bo tak rezul- tat zelo težko ponovil, čeprav ni prišlo do večjih sprememb volilne zakonodaje niti razporeditve volil- nih okrajev. Pričakovati je, da se bomo morali zadovoljiti z rezulta- tom prejšnjih dveh državnih voli- tev, ko smo imeli izvoljene tri (le- ta 1996) ali celo samo dva poslan- ca (1992). Bolj kot samo število je pomemb- no delo poslancev, ki pa ga seve- da lahko gledamo kot občani, kot prebivalci regije ali kot državljani. Z vidika posamezne lokalne skup- nosti je pogosta ocena, da je bi- lo sodelovanje med poslancem in občino najboljše v Brežicah, kjer pa župan pripisuje velik pomen za uspešno pridobivanje državnih sredstev tudi dejstvu, da nastopa v dvojni vlogi. Do takega položa- ja bo na jesenskih volitvah posku- šal priti tudi sevniški župan, med- tem ko bo krški to vlogo raje pre- pustil podžupanji in se v miru po- svetil problemom občine in morda tudi pokrajine, ki ji trenutno pred- seduje. Čeprav Klub posavskih poslancev po optimistični ustanovitvi ni ni- koli prav zaživel, je četvorka ven- darle zabeležila nekaj posamez- nih primerov sodelovanja pri več- jih projektih v regiji, ob tern pa je tudi res, da je redkokdaj nastopi- la v »polni postavi«, za kar pa ima- jo olajševalno okoliščino, da sta po dva poslanca iz glavne vladne in glavne opozicijske stranke. Tudi sicer je znano, da je Jane zagovor- nik tako imenovane državne vlo- ge in odgovornosti poslanca, Av- šič pa ima kot bivši župan nekoliko več razumevanja za lokalne, regi- onalne in celo medregionalne (be- ri: novomeške) probleme. Nekoli- ko bolj kot poslanca LDS sta se v svojih poslanskih skupinah izposta- vila Kelemina in Vizjak, slednji je bil z opravljanjem funkcije vodje poslanske skupine deležen tudi ve- like medijske pozornosti. In kako bo v bodoče? Kljub temu, da že vrabei čivkajo, da je potreb- no začeti s pripravami na volitve veliko pred začetkom uradne volil- ne kampanje, je na našem koncu vse še razmeroma mirno. Tako kot na nivoju driave tudi po občinah ni videti, da bi se lahko pojavila na kandidatnih listah zelo nova in atraktivna imena. Tudi pri nas po- staja izbor politikov vse ožji oziro- ma se vse bolj oblikuje dokaj oz- ka skupina ljudi, ki se bodo profe- sionalno ukvarjali s politiko večino svoje delovne dobe in morda še, ko bodo upokojeni. V Krškem je večina kandidatov za jesenske volitve neuradno zna- na že nekaj časa, drugi pa bodo prišli na dan s svojimi aduti še- le v zadnjem trenutku, med nji- mi očitno tudi LDS, katere odbor je med redkimi v driavi, ki se ta čas še niso odločili. Temu so prav gotovo vzrok tudi neurejeni od- nosi med vodilnimi člani, kar je pred poletjem potrdil v pogovoru za naš časopis tudi eden izmed ta- krat še aktualnih kandidatov Dam- jan Lah, ki pa je kasneje odstopil od kandidature. Tako sta ostala v ožjem izboru Ivan Urbanč iz Pod- bočja kot predstavnik močne Unije ZSMS in prav tako izkušeni Niko Ži- bret, ki naj bi kot predsednik Sve- ta sivih panterjev na državni ravni zagotavljal kvoto seniorskega de- la organizacije. Kljub prizadeva- njem predsednika Vojka Sotoška, da bi stanje v Krškem uredil, bo zadnjo besedo očitno morala imeti centrala v Ljubljani, ki pa je men- da ponovno »poklicala pod orož- je« trikratnega poslanca Braneta Janca. Ta je že spomladi najavil, da ne bo več kandidiral in ga tu- di ni bilo v mnenjski raziskavi, ka- tere rezultat je bil premočna zma- ga Ivana Urbanča. Zanimivo je, da so v anketi kandidatom LDS ob bok postaviti poleg Ane Nuše Somrak iz SLS tudi direktorja NE Krško Sta- neta Rožmana, čigar kandidatura na teh ali lokalnih volitvah je vsaj zaenkrat najbrž le pobožna želja vsake izmed krških strank. Najdlje je v Krškem znana napo- ved kandidature aktualne podžu- panje Ane Nuše Somrak na listi SLS, katere možnosti utegnejo bi- ti v veliki meri odvisne od volilne- ga rezultata SLS kot celote, ki pa bi moral biti zelo dober, da bi do- bila možnosti za izvolitev znotraj volilne enote v konkurenci s kan- didati iz Bele krajine. Zmagovalka evro volitev NSi bo v Krškem na- stopila z zanimivim kandidatom Janezom Požarjem, ki prav ta- ko kot predsednik občinskega od- bora Martin Kodrič dela v NE Kr- ško, ki pa je kljub povečani aktiv- nosti in imenovanju v nekaj odbo- rov najbri premalo znan, zato pa je od njega več pričakovati na na- slednjih volitvah. Prav tako je šir- šemu krogu volivcev premalo znan novi predsednik in verjetni kandi- dat SDS Stane Pajk, za razliko od dobro znanega direktorja Kmečke zadruge Krško Antona Planinca, ki bo kot novi predsednik pred krat- kim ustanovljene občinske podru- žnice prispeval glasove DESUS-u. Priložnosti za promoeijo je v okvi- ru evrovolitev poskušal čim bolj iz- koristiti kandidat na listi Popoviče- ve Slovenija je naša Robert Ostre- lič, ki si je zaradi višjih ambicij Po- savske unije mladih drznil zapusti- ti Bogovičevo SLS, v katero je vsto- pil tik pred imenovanjem za direk- nadalj'evanje na strani 18 Volilni rezultati kandidatnih list pa se ne izračunavajo po volilnih okrajih, temveč po volilnih enotah, med katerimi so razlike zelo majhne, zato ni po- membno, ali je bil glas za določeno kandidatno listo oddan v majhnem ali velikem volilnem okraju znotraj volilne enote ¦ vsi ti glasovi se seštevajo in imajo pri izračunavanju volilnega izida za posamezno kandidatno listo (ko- liko mandatov je osvojila) povsem enako težo. Izid po posameznih volilnih okrajih vpliva le na to, kateri izmed kandidatov neke kandidatne liste, ki je v volilni enoti npr. osvojila enega izmed skupno enajstih mandatov, je izvo- Ijen. Mandat je osvojen z glasovi, ki so bili za to kandidatno listo oddani v vseh enajstih volilnih okrajih, v vsakem pravitoma za drugega kandidata - izvoljen pa ni tisti, ki je med njimi dobil absolutno največje število glasov, temveč tisti, ki je v svojem okraju dobil večji delei odstotek glasov kot dru- gi kandidati iz iste kandidatne liste v drugih okrajih. ObzofriiK julij 2004 13 kultura Pies zdpužuje narode V okviru folklornega mednaordnega festivala Pies združuje narode, ki sta ga med 23. in 26. julijem organizirala Folkloma skupina KUD Oton Župančič in Občina Brežice, so se v Brežicah, Artičah, Brestanici, Dö- lenjskih toplicah in Ljubljani zvrstili kon- certi in nastopi različ- nih folklomih skupin. Osrednji program je pripravila škotska fol- kloma skupina Dune- din dancers iz Edin- burgha, ki se je sku- paj z artiško folklor- no skupino predstavi- la na vseh nastopih, na nekaterih pa so se jim pridružile še fol- klorne skupine s Seno- vega, iz Vinice in Sta- rega Petrovega sela na Hrvaškem. Osrednji koncert so pripravili 25. ju- lija v Prosvetnem domu Artiče. P.P. Dunedin dancers iz Edinburgha Stoptaje Jožata Marinča Razstavišče, ki ga v nekdanji kostanjeviški cisterjanski cerkvi upravlja Galerija Božidarja Jakca, je bilo doslej že večkrat poseben izziv zna- nim domačim in tujim likovnim umetnikom. Tokrat je priložnost sprejel in izkoristil akademski slikar Jože Marinč, ki je razstavo v letu svoje- ga okroglega osebnega jubileja pripravila v so- delovanju z domačo galerijo. Marine že nekaj let opušča tradicionalni slikarski format in išče nove možnosti, ki jih je nazadnje odkrival in predstavljal v obliki lesenih sestavljank. S tem in z nenavadnimi postavitvami svojih razstav se je močno približal tako imenovani instalaci- ji, za katero se je pod naslovom Stopinje odlo- eil v tokratni postavitvi. Kot je na predstavit- vi dejal dr. Andrej Smrekar, je sakralni pros- tor odločilno vplival na razmišljanje avtorja o oblikovanju instalacije. V zasnovi se je oprl na srednjeveško eshatološko organizacijo doživetja prostora, ki jo je po- dal skozi zgodbo vertikal in horizontal. To pa je mogoče vpeti v zgodbo o slikanju in sliki, kajti slikanje je iskanje in je potovanje v času in du- hovnem prostoru. S.M. Joie Marine lflva gostovala v Francs! Brežiški mešani pevski zbor Viva se je v mestu Tarare blizu Lyona na ju- gu Francije udeležil mednarodnega festivala folklornih skupin in meša- nih pevskih zborov, ki je potekal od 7. do 11. julija. Pevski zbori so ime- li vsako dopoldne skupne delavnice, kjer so pod vodstvom dveh litvan- skih, francoske in Vivine dirigentke Simone Rožman Strnad prepevali pesmi treh narodov. Trije zbori (iz Litve, Francije in brežiška Viva) so na zaključni slovesnosti zapeli po eno pesem v svojem jeziku. Poleg tega so " se pevke in pevci Vive na skupnem koncertu vseh udeležencev fe- stivala predstavili z 20-minutmm progra- mom. Na gostovanju so po besedah Rož- man Strnadove prido- bili neprecenljive iz- kušnje, pa tudi pova- bila na nova gostova- nja v Španijo in v Lit- vo. P.P. Viva na nastopu na festivalu v Franciji Druga nagrada Mihaale Komocar Na 23. internacionalnem pev- skem tekmovanju na Dunaju je 25-letna sopranistka Miha- ela Komočar z Mrtvic dosegla odličen uspeh, saj je prejela drugo nagrado. Ob uspehu ji je čestital tudi brežiški župan mag. Andrej Vizjak, pa tudi Mihaelini prvi mentorici Mar- jetki Podgoršek Horžen. Anfid glasbeni večeri Kulturno društvo Leskovec pri Kr- škem in leskovški župnijski urad sta pripravila ciklus Aninih glasbe- nih večerov pri cerkvi sv. Ane v Le- skovcu. Na prvem 26. julija sta se predstavila Mateja Ratajc na violi in Janez Ostrelič na kitari. Mateja je nižjo glasbeno solo ob- iskovala v Sevnici, nadaljevala šo- lanje na Umetniški gimnaziji na Srednji glasbeni šoli. Je člani- ca mla- dinske- ga orke- stra Slo- venije, Furlanije in Koro- ške SFK v Celovcu in Simfo- ničnega orkestra Srednje glasbene sole v Ljubljani. Janez je po niž- ji glasbeni šoli v Brežicah šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni so- li v Mariboru, letos pa zaključuje Akademijo za glasbo. Na drugem glasbenem večeru 12. avgusta se bodo predsta- vili Mar- ko Raz- boršek na tro- b e n t i , Primož Razbor- šek na klarinetu in Mojca Vuga na klavirju. 8. septembra na tretjem glasbenem večeru bodo obiskoval- ci lahko prisluhnili Tilnu Artaču na violončelu, na zadnjem glasbe- nem večeru 3. oktobra pa doma- čemu Leskovškemu oktetu.L.P. Mateja Ratajc Janez Ostrelič NOVICE ob robu Festival Brežica V okviru letošnjega Festivala Brezice, ki se je začel 2. julija s koncertom ba- ročnega orkestra Kraljevega konzerva- torija iz Nizozemske in bo trajal vse do 15. avgusta, se je oziroma se bo zvrsti- lo 35 koncertov s 17 zasedbami poleg Ni- zozemske še iz Belgije, Poljske in Itali- je. Osrednji koncerti potekajo v breži- škem in mokriškem gradu, v Kostanjevi- ci na Krki, letos na novo pa tudi v Po- stojni. Koncerti mladih pa se odvijajo na gradu Rajhenburg, v Pišecah, Sevni- ci, Novem mestu, Trbovljah in v Bistri. Po besedah direktorja Klemena Ramov- ša so se koprodukcijsko povezali s Flam- skim festivalom iz Antwerpna, medna- rodnim festivalom Musica Antiqva iz Bol- zana in Koncertno direkcijo Zagreb, po- novno pa z Osnovno šolo Brežice, Univer- zo za glasbo na Dunaju in Zavodom RTV Slovenija. Pesam dveh dežBl vPodbočju V petek, 27. avgusta ob 20. uri, prireja- jo Mladi harmonikarji iz Podbočja pred tamkajšnjo OŠ prireditev "Pesem dveh dežel", na kateri bodo nastopili še dal- matinska klapa Savski valovi, tambura- ška klapa Klasje iz Žumberka ter Leskov- ški oktet. Kiparska delavnica z Dragico Čadež V galeriji Božidar Jakac je v juliju pote- kal Mednarodni kiparski simpozij Forma viva, ki že od leta 1961 v Kostanjevico na Krki privablja umetnike z vsega sve- ta, pri njihovem ustvarjanju pa jih nav- dihuje in usmerja hrastov les. Letos pa so med 12. in 17. julijem v Kostanjevi- co povabili tudi umetnike, ki jih zanima kiparsko snovanje. Z akademsko kiparko Dragico Čadež in asistentko študentko likovne pedagogike Urško Kuplenik so se udeleženci učili, kako nastaja umetniško delo, ki je tako kot skulpture na Forma vivi nastajalo v lesu. Pacienti v čakalnici V okviru sevniškega grajskega poletja in v organizaciji Zveze kulturnih društev in sevniškega območnega sklada za kbltur- ne dejavnosti se je Gledališče smeha Ko- per v atriju sevniškega gradu predstavil s komedijo Pacienti v čakalnici, ki je ne- kakšna prispodoba našega zdravstvenega sistema in čakajočih pred ambulantami. studio m ccfo 14 julij 2004 ObzorniK kultura Rogisti na gradu Podsrada Kozjanski park je v okviru letošnjega glasbenega poletja na gradu Pod- sreda pripravil seminar za rog, namenjen začetnikom, amaterjem iz pi- halnih godb brez starostne ome- jitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študen- tom. Seminar so začeli 4. julija z uvodnim koncertom profesorjev mednarodne sole za rog, zaključi- li pa so ga 10. julija z zaključnim koncertom slušateljev seminarja. Teh je bilo 16, prišli pa so iz Slo- venije, Italije in Hrvaške. Glasbe- no poletje na gradu Podsreda sicer izvajajo že od leta 1995, seminar za rog pa je bit letos prvič na pro- gramu. Vodila sta ga profesorja Boštjan Lipovšek in Luiz Garcia iz Brazilije, korepetitor pa je bil Kiemen Golner. P.P. Na uvodnem koncertu seminar- ja za ro$ je nastopil trobilni trio BUM LJÜDSKA ÜNIVERZA *^F KRŠKO ^^—^™"™"""^-^™"1™" učimo se za življenje Storite nekaj