KNJIŽNICA GORICA OLEDAR ZA LETO 1937 19 3 6 UNIONE EDITORIALE GORIZIANA - GORIZIA II KOLEDAR ZA LETO 1937 H / . . . UNIONE == 1 9 3 6 - XV E. F. = EDITORIALE GORIZIANA GORIZIA |l 25094 Stampato nella Tipografia'Consorziale, settembre 1936-XIV - Trieste. KOLEDAR l\ NAVADNO LETO 1937 ima 365 dni (52 nedelj in 8 praznikov) ter se začenja s petkom in se končuje s petkom. Začetek leta 1937. Občno in državno leto se 'začne na dan novega leta t. j. s prvim januarjem. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo (28. novembra). Letni časi. Pomlad se začne dne 21. marca ob 1. uri 45 minut. Poletje se začne dne 21. junija ob 21. uri 12 minut. lesen se začne dne 23. septembra ob 12. uri 13 minut. Zima se začne dne 22. decembra ob 7. uri 22 minut. Sončni in lunini mrki v letu 1937. V letu 1937. bosta dva sončna mrka in en lunin mrk. 1.) Popolni sončni mrk dne 8. junija. Luna pokrije sonce ob 21. uri 41 min. Mrak bo viden v Polineziji, v Tihem oceanu z izjemo njegovih severnih in zahodnih delov, nadalje na jugu - zahodu Severne Amerike, v Srednji Ameriki, na Antilih in na severozahodu in zahodu Južne Amerike. Pri nas neviden. 2.) Delni lunin mrk dne 18. novembra. Opozicija lune s soncem ob 9. uri 33 min. Pri nas neviden. 3.)Obročasti sončni mrk dne 2.-3. decembra. Luna pred soncem ob 0 uri 3 min. dne 3. decembra. Mrak bo viden na vzhodnih obalah Azije, japonskih otokov in Filipinov, nadalje na vzhodnih sundskih otokih, na Novi Gvineji, Polineziji in na Tihem oceanu. Pri nas neviden. 4.) Premičnica Merkur pojde preko sončne oble dne 11. maja. Prehod bo viden v Južni Aziji, na Filipinih, na zahodni Avstraliji, v Indijskem oceanu in v Srednji in Južni Afriki. Znamenje za lunine mene. Mlaj......O I Ščip ali polna luna (g) Prvi krajec ... 3 | Zadnji krajec. . . C Kvatrni posti. I. k v a t r e, spomladanske ali postne : 17., 19. in 20. februarja. Il.~ k v a t r e, letne ali binkoštne : 19., 21. in 22. maja. III. kvatre, jesenske: 15., 17. in 18. septembra. fV. kvatre, zimske ali adventne: 15., 17. in 18. decembra. Cerkveni prepovedani_časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do božiča in od pepelnice do velik. pond. Premakljivi prazniki. 1.) Septuagezima: 24. januarja. 2.) Pepelnica: 10. februarja. 3 ) Mar. Dev. 7 žalosti: 19. marca. 4.) Velika noč: 28. marca. 5.) Križevo: 3., 4. in 5. maja. 6.) Vnebohod : 6. maja. 7.) Binkošti: 16. maja. 8.) Sv. Trojica : 23. maja. 9.) Sv. Rešnje Telo: 27. maja. 10.) Prva adventna nedelja: 28. novembra. Pust traja od 7. jan. do 9. februarja t. j. 34 dni. Postnih nedelj je šest, povelikonočnih tudi šest, po-binkoštnih pa sedem in dvajset. Prazniki. a) Običajni in civilni. 1.) Vse nedelje. — 2.) Novo leto. — 3.) Sv. Trije, kralji (6. jan.) — 4.) Sv. Jožef (19. marca) — 5.) Rojstvo Rima (21. apr.) — 6.) Vnebohod (6. maja) — 7.) Sv. Rešnje Telo (27. maja) — 8.) Sv. Peter in Pavel (29. jun.) — 9.) Vnebovzetje (15. avg.) — 10.) Pohod na Rim (28. okt.) — 11.) Vsi sveti (1. nov.) — 12.) Zmaga pri Vitt. Venetu (4. nov.) — 13.) Brezmadežna (8. dec.) — 14.) Božič (25. dec.) Prazniki, ki se ujemajo s cerkvenimi, so v Koledarju mastno tiskani, drugi so zaznamovani z dvema zvezdicama. Na dneve pod 5., 10. in 12. se razobesijo državne zastave in razsvetle javna poslopja. b) Državni, od katerih se skrči delovni urnik na dopoldanske ure. 1). 8. januarja: rojstni dan kraljice Helene 2). 9. februarja: pustni torek. 3.) 11. februarja: dogovor s Sv. Stolico (1929.) 4.) 23. marca: ustanovitev fašjev (1919.) 5.) 25. marca: velikonočni četrtek. 6.) 24. maja: napoved vojne (1915.) 7.) 18. avgusta: god kraljice Helene. 8.) 15. septembra : rojstni dan prestolon. Humberfa. 9.) 2. novembra: vseh vernih duš dan. 10.) 11. novembra: rojstni dan kralja Viktorja Em. 111. 11.) 24. decembra: božični večer. 12.) 31. decembra: Silvestrovo. Ti prazniki so v Koledarju, ako ne padejo na nedeljo, zaznamovani z eno zvezdico. Na dneve pod 3., 4., 6., 7., 8. in 10. se razobesijo državne zastave in se razsvetle javna poslopja. c) Dnevi, ko se razobešajo državne zastave poleg prej označenih. 1.) 4. januarja: obletnica smrti prve kraljice Italije (na pol droga). 2.) 9. januarja: smrt kralja Viktorja Emanuela II. (1878.) na pol droga. 3.) 6. junija (prva ned. v jun.) praznik ustave. 4.) 29. julija : smrt kralja Humberta (1900.) napol droga 5.) 12. oktobra: obletnica odkritja Amerike (1492). Ti dnevi so zaznamovani z znakom X JRNU r \ i«| m JANUAR - PROSINEC RDSINCC LL Dnevi 1 Petek 2 Sobota 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Godovi in nedeljski evangeliji Novo leto. Obrez. Gospod. Makarij, opat; Martinijan, šk. 1 Ko je bil Herod umrl. Matija 2., 19-25. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota V osmini n. 1. Genovefa, dev. X Tit, šk.; Izabela, kr. (T Telesfor, pap. muč.; Simeon, stol Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp. Valentin, šk.; Lucijan, muč. * Severin, op.; Eberhard, šk. X Julijan in Bazilisa, mučenca. 2 Dvanajstletni Jezus v lemplu. Luka 2., 42.-52. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. G.; Pavel, pušč. Higin, pap.; Božidar, op. Arkadij, muč.; Ernest, šk. Veronika, dev.; Bogomir, op. Feliks iz Nole, muč.; Hilarij, c. u Pavel, pap.; Maver, op. Marcel, papež; Ticijan, škof; O ženiinini v Kani Galilejski. Jan. 2.. 1,—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. G.; Anton, pušč. Sv. Petra stol v R.; Priska, dev Kanut, kr.; Agricij, šk. 3 Fabijan in Boštjan, muč. Neža, dev.; Fruktuozij, šk. Vincencij muč.; Anast., muč. Zar. M. D.; Emerencijana, dev. m. O delavcih v vinogradu. Mat. 20., 1. 16. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpep., Timotej, šk. Spreob. sv. Pavla apostola Polikarp, šk.; Pavla, vd. Janez Zlat., škof. in cerk. uč. Julijan, šk.; Flavijan, muč. Frančišek Šal., šk.; Konstantin, m Martina, dev.; Janez Mil., šk. Prilika o sejalcu in semenu. Luka 8., 4.—15. 31 Nedelja 1 2. predpep., Peter Nol., sp. Lunine mene. (£ Zad. krajec 4. ob 15. uri 22 m. 0 Mlaj 12. ob 17. uri 47 m. ) Pni krajec 19. ob 21. uri 2 m. ® Ščip 26. ob 18. uri 15 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Sonce stopi dne 20. januarja ob 12. uri in 1 min. v znam. Vodnarja. Dan zraste od 8 ur 44 minut na 9 ur 38 min., torej za 54 minul. OPOZORILO. Obresti obveznic. — Prvi dan zapadejo letne in polletne obresti državnih, bančnih in industrijskih obveznic. Davki. — V prvi polovici meseca so izpostavljeni v občinskih uradih glavni in dopolnilni davčni seznami prve serije. Vsak davkoplačevalec naj jih pregleda in, če zapazi v njih materijelne po-greške, dvojnost ali nepravilen vpis, naj reku-rira. Čas za to je do 16. julija (glej opombo 15. julija). Samski davek. — Petnajstega zapade rok plačila samskega davka od delodajalcev za uslužbence. Zadnjega je zadnji rok za prijavo samcev v svrho odmeritve samskega davka. Pristojbine mrtve roke. — Dvajsetega zapade rok plačila prve polovice pristojbine mrtve roke (ujemajoče se prej s pristojbinskim namestkom) pri registrskem uradu (glej opombo 20. julija). Tehtnice in uteži. — Od drugega do desetega se mora naznaniti seznam tehtnic in uteži, ki jih vsakdo rabi. To naznanilo je obvezno in zapade v oglobitev, kdor ne ugodi tem zahtevam zakona. Naborni seznam. — V naborne sezname se morajo vpisati v teku tega meseca vsi mladeniči, ki dopolnijo v tekočem letu osemnajsto leto svoje starosti. V slučaju mladeničeve odsotnosti, ga morajo priglasiti njegovi starši ali pa skrbniki. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Pripravi; preoraj in pognoji zemljo. Očisti in odberi seme za pomladansko setev. V hlevu. — Skrbi za enakomerno toploto (od 15° do 18° C) v hlevu in prezrači ga večkrat. Zmanjšaj krmo delovni, zvišaj jo pri molzni živini, Na travniku. — Nadaljuj z delom, zastalim v novembru in decembru (glej navodilo za november). Na vrtu. —. Prekopavaj vrtne grede in pognoji ob enem. V sadovnjaku. — Okopuj in pognoji sadno drevje ter poškropi ga z »antiparasitom* zoper škodljivi mrčes. Obrezi mlado in pretrebi vrh starejšemu drevju. V kleti. — Pretoči mlada vina. Skrbi, da bodo sodi, v katerih hraniš vino, vedno polni, prazne pa prežvepljuj. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. 