zasel Izobražujte se, Izpopolnjujte se, nadgrajujte svoje znanje, ... živitel Zagotovo se v naši izobraževalni ponudbi najde me- sto tudi za Vas. Ponujamo Vam: VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: Javna uprava, Fakultete za upravo Ljubljana Visoka poslovna sola, Ekonomske fakultete Ljubljana POKLICNO IN SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: Predšolska vzgoja Bolničar-negovalec Tehnik zdravstvene nege 3+2 (novo!) IZOBRAŽEVANJE V PROSTEM ČASU: Evropsko računalniško spričevalo ECDL (novo!) Andragoška mreža - usposabljanje pedagogov za izobraževanje preko spletnih učnih okolij .Fotografski natečaj na temo Ohranimo zaklade posavske naravne dediščine ...in še marsikaj bi se našlo! Za vas smo dostopni: osebno na Dalmatinovi 8 v Krškem, telesonsko na 07 488 11 60, elektronsko na info@lukrsko.si, Interaktivno na www.lukrsko.si/portal KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Sgjalvasorjeva Ifiiknjižnica Krško - Brati poleti Priznan francoski romanopisec Daniel Pennac v svoji čudoviti, modri knji- gi o branju Čudežno potovanje, govori o času, ki si ga vzamemo za bra- nje. Kajti brati, pravi je tako kot ljubiti, sanjati. Tega ne moreš načrto- vati, to ni odvisno od tega kako si organiziraš družabni čas. Vprašanje ni ali imam čas za branje, vprašanje je, ali sem se odločil podariti si srečo, da lahko berem. Pa vseeno je poletje tisti čas leta, ko mnogi dosti več časa kot običajno namenijo branju knjig zase, za dušo, zato da jim je lepo. Dostikrat opažamo, da bralci pričakujejo, da knjižničarji poznamo vse knjige in da vemo katero knjigo bi bilo vredno prebrati. Knjižnica ima že preko 110.000 enot gradiva, vsako leto nabavimo več tisoč novih knjig, ta- Ro je poznati vse nemogoče. Eno temeljnih načel referenčne službe in tudi temeljno vodilo vsakega dobrega informatorja v knjižnici, lahko strnemo v stavek: dati pravo knjigo ob pravem času v roke pravemu bralcu. Knji- ge s svojo vsebino delujejo na bralce in so lahko vir zdravja, optimizma in motivacije, lahko pa vplivajo tudi nasprotno. V knjigah tiči ves svet, vesel ali žalosten, poetičen ali realističen, posmehljiv ali ravnodušen, v knjigah so skriti lepota, modrost in humor. Kdor bere, bolje razume samega sebe, druge ljudi in svet, ki v njem živi. In ni osamljen, čeprav je sam. V nadaljevanju vam predlagamo v branje knjige, ki so se nam zaposlenim v knjižnici posebej zapisale v spomin in srce. Morda boste med njimi našli tudi vi knjigo, ob kateri boste uživali. ZASMEH IN DOBRO VOLJO: Herkules in sedem mačkic ( Kishon), Cantervill- ski duh (Wilde), Manjkajoči košček (Silverstein), Devetsto (Barricco), Kaj je moški brez brkov (Tomič), Prvi požirek piva in drugi drobni užitki (De- lerm), Ta ljubezen (Prevert), Vse o fantu (Hornby), Buda iz predmestja (Kureishi), Okus po moškem (Drakulič), Trije v postelji (Reid) POTOVANJA, ISKANJA: Strogo zaupno po Siciliji (Gradišnik), Čar grške po- krajine (Kazantzakis), Camino (MacLaine), Ebenovina (Kapuscinski), Med obema tečajema, Beio jadro (Bambaren), Crni angel, varuh moj (Porle), Ni nemogočih poti (Humar), lluzije (Bach), Moški - ženska: pisma (Košir) DOPUST JE ČAS, KO SE UHK0 KAJ NOVEGA NAUČIMO: Do odpornosti z gla- vo (Ihan), Zelenjava - druga moč naravne hrane (Cortese), Dajmo se dol (Joannides), Žensko telo, ženska modrost (Northrup), Z otroki v gore (Stri- tar), Joga v vsakdanjem življenju, Družine in kako v njih preživeti (Skyn- ner), Soočanje z dušo narave (Kušče - Zupan), Srečna Kuhinja (Oliver), Za- kaj pes maha z repom (Morris) BRANJE ZA ŽIVUENJE: Štirje dogovori (Ruiz), Dnevnik cesarja Marka Avre- lija, Meditacije (Descartes), Nikoli ni prepozno (Hay), Integralna biorgono- mija (Ogorevc), Živimo, ljubimo in se učimo (Buscaglia), Nove poti (Ange- lou), Skrivnost srečnega otroštva (Biddulph), Prerok (Gibran), Sedem zako- nov življenja (Chopra), Svetovanje za žabca (De Board) ROMANI, ROMANI... Dolgo dolgo pismo (Ba), Beležnica (Sparks), Ala- mut (Bartol), Bobri (Jalen), Puščavska roža (Dirie), Ljubezenski pobegi (Schlink), Luči na odprtem morju, Dar morja (Linbergh), Eno živMenje je premalo (Cokan), Babilonski stolp in druge zgodbe (Kovačevič), Življenje je norišnica (Reid), Vanilija in čokolada (Casati), Pet dni v Parizu (Steel), Nič ni tako skrito (Christie), Pokora (Me Evan), Da Vincijeva šifra (Brown), Frida Kahlo (Drucker), Platforma (Houellbecq), Tuleči mlinar (Paasilina), Najbolj modre oči (Morrison), Pravljice (Wilde), Ure (Cunningham), Brez obraza (Darko) Zaključila bom z utrinkom iz knjige, s katero sem tudi začela. Daniel Pen- nac v svojem Čudežnem potovanju našteva 10 pravic bralcev. Ena je tu- di ta, da knjige ne končamo. Če vas knjiga ne pritegne, odložite jo in po- sezite po drugi! Bralec ima pravico, da bere karkoli. V neskončnem sve- tu besed in misli je veliko knjig, ob katerih boste izkoristili še eno pravi- co: da ponovno beremo. Počnite tisto, kar vam je v veselje, berite knjige, ki odstirajo pisani svet misli in razpoloženj in vedite: ni pomembno, kam človek gre, ampak ka- ko se bo imel. Alenka Žugič Jakovina ObžorniK julij 2004 15 sport in rekroacija Vodlanovi so že na poti v Atone V četrtek, 29. julija, se je izpred Občine Krško na kolesarski mara- ton S kolesom do Olimpa skupaj z bratom Bojanom in spremljeval- no ekipo podal član Rekreativnega kolesarskega društva Krško Du- šan Vodlan. Priprave na ta projekt so pri Vodlanovih potekale ze od lanskega novem- bra. Dušan je letos prekolesaril kar 6000 km, kar je sicer nekoliko manj od 7000 načrtovanih, a je ktjub temu prepričan, da je dobro pripravljen in da bo zahtevno pot zmogel. Z Bojanom bosta namreč v 16 dneh v 13 etapah prevozila kar 1900 km dolgo pot preko Hrvaške, BiH, SČG, Alba- nije, Makedonije in Grčije do Aten, ob tern pa se bosta s kolesom povz- pela še "na obisk h grškim bogovom" na Olimp. Povprečna dolžina etap je 135 km, najdaljša pa bo dolga celih 200 km. Na prvi etapi od Krškega do Plitvic se je bratoma Vodlan na kolesu pridružil tudi kolega Ouro Ko- vač iz Kolesarskega društva Šprikla. V spremljevalnem avtodomu bodo za prehrano, prenočitve, dokumen- tiranje poti in podobno skrbeli Dušanova žena Zorka, sinova Sebastijan in Luka ter Boštjan Bogolin. Celotna akcija pa je dobila tudi pomembno podporo Olimpijskega komiteja Slovenije, ki bo odpravi 13. avgusta v olimpijski vasi v Atenah pripravil sprejem, podarili pa so jim tudi vstop- nice za prvo tekmo slovenskih rokometašev na Ol. Sprejem v Ohridu pa jim je napovedalo tudi slovensko veleposlaništvo v Makedoniji. Vodlanova ekspedicija načrtuje povratek v Krško 18. avgusta zvečer, ko bodo v ta namen na igrišču Šajspoh pripravili bogat zabavni program. Projekt so omogodli: Glavna pokrovitelja: Občina Krško in Vipso Senovo; Pokrovitelji: Šmarješke Töplice, Elmont Krško, Občina Celje, Taxi Simby Celje, Radiestezija Stojnšek, Rudar Senovo, Žolna šport Ljubljana; Sponzorji: Adria Mobil Novo mesto, Timi Krško, Avtoservis Ivan Vizlar s.p. Raka, Smole Jože s.p. Novo me- sto, Elektronik Brežice, Optika Rime Krško, Elektro Štefanič Brežice, Mobitel, Zavarovalnica Triglav, Safari Krško, Maxisport Čerin, Evrosad Krško, Avtosen, Slaščičarna Jagoda, Hardi Krško, Foto BB Krško, Gama Krško, OMV Istrabenz Krško, Študentski servis Maribor, Gostilne: Murko, Debeluh, Italia, Gadova peč, Križaj, Pohle, Racman. Medijski sponzorji: TV Krško, Radio Energy, Posavski Obzornik. ^jÜU^-fflLBfiJÜBU^ A E„E2 O4 15 let alpinizma v Posavju Leta 1989 so v Posavju ustanovili alpinistično skupino pod vodstvom Arnolda Koštomaja in organizirali prvo alpinistično šolo. Čez tri le- ta so ustanovili Aplinistični odsek v okviru Planinskega društva Bo- hor Senovo, leta 1993 pa samostojni klub - Posavski alpinistični klub s predsednikom Bojanom Kurinčičem. Leta 1997 je vodenje kluba, ki ima danes 90 članov, med katerimi je več kot polovica otrok, pre- vzel Gorazd Pozvek, ki klub vodi še danes. Klub je zelo prepoznaven v slovenskem prostoru, saj imajo tako svoje predstavnike med repre- zentani športnega plezanja, njihovi alpinisti pa sodijo v sam vrh. Čla- ni kluba so ob jubileju v prostorih Mladinskega centra Krško pridobili novo umetno plezalno steno, s katero so se bistveno izboljšali pogo- ji treninga tako za športne plezalce kot za alpiniste. Leta 1994 sta se Bojan Kurinčič in Gorazd Pozvek udeležila vseslo- venske odprave v Južno Ameriko, na 6960 metrov visoko Aconcaguo in osvojila cilj. To je bilo prelomno leto za klub in spodbuda za mlajše člane.Odprave so se začele vrstiti druga za drugo in člani odprav so se domov vračali z doseženimi vedno višjimi in težjimi cilji. Preplezali so kar nekaj prvenstvenih, ponovili pa veliko zahtevnih smeri v stenah, ki nosijo sloves najtežjih na svetu, v Južni in Severni Ameriki, Himalaji, Madagaskarju in Mehiki. S prepleza- nimi težavnimi smermi so nekateri člani pridobili tudi status kategorizi- ranih športnikov Slovenije, Aleksandra Voglar in Andrej Sotelšek, ki so- dita v sam vrh slovenskega alpinizma, več let zapored. Z zadnje odprave v Južni Ameriki so se vrnili leta 2002, v prihodnje pa si po besedah pred- sednika Gorazda Pozveka želijo osvojiti osemtisočake v Pakistanu. Kma- lu po ustanovitvi kluba in potem ko so v brestaniški osnovni šoli postavi- li večjo umetno plezalno steno ter kasneje še manjšo boulder steno, so se poleg alpinizma posvetili tudi športnemu plezanju. Mladi tekmovalci se redno udeležujejo tekem za državno prvenstvo. Opremili so tudi več plezališč, prvo v Armeškem, potem pa na Bohorju - nad slapom Pekel, dve plezališči nad Savo ob cesti med Brestanico in Sevnico, kot zadnje pa še plezališče pri Perkotu na Bohorju. Zadnja pridobitev pa je nova plezalna stena, za katero je sredstva prispevala tudi Občina in je tako mladim športnim plezalcem kot alpinistom na voljo 24 ur na dan. Nova boulder stena TWtW^ESfä/H Rop sprsjel Katance Junijskega sprejema pri premierju An- tonu Ropu na Brdu pri Kranju za vr- hunske športnike, ki so od junija 2003 do junija 2004 osvojili medalje na ev- ropskih ali svetovnih prvenstvih, so se udeležili tudi člani Društva boril- nih veščin Katana iz Globokega Stane Preskar, Dejan Kink, Gorazd Kostevc in Zlatko Rizvič. Premier Rop se je za- hvalil športnikom za izjemne rezultate in promocijo Slovenije v svetu in jim zaželel še veliko uspehov. Člani globoške Katane v pogovoru s premierjem Ropom Nov trsner hi noigster Nogometaši NK Krško Posavje se že od 5. julija intenzivno pripravljajo na no- vo drugoligaško sezono, ki se prične 8. avgusta, prvo pokalno tekmo pa bodo odigrali že nekaj dni prej. V tern času so odigrali tudi nekaj prijateljskih te- kem, med drugim so premagali prvoti- gaša Ljubljano s 3:2. Igralski kader je malce spremenjen, saj je v celjski Pu- blikum odšel Dejan Rusič, na mestu golgeterja pa naj bi ga zamenjal Bošt- jan Hodžar iz prvoligaša Šmartnega, ki se je v pripravljalnih tekmah kar izka- zal, poleg njega sta novinca v klubu še vratar Damjan Golob (prej Drava Ptuj) in Boštjan Banič (prej Radio Krka No- vo mesto), še naprej pa bodo za Krško igrali posojeni "Celjani" Urbane, Kel- har in Bojovič. Prišlo je tudi menjave na trenerskem mestu, kjer bo namesto Iztoka Kapušina v novi sezoni ponovno Vlado Klinčarovski. KBŠ Dran pripravil seminar karateja Klub borilnih veščin Dren je konec ju- nija na Bohorju organiziral seminar ka- rateja, ki se ga je udeležilo 33 članov in članic kluba. Na seminarju so želeli izpopolniti tehniko ter si obogatiti zna- nje veščin, zadnji dan so opravili izpi- te za višje pasove, za konec pa so izve- dli še prvo klubsko tekmovanje v sho- tokan katah. V kategoriji mlajših deč- kov in deklic je zmagala Kaja Antolinc pred Miho Žarnom in Domnom Pom- petom. V kategoriji starejših deklic je slavila Nataša Kapler pred Jano Hor- vat in Vesno Katič, v kategoriji stare> ših dečkov in članov pa je zmagal Silvo Pompe pred Davorinom Pompetom in Igorjem Hodulakom. Ob koncu semi- narja so pripravili še piknik s stars!. Udeleienci seminarja karateja na Bohorju Zmagal Grilc Na odprtem hitropoteznem šahovskem prvenstvu Sevnice za mesec julij, ki se ga je udeležilo 14 šahistov, je z dva- najstimi točkami zmagal Andrej Grilc iz Šahovskega kluba Milan Majcen Sev- nica, Martin Povše in Igor Glavač, prav tako iz sevniškega kluba Milan Majcen, 16 julij 2004 ObzöfniK sport in rekraacija NajvecJ imdnarodni uspeti Luke in JUnadoje Luka Vodlan in Amadeja Plevel sta se konec junija v italijanskem Al- lassiu udeležila mednarodnega prvenstva Italija Open v standardnih in latinskoameriških plesih. V močni konkurenci plesnih parov iz Kazah- stana, Poljske, Italije, Rusije, Estonije, Češke, Francije, Danske, Litve, Španije, Latvije in Slovenije sta uspešno branila Lukčeve in slovenske barve, saj sta v ST plesih med 30 pari pristala na 17. mestu, v LA plesih pa sta med 37 pari osvojila 15. mesto. Zadnjo tekmo v kombi- naciji 10 plesov sta odplesala pov- sem sproščeno in zabeležila naj- boljši mednarodni rezultat v svo- ji športni karieri. Pristala sta si- cer na nehvaležnem 7. mestu med 23 plesnimi pari, kar pa je izje- men rezultat, saj so jima za fina- le zmanjkali samo štirje »križci«, pred njima pa so bili le trije ru- ski pari, dva danska in eden iz Lit- ve. Sedaj uživata zaslužene počit- nice, že 1. avgusta pa bosta price- la s fizičnimi pripravami za moč in vzdržljivost. Amadeja in Luka na tekmi v Italiji Vesni Kržan še drug, državni naslov Po tistem, ko je brežiška strelka Vesna Kržan na aprilskem državnem prvenstvu v Rušah osvojila naslov državne mladinske prvakinje v stre- Ijanju z zračno pištolo, ji je 3. julija v Ljubljani enak podvig uspel še z malokalibrsko športno pištolo na razdalji 25 metrov. Ob tern je s 519 krogi dosegla nov osebni rekord. Pri tern je treba povedati, da je Vesna tekmovala s sposojeno pištolo, saj se brežiški klub kljub izrednim uspe- hom srečuje z resnimi denarnimi težavami in premore vsega eno malo- kalibrsko športno pištolo. S to je tokrat nastopila komaj 15-letna Gabri- jela Pešec, ki je po prvih 30 strelih v konkurenci starejših mladink zase- dala odlično 3. mesto, na koncu pa je osvojila 5. mesto. Prlmož to Jura na SL raorda n David Na olimpijadi v Atenah bosta posavske barve zastopala dva atle- ta brežiškega AK FIT, metalec kladiva Primož Kozmus in skakalec s palico Jure Rovan, ter morda tudi rokometni vratar David Imperl. Primož Kozmus ima olimpijsko normo izpolnjeno že od lanskega sveto- vnega prvenstva, na katerem je osvojil 5. mesto. Pravi, da je trenutno v dobri formi, saj se je v zadnjem času ustalil pri metih preko 77 m. Tre- nutno je v Splitu na 12-dnevnih pripravah, kjer se privaja predvsem na vroče vremenske razmere v Atenah. S trenerjem Vladom Kevom pravi- ta: "Cilj na olimpijskih igrah je uvrstitev v finale, ponovitev lanske uvr- stitve s SP pa bo zelo zahtevna. Ob dobri pripravljenosti pa je tudi to mogoče." V Atene sicer odhaja 16. avgusta, to je štiri dni pred tekmo. Jure Rovan je olimpijsko normo s preskočenimi 561 cm (kar je tudi nov državni rekord) ujel v zadnjem trenutku. "Zelo lep občutek je biti olim- pijec, saj je to eden največjih uspehov, ki ga športnik lahko doseže", pravi ob tern. Na Ol pričakuje predvsem, da bo ostal zdrav in da se bo na dan nastopa dobro počutil: "Na tako velikih tekmovanjih se lahko zgodi marsikaj, saj je skok s palico zelo težka in nepredvidljiva atletska dis- ciplina in je težko napovedati izid. Zame in moje bližnje je velik uspeh že sam nastop na tako prestižni tekmi." Kot član slovenske rokometne reprezentance pa bo v Atene morda po- toval Leskovčan David Imperl, sicer član slovenjegraškega Preventa. V igri za Ol je bil tudi Brežičan Gorazd Škof, a bo zaradi poškodbe mo- ral ostati doma. Žauarju obe tovorM AMD Krško je 2. julija uspešno izpeljal že 192. dirko v spidveju, to- krat za veliko nagrado AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav. Ve- liko nagrado AMD Krško je osvojil Matej Žagar, ki je dosegel tudi no- vi rekord steze, pred Dancem Bjarnejem Pedersnom in Poljakom Se- bastianom Ulamkom, četrti pa je bil Matej Ferjan. Ostala Sloven- ca, Jernej Kolenko in Izak Šantej, sta zasedla 9. in 14. mesto. Tudi pokal Zavarovalnice Triglav je odnesel Matej Žagar, ki je v finalu še- stih tekmovalcev ugnal Britanca Scotta Nichollsa in Andyja Smitha ter Danca Jesperja Jensna, 5. in 6. pa sta bila Matej Ferjan in Jer- nej Kolenko. pa sta oba z enajstimi točkami zasedla drugo oziroma tretje mesto. AmbPOžvPBprezontanci Ambrož Novak, član Posavskega alpi- nističnega kluba, se je kot član slo- venske reprezentance v športnem ple- zanju udeležil svoje prve mednarod- ne tekme za mlajše kategorije v itali- janski Raveni. Tekmovalci so nastopili kar v treh zvrsteh športnega plezanja, in sicer v težavnosti, balvanskem ple- zanju in hitrosti. Med cicibani iz vseh plezalsko razvitih držav je Ambrož po- kazal veliko znanja in borbenosti in do- segel zelo lepe uvrstitve. V balvanira- nju se je uvrstil na 7. mesto, prav ta- ko je bil 7. v hitrosti, v težavnosti pa je zasedel 6. mesto. V skupnem seštevku je bil na koncu 7., s ämer je upravičil poziv v reprezentanco in hkrati prido- bil tudi veliko izkušenj za nadaljevanje plezalske kariere. Krškitriatlonci Triatlonka Multisport kluba Krško Ni- na Mandl je 3. julija na vrbskem jeze- ru pri Celovcu na tekmovanju Ironkid Austria osvojila 2. mesto. Njena klub- ska kolegica Dolores Žičkar je 25. ju- lija na Ironkidu v Udinah zmagala med mladinkami in bila absolutno 5., Ni- na je osvojila 4. mesto absolutno in med kadetinjami, Rok Vegelj pa je na sprint triatlonu pristal v ztati sredini. Ob tern je 11. julija v Velenju na tria- tlonu za rudarsko svetilko "Multispor- tovka" Maja Marušič zmagala absolut- no in med mlajšimi mladinkami, Nina Mandl je zmagala med kadetinjami in bila absolutno 2., Dolores Žičkar pa je bila absolutno 3. in 2. med mlajšimi mladinkami. Rok Vegelj je osvojil 18. mesto med člani, Jaka Kramaršič pa je v akvatlonu za najmlajše med dečki zmagat in bil absolutno 2.. Rezultate, fotografije in kon- taktne naslove športnih dru- štev in klubov pošiljajte na e-naslova: obzornik@volja.net ali tv.krsko@siol.net. CGRTGR ^r^B^ Obrtna cona Leskovec ^ÖVÜ^k» nad vulkanizerstvom Unetič */ßfi Inf. 041-762 001, www.bfit-glaser.si ^wg BG t=u~r »no »=«=«=«_ tug oir=r=«=ra«=n&= ObzofniK julij 2004 17 politika nadaljevanje s 13. strani torja Mladinskega centra. Med za- nimive kandidate gre nedvomno šteti tudi sedanjega občinskega svetnika Dušana Šiška, ki bo na li- sti SNS poskušal prehiteti močne- ga konkurenta iz Zasavja Bogdana Baroviča. Morda bodo s kakšnim novim imenom presenečenje pri- pravili v krški ZLSD, zaenkrat pa se govori o predsedniku Rajku Vebru in kot že večkrat doslej o nagovar- janju Ivana Kozoleta. Za Brežice je značilno mnogo bolj razburkano predvolilno obdobje, ki ga že vsaj kakšno leto dni do- loča merjenje moči med županom in močno opozicijo petih svetni- ških skupin pod vodstvom poslan- ca Jožeta Avšiča (LDS) in ob asi- stenci Staneta Radanoviča (SNS) in Davorja Račiča (PUM). Vendar je le-ta v preizkušanju moči naj- brž šla predaleč, saj ji je razvpit primer poskusa menjave direktori- ce Mladinskega centra gotovo ško- dil, vprašanje pa je, koliko se bo to poznalo na rezultatih volitev. Omenjeni so namreč tudi verjet- ni kandidati v brežiškem volilnem okraju, kjer naj bi se jim pridruži- li tudi Rok Kržan (DESUS), Ivan Vo- grinc (SLS) in seveda aktualni žu- pan Andrej Vizjak (SDS), ki bi mu poleg glavnega konkurenta Avšiča utegnil ponagajati tudi bivši stran- karski kolega Milko Veršec (na li- sti SJN?). V Sevnici naj tokrat ne bi prišlo do ponovitve številnih dvobojev ak- tualnega župana Kristijana Janca (SLS) z aktualnim državnim poslan- cem in večnim tekmecem Bran- kom Kelemino (SDS), ki je zadnje dni sicer najavil možnost ponov- ne kandidature, vendar ne v sev- niškem okraju, kjer bo tokrat dobil priložnost Bojan Rugelj. Po doslej znanih podatkih lahko zanesljivo pričakujemo na kandidatnih listah v Sevnici še Matjaža Travna (NSi) in Bredo Drenek Sotošek (ZLSD). Seveda tudi v Posavju lahko priča- kujemo nastop precej večjega šte- vila kandidatnih list, najbrž vsaj toliko kot na volitvah leta 2000 in na letošnjih evrovolitvah, ko jih je bilo v posavskih okrajih vsaj po tri- najst. Med njimi bodo prav gotovo Kekova Aktivna Slovenija, Stranka mladih Slovenije, tako ali drugače povezani Zeleni in drugi. Vendar pa bo najbolj ogorčen boj za dva ali tri sedeže v Ljubljani potekal med že dobro znanimi listami in tudi ti- ste, ki bodo na njih sedeli, gre naj- brž iskati med dobro znanimi obra- zi posavske politične scene. Silvester Mavsar Nekateri pomemtinejši roki za voHlna opravfla: 26.07.2004 do 08.09.2004 - Politične stranke določajo liste kandidatov za vo- litve poslancev državnega zbora, skladno z njihovimi pravili. Volivci določa- jo liste kandidatov za volitve poslancev državnega zbora z dajanjem podpo- re na predpisanih obrazcih. 04.08.2004 - Okrajne volilne komisije morajo sporočiti pristojnemu organu, katera volišča bodo na območju okraja (območja in sedeže volišč). Politične stranke lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volil- nih odborov. Občina mora javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do upo- rabe plakatnih mest. 14.08.2004 - Pristojni organ na krajevno običajen način razgrne volilne ime- nike. Volivci lahko do 18.09.2004 zahtevajo ustno ali pisno popravek vo- lilnega imenika. 03.09. do 01.10.2004 do 24.00 ure -Volilna kampanja 03.09.2004 - Volivci, ki so na dan glasovanja 03.10.2004 v tujini, lahko RVK sporočijo, ali želijo glasovati po pošti. Zadnji dan, ko se pri pristojnem upra- vnem organu (do zaključka delovnega časa) lahko podpiše obrazec podpore kandidatu oziroma listi kandidatov ter pri Službi Državnega zbora RS obrazec podpore poslanca listi kandidatov. 08.09.2004 do 24.00 ure - Pri volilnih komisijah volilnih enot je potrebno vlo- žiti kandidature oziroma liste kandidatov za poslance driavnega zbora. 16.09.2004 - Dotoätev seznama list kandidatov (žrebanje vrstnega reda). 18.09.2004 - Javna objava seznamov list kandidatov. 18.09.2004 - Driavljani lahko do tega dne zahtevajo, ustno ali pisno, popra- vek volilnega imenika. 26.09.2004 - Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji. 28.09.2004: - Predstavnik liste kandidatov lahko predloži seznam zaupnikov na voliščih okrajni volilni komisiji. 28., 29. in 30.09.2004 - od 09.00 do 17.00 ure - Predčasno glasovanje na se- dežih okrajnih volilnih komisij. 30.09.2004 - Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vloži- jo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. 01.10.2004 ob 24.00 uri - Zaključek javne volilne propagande. 03.10.2004 - Splošno glasovanje. Utririü tetovanja otrok v nasefti ZPM Kräko Neroziie Zveza prijateljev mladine Krško tudi letos izvaja program letovanj za otroke in mladostnike, in sicer v terminih od 18. julija - 28. julija, 28.julija - 7. avgusta ter od 7. avgusta -17. avgusta. Letos bo iz posav- skih občin letovalo skupno 269 otrok in mladostnikov ter devet družin iz občine Krško. Te družine bodo letovale v zadnjem terminu. Skupaj s Centrom za socialno delo Krško za njih organizirajo šolo za starše in de- lavnice za zdravo življenje in različne delavnice za otroke. Prva skupina 62 otrok skupaj s svojimi spremljevalci ravno v teh dneh zaključuje bivanje ob morju. Namen programa letovanj je organiziranje in izvajanje aktivnosti (telovadba, sola plavanja, pohodi, igre brez meja,...) za otroke z zdravstvenimi teiavami ob prisotnosti zdravstvene sluibe v zdravem okolju z ustreznimi pri- stopi usposobijenih prostovoljcev ZPM Krško. S tem zeli ZPM Krško omogoäti zdrave poätnice v sodelovanju s pedagogi, socialno sluz- bo ter prostovoljci ZPM Krško vseh generacij. S ciljem razvijati občutek pripadnosti skupini, tolerantnosti, spre- jemanja drugačnosti, skupnega bivanja, druženja in motivacije za kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa otrok in mla- dostnikov ZPM Krlko ustvarja okolje socializacije in medsebojne- ga sozitja. Ireki prostovoicj na Madžarskem Od 12. do 22. julija je v Komloški na Madžarskem potekat poletni kamp »European playground«, katerega sva se udeležila kot predstavnika Dru- štva zaveznikov mehkega pristanka. Poleg naju in domačinov so se ga udeležili še mladi iz Tur.