1 2 3 4 5 6 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, šk.; Brigita, dev. S v e č n i c a, Dar. Gospodovo Blaž, šk.; Oskar, šk. C Andrej Korz., šk.; Janez Br., muč. Agata, dev.; Albuin, šk. Doroteja, dev.muč.; Tit., šk. 6 Jezus ozdravi slepca. Luka 18., 31, —43. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. predpep., Rihard, kr. Janez Matajski sp.; Juvencij, šk. * Pust., Apolonija, dev. P e p e 1 n i c a. Skolastika, dev. • Lurška Mati Božja; Adolf,šk.@ 7 ustan. ser. reda; Evlalija, dev. m. Katarina Riči, dev. ; Gregor, pap. 7 . Hudobni duh skuša Jezusa. Mat. 4., l.-ll. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna. Valentin, muč. Favstin in J ovita, muč. Julijana, dev.; Onezim, muč. K v a tr e. Donat in tov., muč. Simeon, šk.; Flavijan, šk. 3 K v a tr e. Julijan, muč K v a t r e. Elevterij, škof. 8 Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17., 1.—9. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pt stna. Maksimilijan, šk. Sv. Petra stol v Antijohiji Peter Dam., cerk. uč. Matija, apostol; Modest, šk. Valburga, dev.; Viktorin, muč. © Nestor, šk.; Matilda, dev. Leander, šk.; Baldomir, spoz. 9 Jezus izžene hudiča iz nemega. Luka 11., 14.-28. 28 Nedelja 3. postna. Roman, op. Lepa beseda lepo mesto najde 1 Lutline mene, C Zad. krojed 3, ob 13, Uri 4 m. 0 Mlaj H. ob 8, uci 34 m. 5 PftikfaJeC 18. ob 4. uri 50 m. ji Ščip 23. ob 8. url 45tn. Nebesno znamenje in dolgost dneva : Sonce stopi dne 19. febr. ob 2. uri 21 min. y znamenje Rib. Dan iraste od 9 ur 38 minul ha 11 ur 1 miti., torej za i Uro 23 hi. OPOZORILO. Davki. — Od desetega do osemnajstega se plača pri davčnih izterjevalnicah prvi obrok premičnega bogastva in drugih davkov. Kdor ni plačal do vštetega osemnajstega dne (če ta dan nedelja, velja devetnajsti kot zadnji dan), se oglobi s šestimi odstotki. Kdor ni dobil naznanila glede plačevanja, mora vkljub temu plačati obrok, ker zadostuje v tem oziru razglas davčnih seznamov, a ne plača globe po preteku gori imenovanega roka. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Nadaljuj s preoravanjem, gnojenjem in brananjem. Pognoji njive s superfosfatom. Pripravi semena. Obrezuj meje in drevje. V hlevu. — Delovni živini pokladaj vedno več krme, a tudi klavna živina in molzne krave naj se zadostno krmijo. Na travniku, — Nadaljuj z brananjem, čiščenjem in gnojenjem travnikov. Razgrebaj krtine in mravljišča. Na vrtu. — Sadi in sejaj, če podnebje pripušča, zgodnjo zelenjad, kakor karfijol, češenj, zgodnji kapus, čebulo, grah, peteršilj, špinačo in radič. V sadovnjaku. — Poškropi hruške in jablane s petodstotno raztopino železne ali pa modre ga-lice, kateri si dodal primerno količino apnenega beleža. Za breskve in marelice zadošča triodstotna raztopina. V vinogradu. — Okopavaj in gnoji trte. Prični z obrezovanjem, pripravi cepiče. Izmenjaj «labe kole. Uničuj škodljivi mrčes < tem, da ostržeS lubad z žičnato ščetjo in namažei debla z «antiparasitom.», V kleti. — Nadzoruj pretočena vina in pazi, da bodo »odi vedno polni, prazni pa prežveplanL V čebelnjaku. — Pusti čebele v popolnem miru in odpri panje le v skrajni lilL Beležke 1................................................................................................... 2...................................................................................................... • 3..................................................................................................... 4..................................-.................................................................... 5...................................................................................................... 6..................................................................................................... 7...................................................................................................... 8...................................................................................................... 9............................................................................................... 10.................................................................................................... 11...................................................................................................... 12...................................................................................................... 13....................................................................................................... 14............................... 15................................................................................................ 16.................................................................................................... 17..................................................................................................... 18......................................................................................... 19...................................................................................................... 20...................................................................................................... 21............................................................................................ 22..................................................................................................... 23...................................................................................................... -> 24.................................................................................................... 25...................................................................................................... 26.................................................................................................... 27..................................................................................................... 28..................................................................................................... 3 t........................................................... , i ....................................... - — MAREC - SUŠEČ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Albin, šk.; Antonina, muč. Simplicij, pap.; Henrik, sp. Kunigunda, ces.; Avsterij, muč. Kazimir, sp.; Lucij, pap. Agapa, dev.; Janez od K., op. | Fridolin, op.; Perpetua, muč. 10 Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6., 1,—15. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna (sredp). Tomaž Ak Janez od B., sp.; Filomen, muč. Frančiška Rim., vd.; Pacijan, šk. 40 mučencev; Makarij, šk. Sofronij, šk.; Heraklij, muč. Gregor Vel., pap.; Bernard, šk. $ Rozina, v d.; Evfrazija, dev. 11 Judje hočejo Jezusa kamenjati, Jan. 8., 46.-59. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha) Matilda, kr. Klemen, pap.; Longin, muč. Hilarij in Tacijan, muč. Patricij, šk.; Jedert, dev. Ciril Jer., c. uč.; Edvard, kr. Jožef, ženin D. M. ^ Feliks in tov., muč.; Niket, šk. 12 Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21., 1.—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. postna, (oljčna) Benedikt Benvenut, šk.; Katarina Gen. * Pelagija, muč.: Jož. Oriol. Gabrijel, nadang.; Epigmen, m. *Vel. četrtek. Ozn. Mar. Dev Vel. petek. Emanuel, muč. Vel, sobota. Rupert, šk. ffj 13 Jezus vstane od mrtvih. Mark 16., 1.—7. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Velika noč. Vstajenje Gosp Velik, p o n d. Ciril, muč. Amadej, sp.; Janez Klim., op. Modest, šk.; Benjamin, muč. Lunine mene. C Zad.krajec S. ob 10. url 1? m. 0 Mlaj 12. ob 20. uri 32 m. 5 Pfvl krajec 19. ob 12. uri 46 m. ® Ščlp 27, ob 0. url 12 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Sonce slopi dne 21. marca ob 1. uri 45 min. v znamenje Ovna. Začetek pomladi. Noč in dan ita enako dolga. Dan zrasle od 11 ur 1 min. na 12 ur 40min., torej Za 1 uro 33 min. \ OPOZORI L O. Davki in pristojbine. — Objavijo se dopolnilni seznami prve serije direktnih davkov. Davkoplačevalci imajo vpogled v te sezname, izpostavljene v občinskem uradu, da lahko napravijo morebitne tozadevne pritožbe. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Sejaj odbrano seme v rahlo, primerno pognojeno in primerno vlažno zemljo. Sejaj jaro žito, oves, deteljo. Razvaljaj, pobranaj in oplej žito, ki si ga bil posejal v jeseni. Gnoji s super-fosfatom iiv solitrom. V hlevu. — Vprežno živino dobro krmi in pazi, da se ne prehladi. Na travniku, — Nadaljuj z delom, zaostalim v februarju. Če je travna ruša preredka ali obrasla z neprimernimi travami, pobranaj tak travnik podolž in počez prav temeljito, če le mogoče raztrosi že prej tudi umetna gnojila in obsej ga s primerno mešanico trav in detelj. Zatiraj podlesek. Na vrtu. — Posadi zgodnji krompir in beluše (šparglje). Presadi v jeseni posejano čebulo in vsadi češenj. V vinogradu. — Zapomni si, da je ta mesec najboljši čas za sajenje trt. Nove nasade dobro pognoji, najbolje z mešancem (kompostom). Druge trte pa okopavaj, pristavi jim kole, popravi pokvarjeno podzidje, V čebelnjaku. — Pazi, da ima vsak panj matico. Družinam s pičlo zalogo modu pomagaj takoj. Slabičev ne trpi v čebelnjaku. APRIL - MALI TRAVEN Dnevi 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Hugon, šk.; Venancij, šk. Frančišek Pavi., sp.; Marija, sp Rihard, šk.; Abundij, šk. 14 Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20., 19.-31. 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelik. (bela). Izidor, šk. C Vincencij, sp.; Irena, muč. Sikst, pap.; Celestina, muč. Herman, sp.; Eberhard, pušč. Albert, šk.; Dionizij, muč. Marija Kleofa; Demeter, muč. Ecehiel, prer.; Mehtilda, dev. 15 Jezus, dobri pastir. Jan. 10., 11.—16. 2. povelik., Leon, pap. | Julij, pap.; Angelus, sp. Hermenegild, muč.; Ida, dev. Justin, muč.; Tiburcjj, muč. Helena, kr.; Anastazija, muč. Benedikt, spozn.; Turibij, škof. Anicet, pap.; Rudolf, muč. ^ 16 Jezus napove svoj odhod. Jan. 16., 16.—22. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. povelik. Apolonij, muč. Ema, vd.; Leon, pap. Marcelin, šk.: Neža, dev. * * Anzelm, šk.; Bruno, sp. Soter in Gaj, papeža muč. Adalbert, šk.; Viljem, spoz. Jurij, muč.; Fidelis, mučenik 17 Jezus obljubi učencem sv. Duha. Jan. 16., 5,—14. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 4. povelik., Marko, ev. M. B. dobrega sveta; Klet, šk. Peregrin, sp.; Cita, dev. Pavel od kr.,~sp.; Vital, muč. Robert, op.; Antonija, muč. Katarina Sien., d.; Marijan, muč. Lunine men*. C Zad. krajec 4. ob 4. uri 53 m. • Mlaj 11. ob 6. uri 10 m. ) Prrl krajec 17. ob 21. url 34 m. ® Ščip 25. ob 16. uri 24 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Sonce stopi dne 20, aprila ob 13. uri 20 min. v znamenje Bika. Dan zraste od 12 ur 40 minut na 14 ur 11 min. torej za eno uro Bi minut. OPOZORILO. Davki. — V tem mesecu zapade drugi davčni obrok. Plačati ga moraš v dneh od desetega do vštetega osemnajstega. Če je ta dan nedelja ali praznik, velja kot zadnji dan naslednji t. j. devetnajsti S petnajstim zapade rok za predložitev naznanila, da so dohodki prenehali oziroma da niso obstojali, ker le po tej poti se doseže oprostitev od davka od 1. januarja, če se je namreč ugotovilo, da so bili dohodki prenehali s tem dnevom ali pa še prej. Tehtnice in uteži. — V tem mesecu morajo predložiti trgovci svoje tehtnice in uteži overovi-telju. Kdor bi tega ne storil, bo naznanjen sod-niji. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Sejaj turščico v dobro pognojeno zemljo. V hlevu. — Krmi živino z zelenimi krmili, katerim bodi primešana suha krma. Prehod od suhe krme k zeleni naj se vrši polagoma. Razkuži hleve, ker se bliža nevarno poletje. Na vrtu. — Zavaruj s slamnatimi odejami in enakim predčasne nasade pred slano, presejaj zeleno, posadi zgodnji fižol in pripravi tople grede za paradižnike. V vinogradu. — Cepi trte v glavo, okopavaj in veži jih. Zatiraj trtjona in rjavega hrošča. V sadovnjaku. — Cepi v razklad, pristriži mlade veje in dobro očisti drevesa polžev, gosenic in uši. V kleti. — Pretakaj drugič vino, če tega nisi že storil. V čebelnjaku. — Priskrbi si pravočasno potrebnih satnic. MAJ - VELIKI TKAVEN Dnevi ll Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Filip in Jakob, apost. 18 Jezus uči o moči molitve. Jan. 16., 25. 50. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelik. (križeva) Atanazij Naj'dba sv. križa; Mavra Florijan, muč.; Monika, vd. J-to' Pij, pap.; Irenej, šk. | o Krist. Vnebohod. Feliks, K. Stanislav, muč.; Gizela, kr. Prikazen Mihaela nadangela 19 Jezus govori o pričevanju sv, Duha. Jan. 15.. 16.-27. in 16., 1.-4. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik., Gregorij; Nac. Antonin, škof; Gordijan, muč. Mamert, škof; Sigmund, kr. Pankracij, muč.; Nerej, muč. Servacij, šk.; Peter Reg., sp. Bonifacij, muč.; Korona, muč. Zofija, muč.; Izidor, km., sp. 20 Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14., 23.-31. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha Paskal, spoz.; Brunon, škof. Erik, kr.; Venancij, muč. Kvatre. Celestin, pap.; Ivo, sp Bernardin, sp.; Bazila, dev. Kvatre. Feliks Kantal. sp. Kvatre. Helena, dev.; Julija 21 Meni je dana vsa oblast. Mat. 28., 18.-20. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobink. Sv. Trojica * M. D. Pomočnica kristijanov Urban, pap.; Gregor, pap. (g Filip Neri, sp.; Evleterij, pap, Sv. Rešnje Telo; Beda, c. uč Avguštin, šk. c. uč.; Viljem, op. Maksim, muč.; Teodozija, muč. 22 Prilika o veliki večerji. Luka 14., 16. 24. 30 31 Nedelja Pondeljek 2. pobink., Ferdinand, kr. Angela, dev.; Kocijan, muč. tunine mene. C Zad. kroječ 3. ob 19. url 37 m. Mlaj 10. ob 14. url 18 m. ) Prvi krajec 17. ob 7. url 49 m. ® Ščlp 25. ob 8. url 38 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Sonce slopi dne 21. maja ob 12. uri 57 min. v znamenje Dvojčkov* Dan zraste od 14 ur 11 minul na 15 ur 21 min., torej za 1 uro 10 minut. OPOZORILO. Davki. — V prvi polovici so razpoloženi dopolnilni seznami druge serije direktnih davkov in davčnih naklad. Premično bogastvo. — Od prvega dalje (do 31. julija) se lahko zaprosi, naj ise popravijo za bodoče leto dohodki iz premičnega bogastva vrste B in C zasebnim davkoplačevalcem. Prenehanje obrti, — Kdor preneha s svojo obrtjo, oziroma kdor je svojo obrt omejil, mora predložiti občinski davčni komisiji na navadni (in ne kolkovni) poli svojo zahtevo, da se izbriše kot obrtnik, oziroma da se mu znižajo razne pristojbine. \ Kratka navodila za kmete. Na polju. — Nakosi zeleno krmo, presiejaj kapus in krmsko peso. Zatiraj plevel in pazi posebno na skrajno nevarno deteljno predenico. V hlevu. — Daj cepiti vse prašiče proti rdečici, ker je že skrajni čas. Na travniku, — Kjer je zgodnja trava, lahko že kosiš. Najboljši čas za košnjo je tedaj, ko je večina trav v cvetju. Na vrtu. — Sejaj buče, kumare, korenje, peso, presejaj paradižnike, namakaj obilno v slučaju isuše. V vinogradu. — Popraši trte z žveplom, da jih obvarujeS oidija in proti koncu meseca poškropi jih z apneno-modro galično raztopino, da jih obvaruješ peronospore ali rose, V sadovnjaku. — Nadaljuj boj zoper mrčes s tobačnim izvlečkom, kvasijevimi trskami in * svinčenim arzenatom. V čebelnjaku. — Da odpraviš iz panjev nadležne mravlje, postavi vanje v medeni vodi namočeno gobo, ki privabi mravlje k sebi, in ko se goba tako napolni z njimi, vrzi jo v vrelo vodo. Sviloreja. — Položi dobro in izbrano seme v va-lišče, še bolje je, da si preskrbiš že izvaljeme gosenčice. Pazi, da se ohrani v izrejevališču vedno primerna toplota (20°—23° C), Preprečuj vsak najmanjši prepih. Pokladaj isviloprejkam murvino listje v mali količini, zato pa pogostoma. Beležke 1..................................................................................................... 2 3..................................................................................... 5.............................................................................................. g 7.........-........................................................................................... 8.......................................................................................... 9...................................................................................................... 10............................................................................. / 11...................................................................................................... 12.................................................................................... 13........................................................................................... 