čije, Češke, Romunije in Poljske, vse skupaj pa je potekalo pod budnim očesom domačih mentorjev iz organizacije DIA. Naša glavna misija je bila postavitev novega otroškega igrišča, obe- nem pa je potekala delavnica o prostovoljnem delu. Komloška je majhna vasica na skrajnem severvzhodu Madžarske, kjer življenje teče iz dneva v dan in kjer se stvari zelo počasi spreminja- jo. Najlepši vtis je nama pustil stik z domaäni iz te izolirane vasice, ki so nas takoj sprejeli v svoje okolje. Malo pa sva pogrešala bolj navdah- njen spremljevalni program, saj naju različne igrice in izleti v gozd ni- so ravno navdušili. Zadnji dan je sledila otvoritev »playgrounda« s spremljevalnim progra- mom, ki je bil rezultat dela v »workshopu« ter zadnja »fešta« pred od- hodom. Lepo potovanje, lepih deset dnih v povsem drugačnem okolju, kot sva vajena, zanimivi ljudje iz različnih kultur in nekaj novih izkušenj o pros- tovoljnem delu. Cuba in Genova 18 julij 2004 Obzornik mladi Počitnlškl tabor na Griču Mladinski center Brežice je sredi julija na prostoru Športno rekreativne- ga centra Grič organiziral počitniški tabor, ki so ga poimenovali "V so- žitju z naravo". Ob Krki se je zbralo 11 otrok iz občine Brežice v staro- sti od 8 do 14 let, ki so tarn v šotorih bivali pet dni in štiri noči, v tern času pa jih je sedem mentorjev, v glavnem prostovoljcev, zaposlo- valo s športnimi aktiv- nostmi z žogo, vožnjo s kanuji, lokostrelstvom, poučnimi sprehodi na Šentvid, kreativnimi in motivacijskimi delavnicami, učenjem socialnih spretnosti in komunika- cije, pa tudi z načinom preživetja v naravi. P.P. Otroci na počitniškem taboru MC Brežice Potetm tabor ob Kolpi Društvo Izvir Krško je med 11. in 16. julijem v Avtokampu Katra v Vini- ci ob Kolpi organiziral poletni tabor za otroke in mladostnike, ki se ga je udeležilo 40 otrok pod vodstvom enajstih mentorjev prostovoljcev. Otroci so se zabavali v okviru različnih delav- nic - likovne, kjer so barvali keramične iz- delke, risali na steklo, izdelovali nakit iz mo- delirane mase in po- slikali majice, športne delavnice, na katerih so se pomerili v turnir- ju v badmintonu, bo- ju med dvema ognje- ma, odbojki in namiz- nem tenisu. Pekli so pizze, najbolj obiskana pa je bila frizerska delavni- ca, na kateri so se pripravili za večerno zabavo s Petrom Dirnbekom. Ob večerih so se zbirali ob tabornem ognju in pripravili zabavne igre, ske- če in Pokaži, kaj znaš. Osvežili so se v Kolpi, se vozili s kanuji in uspeš- no izpeljali Progo preživetja. S.D. Otroci na delavnicah Počitniški muzejski vlak ob 10. obbt- nicl ponovno v Sevnlci V tern letu praznuje deseto obletnico svojih voženj po Sloveniji počit- niški muzejski vlak za otroke. Leta 1998 je prvič gostoval v Sevnici ozi- roma na tamkajšnjem gradu, pa tudi vsa naslednja leta je vlak pripe- Ijal v Sevnico. Letošnji jubilejni muzejski vlak bo na grad pripeljal blizu 700 otrok, vzgojiteljev ter gostov. Društvo zagon Tržišče bo ob tern pri- pravilo obletnici primerno prireditev, zato ob pomoči Centrov za social- no delo in drugih primernih ustanov obveščajo in zbirajo otroke. Starši pa lahko svoje otroke (starosti 7 do 12 let) prijavijo na preostala prosta mesta na telefonski številki 07 29 83 303 (društvo Zagon Tržišče) vsak delovnik med 9. in 11. uro do zapolnitve mest. Otroci iz občin Sevni- ca, Krško ter bližnje okolice bodo na vlak v Ljubljano potovali z avtobu- som, po končani prireditvi pa se bodo odpeljali v Tržišče, kjer bodo za- nje poskrbele članice Aktiva kmečkih žena Tržišče s svojimi dobrotami, za starše pa malkovški vinogradniki z degustacijo cvička. P.P. Moji vtisi oh podeRtvi bralne značke Komaj sem se zbudil, že sem se zavedel, da tisti dan pred zagrizenimi bralci bral- ne značke igramo igro črno in belo. Za hipec me je obvladala trema, saj sem mis- lil, da bom igro zamočil. Toda tolažila me je misel na vse odlično odigrane pred- stave: Čepica sreče, Ostržek in nastope za starše. Ob prihodu v šolo sem poiskal učiteljico "dramskega" Tino, ki je vedno Ljubila humor, ne pa jezo in strogost. Je- zo je uporabila le kot klic v sili. Nato smo s Tino in soigralci še pred poukom od- šli k malici. Zatem smo peš odšii v Prosvetni dorn. Prispeli smo pol ure pred pred- stavo, da še enkrat preizkusimo težje dele predstave. Moral sem govoriti glasno, eh, kaj glasno, kričati sem moral. Vendar je bilo zaradi prehlada grla, ki sem ga staknil prejšnji dan, težko. Ko je Tina napovedala našo točko in jo opisala gledal- cem, se je ponovno začela trema. Postajalo mi je vroče, hkrati me je oblival hla- den pot, otrpnil sem. Soigralec Janez mi je rekel: "Upam, da bomo odlično odig- rali!" Odvrnil sem: "Enako."Ko sva se prenehala rokovati, pa mi je rekel: "Zdaj sem ti pa svojo tremo stisnil na roko."Še enkrat sem ga prijel za roko in odgovo- ril: "Jaz ti pa vračam tvojo in svojo!" Tik pred začetkom igre je prišla naša raz- redničarka Jožica in nam vsem voščila sreče. Igra se je kmalu začela. Govorila je o tem, kako se umazano kraljestvo bori proti belemu, čistemu. Predstava je hi- tro minila. Za zaoderjem smo se nato preoblekli in pospravili rekvizite. Hitro smo stekli v dvorano, kjer se je po igri nadaljevala podelitev bralne značke. Ko so na- povedali naš razred, 4.a, je odšel po nalepke sošolec David, ki je prvi v našem razredu osvojil bralno značko. Po končani podelitvi bralnih značk smo odšli v raz- red in si razdelili nalepke. Janie Lorber, 4.a OŠ Brežice PodelitBv bralne značke V četrtek, 20.5., smo imeli podelitev bralne značke. Letos je gostoval in pode- Ijeval bralna priznanja Primož Suhodolčan. Pred podetitvijo smo si ogledali dram- sko-plesni prizor o Martinu Krpanu. Potem je na oder prišel Primož. Mislila sem, da bo dolgočasno. Vendar še zdaleč ne! Primož nas je zelo zabaval. Od smeha so mi tekle solze. Na oder je poklical tudi našega "Martina Krpana". Sedaj je bilo še bolj smešno. Pogovarjala sta se, kako osvojiti dekleta iz tujih držav. Primož je govoril v nekakšni kitajščini in se pretvarjal, da osvaja dekle iz Kitajske.Za konec nam je povedal še romantično in dokaj smešno zgodbo. Nato je sledila podelitev bralnih značk. Udeležili so se je tudi učenci od 5. do 8. razreda. V tretjem razre- du smo osvojili bralno značko skoraj vsi. Letos smo v kuverti dobili tretjo dokaz- no bralno nalepko Murijev svet.Učiteljice so nam jih pozneje razdelile. Pred kon- cem je Primož še podpisal knjige. Primož Suhodolčan je zelo duhovit, zabaven in zelo dobro zna igrati različne vloge. Kaja Bukovinski, 3.a OS Breiice Podolltev bralna značke V četrtek, 20.5., ob 11.30. uri, se je v brežiškem Prosvetnem domu odvijala po- delitev bralne značke. Na OŠ Brežice je v letu 2003/2004 bralno značko osvoji- lo kar 499 učencev. Ustanovitelj bralne značke je bil Leopold Suhodolčan (1960), letos pa smo povabili njegovega sina, Primoža Suhodolčana. Učenci 3. razreda so dobili nalepko za bralno mapo, učenci od 5. do 8. razreda pa priznanja. Tsti učenci, ki so bralno značko osvojiti vseh osem let, pa so dobili posebna prizna- nja. Člani dramskega smo odigrali tudi predstavo Martin Krpan. Primož Suhodol- čan pa nam je pripovedoval sale o dogodkih iz svojega otroštva. Na oder je pri- šel tudi osmošolec Jernej in se s Suhodolčanom pogovarjal o ljubezni. Podelitev sta spremljali tudi knjižničarki in pomočnica ravnateljice. Tudi jaz sem že sedmo leto osvojila bralno značko in prepričana sem, da jo bom tudi naslednje leto, saj zelo rada berem knjige. Nekatere Suhodolčanove knjige sem prebrala: Ranta vra- ča udarec, Košarka naj bo, ... in bile so mi všeč. Teja Pejanovič, 7.a/8 OS Breiice Bralna značka s predstavo V petek, 23. aprila, sem se zbudila v pričakovanju, kaj bo prinesel nov dan. Hitro sem se oblekla, se umila, pozajtrkovala in odšla v solo. V soli so že čakali sošol- ci in sošolke in odpravili smo se v Prosvetni dom. Ne zato, da bi gledali film, am- pak zaradi predstave, ki smo jo pripravljali med šolskim letom pod vodstvom na- še mentorice Tine Pavlovič. V kinodvorano so prišli učenci naše sole. Najprej je imela govor gospa ravnateljica. Potem pa smo vsi s tremo odigrali igro z naslo- vom Črno in belo. Meni je bila igra všeč, saj smo jo odigrali brez napake. Sledi- la je še podelitev bralne značke. Iz našega razreda jo je osvojilo več kot polovi- ca učencev. Preživela sem lep dan. Za vse to so zaslužne učiteljice, knjižničar- ki in ravnateljica. Sara Tomič, A.a OS Breiice ObzorhiK julij 2004 19 družabna kronika » ¦"'V jf ¦ -». i™f~—n^---"si""" i i "" i P^š. ^"IBt 1Kill11 finil RESNICA - Posnetek daje na laž številne trditve, da je direktor senov- skega rudnika Kunej obupno nekooperativen. Pred »šefom« za pros- tor in okolje v občini Krško in njegovo svetniško kolegico je šel veli- ki Herman celo na koiena... ^(ONKURENCA - Dogajanje na medijskem področju v Posavju je ved- no bolj pestro in prihodnost vse bolj negotova. Spremljanja (turistič- nih) prireditev sta se lotila tudi Darja Boh (na Petrovem sejmu v Bre- stanici) in Bojan Tičar (Brežice - moje mesto). OSVAJANJE - Če bo krški kandidat Dušan Šiško ta- ko neposreden tudi z ženskim volilnim telesom, kot je videti na posnetku s kolegom s Senovega, uteg- ne z rezultatom na državnih volitvah ogroziti same- ga šefa Jelinčiča... NAVDUŠENJE - Takole je na prazniku v Pod- bočju pozirala mala obiskoval- ka, da pa ne bi imela prehitro težav s slavo, si je nadela (stri- čeva?) sončna očala. Za vsak primer je še globoko odprla usta - mamica in očka jo bo- sta že spozna- la... SP1EEÖWAY 1 - Örganizatorji do- mačega društva se res vse bolj Budijo, da bi popestrili prire- ditve in privabili nazaj gledalce. Mladenke na fotografiji so na za- dnji dirki zaposlovale oči mlade- ničev med posameznimi starti... SPEEDWAY 2 - Kdo ve, ali se je moral tale speedwayski navduše- nec odreči kakšnemu zanimive- mu prehitevanju ali morda cele- mu krogu, a po posnetku sodeč se je očitno dal zlahka prepričati konkurenci... SPEEDWAY 4 - Ce bi sodili po le- tošnjem dogajanju v krški speed- way ekipi, bi ta bolj kot stadion in trenerja potrebovala bolnišni- co, nato pa kakšne toplice in te- rapevtko... SPEEDWAY 3 - Večni srebrni, ki je to pravilo letos le nekoliko pre- kršil z osvojitvijo zlatega znaka, nima težav s koncentracijo tudi ob psiholoških pritiskih iz nepo- sredne bližine.. SPOMIN - Medtem ko se od- govorni še prerekajo oko- li ocene prireditve Brežice , - moje mesto, mi objavlja- mo še en utrinek iz letošnje in sporočamo mnenje obis- j kovalcev, da takšen kultur- '' ni program tudi prihodnjič j ne sme manjkati, lahko je morda za spoznanje še bolj vroč... (na sliki desno) 20 julij 2004 ¦*(fli7orniK nagradna križanka H^H SESALCI,KI I HUNSKI Kupujete stanovanje, hišo, zemljišče...? ¦¦ ^ 2SSS IZ™L, «Z" "' • Ä ^^J^^^^ HLADNIK | Ju2elkam| 1 »BlCBOZJI" .#R /^^ lUov ključ "^ s w^F za vašo nepremičninoj—~^ ™" ^jT ^J^JjJjTpJ^S^ SLOVENSKI ' IVAN "T OLIVER oncC.kp.» 1WWIWA TFHNIK IN "ATRIÜIA . iA|». LtVAK ——---------------' / VINKO OŠLAK Slovarfitlc PLACILO CMERA. ' ^"'^" asRi -IS- jera ^^" 'SŽ 6«ppi UDAREC, uniiimftM EteKENT 5ARP* STREL VOJASKICIN (Al) adk . AMERIŠKA NAGLAVNA 4 IN 1. CRIW pop jv^^ SEURTAA «»». ^ODJaT IZHUPINA SVETOVALIC MAMA SClTNIK (UUBK.| ««VRAM ZAUHO, --------------------- SREDlSftE NAUŠNIK TELOVADEC tmTPNl» STUKEU VRTENJA VELIKA OKRASNA ,,'L'^ v ZIIKELENA PREDSTOJ-SLADKO- DACTI IUA UIV VODNARIBA RASTUNA -.„o-TAWi *BRRI TELOVADEC W KRA, ™NSFER • "A" V» ' JUŽNOOD , MUSUM -------------------- j&r.i UUBUANE ^™ L5& jßf nHtvjfm/ KOKOS OVOJNIBEL DENARNA Qii' -^r- JLJUBK.) SEMENA ENOTALITVE RIM. CESAR V PSENICE BRITANSKI - s> , LETIH 455-456, -------------------- PEVEC > AVITUS PERZUKA STEVENS REPUBUKA ^""^ SOCULBT BW*E ročni NA ikrIuSpi UMETNlSKO VOZIfiEK APENINSKEM am «-Pllict IMENAŠEGA NADVEH POLOTOKU ¦ (DEMII RAPERJA , KOLESIH ČLOVEK Kl ^00 0T0K NA S MURNIK VHODUV eivOHl SEVERN0 PERZIJSKI <~» "AT «SÄ»-^NTON OMELO VINO NANUT SRADNIK Jl?" J)E TEMNI DEL UBLACILO DNEVA MU3LIMANK * VEDA, NAJDALJŠA „.„.a. CELOTA REKANA ™,, SPOZNANJ SVETU TUNDAI RADKO -------------------- POLIČ IRIDIJ ^^^^^Vl 1 MAJHEN JhBHJHJB^PhM f-_______-_______________~_______________________________________________________________^-----------~----------- jBtUB^ 1 ZACETNIK »mBIJLUhP^Ä 1 RODU, CIRKUŠKO HTllHB DAVNI PR1ZORISČE ^¦r ^PF ^V PREDNIK Geslo križanke pošljite do 2O.avgusta 2004 na naslov: Posav- ski obzornik, p.p. 288, 8270 Ksško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike na- slednjih nagrad, ki jih podarja NLB Podružnica Posavje-Krško: 1. darilni paket NLB v vrednosti 7.000,00 SIT 2. darilni paket NLB v vrednosti 4.500,00 SIT 3. darilni paket NLB v vrednosti 3.000,00 SIT Nagrajenci 79. številke: 1. Aleš Župevc St., Titova 110, 8281 Senovo 2. Matic Zidanič, Globoko 52a, 8254 Globoko 3. Grega Korene, Žigrski vrh 32, 8290 Sevnica Geslo 79. številke: VROČINA UBIJA, OSVEZITEV PRIJA ObzÖrliiK julij 2OO4 21 okolje In prostor Povnšinsko ali podzemno odlagališčo NSRA0? agencija 5arab Odlagališča nizko in srednje radioaktivnovnih odpadkov (NSRAO) se v grobem delijo na površinska in podzemna. Glede varnosti ob- jekta, ki jo zagotavljajo ustrezne tehnološke rešitve, med posameznimi vrstami odlagališč ni bistvenih razlik, zato odločitev o vrsti odlagatišča ni vezana na varnostna merila, temveč predvsem na ekonomsko zahtevnost posega, (geološke) lastnosti lokacije in druž- beno sprejemljivost tovrstnega objekta. Varnost za 300 let Osnovna zahteva pri načrtovanju končnega odlagališča NSRAO je zago- tovitev varnega odlaganja odpadkov oziroma zagotovitev varnosti Iju- di in okolja. Ker je pri nas velika večina (98 %) vseh NSRAO kratkoživih (to pomeni, da postanejo neradioaktivni po preteku 10 razpolovnih dob oziroma po približno 300 letih), moramo njihovo varno odložitev zago- toviti za omenjeno obdobje, torej za 300 let. Ta cilj dosežemo z uporabo tehničnih rešitev, ki zagotavljajo zanemar- Ijiv vpliv radioaktivnih odpadkov na okolico. Izbor primerne lokacije ter ustrezna zasnova in izvedba odlagališča prepreči širjenje radioaktivnih snovi v človekovo okolje in zagotavi zahtevano varnost tako pri površin- ski kot pri podzemni varianti odlagališča. Varnost tako ni odločujoč de- javnik pri izbiri najustreznejše rešitve. Agencija za radioaktivne odpadke bo zagotovila tehnično izvedbo odlagališča, ki bo predvsem varna in bo upoštevala vsa mednarodna priporočila in standarde. Povrsinsko in podzemno Površinsko odlagališče NSRAO je razmeroma preprost in ekonomsko manj zahteven projekt, vendar ima (predvidoma) večji sociološki in psi- hološki vpliv na okolje, v katerem stoji. Zaodlaganje v podzemnih pros- torih pa so zaradi zahtevnejše gradnje in obsežnejših raziskav lokaci- je potrebna večja finančna sredstva, pričakujemo pa lahko boljšo spre- jemljivost takega objekta med ljudmi. Zaradi slednjega se za tovrstna odlagališča odločajo v državah z večjo gostoto poseljenosti. V svetu v večini držav z jedrsko tehnologijo že obratujejo odlagališča NSRAO. Prevladuje površinska izvedba odlagališč, v nekaterih državah pa so se zaradi geoloških razmer in večje družbene sprejemljivosti od- ločili za podzemno različico objekta. Izkušnje iz različnih koncev sveta so pokazale, da sobivanje lokalne skupnosti s takim objektom za skup- nost ne predstavlja bremena, ampak prinaša javne koristi, od izboljša- nja javne infrastrukture, novih delovnih mest in tudi dviga tehnološke- ga znanja. Vse to seveda ob predpostavki, da je lokalna skupnost prista- la na odlagališče v svojem okolju. Pri nas možni obe varianti Določena geološka okolja dopuščajo gradnjo obeh vrst odlagališča, dru- ga ne. Geološke razmere v Sloveniji omogočajo odlaganje radioaktivnih odpadkov tako v površinskih kot v podzemnih objektih, zato vnaprejšnje omejevanje glede izbire variante odlagališča ni smiselno, dokler ni zna- nih več podatkov o lokaciji. "V igri" sta tako še obe varianti, projektna dokumentacija v fazi idejnih projektov je pripravljena za obe vrsti od- lagališča, končni izbor pa bo prilagojen in izveden ob upoštevanju novih tehničnih rešitev in mnenja lokalne skupnosti. Odločitev o izvedbi odlaglišča je torej (ob upoštevanju naravnih da- nosti) predvidena v sodelovanju z lokalno skupnostjo, ki bo gostila tak objekt. Ta lokalna skupnost bo z dejavno udeležbo pri izbiri tehnič- ne izvedbe odlagališča imela možnost vpliva ne le na njegovo izved- bo, ampak tudi na ostale elemente, ki vplivajo na sprejemljivost ob- jekta. Slednje pa seveda predstavlja predpogoj za zgraditev odlagališ- ča NSRAO. Sodelovanje lokalne skupnosti, ki bo soglašala z lokacijo odlagališča na svojem območju, bo zagotovilo upoštevanje mnenja lokalnih pre- bivalcev in družbeno sprejemljivost objekta. Shematska prikaza povrsinskega (zgoraj) in podzemnega (spodaj) odlagališča NSRAO iz idejnih projektov Agencije RAO; zAso označe- na področja pomoinih objektov, z B pa odlagalna območja. Vir: Nadja Žeteznik: Kakšno bo odlasališče za nizko in srednje radioak- tivne odpadke. Raopis 12, december 2002. 22 julij 2004 ObžorniK okolje in pnstir Voda ni živa snov, pa tece Voda je vsepovsod okrog nas in je osnovna sestavina našega telesa. Kljub temu je neznana znanka, o kateri imamo veliko napačnih predstav in mnogo premalo znanja, da bi v današ- njem tehnološko visoko razvitem svetu znali dovolj dobro skrbeti zanjo. S 50 let kostak Voda se giblje iz oceanov v oblake, iz oblakov na zemljo in nazaj v po- toke, reke in oceane v nikoli konča- nem krogu. Temu ponavljajočemu dogajanju rečemo hidrološki ciklus ali vodni krog, skozi katerega veno- mer kroži ista voda. Brez vode ni življenja, zato je ze- lo pomembno, kako ravnamo z njo. Vsakdo je dolžan varovati kakovost in količino vode ter jo uporablja- ti tako, da čim manj vpliva na na- ravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov. Slovenija ima veliko čistih vodnih vi- rov, toda negativne posledice dose- danjega tehnološkega razvoja so že vidne pri slabšanju kakovosti naših najdragocenejših virov pitne vode. Zajem vode za oskrbo s pitno vodo poteka na različne načine. Pri nas je najbolj razširjen vir podzemna voda. Le-ta se lahko zajame na iz- viru ali pa se v zemeljsko površino izvrta globoko vrtino oziroma vod- njak, s katerim sežemo do vodonos- nih plasti. Območje, ki je v naši ob- čini najbolj obremenjeno s potenci- alnimi onesnaževalci, je Krško pol- je, kjer se nahajata vodna vira Dr- novo in Brege, ki napajata vodovod- ni sistem Krško. V predhodnem le- tu smo s predstavniki Občine Krško, predstavniki Zdravstvenega inšpek- torata RS in Kmetijske svetovalne službe Krško organizirali nekaj raz- govorov na temo zaščite podtalnice in se dogovorili o povečanem nadzo- ru. V letošnjem letu skušamo sku- paj doseči popolno prepoved upora- be pesticidov na vseh vodovarstve- nih območjih, in sicer s poostrenim nadzorom in osveščanjem. Zagoto- viti je potrebno ustrezno odvajanje odpadnih voda, v čim večji meri iz ogroženih področij podtalnice s ka- nalskimi sistemi ali odvozom iz za- prtih septičnih jam v čistilne napra- ve. Pomembno je vedeti, da je hi- trost gibanja podzemne vode zelo majhna, le nekaj metrov na mesec ali še manj. Na nekaterih sušnih območjih je še vedno glavni vir pitne vode padavin- ska voda. ki se zbira in shranjuje v kapnicah. Tako se oskrbujejo s pit- no vodo ponekod na kraških območ- jih in marsikje v hribih. Lahko pa kot vir pitne vode uporabimo tudi reč-* no vodo. Za zagotovitev zdravstvene ustrez- nosti pitne vode se izvajata nasled- nji vrsti nadzora: 1. notranji nadzor, katerega so dolžni izvajati izvajalci dejav- nosti oskrbe s pitno vodo in 2. zunanji nadzor s strani pristoj- nih inšpekcijskih služb. Z uveljavitvijo Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter sno- vi, ki prihajajo v stik z živili, je mo- ral tudi Kostak d.d. Krško uskladi- ti svojo dejavnost oskrbe s pitno vo- do s pogoji zagotavljanja zdravstve- ne ustreznosti na tem področju. Za- kon predvideva izvajanje notranje- ga nadzora po načelih HACCP (Ha- zard Analysis and Critical Control Point - Analiza tveganja in kritične kontrolne točke). Ker je pitna voda po tem zakonu živilo, velja ta obve- za tudi pri zagotavljanju javne oskr- be s pitno vodo. Analiza tveganj in kritične kontrolne točke - HACCP za celotni sistem oskrbe s pitno vo- do torej predstavlja analizo na vo- dovarstvenih območjih, v objektih zajema, priprave in predelave vo- de ter na območju cevnega sistema, vse do pipe potrošnika. Razloga za uvajanje HACCP-a sta: - varovanje zdravja ljudi in - zakonska razloga (Evropska direktiva 93/43/CEE in Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili). Skrb za kakovost pitne vode mora bi- ti usklajena z Zakonom o vodah in Pravilnikom o pitni vodi. Potrebno je pridobiti vodna dovoljenja za izko- riščanje vodnih virov v celotni obči- ni Krško, kar je skupna naloga tako izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo kot lokalne skupnosti. Vodno dovoljenje je treba pridobiti za ne- posredno rabo vode, to je za: - lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se iz- vaja kot gospodarska javna služba, - tehnološke namene, - dejavnost kopališč in narav- nih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, - pridobivanje toplote, - namakanje kmetijskega zem- Ijišča ali drugih površin, - proizvodnjo električne ener- gije v hidroelektrarni, če ni neposredno priključena na javno električno omrežje, - pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, ¦ vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo ali lastno pora- bo in - ostalo, skladno z zakonom. Vloge je potrebno posredovati na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS najkasneje do 10. av- gusta 2004. Občina Krška je skupaj z našim podjetjem v mesecu juniju 2004 organizirala sestanek, na kate- rega je povabila vse predstavnike t. i. vaških vodovodnih odborov ter jih s pomočjo zunanjih strokovnih sode- lavcev seznanila z določili nove za- konodaje na področju oskrbe s pit- no vodo. Ob izsradnji vodovoda so marsi- kje stare vodnjakö opustili in jih napolnili z odpadki, ki lahko da- nes predstavljajo vir onesnaie- nja. Vzdrževani vodnjaki so na- mreč dragocen element! kultur- ne dediščine in so vključeni v ob- likovanje sedanjega mestnesa ali vaškega prostora. Vodnjak lahko tudi danes, tako kot je ie nekoč, predstavlja pomembno središče družabne$a življenja. Na nalem območju so v preteklosti najpo- Sosteje uporabljali kopane zidane vodnjake in zabite vodnjake, ka- terim pravimo -štirne«. Pravilnik o pitni vodi je bil sprejet v letošnjem letu. Določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna vo- da, z namenom varovanja zdravja Ijudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vo- de. Definicija pitne vode v pravilni- ku je takšna: «Pitna voda je voda v njenem prvot- nem stanju ali po pripravi, namenje- na pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodne- ga omrežja - sistema za oskrbo s pit- no vodo, cistern ali kot predpakira- na voda;.« Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca, ki pa je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Le-ta mora zagotavlja- ti skladnost in zdravstveno ustrez- nost pitne vode. Kaj storiti v primeru, če upravljavec ni določen? Iz Ministrstva za zdrav- je RS so nam podali obrazložitev, da vse upravljavčeve obveznosti po pravilniku izvaja lokalna skupnost, ki na podlagi določene zakonodaje ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, skrbi za varstvo vod- nih virov in urejanje, ter vzdrževa- nje vodovodnih komunalnih objek- tov. Kostak d.d. je odgovoren za ti- ste sisteme za oskrbo s pitno vodo, za katere je s pogodbo z Občino Kr- ško določen za upravljavca. Za vse druge »večje« sisteme na tem ob- močju, ki zagotavljajo več kot 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo več kot 50 oseb, za katere ni določen upravljavec, pa je za varnost oskr- be s pitno vodo odgovorna lokalna skupnost. Pravilnik natančno določa tudi no- tranji nadzor in spremljanje stanja voda, raziskovalna dela, laboratorij- sko preizkušanje, ukrepe za odpra- vo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode, zagotavljanje kakovosti, obveščanje...... Vse to moramo dosledno spoštovati. Podjetje Kostak d.d. poizkuša z vse- mi tehničnimi in strokovnimi močmi zagotoviti vsem občanom občine Kr- ško kvalitetno in zdravstveno ustrez- no pitno vodo. Z Zavodom za zdrav- stveno varstvo Novo mesto imamo sklenjeno pogodbo za odvzem in analizo vzorcev pitne vode iz objek- tov in omrežja javnih vodovodov, ki so v našem upravljanju. Na podla- gi opravljenih analiz vzorcev vode Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto ocenjuje zdravstveno ustrez- nost pitne vode in v skladu s svojimi ugotovitvami predlaga ukrepe v pri- meru neustreznega vzorca. Letno je na sistemih v našem upravljanju od- vzeto okoli 550 vzorcev. V občini Krško imamo v glavnem do- bre vire pitne vode , tako da načrpa- ne vode skorajda ni potrebno čistiti niti razkuževati. Od 6 vodovodnih si- stemov, ki so v upravljanju podjetja Kostak in preko katerih oskrbujemo več kot 20.000 prebivalcev občine Krško, samo v dveh izvajamo konti- nuirano dezinfekcijo, in sicer za po- dročje Senovega in Kostanjevice. Glede na usmerjenost občinske poli- tike pa se predvideva izboljšano sta- nje tudi na navedenih področjih. Kaj vse bi lahko še storiti, da bi po- magali ohraniti čisto vodo? Ni je neskončno mnogo, čeprav je mo- goče videti tako. ObzöirniK julij 2004 23 iz občine Krško Sprejete spremembe in dopolnitve prostorskega plana Krško, 8. 7. 2004 - Občinski svet občine Krško je na 20. redni seji sprejel spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročne- ga plana Občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986-1990. S tem je zaključeno triletno obdobje priprav sprememb in dopolnitev prostorskega plana, ki se je začelo s potrditvijo programa priprave v letu 2001 in nadalje- valo z javnimi razgrnitvami septembra in oktobra lani. V Sloveniji so po letu 1990, še zta- sti pa po letu 1994, nastale spre- menjene razmere, ki so zaradi razmejitev pristojnosti na podro- čju urejanja prostora med drža- vo in občino vplivale na prostorski razvoj občin. Poleg tega so bistve- ne spremembe nastale po sprejet- ju Odloka o spremembah in do- polnitvah dolgoročnega in sred- njeročnega družbenega plana RS (Ur.list RS, št. 11/99), ki je pri- nesel vrsto vsebinskih, delno pa tudi procesnih novosti na podro- čju urejanja prostora, ki so po- stale obveznosti občin pri spre- membah in dopolnitvah prostor- skih planov. Občina Krško je leta 2001 potrdila program priprave spremembe pla- na, v katerem je bil obseg spre- memb vezan na uskladitev občin- skega prostorskega plana z obvez- nimi izhodišči države ter na pre- gled individualnih pobud in pred- logov za spremembo plana s stra- ni občanov. Rezultat sprememb in dopolnitev pa je v končnem aktu bistveno širši. Na področju kmetijstva so bile iz- vedene spremembe v kartograf- skem delu občinskega plana glede uskladitev nesoglasij med gozdar- sko in kmetijsko rabo. Upoštevan je tudi seznam območij z omeje- nimi možnostmi za kmetijsko de- javnost, po katerem je 40 obmo- čij občine Krško opredeljenih kot hribovska območja in Kostanjevi- ca na Krki kot območje s posebni- mi naravnimi omejitvami. V spremembi plana je predvide- na možnost gradnje namakalnih sistemov ob upoštevanju izdela- nih strokovnih podlag namenske rabe prostora za potrebe kmetij- stva (2003), za katere bo potreb- no izdelati lokacijski načrt, in si- cer v primerih velikih namakalnih sistemov, ki so namenjeni večje- mu številu uporabnikov za skup- no rabo, in v primerih malih na- makalnih sistemov, ki so namenje- ni enemu ali več uporabnikom, ki uporabljajo namakalni sistem ne- odvisno drug od drugega na str- njeni kmetijski površini zemljišč v izmeri 10 ha in več. Področje gozdarstva v občini Kr- ško