14.................................................................................................. 15..................................................................... 16.....................................................................'............................... 17................................................................................................... 18............................................................................................... 19.............................................................................. 20............................................................................. 21..................................................................................................... 22............................................................................-........................ 23................................................................................................. 24. .....................,....:.........................................'................ 25 ...................................................................................................... 26......................................................................- 27..................................................................................................... 28................................................................................................... 29...................................................................................................... 30....................................................................................................... 31..................................................................................................... JUNIJ - ROŽNIK 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 26 27 28 29 30 Dnevi Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Juvencij, muč.; Gracijan, muč. Marcelin, muč.; Erazem, šk. | Klotilda, kr.; Pavla, dev. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, šk. Valerija, muč.; Bonifacij, muč. 23 Prilika o izgubljeni ovci. Luka 15, 1,—10. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Bertrand, patr. ogl. Robert, op.; Sabinjan, muč. Medard, škof; Viljem, šk. # Primož in Felicijan, muč. Marjeta, kr.; Bogomil, šk. Barnaba, ap.; Marctjan, muč. Janez Fak., sp.; Flora, dev. 24 O velikem ribjem lovu. Luka 5., 1.—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Anton Padov., sp Bazilij, cerk. uč.; Elizej, prer. Vid in Modest, muč. Frančišek Reg., sp.; Jošt. op. Adolf, šk.; Lavra, nuna Feliks in Fortunat, muč. Gervazij in Protazij, muč. 25 O farizejski pravičnosti. Mat. 5., 20,—24. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobink. Silverij, pap. Alojzij, sp.; Alban, muč. Ahacij, muč.; Pavlin, škof Eberhard, šk.; Agripina, dev. Janez Krstnik, rojstvo. Kres. ^ Viljem, op.; Prosper, šk. Janez in Pavel, muč.; Rudolf, šk. Jezus nasiti 4000 mož. Mark 8., 1.—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda 6. pobink. Ladislav, kr. Irenej, sp.; Leon, pap. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla apostola Lunine mene. C Zad. krajec 2. ob 6. uri 24 m. Mlaj 8. ob 21. uri 43 m. ) Prvi krajec 15. ob 20. uri 3 m. ® Ščip 24. ob 0. uri 0 m. Nebesno znamenje in dolgosf dneva Sonce stopi dne 21. junija ob 21. uri 12 min. v znamenje Raka. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste do 2L junija za 16 min. in se skrči do 30. jun. za 2 min. O P OtZ O R I L O. Davki. — Desetega zapade v plačilo tretji obrok glavnih in dopolnilnih davčnih seznamov prve serije. Zneski morajo biti plačani najkasneje osemnajsti dan tega meseca. Cepljenje. — V tem meisecu se objavijo naznanila o brezplačnem cepljenju otrok zoper koze. Kratka navodila za kmete. Ha polju. — Da obdaruješ pozni krompir pred boleznimi na listju, poškropi ga z raztopino modre galice in apna. V hlevu. — Živino krmi izdatno z ozirom na njeno delo. Na travniku. — Za košnjo moramo imeti ugodno vreme. Kosijo se v tem mesecu pred visem —■ travniki, ki se kosijo trikrat na leto. Na vrtu. — Za zgodnjo zelenjadjo obsadi proste lehe z zeleno, poletno endivijo. Ob suši zalivaj zelenjavo zvečer ob sončnem zatonu. V vinogradu, — Poškropi in požvepljaj trte. Povezuj mladje, da ga veter ne polomi. V sadovnjaku. — Razredči sadež, da si zagotoviš najboljši razvoj ostalega. Proti gosenicam in moljem škropi s polodstoino raztopino svinčenega arsenata v vodi. V kleti. — Klet imej dobro zaprto in snažno. Zalivaj sode, da so vedno polni, V čebelnjaku, — Pazi, da ti kak roj ne ubežL Zanj imej že popolnoma opremljen panj. Sviloreja. — Pazi ca isnago, menjaj pogostoma ležišča. Ne dotikaj se gosenic z rokami. Pokla-daj jim redno in pogostoma svežega in nikdar ne mokrega murvinega listja. Pazi na prenaglo izpremembo temperature. Pripravi pravočasno zaprejališče in ne pobiraj svilodov nikdar pred desetimi dnevi, po tem ko so se svilo-prejke zapredle. Beležke i. 2.. 3* 4. 5. 6. 7.. 8... 9. 11. 12. 13. 14... 15. 16. 17. 18... 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27.. 28. 29. 30. JULIJ - MALI SRPAN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Presv. Režnja Kri; Teobald C Obisk. Mar. Dev.; Oton, šk. Helijodor, šk.; Bertram, šk. 27 O lažnivih prerokih. Mat. 7., 15,—21. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink. Urh, šk.; Berta Ciril in Metod, slov. apost. Izaija, prerok; Dominika, muč. Vilibald, šk.; Pulherija, dev. Elizabeta, kr.; Kilijan, šk. @ Anatolija, dev.; Veronika, dev. Amalija, dev.; Felicita, muč. 28 O krivičnem hišniku. Luka 16., 1,—9. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Pij, pap.; Savin Mohor in Fortunat, muč. Marjeta, dev. muč.; Anaklet, pap. Bonaventura, šk.; J ust, muč. Henrik, kr.; Vladimir, kr. 3 Karmelska Mati Božja Skap. Aleš, spoz.; Generozij, muč. 29 Jezus se joče nad Jeruzalemom. Luka 19., 41.—47. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota j 9. pobink. Friderik, šk. Vincencij Pavi., sp.; Maksima Elija, prer.; Hieronim, sp. Danijel, prer.; Olga, dev. Marija Magd., sp.; Teofil. muč. Apolinar, šk.; Liborij, šk. @ Kristina, muč.; Roman, muč. 30 O farizeju in cestninarju. Luk. 18-, 9.—14. 25 Nedelja 26 Pondeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 31 Sobota 10. pobink. Jakob st,, apost Ana, mati M. D.; Valens, muč. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, pap.; Viktor, muč. X Marta, dev.; Beatrika, muč, Abdon in Senen, muč.; Julita,m.C Ignacij Lojola, spozn._ Lunine mene. C Zad. krajec 1. ob 14. uri 3 m. (I Mlaj 8. ob 5. uri 13 m. ) Prvi krajec 15. ob 10. url 36 m. (» Ščip 23. ob 13. uri 46 m. C Zad. krajec 30. ob 19. uri 47 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Sonce stopi dne 23. julija ob 8. uri 7 minut v znamenje Leva. Dan se skrči od 15 ur 35 minut na 14 ur 45 min., torej za 50 min. o;p O Z O R I L o. Premično bogastvo. Hišni in zemljiški davek, — Petnajstega zapade rok za predložitev rekurza glede dvojnosti, glede pomot, glede nepravilnih vpisov v sezname na podlagi nepravilnih ugotovitev in odločitev za vpis. —• Zadnjega zapade rok za predložitev poprav dohodkov iz premičnega bogastva (glej opombo v maju). Pristojbine mrtve roke, — Dvajsetega zapade rok plačila druge polovice pristojbine mrtve roke (glej opombo v januarju). Samski davek. — Petnajstega zapade rok plačila samskega davka od strani delodajalcev za uslužbence pri registrskem uradu (glej opombo v januarju). Kratka navodila za kmete. Na polju, — Krompir izoravaj ob suhem vremenu. Požanji žito, ko je slama popolnoma porume-nela. Podorji strnišče, da se zemlja ne presuši. Gsej činkvantin, ajdo, repo, Osdpaj turščico. V hlevu, — Nakrmi vprežno živino dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj. Na travnika, — Košnja se nadaljuje. Na vrtu, — Seje se ozimna vrtnina, V vinograda, — Nadaljuj is škropljenjem in žvep-lanjem. V sadovnjaka, — Podpri preobložene veje, nadaljuj boj zoper mrčes, zatiraj uši s tobačnim izvlečkom in kvasijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzenatom. V čebelnjaku. — Ne trčaj medu, dokler ni vsaj polovica satnikov pokrita z njim. O vročini za-isenči panje. Daj čebelam mnogo vode na razpolago v bližini čebelnjaka. Rojenje preprečuj, ker pozni roji niso priporočljivi. AVGUST - VELIKI SRPAN 15 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. 