pokriva pet gozdnogospo- darskih načrtov gospodarskih enot (Gorjanci, Krakovo, Krško, Senovo, Bohor). Upoštevan je tu- di Razvojni program občine Krško za obdobje 2001 - 2020 - Gozdar- stvo, ki ga je izdelal Zavod za goz- dove aprila 2001. Z odloki s.0 v občini Krško razgla- šeni tudi trije rezervati: Hrastov gozd v Krakovem pri Kostanjevici na Krki, Debele bukve na Gorjan- cih, rezervat nad Oštrcem. Potrebno je bilo vnesti tudi ob- močja novih funkcij gozdov z ustreznimi oznakami, kar je po- sledica novega definiranja funkcij gozdov in gospodarjenja z njimi: ¦ gozdovi s poudarjenimi ekolo- škimi funkcijami, ¦ gozdovi s poudarjenimi social- nimi funkcijami, - gozdovi s poudarjenimi proiz- vodnimi funkcijami. Na področju pridobivanja mineral- nih surovin je za črpanje gramoza določeno območje na levem bre- gu Save, in sicer gramoznica Sta- ri Grad, ki je v plan vključena kot obvezno državno izhodišče, po končani tehnični sanaciji pa bo to območje namenjeno za športno - rekreacijsko dejavnost. Na des- nem bregu reke Save pa je pred- videno novo območje izkoriščanja proda za lokalne potrebe, in sicer zajema območje vzhodno od ob- stoječega hipodroma Brege v veli- kosti 22 hektarjev. Gramoznica Brege, kjer je danes že hipodrom, je po spremembi plana namenjena za sport in re- kreacijo. S tem je spremenjena prejšnja opredelitev, da je gramo- znico potrebno sanirati v kmetij- ske površine. V kraju Ravno je predvideno ob- močje za črpanje kremenovega peska. S spremembo je zmanjšana sanacija v kmetijske površine ter predvidena večja površina za pro- izvodno obrtno območje. Gunte so kot črpališče tehničnega kam- na vključene v plan kot obvezno državno izhodišče. Za pridobiva- nje kamna za lokalne potrebe pa so na levem in desnem bregu reke Save predvideni naslednji kamno- lomi: Globoko - Flančula, Gorenji Leskovec (pri Pircu), Ključe, Pre- mogovce, Šutna, Gradec, Anže - Graben. Za predvidene lokacije so bile izdelane strokovne podla- ge, potrebno pa bo izdelati še lo- kacijske načrte. Glede načrtovanja na področju energetike so usklajena obvezna državna in občinska izhodišča. Na področju prometa je v okvi- ru cestnega prometa v celoti pov- zeta nova kategorizacija državnih in občinskih cest, upoštevani sta krožni križišči Drnovo in Križaj ter regionalna cesta s priključki sko- zi naselje Prekopa in regionalna cesta skozi Podbočje, ter upošte- van potek trase avtoceste, ki po- teka preko občine Krško. Vrisan je tudi potek nove cestne povezave Krško ¦ Brežice. Prav tako je vri- sano državno kolesarsko omrežje kot novo obvezno državno izhodiš- če, lokalno kolesarsko omrežje pa bo potrebno opredeliti v prostor- skem redu občine. Na osnovi obveznih državnih izho- dišč je kot novo izhodišče v občin- skih planskih aktih glede zračnega prometa določeno območje ome- jene in nadzorovane rabe zaradi bližine šolskega letališča Cerktje ob Krki. Opredeljenp je tudi ob- močje vzletišča v Žadovinku (v le- tu 2003 so bile izdelane strokov- ne podlage). Na področju komunalne infra- strukture je v planu kot obvez- no izhodišče predvidena izgrad- nja novih kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami za naselja, ki še nimajo javnega kanalizacij- skega omrežja, in sicer v skladu z zahtevami nacionalnega programa varstva okolja. Za izgradnjo čistil- nih in kanalizacijskih sistemov bo potrebno izdelati lokacjjske načr- te. Določene so prioritetne naloge na področju čiščenja odpadnih vo- da in prioritetne naloge na podro- čju oskrbe s pitno vodo. Na segmentu urejanja in varova- nja vodnega sistema sta reki Sa- va in Krka evidentirani kot največ- ji možni poplavni območji zadnjih 20 let. Glede vodnih črpališč sta v planu prikazani obstoječi črpa- lišči Drnovo in Brege z varovanimi območji, prav tako pa so vrisana še ostala črpališča z opredeljeni- mi varstvenimi pasovi za pomemb- nejša vodna zajetja, ki so v uprav- Ijanju vaških odborov. Glede varstva naravne in kultur- ne dediščine je upoštevan občin- ski odlok o začasnem zavarovanju rastišča navadne jarice na Bohor- ju, upoštevane so tudi nove me- je območja Kozjanskega regijske- ga parka, prav tako so upoštevane spremembe odloka o razglasitvi No novinarski konferenci so spremembe prostorskega plana pred- stavili (z leve) vodja projekta Albina Bezjak, vodja oddelka za ure- janje prostora in varstvo okolja Simona Lubšina, župan Franc Bogo- vič in podžupanja občine Krsko Nuša Somrak. 24 julij 2004 ObMTriiK iz občine Krško območja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki s samostanom in Forma vivo za kulturni spome- nik državnega pomena, ki prinaša spremembe območja varovanja. Posebno pozornost pri spremem- bi plana je Občina Krško nameni- la področju poselitve. Občina je v postopku sprememb plana prejela 345 individualnih pobud, katerim smo v največji možni meri posku- šali prisluhniti in pripraviti stro- kovne opredelitve ob upošteva- nju zakonskih določil in usmeritev Urada za prostorski razvoj pri MO- PE. Analiziranih je bilo 80 naselij, vendar nova zakonodaja vsebuje zelo striktna določila glede mož- nosti širitev naselij. Pri načrto- vanju poselitve je bilo potrebno upoštevati sledeče kriterije: - nova poselitev se usmerja v po- selitvena območja, - pri usmerjanju poselitve je po- trebno zagotoviti racionalno rabo zemljišč in objektov v naseljih, pri čemer je potrebno najprej izkoristiti proste povr- šine v naseljih, - širitev naselja je dopustna, če smotrnega razvoja in skladno- sti urbanih kvalitet ni mogoče zagotoviti z izvedbo ukrepov, ki smo jih našteli pred tem, pri čemer je potrebno širitev usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih dobrin ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine manj po- membna. Izdelane so bile urbanistične za- snove za naslednja naselja: Senovo, ki zajema območja Seno- vo, Senovo južni del, Dovško, Ja- lovišče, Ravne. Proizvodno obrt- na dejavnost se usmerja v območ- je okrog Metalne, današnje proiz- vodno območje v Ravnah pa se na- menja obrtnim in proizvodnim de- javnostim, območje Jalovišča se namenja za šport in rekreacijo, predvidena je ureditev pešpoti in kolesarske povezave med separa- cijo in Čičevim hribom, vključena je širitev pokopališča Senovo. Brestanica, kjer se obrtna dejav- nost usmerja v območje okoli pod- jetja Tespack, posegi v smislu za- gotavljanja območij za šport in rekreacijo ter zelene površine so predvideni v bodočem območju Brestanica - Grad, ŠRC ob OŠ Bre- stanica, Brestanica - ŠRC sv. Mo- hor. Lokacija novega pokopališča v Brestanici je določena zahodno od centra naselja, površine za parki- ranje tovornih vozil pa bodo ure- jene v okviru območja Tespack. Krško z Leskovcem, v območje urbanistične zasnove Krško z Le- skovcem je vključeno območje Zg. Veniše, kjer so zgrajeni gospodar- ski objekti ¦ zidanice in je opre- deljeno kot stanovanjsko območ- je. Predlagana je širitev obstoječe obrtne cone MDB ter južnega dela proizvodnega območja Žadovinek. Večji del območja IC Žadovinek se še naprej namenja proizvod- nim dejavnostim. Zaradi spreme- njenih gospodarskih razmer se je spremenila namenska raba povr- šin na območju IC Žadovinek. Pas ob glavni cesti CKŽ vse do koridor- ja daljnovodov na jugu in območje ob predvideni obvoznici je name- njen centralnim dejavnostim. Kostanjevica na Krki, ki zajema ureditvena območja ožjega je- dra Kostanjevica - Otok, Malen- ce, Grajska - Dobe, Grajska ce- sta, Globočice. Obrtna cona se širi do ceste proti Malencam v veliko- sti 6,14 ha, zaradi varovanja Kra- kovskega gozda in Nature 2000 po- vršine severno od obstoječe indu- strijske cone niso predvidene za gospodarsko dejavnost. V programskih zasnovah je opre- deljena lokacija za poslovni kom- pleks Drnovo, in sicer poslovno obrtna cona južno od asfaltne ba- ze vse do koridorja nove hitre ce- ste Ljubljana - Zagreb. Drugi del poslovnega kompleksa se naha- ja zahodno ob glavni cesti Celje - Zidani most - Krško - Drnovo med avtocestnim priključkom Drnovo ter vključuje del izčrpanih povr- šin v gramoznici Velika vas. To ob- močje spremembe namenske rabe je velikosti 38,38 ha. Prednost te lokacije je ugodna prometna dostopnost, saj se ob- močje nahaja med dvema veliki- ma mestoma Krško in Brežice ter gre za ravninski del z možnostjo priključitve na prometno in komu- nalno infrastrukturo. Oblikovanje nove poslovne cone je zelo po- membno za nadaljnji razvoj obči- ne in posledično daje možnost od- piranja novih delovnih mest. Predlagane in usklajene so tudi širitve že obstoječih poslovnih in obrtnih con: - zapolnitev poslovne cone Vrbi- na - uporaba prostora pod dalj- novodi, - širitev obrtne cone v Leskovcu (MDB) - tudi možnost izkorišča- nja prostora pod daljnovodi, - širitev obrtne cone Kostanjevi- ca na Krki, v velikosti 6,14 ha. V postopku sprememb in dopol- nitev prostorskega plana je Obči- na Krško predlagala 436 predlo- gov sprememb, ki izhajajo iz spre- memb urbanističnih zasnov, opre- delitev novih poselitvenih obmo- čij, opredelitev možnosti širitev obstoječih poselitvenih območij ter opredelitev poselitvenih ob- močij po predlogih individualnih investitorjev na podlagi strokov- nih opredelitev za poselitev. Prav tako je bilo predlaganih 13 spre- memb planskega akta, na osnovi že izdanih gradbenih dovoljenj, ter 57 sprememb, ki so se izve- dle na podlagi PUP-a za sanaci- jo degradiranega območja iz le- ta 1994. Občina Krško je v skla- du z Zakonom o urejanju prosto- ra pridobila sklep Vlade RS o ugo- tovitvi usklajenosti predloga odto- ka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih ak- tov občine Krško z obveznimi iz- hodišči prostorskih sestavin plan- skih aktov Republike Stovenije. S sklepom vlade je bilo od 436 pred- log neusklajenih 81 predlogov oz. 19%. V postopku sprememb in dopolni- tev prostorskega plana je Ministr- stvo za pkolje, prostor in energijo - Urad za prostorski razvoj ves čas pomagal Občini Krško, da je uspe- la sprejeti spremembe prostorske- ga plana pred začetkom veljavno- sti Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije. Kljub temu, da je Občina Krško v začetku meseca zaključila posto- pek sprememb prostorskega pla- na, že začenja postopek priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Krško. Pri pripravi strategije bo potreb- no opraviti celovito analizo nase- lij v občini. Skladno z analizo na- selij, pobudami ter predlogi kra- jevnih skupnosti in občanov bodo dane usmeritve za nadaljnji raz- voj občine. ObzorniK julij 2004 2S Iz občlne Krško 18. seja občinskega sveta Krško, 29. 6. 2004 - Konec junija so se krški občinski svetni- ki zbrali na 19. redni seji. Po uvodni potrditvi zapisnika prejš- nje seje in določitvi dnevnega reda so začeli s pobudami, vpra- šanji ter predlogi. Rudi Smodič je sprožil vprašanje o načrtovanem terminskem pla- nu sanacije kritičnega dostopa na grad Rajehnburg, Ivana Petrišiča je zanimalo, zakaj se rušenje sta- novanjske hiše Zofič v Stari vasi ne nadaljuje, katere ovire so se poja- vile oz. kdaj je mogoče pričakova- ti, da bo stanovanjski objekt do- končno odstranjen. Andrej Božič je v imenu KS Kostanjevica na Kr- ki izpostavil vprašanje, vezano na spremembo plana občine Krško, ter opozoril na še nepostavlje- ne označevalne table v Kostanje- vici na Krki, prav tako je opozoril na posledice junijskega neurja in predlagal določena sredstva za sa- nacijo. Člani Odbora za okolje in prostor Peter Žigante, Vlado Gra- hovac, Matej Omerzel in Ana Nuša Somrak, katerega 12. seja je bila 29. 6. nesklepčna, so dali pobudo za pregled dela in prisotnosti čla- nov na sejah vseh odborov in delo-1 vnih teles Občinskega sveta Obči- ne Krško v tem mandatnem obdo- bju. Ureditev bankin, odvodov in kanalov na cestah po občini Krško je predlagal Franc Štokar, med- tem pa je Jožef Zupančič predla- gal, da se za cesto Podlipa - Smed- nik nujno'uredijo mulde in odto- ki, ker ob vsakem neurju cesta po- plavlja, kar povzroči začasno ne- prevoznost. Točko pobud, predlo- gov in vprašanj je zaključil Silve- ster Seničar, z vprašanjem kdaj bo otvoritev Vatvasorjeve knjižnice na Senovem. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Ureditveni načrt Zdole, s katerim se ureja 4,5 ha veliko ob- močje tega naselja. V območju ureditvenega načrta, ki je razde- Ijeno na območje starega in nove- ga jedra naselja ter območje sta- novanjske strukture so, ob upoš- tevanju določb odloka in drugih predpisov, dopustne gradnje no- vih objektov, nadomestne grad- nje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov, vzdrževalna dela, gradnja objektov in omre- žij komunalne infrastrukture, ru- šitve objektov ter spremembe na- membnosti in deta, ki so poveza- na z objekti in pripadajočimi zem- Ijišči. Svetniki so zatem sprejeli sklep o določitvi cene programov v vrt- cih in dali soglasje k sistematiza- ciji delovnih mest vrtcev v obči- ni Krško. Vseh osem vrtcev bo od 1. 9. 