31 Jezus ozdravi gluhonemega. Mark 7., 51.—57. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobink. Vezi Petra ap. Porcijunkula, Alfonz Lig., šk. Najdba sv. Štefana ; Lidija, vd. Dominik, sp.; Agabij, šk. Marija Snežnica; Ožbolt, kr. Gospod, sprem.; Sikst, pap. i Kajetan, sp.; Donat, muč. 52 O usmiljenem Samaritanu. Luka 10., 25.-27. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek 13| petek 14 Sobota 12. pobink. Cirijak in tov., muč Roman, muč.; Emigdij, šk, Lavrencij, muč.; Hugon, škof. Tiburcij, muč.; Suzana, dev. Klara, dev.; Hilarija, muč. Hipolit in Kasijari, muč. Evzebij, sp.; Anastazija, dev. 3 55 Jezus ozdravi desel gobavih. Luka 17., 11,—19. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 21 i Sobota 13. pobink. Vneb. M. Dev. Rok, sp.; Joahim, oče M. D. Hijacint, sp.; Emilija, dev. * Helena, kr.; Agapit, muč. Ludovik Tol,, šk.; julij, muč. Bernard, Of., sp.; Samuel, prer. IvanaFr. Sant., vd.; Adolf, sp. 54 O božji previdnosti. Mal. 6., 24, — 55. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobink. Timotej, muč. 5 Viktor, šk.; Filip Ben., sp. Jernej, aposf.; Ptolemej, šk. Ludovik, kr.; Patricija, dev. Zeferin, pap.; Samuel, muč. Jož. Kal., spozn.; Gerhard, šk. Avguštin, c. uč.; Hermes, muč. 55 Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luka 7.. 11, —16. Nedelja Pondeljek Torek 15. pobink. Obgl. Jan. K. C Roza Lim., dev.; Feliks, muč. Rajmund, spozn.; Izabela, dev. Lunine mene. © Mlaj 6. ob 13. uri 37 m. ) Prvi krajec 14. ob 3. uri 2K m. Ščip 22. ob 1. uri 47 m. C Zad. krajec 29. ob 0. uri 55 m. Nebesno- znamenje in dolgost dneva : Sonce slopi dne 23. avgusla ob 14. uri 58 minul v znamenje Device. Dan se skrči od 14 ur 45 min. na 13 ur 18 min. — torej za 1 uro 27 min. OPOZORILO. Davki. — Od desetega do vštetega osemnajstega se mora plačati četrti obrok tako glavnega kakor dopolnilnih davčnih seznamov. Vino. —• Do petnajstega morajo naznaniti preostanek svojega vina in sicer tako pridelovalci kakor tudi trgovci na debelo. Kratka navodila za kmete. Na njivi. — Poruj strnišča in izoraj njive globoko, da tako pripraviš tla za ozimino. Zatiraj tur-ščično snet s tem, da izruješ in sežgeš napadena stebla. V hlevu. —• Napajaj močno vroče živali šele potem, ko so se popolnoma ohladile. Na vrtu, — Sejaj jesensko korenje, motovileč, zimsko špinačo, prej pa zfemljo dobro pognoji. Zatiraj gosenice na zelju. Rastline okopavaj posebno o vročini in suši. V vinogradu. — Zatiraj plevel. Kjer opaziš na grozdih črva-kiseljaka, poškropi jih z vodo zredčenega tobačnega izvlečka. V sadovnjaku. — Obiraj poletno sadje previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje poberi in odstrani, da ne izlezejo iz njega molji, ki zlezejo potem na drevje in tam prezimijo. V čebelnjaku. ■— Petji čebele na gozdno ali močvirnato pašo. Preskrbi si dobre matice. SEPTEMBER - KIMAVEC Dnevi 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Egidij, op.; Verena, dev. Štefan, kr.; Antonin, muč. Evfemija, Tekla, Doroteja, muč. Rozalija, dev.; Ida, grof. i 36 Jezus ozdravi vodeničnega. Luka 14., 1.—11. 5 ;Nedelja 6 Pondeljek "Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 16. pobink. (ang.) Lavrencij Hermogen, muč.; Pelazij, muč. Marko in tov., muč.; Regina, muč. Rojstvo Marije Device Peter KI., sp.; Gorgonij, muč. Nikolaj Tol., sp.; Pulherija ces. Prot in Hijacint, muč. 37 O največji zapovedi. Mat. 22., 34.-46. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink., Ime Marijino 3 Virgilij, muč.; Notburga, dev. Povišanje sv. Križa; Ciprijan, muč Kvatre. Nikomed, muč.; Ljudmila, vd.; Kornelij, muč. Kvatre. Lambert, šk. Kvatre. Jožef Kupert, spoz. 38 Jezus ozdravi mrlvoudnega. Mat. 9., 1.—8. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink. Marija 7 žalosti Evstahij, muč.; Suzana, muč. f:'i Matej, apost.; Jona, pr. Mavricij in tov., muč. Tekla, muč.; Lin, pap. Marija, rešiteljica ujetnikov Firmin, šk.; Kleofa, spozn. 39 Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22., 1,—14. 26 Nedelja 27 Pondeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek 19. pobink. Ciprijan, muč. Kozma in Damijan, muč. (J Venceslav, kralj; Marcijal, muč. Mihael, nadang.; Evtihij, muč. Hieronim, c. uč.; Honorij, šk. Lunine mene. 9 Mlaj 4. ob 23. uri 54 m. ) Prvi krajec 12. ob 21. uri 57 m. ® Ščip 20. ob 12. uri 32 m. C Zad. krajec 27. ob 6. uri 43 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Sonce slopi dne 25 septembra ob 12. uri 13 min. v znamenje Tehtnice. Začetek jeseni. Noč in dan sta enako dolgu, Dan se skrči od 15 ur 18 min. na 11 ur 44 min., torej za 1 uro 34 min. OPOZORILO. Davki. — V prvi polovici meseca se objavijo dopolnilni seznami tretje kategorije direktnih davkov in naklad. Ljudska šola. — Uradni občinski predstojnik (po-deštat) objavi razglas glede obveznega pouka in izdela seznam otrok, ki so dopolnili šesto leto. Starši morajo vpisati take otroke v šolo in predložiti rojstni list in izpričevalo o cepljenju koz (brez kolka). Kratka navodila za kmete. Na polju. — Izoravaj in spravljaj krompir. V gora > tih krajih se seje ozimina (pšenica, rž, ječmenji. Skrbi sploh, da se ozimina pred zimo dodobra obraste. Za setev pripravi zemljo pravilno in po-sejaj izključno le zdravo, čisto, izbrano, kaljivo, debelo, težko, polno in zrelo zrnje. Na travniku, — Koisi otavo. V vinogradu. — Ne trgaj grozdja prezgodaj. V sadovnjaku. — Obiraj sadje le o lepem vremenu. Začni pravočasno s sušenjem sadja. Pre-zračuj shrambe, v katerih hočeš shraniti zimsko sadje. V kleti. — Pripravi potrebno posodo za trgatev in stiskalnice, V čebelnjaku. — Ko se je končala jesenska paša na ajdi in žepku, misli na uzimovanje. Skrbi, da bodo imele čebele dovolj medu za zimo v panju. Zoži žrelo radi os in sršenov. B e 1 e ž kfe 1.............................................................................................. 2..................................................................................................... • 3.................................................................................................... 4............................................................................................ 5.............................................. -..................................................... 6.................................................................................................. 7.................................................................................................. 8............................................................................. 9...................................... 10.............................................................. 11........................................................................... 12..................................................................................................... 13................................................................................................... 14.............. ......................... 15.................................................................................................. 16............................................................................... 17...................................................................................................... 18................................................................................... 19........................................................................ 20...................................................................................................... 21.......................................................................................... 22..................................................................................................... • 23................................................................................. 24. ............................................................................... 2 .................................................................................................... % 26................................................................................................... 27.................................................................................................... 28................................................................................................... 29.................... 30...................................................................................................... < OKTOBER - VINOTOK Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. 1 Petek I Remigij, šk.: Areta, muč. 2 j Sobota || Angeli vaiuhi; Leodegar, šk. 40 Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4., 46.—53. 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 2JL 43 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pob. (Rožn. ven.), Evald Frančišek Ser., sp.; Edvin, kr. $ Placid in tov., muc.; Gala, vd. Brunon, spoz.; Fida, muč. M. D., kr. rožn. venca ; Justina Brigita, vd.; Simeon, starček. Dionizij, šk. ; Abraham, očak. 41 Prilika o kraljevem računu. Hal. 18., 23.—35. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Franc. Bor., sp. Nikazij, šk.; Firmin, šk. X Maksimilijan, šk.;Serafin,sp. 3 Edvard, kr.; Koloman, muč. Kalist, pap.; Domicijan, šk. Terezija, dev.; Brunon. šk, Gal, op.; Maksima, dev. 42 Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22., 15.—21. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pob. (Posv. cerk.) Hedviga Luka, evang; Just, muč. Etbin , opat., Peter Al., sp. j Janez Kane., sp., Felicijan, šk. Uršula, dev.; Hilarijon, op. Kordula, dev.; Marija Sal., muč Severin, šk.; Klotilda, muč. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9., 18.-26. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Rafael, nadang, Krizant in Darija, muč. Evarist, pap.; Marcel, muč. (? Frumencij, šk.; Sabina, muč. ** Simon in Juda, apost. Narcis, šk.; Ida, dev. Klavdij, muč.; Alfonz R„ sp. 44 Jezus pomiri vihar na morju. - Matej 8, 23 - 27 31 Nedelja J 24. pob. (Krist. kr.) Volbenk Lunine mene, • Mlaj 4. ob 12. uri 58 m. } p"i krajec 12/ ob 16. uri 47 m. ® Ščip 19. ob 22, uri 48 m. C Zad. krajec lb' ob 14. uri 26 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Sonce stopi dne 23. oktobra ob 21. uri 6 min. v znamenje Škorpijone. Dan se skrči od 11 ur 44 minut na 10 ur 9 minul, torej za 1 liro min, OIP O Z O R I L O. Davki. — Od desetega do osemnajstega treba plačati peti obrok direktnih državnih davkov in občinskih in trgovskih davčnih naklad. Hišni davek. — Davčni urad sprejema do petnajstega dne poprave glede zmanjšanih oziroma zvišanih dohodkov iz hiš. Vino. — Do petnajstega je zadnji čas naznaniti vinski pridelek letošnje letine. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Spravi pozni krompir in turščico in pripravi takoj zemljo za setev ozimine. Setev opravi v prvi polovici meseca, ko si zemljo dobro pognojil. V hlevu. — Prehod od zelene krme k suhi izvrši polagoma. Pokladaj živini vsak dan manj zelene, zato pa od dne do dne več suhe krme. Na travniku. — Spravi otavčič, če ga imaš. Pognoji travnike z gnojnico, a uporabljaj tudi umetna gnojila: Thomasovo žlindro, superfosfat in kalijevo sol. Na vrtu. — Poberi doraslo pozno zelenjad in spravljaj jo le ob lepem vremenu v shrambo. Pospravi z vrta fižolovke in shrani jih pod kakim ostrešjem, V sadovnjaku. — Ne otresaj in ne klati poznega sadja, marveč obiraj ga skrbno. Po končanem obiranju sadja pripravi tla za nove nasade. V tem mesecu je najprimernejši čas za nastavljanje lepilnih pasov po deblih sadnega drevja. V čebelnjaku. — Pičle zaloge izpopolni z medom. Slabiče združi. NOVEMBER - L1STOPAD Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji OPOZORILO. Premično bogastvo. HiSni in zemljiški davek. — Do petnajstega se mora predložiti naznanilo o nepostavnem vpisu v dopolnilne sezname druge serije. Tehtnice in uteži. — Najkasneje 30. t. m. se morajo trgovci, ki so odprli nanovo trgovino in ki morajo imeti overovljene tehtnice in uteži, priglasiti na občinskem uradu in predložiti omenjene priprave v overovljenje. 1 2 3 4 5 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota God vseh svetnikov * Vseh ver. duš dan. Viktorin, šk.; Hubert, šk. # ** Kari Bor., šk.; Vital, muč. Caharija, oče Jan. K.; Emerik. Lenart, op.; Sever, šk. 45 O dobrem semenu. Matej 13, 24. 30. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pob. (Zahv.) Engeibert Bogomir, šk.; Deodat, muč. Teodor, muč.; Orest, muč. Andrej Av., sp.; Trifon, muč. * Martin, šk.; Mena, muč. 3 Martin, pap. muč.; Livin, šk. Stanislav Kost., sp.; Didak, spoz. 46 O gorčičnem zrnu. Mat. 13., 31.—35. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Pospravi pozni jesenski pridelek. Njive, ki so namenjene za pomladansko setev, moraš globoko preorati. Ne puščaj črez zimo nobene njive nezorane. Hlevski gnoj razvozi, raztrosi in podorji. Na travniku. — Pobranaj z mahom prerasle trav- ' nike in pognoji jim s superlosiatom in kalijevo soljo. V sadovnjaku. — Zasajaj v prvi polovici tega meseca sadno drevje. Snaži in pretrebi starejše sadno drevje. Za pobelitev debel je skrajni čas. V kleti. — Skrbimo za primerno toploto, da mošt docela povre in se učisti. Sode zapolni do vrha in jih zamašuj z lesenimi kipelnimi vehami. V čebelnjaku. — Zavaruj čebele pred mrazom in nezgodami s tem, da zamažeš vse razpokline panja s kitom. Miiirn v čebelnjaku nastavi past, da ne bodo vznemirjale čebel v zimskem počitku. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pob., Jozafat Kunč., šk. Leopold, vojv.; Jedert, dev. Edmund, šk.; Otmar, op. Gregorij, šk.; Viktorija, muč. Odon, opat; Hilda, muč. © Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. Feliks, sp.; Edmund, kr. 47 O razdejanju Jeruzalema. Mat. 24., 15.-35. i\ 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 27. pobink. Darovanje Mar. Cecilija, muč.; Maver, muč. Klemen, pap.; Felicita, muč. Janez od Kr., sp.; Hrizogon, muč. Katarina, muč.; Jukunda, m. ^ Konrad, šk.; Silvester, op. Virgilij, šk.; Ahacij, šk. 48 0 poslednji sodbi. Luka 21., 25.-33 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek 1. advent. Eberhard, šk. Saturnin, šk.; Filomen, muč. Andrej, apost.; Justina, muč. Lunine mene.. ® Mlaj 3.1obJC5. uri 16 m. y Prvi krajec 11. ob 10. uri 33 m. OD Ščlp 18. ob 9. uri 10 m. C Zad. krajec 23. ob 1. uri 4 m. .Nebesno znamenje in dolgost dneva : Sonce stopi dne 22. novembra ob 18. uri 1/ minut v znamenje Strelca. Dan se skrči od 10 ur 9 min. na 8 ur 58 minut, torej za 1 uro 11 ftlln, DECEMBER - GRUDEN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji OPOZORILO. Davki. — Direktnim državnim davkom in občinskim in deželnim nakladam zapade zadnji obrok dne desetega tega meseca. Kdor ga ni plačal v dobi osmih dni, plača šestodstotno globo. Dohodki iz premičnega bogastva za zavode in bitja, obdavčena na podlagi računskih zaključkov. Predložiti se mora pred zadnjim dnem tega meseca, če je bil potrjen računski zaključek pred najmanj tremi meseci. Licence. — Prenočišča, kavarne, gostilne i. t. d. morajo zaprositi za obnovitev licence za bodoče leto. V ta namen položijo prenehajočo licenco na občinskem uradu. 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Natalija, spoz.; Eligij, šk. Bibijana, muč.; Pavlina, dev. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, šk.® Barbara, m.; Peter Zlat., c. u. 49 Janez Krsinik v ječi. Mat. 11., 2.-10. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. advent. Krispin, muč. Nikolaj, šk.; Apolin, muč. Ambrozij, c. uč.; Agaton, muč. Brezm. spoč. Mar. Dev. Peter Four., šk.; Valerija, muč. Lavret. M. B.; Melhijad, pap. Damazij, pap.; Trazon, op 3 50 Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1., 19.-28. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Maksencij, muč. Lucija, muč.; Otilija, dev. Spiridijon, opat; Nikazij, šk. Kvatre. Jernej, šk. Evzebij, šk.; Adela, vd. Kvatre. Lazar, šk. @ Kvatre. Gracijan, šk. 51 Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luka 3., 1.-6. Kratka navodila za kmete. Na polju, — Če si zemljo preoral, osnaži poljsko orodje in hrani ga v suhem prostoru. Pokvarjeno orodje popravi. V hlevu. — Pazi, da so hlevi topli, da je zrak v njih zdrav in čist. Na travniku. — Velja isto, kar za november. V vinogradu. — Če ni hudega mraza, obrezavaj trte. Če je zemlja suha, okopavaj in gnoji trte, V sadovnjaku, — Gnoji sadnemu drevju. Brez gnoja ni sadja. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Nemezij, muč. Liberat, muč.; Peter K., sp. Tomaž, apost.; Glicerij, muč. Demetrij in Honorat, muč. Viktorija, muč.; Dragobert, kr. * Adam in Eva; Irmina, dev. C Božič. Rojst. Gospodovo. 52 Simeon in Ana oznanjata Gospoda. Luka 2., 33.-40. 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Ned. pr. N. letom. Štefan, m Janez Evang.; Fabiola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, muč. Tomaž, šk.; Trofin, muč. David, kr.; Evgenij, šk. * Silvester, pap.; Pavlina, dev. Lunine mene, • Mlaj 3. ob 0. url 11 m. J) Prvi krajec 11. ob 2. uri 12 m. ® Ščip 17. ob 19. uri 52 m. C Zad. krajec 24. ob 13. uri 20 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Sonce stopi dne 22. dec. ob 7. uri 22 min. v znamenje Kozoroga. Začet. zime. Najkrajši dan,najdaljša noč. Dan se skrči do 22. za 19 min. in zrase nato do konce mes. za 4 min. Rudosledec Spisal Johan Bojer. Prevedel Tone Cemazar. Johan Bojer, norveški pisatelj, rojen 6. marca leta 1872, v Oerkedalen-u pri Drontheim-u Zaslovel je z družabnim romanom «Et folketog» (1896.). Spisal je tudi več povesti in dram, V mraku je bil prišel čez pobočja soteske med gorami in stopal navzdol. Bil je še mlad, z rjavo brado, kučmo si je bil potisnil globoko na ušesa, v rokah je nosil palico, a na hrbtu torbo. Noge so mu bile urne. Ljudje so ga radovedno opazovali, toda nihče ga ni videl že kdaj prej. Ali je prišel iz gozda, iz mesta, ali je le kak potepuh? Oziral se je pazljivo na obe strani, včasi se je okrenil, kakor da se boji zasledovalcev. Bilo je nekaj na njem, kar je spominjalo na obsfcreljenega medveda. Ko mu je kopica dečkov izpred neke hiše zaklicala: «Krošnjar!» — je nenadoma obstal in jim zagrozil s palico. Proti večeru je vstopil v neko hišo spodaj ob fjordu in prosil za prenočišče. Vstopil je s palico v rokah, tudi na ušesa potegnjena kučma mu je obstala na glavi, vzravnal se je in momljaje voščil dober večer. Družina je sedela pri večerji in še preden mu je kdo rekel, naj sede, je začel eden izmed otrok jokati, neki deček pa je prasnil v smeh. Tedaj se je tujec prestopil še za korak, zapretil s pestjo in rekel: «Fej, fej, fej!» Nato je stekel skozi vrata. Nekaj mrzlega je ostalo za njim v izbi in trajalo ic precej časa, da se je upal kdo spregovoriti. Ko so hoteli ugasiti luč, preden so šli spat, so se sprva obotavljali; zunaj je bilo temno in neznanec bi se utegnil vrniti. Ta je stopal mimo mnogih razsvetljenih hiš, preden je zopet poizkusil svojo srečo. Morda je naietel na občino, v kateri domu-jeta zgolj posmeh in rezanje. Ko je dosegel neko hišico zunaj na polotočiču, se je vendar upal k oknu. V izbi sta sedela ob lojenki dva starca, mož in žena. Pri njiju je dobil prenočišče. Iz torbe je potegnil kavo, ki si jo je sam skuhal, in kruh, ki je bil celo iz mesta. Starca sta bila pogoščena, nato so vsi trije obsedeli do polnoči in klepetali. Starca sta vprašala, odkod tujec prihaja. O, je dejal — zelo od daleč. In kako se imenuje? No, to jima pa lahko kdaj drugič pove. Kaj pa počenja? No, tako vse mogoče. Legel je v podstrešnici in si slekel samo jopič ter si sezul škornje. Kučmo pa si je povlekel še niže na ušesa. Nato je ugasil svečo, četudi je imel občutek, da bo ponoči tam strašilo. Nihče ga ne bo imel za norca, da se v tisti hiši ni kdaj kak človek obesil in zdaj tava njegova duša okrog. Kljub temu je obležal in gledal predse, kakor da nečesa pričakuje. Prikazni so hude, toda če zapre oči, bo zagledal še kaj hujšega. Proti jutru je vendar nekoliko zadremal, a je takoj začel ječati v spanju. Starca sta se prebudila, mož je šel v podstrešnico in prižgal luč. Tujec je sedel na postelji in se preplašen oziral okrog. Nenadoma je planil kvišku, si obul škornje in si oblekel jopič ter pobegnil iz hiše. Poslej ga nekaj časa niso več videli. Nekega lepega dne pa je zopet prišel po poti z isto lahko hojo in z istimi čuječimi očmi, ki so prežale na vse strani. Tedaj mu je natrpana torba visela čez prsi, zakaj na hrbtu je nosil težko vrečo, iz katere sta gledala sveder za mine in ročaj železnega kladiva. Zopet je šel skozi sotesko, tam pa so ga videli ljudje zaviti s poti in plezati v gore. V mraku je dosegel neko dolinico in začel iskati. Da, slednjič je našel zevajočo jamo, kjer je nekoč vrtal. Toda bila je polna 28 vode. Ker na to ni bil pripravljen, ni imel s seboj ničesar, s čimer bi jo črpal. Tri ure je romal navzdol do prvega trgovca in tri ure se je vračal v temi. Toda proti polnoči je bil zopet na mestu in tedaj je imel dve vedri s seboj. Zakuril je, obesil nad ogenj kotliček za kavo, si prižgal pipo in se razgledoval. Nad steno gora je vissla mila, zvezdnata jesenska noč. Daleč zunaj na severozapadu je njegov pogled slutil nekaj, kar je bilo bržkone morje. Naslednji dan je nanesel veja in si je zgradil kolibo. Nato se je spravil na delo, da izčrpa vodo iz jame. Toda kako, da je to šlo tako počasi? Ali je na dnu jame dotok, ki donaša vode v isti meri, kakor jo on črpa? Najprej si je slekel jopič, nato telovnik, slednjič je vrgel tudi kučmo z glave. In je črpal, črpal, črpal. Od glave se mu je kadilo in slednjič je vendar spoznal, da jo delo nekoliko zaleglo. Tako je minil dan. Toda na žalost se je v treh, štirih urah spanja nabralo v jami prav toliko vode, kolikor je je bil prej izplal. Voda je rasla in rasla. Kadar je obedoval, je opazil, da voda ne počiva. Moral je spati, sicer bi izgubil moe\ toda vodi ni bilo treba spanja. Končno ni več vedel, koliko dni je tako zapravil, tedaj pa je nastopila zima z metežem. Pošla mu je kava, mesto nje je pil vodo. Tudi preka-jeno meso se mu je stisnilo, moral se je zadovoljiti s suhim kruhom. A tudi kruha je bilo vedno manj — kaj tedaj? Človek vzdrži brez jedi dan ali dva, dlje ne more. Slednjič bo le moral v dolino, toda voda se bo v njegovi odsotnosti neumorno natekala. Gazil je po snegu navzdol, to še ni bilo tako utrudljivo, toda pri vračanju sta mu bila natrpana torba in vreča in na vreči je nosil zvito odejo iz ovčjih kož. Končno je dospel s svojim bremenom, a tedaj se ni mogel takoj spraviti na vodo. Ležal je v kolibi in se zibal med tru-dnostjo, spanjem in mučnimi predstavam1. Te so mu prihajale z zasneženih poljan, mu vstajale pod zvezdnatim nebom, se mu režale od severa in se mu pačile od zapada: «Ako boš črpal leto ali dve, bo jama morda prazna, toda ne boš ničesar našel na dnu. Tu ni več rude. Če je tvoj tovariš tu nehal vrtati, je to storil le zaradi tega, ker se mu ni več izplačalo zametati dinamita. Ne bi bil smel .usati pv, > sebe vo- diš za no^.;> Obrnil se je na drugo plat. Sli£al je, kako tam spodaj v jami voda žubori in sika, toda on kratko in malo ni mogel vstati. Poizkusil je spati. Toda tam spodaj na snežni poljani je stala neka mlada ženska z otrokom v naročju. «Zakaj si pobegnil? Ali mi nisi obljubil, da me vzameš v jeseni?« Prevrgel se je zopet, toda tam je stala neka starka, hu! «Mati, mati, tiho vendar! Ubijaj se s posestvom toliko časa, da obogatim in se bom mogel vrniti. Nato mi boš vse odpustila.