2004 obiskovalo okrog 800 otrok meseč- no, ki bodo vktjučeni v 46 oddelkov, zaposlenih pa bo približno 146 de- la vcev. Najdlje so se svetni- ki zadržali pri 7. toč- ki dnevnega reda gle- de podeljevanja kon- cesij na primarni ravni zdravstvenega varstva v občini Krško. Spre- jeli so stališče, da se podeljeva- nje koncesij omeji po posameznih področjih dejavnosti do 50% izva- jalcev v občini Krško. Ob tem so sprejeli usmeritve, da je pri pode- Ijevanju koncesij potrebno konce- sionarje zavezati, da bodo naroč- niki in uporabniki storitev in raz- položljive diagnostike ter storitev zobotehničnih del Zdravstvenega doma Krško, da bodo najemniki prostorov in opreme Zdravstvene- ga doma Krško, ki jo potrebujejo pri svojem delu, ter da bodo sode- lovali pri zagotavljanju izvajanja nujne medicinske pomoči, dežur- ne službe in pri izvajanju skupin- skih zdravstveno - vzgojnih in pre- ventivnih programov. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali še osnutek pravilni- ka o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna ter osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu akta o ustano- vitvi zavoda Valvasorjev razisko- valni center Krško. V zvezi s tem so obravnavali še predlog sklepa o izdaji soglasja k spremembam in dopolnitvam Statuta omenjene- ga zavoda. Občinski svetniki so sprejeli tu- di sklep o uvedbi taks za obreme- njevanje voda za območja v občini Krško, katerih vodooskrbni sistemi niso v lasti Občine in v upravlja- nju Kostaka d.d. Krško. Določila sklepa bodo začeli izvajati od 1. 9. 2004 dalje. Občinski svet je ob koncu se- je za predstavnika Občine Krško v upravni odbor zavoda Valvasor- jev raziskovalni center Krško ime- noval Janeza Požarja, za mandat- no obdobje štirih let. Za predstav- nika zainteresirane javnosti iste- ga zavoda pa je bil prav tako za obdobje štirih let imenovan Ni- ko Žibret. 20. seja občinskega sveta Krško, 8. 7. 2004 - 20. redna seja Občinskega sveta občine Krško je potekala v začetku julija. Osrednja točka dnevnega reda je bi- la sprememba prostorskega plana občine Krško. Na začetku seje so svetniki naj- prej podali pobude, vprašanja in predloge. Dušan Šiško je spraševal o poteku pogovorov za določitev lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov, Andrej Božič je pred- lagal, da se na sejo posavskih ob- čin umesti predlog o nabavi nju- ne opreme za bolnišnico Brežice, ob tem je izpostavil še problema- tiko dveh rondojev in dveh nadvo- zov pri izstopu z avtoceste na Dr- novem, kar je, kot je dejal, na sa- mo 300 metrih površine preveč. Vlado Grahovac je pozval k sa- naciji poškodbe ob zdrsu zemljiš- ča na cestišče na cesti Srebotno - Bohor. Jožef Zupančič je na pobu- do KS Raka izpostavil dvom, o za- dostni količini vode za vodovod- ne sisteme na Raki, ki se je poja- vil po priključitvi postajališča Za- loke na vodovodni sistem Raka. Iz- postavil je tudi problem tamkajš- njega zdravstva in zobozdravstva, ki je trenutno zelo okrnjeno. Ivan Petrišič je podal predlog za ime- novanje delovnega telesa oz. ko- ordinatorja, ki bi sodeloval z Mi- nistrstvom za okolje, prostor in energijo v zvezi z Evropskim ted- nom mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra. Svetniki so v nadaljevanju spreje- li odlok o spremembah in dopol- nitvah prostorskih sestavin dolgo- ročnega plana občine Krško za ob- dobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega pla- na občine Krško za obdobje od le- ta 1986 do leta 1990, za območje občine Krško. Postopek sprememb prostorskega plana je bil tako uspešno zaključen še pred začet- kom veljavnosti Strategije pros- torskega razvoja Republike Slo- venije. Poleg tega so sprejeli tu- di odlok o ugotovitvi, kateri pros- torsko izvedbeni akti so v skladu z odlokom o spremembah in dopol- nitvah prostorskih sestavin dolgo- ročnega in srednjeročnega druž- benega plana Občine Krško. Na seji so bili sprejeti tudi skle- pi glede izvajanja programa za- piranja Rudnika Senovo v zapira- nju d.o.o., ki župana zavezuje- jo, da pristojno ministrstvo pozo- ve, da dokončno novelacijo pro- grama zapiranja sprejme do 1. 9. 2004. Iz progama morajo biti jas- ni vsi ukrepi tehničnega zapira- nja Rudnika Senovo, sanacija po- stedic rudarjenja in predviden na- čin urejanja kasnejših premikov zemljin, nadomestni zaposlitveni programi, roki izvedbe in ustrez- na finančna sredstva za realizaci- jo. Svetniki so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi javnega dobra na ne- premičninah, ki so v lasti Rudni- ka Senovo. Z odlokom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurja v letu 2004 Občina Krško zagotavlja po- moč pri delni odpravi oz. sanaciji škode, ki je nastala po neurijih le- tos junija in julija, in sicer na ob- močjih krajevnih skupnosti Seno- vo, Kostanjevica na Krki, Podboč- je, Raka in Koprivnica. 26 julij 2004 ObzorniK iz občine Krško Sklapi otrcinskega sveta gknta Izv^anja programa za- plpanjaRudrtkaS8novovzaplraiyu,d.o.o. 1. Župan občine Krško naj lastnika Rudnika Senovo v zapiranju, d.o.o. (v nadatjevanju: Rudnik Senovo) Vtado Republike Sloveni- je - pristojno ministrstvo - pozove, da sprejme dokončno novela- cijo programa zapiranja Rudnika Senovo do 1. septembra 2004. Iz programa morajo biti jasni vsi ukrepi tehničnega zapiranja Rudni- ka Senovo, sanacija posledic rudarjenja in predviden način ureja- nja kasnejših premikov zemljin, nadomestni zaposlitveni progra- mi, roki izvedbe in ustrezna finančna sredstva za realizacijo. 2. Župan občine Krškonaj tastnika Rudnika Senovo pozove, da pre- veri in po potrebi ustrezno spremeni način organiziranja izvajanja del v skladu s sprejetim programom zapiranja Rudnika Senovo, da se zagotovi učinkovitost izvajanja programa v določenih rokih. 3. Župan občine Krško naj lastnika Rudnika Senovo pozove, da se- stavi komisijo za pregled izvedenih del v rudniku in njihovo vrednost ter o stanju obvesti Občinski svet občine Krško in zain- teresirano javnost. 4. Župan občine Krško od lastnika Rudnika Senovo pridobi odgovor, kaj je le-ta storil glede negativnega mnenja v poročilu Račun- skega sodišča, z dne 16. 4. 2003. 5. Občinski svet nalaga občinski upravi, da še naprej s prostorski- mi akti, odkupom ustreznih zemljišč, komunalnim urejanjem in drugimi ukrepi vzpodbuja razvojne iniciative za izboljšanje sta- nja celotnega področja, ki ga je Rudnik Senovo z rudarjenjem in zaposlitvijo pokrival. 6. Občinski svet nalaga občinski upravi, da dokončno realizira projekt knjižnice na Senovem in uporabo pitne vode iz Rudnika Senovo. 7. V sodelovanju s predstavniki Krajevne skupnosti Senovo (Civilno ini- ciativo za Senovo) župan s svojimi strokovnimi službami pregleda uresničitev programa zapiranja rudnika in kvaliteto izvedenih del v skladu z ustrezno zakonodajo ter o ugotovitvah poroča občinskemu svetu in pristojnemu ministrstvu oziroma Vladi Republike Slovenije. 8. Občinske službe naj preverijo ali so bili upoštevani pogoji in so- glasja, ki so bila pridobljena v upravnem postopku s strani Kra- jevne skupnosti Senovo in Občine Krško in katera je Rudnik Se- novo v zapiranju moral pridobiti za izvedbo sanacijskih del pri zapiranju Rudnika Senovo. 0 rezultatih tega preverjanja je po- trebno obvestiti Krajevno skupnost Senovo in sredstva javnega obveščanja. 9. Občinski svet bo tudi v bodoče spremljal uresničevanje progra- mov zapiranja Rudnika Senovo, zato od vseh akterjev pričakuje sprotno obveščanje o uresničevanju programov. 10. Točka - poročilo o izvajanju programa zapiranja Rudnika rjavega premoga Senovo, se prekine do dostave poročil o izvedenih de- lih, dostave noveliranega programa zapiranja Rudnika Senovo in zagotovitve prisotnosti na seji Občinskega sveta občine Krško s strani predstavnikov lastnika Rudnika Senovo. Upravna zgradba Rudnika Senovo v zapiranju Seja Sveta pokrajine PosavjB Krško, 22. 7. 2004 - V Krškem je zasedal Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki ga je sklical trenutni predsednik Sveta Franc Bogovič. Člani Sveta so skupaj z zunanjimi člani in povabljeni- mi gosti na 21. seji obravnavali predlog za spremembo obmo- čij, ki jih pokrivata zavoda za zdravstveno varstvo Celje in No- vo mesto. Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je podprl novomeški zavod pri njegovih aktivnostih za spremembo območja, ki ga trenutno pokriva. Soglašali so, da lahko omenjeni zavod Ministrstvu za zdravje predla- ga, da se območje, za katerega je pristojen, razširi z občinama Sevni- ca in Brežice, ki sedaj sodita pod Zavod za zdravstveno varstvo Celje. V nadaljevanju seje so člani Sveta obravnavali status Splošne bolnišni- ce Brežice. Svet je podprl njene aktivnosti za zmanjšanje odliva bolni- kov iz Posavja v druge bolnišnice ter prizadevanja za kakovostnejše izva- janje storitev in povečanje obsega bolnišničnih dejavnosti. Svet je ob tern podprl prizadevanje brežiške bolnišnice, da s pomočjo donator- ske akcije zbere sredstva za nabavo sodobne opreme, in sicer rentgen- skega aparata za spremljanje ope- rativnih posegov na kosteh in ul- trazvočnega aparata za radiološki oddelek. Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je tudi sprejel pobudo, da ob- činski sveti spremenijo nekatera določila statutarnega akta Sveta, med drugim, da iz imena Sveta črtajo »v ustanavljanju«, kar pomeni, da bi se po novem imenoval Svet pokrajine Posavje. Spodbude detodajalcem pri zaposlovanju Kot poseben ukrep spodbujanja zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči je po spremembah zakona o socialnem varstvu (ZSV-C, Ur.list RS, St. 2/04) delodajalec, ki za nedoločen čas zaposli dolgotrajno brezposelnega upravičenca, ki je v za- dnjih treh letih denarno socialno pomoč prejemal najmanj 24 mesecev, upravičen do subvencije za zaposlitev v skladu s pred- pisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter programom aktivne politike zaposlovanja. Subvencijo zagotavlja driava. Del subvencije v višini 12 osnovnih zne- skov minimalnega dohodka, ki ga določa ta zakon, se izplača iz sred- stev, zagotovljenih za denarne socialne pomoči, razlika do višine sub- vencije na podlagi predpisov o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter programa aktivne politike zaposlovanja pa iz sred- stev za spodbujanje zaposlitev. 0 pravici do subvencije odloči pristojna enota Zavoda RS za zaposlovanje v soglasju s Centrom za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o denarni socialni pomoči. Vlogi delodajal- ca je potrebno priložiti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če delo- dajalec prekine delovno razmerje z osebo iz prvega odstavka tega čle- na prej kot v dveh letih od dneva zaposlitve, je dolžan povrniti celoten znesek subvencije. Z uresničevanjem tega ukrepa bi bilo možno vsaj delno omiliti problem nezaposlenosti in odvisnosti od sociatnih pomoči. ObzöfniK julij 2004 27 iz občine Krško Qbisk iz Obrigheima hi Bajine Baste Prve dni julija so Občino Krško obiskali njeni prijatelji iz pobra- tenega mesta Obrigheim in Bajine Baste. S prvimi stike ohranjajo že 22 let, z drugimi pa sedem let več. Program obiska je priprar vila Občina Krško, v svoj dom pa so jih gostoljubno sprejeli tu- kajšnji gostitelji. Prvi dan obiska si je 28-članska delegacija iz nemškega in štiričlanska iz srbskega mesta dopoldan ogledala podjetje Vipap Videm Krško, kjer jim je član uprave Jože Cede predstavil največjo tovarno celuloze in papir- ja v Sloveniji, v kateri so se v zadnjem letu odvili številni investicijski posegi. Ogledali so si mehansko in biološko čistilno napravo za odpad- ne vode, skladišče odpadnega papirja in proizvodni trak predetave pa- pirja, cigar posodobtjeno linijo so v Vipapu postavili lani. Po sprehodu po trenutno največjem industrijskem obratu v krški občini so se gostje skupaj z županom Obrigheima Rolandom Lauerjem in Bajine Baste Bo- banom Tomičem odpravili še na ogled prenovljene osnovne sole Seno- vo in Zdravstvenega doma Krško. Dan zatem so se gostje iz Obrigheima odpravili na voden obisk po slovenski prestolnici, si ogledali ljubljanski grad, Kongresni in Prešemov trg ter ostale znamenitosti hašega glav- nega mesta. Zvečer pa so se namenili k Ajdovski jami v Brezovsko go- ro, kjer so vezi s slovenskimi gostitelji navezovali še v bolj sproščenem vzdušju. Pred arheološkim najdiščem sta se v igrah pomerila tudi oba župana in pokazala, da se dobro znajdeta ne le na političnem, ampak tudi na družabnem prizorišču. V Obrigheim so se nemški prijatelji odpeljali v nedeljo zjutraj, sreča- nje z njimi pa ponovno sledi jeseni, ko se bodo predstavniki Občine Kr- ško odzvali njihovemu povabilu na vsakoletni Killianov sejem. Župan in predstavniki občinskega sveta pa so se minuli vikend že odzvali vabilu na proslavo ob prazniku občine Bajina Bašta. Vloga lokalne skupnosti v EU Krško, 2. 7. 2004 - Občina Krško je ob tridnevnem obisku gostov iz pobratenega Obrigheima in Bajine Baste pripravila pogovor o vlogi lokalne skupnosti v Evropski Uniji. V kulturnem domu Kr- ško so svoja mnenja in izkušnje, na povabilo župana Franca Bo- goviča, izmenjali evroposlanec Alojz Peterle, župan pobratene nemške občine Obrigheim Roland Lauer, ki ima z Unijo že več- letno prakso, in župan pobratene občine* Bajina Bašta Boban To- mič. Sodelovanje na pogovoru je zaradi bolezni moral odpoveda- ti dosedanji nemški poslanec v evropskem parlamentu dr. Kon- rad Schwaiger. S prvim majem, ko smo vstopili v družino evropskih narodov, so padle meje in odprle poti do novih možnosti sodelovanja in rasti na različ- nih področjih. Hkrati so se pojavila številna vprašanja o tern, kaj Slo- veniji prinaša vstop, pri čemer ne gre zanemariti vloge lokalne skup- nosti v Evropski uniji. Župan občine Krško Franci Bogovič osnovno vlogo Evropske skupnosti vidi v izmenjavi ljudi v tem širokem prostoru, kjer je pomembna tu- di izgradnja pomanjkljive samozavesti Slovencev. Ob tem je poudaril, da v združeni Evropi ni velikih in malih narodov, da so le enakovredni. V okvirih, ki jih postavlja Evropa, lahko občina za svoje občane sto- ri še veliko več, kar se je v Krškem že pokazalo, saj so nekatere pro- jekte izpeljali s pomočjo evropskih sredstev. Z vodjem delegacije Ev- ropske unije Erwanom Fouerejem je tako že podpisan memorandum o skupnem financiranju čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja za celotno Posavje. Iz tega projekta tri posavske občine Krško, Breži- ce in Sevnica pričakujejo 10 mio evrov pomoči. Ob tem v Krškem so- delujejo tudi z dolenjskimi in belokranjskimi občinami, kar dokazuje podpisan memorandum o sofinanciranju za izgradnjo deponije za ko- munalne odpadke. Občina Krško je tudi članica evropskega združenja občin, v katerih delujejo nuklearni objekti. Združenje v ospredje po- stavlja zavedanje o vplivu na okolje, varnost in skrb za nadaljnje obra- tovanje jedrskih objektov. Hkrati poudarjajo racionalen odnos do je- drske tehnologije, ki narekuje, da je nuklearni objekt v okolju spre- jet kot danost in ne kot sredstvo političnega obračunavanja. Kot je še povedal Bogovič, so odprti za tuje naložbe, evropska sredstva pa pri- čakujejo tudi v zvezi z izgradnjo gospodarske infrastrukture (Poslov- na cona Vrbina). t Roland Lauer, župan občine Obrigheim, ki je z občino Krško pobrate- na že 22 let, je izpostavil, da so temelj partnerstva ljudje, pomemb- na pa je tudi finančna podpora, ki jo posamezna občina dobi iz Evrop- ske unije. Boban Tomič, ki prihaja iz nekdanje skupne države, je Sloveniji odkri- to čestital za vstop v Unijo. Izpostavil je željo Srbije, da bi postala del Evrope in poudaril, da je slednje odvisno tudi od tega, ali bo na vo- litvah demokratični koncept zmagal nad konzervativnim. Če bo tako, pričakuje, da se bo morda vendarle tudi v Srbiji kaj spremenilo na bo- Ije - še vedno so, kot je dejal, preobremenjeni s preteklostjo, saj so pod Miloševičem deset let trpeli hudo gospodarsko recesijo. Poudaril je, da se želijo odpreti tudi navzven, razčistiti s preteklostjo in se so- očiti s težavami. Pomembno je, da zagotovijo prenos tehnologije, zna- nja in razvoj mladih ljudi, ki jih je potrebno zadržati doma. Lojze Peterle je na pogovoru o vlogi lokalne skupnosti izpostavil refor- mo o lokalni samoupravi in dejal, da bi želel, da se ne govori toliko o tem, koliko ljudi mora biti v eni občini, ampak bolj o tem, kaj lahko ljudje naredijo. Na tem področju, kot je dejal, pričakuje spremem- be in regionalizacijo. Prednosti vidi tudi v decentralizaciji, ki bi po* menila, da bi država posameznim občinam bolj svobodno namenjala denar, saj te najbolje vedo, kaj potrebujejo. Slovenski poslanec v ev- ropskem parlamentu je opredelil še razliko med razširitvijo zveze in združitvijo Evrope. Kot je dejal, so širitev opravili predsedniki vlad, ki so postavili formalne pogoje, da lahko državljani nadaljujejo s pro- cesom združevanja Evrope. Ob tem je poudaril, da bo evropski pro- jekt uspel le, če bodo z Evropo zadovoljni njeni državljani, zato je po- membno, da se spoštujemo v naši različnosti ter cenimo vse narodne in kulturne identitete. 1 leve: Roland Lauer, Franc Bogovič, Lojze Peterle in Boban Tomič 28 julij 2004 ObzorniK oilasi JAVNA OBJAVA POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE PLAKATNIH MEST ZA ČAS VOLITEV POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR Na osnovi 8. člena Zakona o volilni kampanji ( Ur. list RS, St. 62/94 in 17/97) je Občina Krško določila lo- kacije namenjene za enakopravno brezplačno plakatiranje zä čas voli- tev poslancev v Državni zbor. Seznam lokacij: - v Krškem na pare. št. 2927/8 in 2927/9, k.o. Krško, ob levi stra- ni magistralne ceste (na desnem bregu reke Save), na območju parkirišča, ki je med gostinskim lokalom Taverna in semaforizira- nem križišču pri mostu, - na Senovem na pare. St. 460/ 2, k.o. Dovško, na zelenici pod Zdravstvenim domom na Seno- vem, - v Kostanjevici na pare. St. 1459/ 1, k.o. Kostanjevica, ob Ljubljan- ski ulici pri prometni tabli Kosta- njevica, - na Vidmu na pare. St. 499/8, 493/1, k.o. Stara vas, pri parkiriš- ču pred Pošto na Vidmu, - v Brestanici na pare. St. 81, k.o. Brestanica, na zelenici med Dov- škim potokom in magistralno ce- sto Brestanica - Senovo, - v Leskovcu na pare. St. 1067/1, k.o. Leskovec, na zelenici med cestnim odcepom v Žadovinek in nakupovalnim centom TA-BU. Organizatorji volilne kampanje mo- rajo poslati vloge NAJKASNEJE DO 24.08. 2004 na naslov: Občino Kr- ško, Oddelek za gospodarske de- javnosti, CKŽ 14, 8270 Krško, z oznako » VOLILNA KAMPANJA«. Mesto oglaševanja na plakatnih me- stih bo določeno na podlagi javnega žrebanja, ki bo dne, 25. 08. 2004 ob 11. uri v sejni sobi A. Občina Krško ima na voljo tudi do- datna plakatna mesta proti plačilu, ki so začasno v upravljanju izvajal- ca SAX, Dejan Stanič s.p., Ulica 11. novembra 19, 8273 Leskovec pri Kr- škem. Dodatne informacije si lahko pridobite pri omenjenem izvajalcu. Vsem zainteresiranim organizator- jem volilne kampanje bo zagotov- ijena enakopravnost pri uporabi pla- katnih mest. OBČINA KRŠKO OBČINSKA UPRAVA Krško, 26. julij 2004 iwILZä&iVAfbvtfUiVl poiÄtoAmasÄcai 14 ur na dan INFOW1ACUSK0 SREDlfö POKfUUINC MMVJE RADIO K R Š K 0 Rabljena vozila RENAULT ST. TIP VOZILA LETNIK BARVA KILOMETRI DODATNO • OPREMA VOZILA CENA GARANCIJA 1 TW1NGO1.2AIR • 2003 M. RJAVA 7.000 1 lastn*, klima. el stekla ogledala. arrbag 1,690.000 12M 2 TWING01.2 1998 KOV. MODRA 70,000 1 lastnka. zelo dobrD ohranieno. plalnena streha 890.000 3 CLI0111.2RT5V 1998/99 M.SREBRN 85,000 1 .laslnik. el paket. servo, avtoradk) s komanflami 1,120.000 4 CLI01 2RN 1996 KOV. SIVA 162,000 kov barva, 5 vrata. dcz 570,000 5 CLIO III 1.2 5VAUTH. 2002 RDEČA 15.000 1 lastnik authenttque 1.640.000 1580000 6 CLIO III 1.2 16V 3V 2001/02 SREBRNA 20,000 2 lastnica. dynamiq. klima 1.740,000 3M 7 CLIO III 1.2 16V 3VBILAB. 2003 M. MODRA 15,000 avtoradio, bilabong kot nov 1,990.000 12M e CLIO III 1.2 3 V 2003 RDEČA 1.800 1 .lastnik. nekarambdiran kot nov. itte 1.620,000 12M 9 CLIO III 1.2 16V 3Vdyn/conf. 2002 KOV. MODRA 44,000 1 .lastnik. nekaramboliran, kot nov, klima 1.750.000 3M 10 CLIO III 1.2 16V 3V 2003 SREBRNA 8,500 bilabong. klima, pot rai. 4« airbag. 1,990,000 12M 11 CLIO III 1.5 DCI65KM 5V 2002 BELA 29,000 1 lastnik. Be 1,790,000 3M 12 CLIO III 1.5OCI65KM5VBilab. 2003 KOV. ZLATA 11.000 1 lastnik, kot nov 2,185,000 24M 13 CLIO III 1.5 dd5V 100KM 2004 ČRNA . 1,650 100km privitegelta - 420 000 cenejsi od novega 2.890,000 24M 14 SCENIC 1.616V RT 2000/10 ORANŽ-RDEČA 106,000 abs, klima, el pakel, lita platišča. sv. serasna knjiga 2,390.000 1M 15 SCENIC 1.9 DCI 2001 KOV. SIVA 141,000 abs. klima. el paket, esp. atermiono steklo 2.650.000 16 ESPACE1.9DCI 2004 SREBRNA 0 novo vozilo, 900 000 sit cenejse od novega 6.748.000 17 LAGUNA 1.816VRXE 1998 BELA 105,000 el pakel, servo, dcz. klima. airbagi. abs 1,690.000 18 LAGUNA 1.816V EXPRESSION 2001 RDEČA 32,000 avtomatska klima abs el paket. pot rac. 3.050,000 19 LAGUNA I11.9 DCI GT120KM 2003 M SREBRNA 43,000 odlična. kot nova, nekaramboliran 3.880.000 10M 20 LAGUNA II 1.9DCIICAR lim. 2004 SREBRNA 1 I.lastnik svtomatska klima, novavto!» 4.950.000 24M 21 LAGUNA I11 9DCIICAR GT 2004 KOV SIVA 1 1 lastnik. veliko opreme, 500 000 sit cenejSa od nove 4,950,000 24M 22 MEGANE 1.616V COUPE 2000/01 SREBRNA 102,000 1 lastnik. klima, servo, el paket stresni nosilct, abs 1,740,000 23 MEGANE 1.4 16V 1999 KOV. ZELENA 69,000 1 lastnik. klima. servo, el paket. abs 1,620,000 24 MEGANE 1.6e 1997 BELA 125,000 2 lastnik. servo volan, airbag 950,000 25 KANGOO1.5DCIFURGON 2003/10 SREBRNA 3,880 60km. kot nova1» 2 640 000 sit 1250.0001 2,390.000 18M 26 KANGO01.2 16V KOMBI BUS 2004 SREBRNA 0 klrma, kov barva, el stekla, polta. avtoradio cd, 2xairbag 2.750.000 27 R191.BRT! 1994 KOV SIVA 225,000 1 lastnik, servisna knjkja, el paket, servo, klrma 450.000 28 DAEWOO LANOS 1.5 1998/99 KOV. MODRA 94.000 1 lastnik, servisna kn|rga tomrana stekta avtoradio 710,000 29 R191.4ADAGIO 1996 RDEČA 188,000 1 lastnik. servisna knftga, . 470,000 30 FIAT BRAVA 1.4 1996/97 KOV, SIVA 127.000 1 lastnik neposkodovan. zelo lepo otiran|en 810,000 31 FIATPUNTO1.216VGO 2003 KOV PLAVE 11,000 1 lastntca. kot nov. vsa oprema 1,890,000 32 VWVENTO1.8 1994 BELA 224,000 1 lastnik. servo volan. centratno zaklepanje 535,000 33 BMW 316 1991 KOV SIVE 198,000 2lasntik. odličen, nov katalrzator. nalepka 590,000 Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh ObzorniK julij 2004 29 oglasi Srudio Estet - kozmetika - aroma masaie - nega rok - francoska manikura - umetni nohti - parasinske obloge - medicinska pedikura K: - frizerstvo ' Lidjja Urbane s.p. Kafuhova 1, Brežice Tel.: 07 49 62 466, GSM: 041 555 432 l_' OREAL SCHWARZKOPF Hfl Bojana Černc^HHHI CKŽ 135c, TC JOB Krško tel.:07/ 488 -1 - 614 GSM:041/ 950 - 529 TPR RUNOVEC Kmetijsko vrtnarska trgovina - kmetijski material - gradbeni material ^ - VSe Za VrtiČkarStVO (okrasno grmice^^^^^^^K - gospodinjski pliii^^^ IVAN IN MARTA d.n.o., Ob potoku 9,8270 Krško, Tel.: 07 49 26 605 Tel./fax: 07 49 01 605, el. pošta: tprrunovec@car.si FRIZERSKI 8C7UDIQ MATURANTSKE PRIČESKE PODALJSEVANJE LAS SENOVO, Bohorska cesta 11, Tel.: 07/ 48 81 927 Del, čas: pon. - pet.: 8-19 ure, sobota: 7-14 ure oo DPTIKA Stojan Bautin s.p. DKULISTIČNI PREGLEDI KDNTAKTNE LEČE SDNČNA ? ČALA KRŠKO DALMATINOVA 1 _____TEL.:O7 49 ZZ 812_____ SEVNICA TRG SVDBODE 14A TEL.: D7 81 62 62O ®eJs!n fofnAM VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, BAR, RDČNAAVTDPRALNICA CKŽ 132 B, 827D KRŠKO Tel.: D7/490 34 7D, Fax: 07/49G 3.4 71, gsm: D41/697 839 I STORITVE IN SVETOVANJ^ PODROČJE DELOVNW RAZMERU . pogodbe o zaposlitvi . dokumenti za nastop na delo in prenehanje delovnega razmerja . podjetniške pogodbe akt o sistematizaciji in ostali akti VODENJE PO8LOVN8H KNJia POOJETNÖTVO Anlca KoprivnJks.pM Casta kriHdh žrtov 132/b 8270 Kiito Td.: 07/490 48 00. QSM: 041 481698 _____________ TELSAT d^^o./A /BQMBSS3G3D SQSHMJQ www.teisat.sl, e-mail: telsat@slol.n8t CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49-73 500 30 julij 2004 ObzoriiiK oilasi ^mw ANGEUÜÄ { V PROSIORII1CHCINA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TUTO ml. in NATAŠA - TAŠA 1DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 I ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krško I Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302 PRtZERSTVO m PODALJŠEVANJE LASS Wf R4CVÄNJE NOHTO\T MODNOLIČENJE .¦ • st. www AISWunSttldlo.com e -mail: ajenua@alenkinstudio.com ^HBbrežice I NHMHrDirnbek s.p. I Tel.: 07 49 66 333 P ÄSM-SMS: 031 428 258 iCTM^Sčcn, inclivicIu.ilWf ..iJiäB»SBwH5len. nalancenjB JBBB^BBfc ni kvalitetne storitve!. www. ^XeiflhMHUlMIIHIil STUDIO BRgdHfl Mateja OirnblHH Te|: 07 49 663311 GSM: 031 smam IZKORISTITE KUPON -10% prvi obisK Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodne cene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vase spomine Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica PAPIRNICA IN KN JIG AR NA Mladinska knjiga na tržnici Krško^ šolski zvezek A4/52L akc. cena 89,00 sit šolski zvezek A5/52L akc. cena 49,00sit tehnični kalkulator casio fx 350 MS akc. cena 3.900.00 sit 'I r:|,; ()'( /\(>> ()l> '('({) šolski nahrbtnik akc. cena 2.990,00 sit globus, akc. cena 2.990,00 sit PAPIRNICA IN KNJIGARNA IS/ILADINSKA KNJIGA NA TRŽNIOI Pri nakupu šolske torbe ali nahrbtnika vam ob ob predložitvi originalnega bona priznamo lü% ;j';;jm >l BONI SE NE SEŠTEVAJO! IME................................ PRIIMEK......................... NASLOV.........................| IZREŽITE BON IN GA PRILOŽITE OB NAKUPU ObzofniK julij 2004 31 iR^iraPiRHPPBn WTOMOBILSKA ASISTENCA1 SIT PRAVNÄ ZAŠČITA1 SIT """"^™ TRICLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili avto- mobilsko zavarovanje za osebna in kombi- nirana vozila: • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali polnega avtomobilskega kaska -* razširitev zavarovalnega kritja na avto- mobilsko asistenco za 1 tolar; • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in polnega avtomobilskega kaska -*¦ razširitev zavarovalnega kritja na avto- mobilsko asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja. Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno leto. PRIPRAVUENINAVSE triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. www.zav-triglav.si