« Tam spodaj v jami pa se je neumorno nabirala voda. Če bi jo mogel le toliko izčrpati, da bi lahko zamašil vodne žile. Te gotovo ležijo še nekaj komolcev globoko. O božiču ga je vendar prepodil mraz, da se je moral zateči k ljudem v dolin': Bil je suh ko prikazen, ko jc dospel k najbližji kmetiji. Tak je bil začetek bivanja tega posebneža v naši okolici. Spočetka je nameraval ostati le nekaj mesecev. Toda ostal je nekoliko dlje časa. Bivanje se mu je raztegnilo na petdeset let. Ko je spomladi sneg nekoliko skopnel, da je zopet zgrabil za delo, je moral začeti prav od kraja. Vse delo, ki ga je bil izvršil v jeseni, je bilo zastonj. Med poletjem jc prišel do dna in tedaj je začel vrtati in zažigati mine. Vode nikoli ni popolnoma u-krotil.. Jama je lovila vso deževnico, skozi propuščajoči grušč so emizili viri, ki jih ni bilo lahko zamašiti. Tedaj je začel nositi v dolino vzore kamenja. Nekajkrat je splezal po železnih stopnicah na parnik in se ie odpel ial v mesto. Stal je na prednjem krovu, kučmo je imel potegnjeno globoko na u£e-sa in vreče ni izpustil iz rok. Ljudi je p-i-da' mračno in ni nikomur zaupal. V mestu na so imeli na tisoče drugib stvari po elrvi, vsakikrat je moral po tedne in me«ece čakati na odgovor. Končno je spoznal, ^a bi ga radi ukanili. De'ali so se, kakor da ni stvar po njihovem mnenju nič vredna, on pa jih je spregledal, da se le pretvarjalo, ker bi radi vse skupaj dobili za pipo tobaka. In k sreči niso bile mačje solze, kar je bil iztaknil, ko se je tiste prve dni klatil po gorah. Povsod so ležale velike množine dragocene rude. In medtem, ko je čakal na odgovor katerekoli velike osebnosti v drugem mestu, je našel marmor, ki ga je pokril z dračjem — in takoj na to svinčeno rudo, ki jo je prav tako pokril — saj ne manjka nepoštenjakovičev na svetu. Imel je toliko opravkov v gorah, da ga včasih po cele mesece ni bilo v dolino, toda kdaj pa kdaj je le moral med ljudi, da si je nakupil dina-mita in živil. Ob takih prilikah se je prikazal z istimi naglimi koraki kot nekdaj in čuječe oči so mu švigale na vse strani: Ali se mu kdo smeje? Ali je kdo kaj izvedel o meni? Kadar je kak pastir zatopljen v misli zašel med gore, je nenadoma zaslišal tak pok in tresk, da se je zemlja stresla, in on in čreda so jo udrli proč, kakor da je zlodej za njimi. Bil je gorski norec, ki je zažigal mine. Zaradi njega je bila tista okolica na milje daleč nevarna. Bilo je že dovolj strašno slišati treskanje, še hujše pa je bilo, ako mu je kdo prišel v neposredno bližino. Neka deklica je pasla na pobočju ovce, nenadoma je zagledala dim, ki se je dvigal izza neke skale in je slišala v bližini neko brundanje. Bežala je, zakaj če to ni bil medved, je bil gotovo gorski norec. Tedaj se je dvignil izza skale bradati gozdni mož s pipo med zobmi in s kučmo na ušesih. Gledal je za preplašeno deklico, ji zapretil s pestjo in se zarežal. V vseh ženskah tiči hudič. Naj le teče. Nato je znova legel h kotličku za kavo, se oslonil na komolce, kadil in strmel predse. Bilo je v poletju, ko nudi prenočišče vsak grm, kožuh zaleže,, torba je za vzglavnik in za shrambo, kladivo, dinamit in sveder so tovariši, s katerimi se je mogoče prijetno pomenkovati. Ti se ti ne posmehujejo. Ti so v vsem edini s teboj. Že kake tri ali štiri leta je bil v tisti okolici, a še nihče ni vedel, kako se prav za prav imenuje. Klicali so ga za gorskega norca in tudi njemu se je to zdelo čisto v redu. Nekega dne pa se je pripeljala s parnikom neka ženska in začela povpraševati po svojem sinu. Povedala je ime, ki ga nihče ni slišal, a nazadnje so ljudje vendarle razumeli, da gre za gorskega norca. Na srečo prav tistega dne ni bil v gorah, ljudje so ga videli pri neki kmetiji pod hribom. Starka je bila čedno, nedeljsko oblečena in je nosila culico na rokah; hodila je počasi, toda nazadnje je le prišla na mesto. Vstopila je v kuhinjo in tam je sedel mož s kučmo na ušesih, s pipo v ustih, in je mlel kavo, da je kar hrumelo. Nenadoma je planil kvišku, pipa mu je padla na tla, na široko je razprl oči. Starka ga je pozdravila in obstala na vratih. «Mati!» Umaknil se je za korak in se prestrašen ozrl, v skrbi, da ju morda kdo vidi. Nato jo je zgrabil za roko in jo je vlekel iz hiše, peljal jo je v skednjič, ki je stal nekoliko v stran od ostali1.,• poslopij, in zapahnil vrata. Preden se je starka zavedela, kaj se z njo godi, je že sedela na neki nečki, medtem ko je sin sedel na golido. In nato sta začudena strmela drug v drugega in glasno so-pla. «Karel — ali si ob pamet? Ali se sramuješ svoje matere?« «Kako si prišla sem?» Vzdihnila je in za trenutek pogledala predse. Končno: «Župan je bil tako dober.» Sin se je zdrznil. «Župan? Kaj me še zmeraj sumi?» «Ne, ni zaradi tiste stvari, kot. ti misliš, toda iskal te je kljub temu — zaradi mene. Delal je tako na tiho, ker smo se bali, da boš sicer pobegnil kam drugam. Karel — za božjo voljo — zakaj se ne vrneš domov?» «Kmalu se vrnem. In tedaj se ne bom vrnil praznih rok. In kako se zdaj godi o-nim doma?» «Ona te še zmeraj čaka. In tvoj sin je lep in velik.» Spačil se je, si oslonil komolce na kolena in si zagrebel obraz v dlani. V prsih mu je zastokalo od bolečine, slednjič je mogel pognati iz sebe: «Mati, ali je bilo med tem kako ženi-tovanje?» Zopet je vzdihnila. 30 «0, da, tista, na katero misliš, je že stala pred oltarjem.» Sklonil je glavo in nategnil obraz, kakor da ga muči zobobol, nato je bil nekaj časa tiho. Starka je opazila, da je pobledel. «Karel, ako se zdaj ne vrneš, pride posestvo z vso živino na boben. Mučila sem se in mučila, toda zdaj — zdaj ne morem več.» «Saj se bom vrnil, prej kot si ti misliš, mati. In ne bom prišel s čisto praznim moš-njičkom. Vse se bo še dobro izteklo. Prosite župana in banko, naj še nekoliko počakata. O božiču bom gotovo doma.» Pogledala ga je kakor bolno dete, potegnila robec iz žepa. in si obrisala oči. «S konjem in kravo si bil odšel, pa smo mislili, da si šel nakupovat za ženitovanje.» «Ni mi bilo do ženitve, mati, zakaj nevesta ni bila prava zame. In denar, ki sem ga prejel za konja in za kravo, sem na visoke obresti naložil pri banki, mati, verujte mi!» «Pri banki ?» Dvignila se je od golega začudenja in ga je gledala. «Da, to gorovje je najboljša banka cele dežele. Niti tisočaka še nisem porabil, a mi bo povrnjen milijon.« «Povej mi, Karel», si je starka znova o-brisala oči, «kdo te je izvabil sem?» «Izvabil?» Razjezil se je. «Govoriš o stvareh, o katerih nič ne razumeš. Z nekim fantom iz te okolice sem bil nekaj časa v bolnišnici. In preden je umrl, mi je vse zaupal.« Zamahnil je z roko proti goram. Vzdihnila je in opazila, kako strašno je shujšal. Toda — ali kaj pomaga, če govori? «Ali zdaj tu stanuješ?« Zarezal se je in divje pogledal. «Stanujem! Stanujem tu in tam in povsod, sta 'vJem kakor volk ali medved. Toda povejt:- mati, ali imate dovolj denarja za pot domov?« «Prav toliko sem si bila lahko izposodila, da sem prišla sem.« Tedaj je potegnil kučmo z glave, odtrgal podvleko s konico noža, vzel izpod nje nekaj bankovcev in jih pomolil materi. «Ivakor vidiš, mati, nosim blagajno na giavi. Denar mi je trajal štiri leta. Zdaj gre sicer h koncu, toda vsak dan lahko zadenem milijon. In zdaj greva v trgovino in kupiva kaj za pod zobe. Drevi pride parnik, s katerim se odpelješ.« «Ali ne smem nekaj časa ostati pri tebi?« In si je zopet obrisala oči. «Ne, ne, ti se moraš še danes odpeljati. Nocoj odidem v gore.« Nato se je dvignil, odprl vrata, potak-nil glavo skozi špranjo in poprežal okrog. Slednjič jo je prijel za roko in jo odvedel na prosto in po travnikih navzdol. Mati je hotela stopiti v neko hišo, si kupiti skodelico kave in si odpočiti, a ni smela. Sin je hotel vedeti, koliko je povedala o njem, odkar je stopila na suho. Bil je olajšan, ko mu je zagotovila, da ga ni izdala. Na neki gozdni jasi ji je rekel, naj sede — tekel je nazaj in prinesel torbo in kotlič. Pod milim nebom ji je skuhal kavo in tako sta obedovala na vresju in se dobro imela, kolikor je bilo mogoče. Nato je mati legla, po-* ložila glavo na sinovo torbo in si nekoliko odpočila. In ko je popoldne pristal parnik, sta oba stala na ostrogu. «Zbogom, mati!« Ni hotel gledati, kako je poslednjič izvlekla žepni robe&r Okrenil se je in odšel. Starka je sedela na prednjem krovu in opazovala kmetije, ki so izginjale druga za drugo, čimbolj se je parnik oddaljeval v notranjost fjorda. In je mislila na preteklost, ko je njenemu sinu začelo iti vse narobe. Ko se je bil neke zimske noči vračal od svoje ljubice, bogatega kmečkega dekleta, so ga bili napadli njeni bratje in neki fant, ki jo je tudi snubil. Premagali so ga, ga privezali za neko drevo, mu potegnili obleko s telesa in jo odnesli s seboj. Ko so ga naslednjega dne našli drvarji in nesli domov, so mislili, da nosijo mrliča. Ko je okreval, so se mu ljudje začeli posmehovati. Ta posmeh je bil, ki ga je povsod srečeval in od katerega je bil bolan. Postal je razuzdan, imel je otroka z neko bajtarsko, ji obljubil zakon, ki ga je pa zmeraj zopet odlašal. Njegovemu tekmecu so neke noči pogorela poslopja, osumili so Karela. So- 31 dnija ga je sicer oprostila, toda ljudje so ga gledali, kakor da bi ga najrajši nagnali s kamenjem. In tako je nekega dne pobegnil, poslej ni bilo več glasu o njem. Skril se je kakor obstreljena žival. In še zdaj, po tolikih letih, ni smela mati za kratko dobo o-stati pri njem. Morala je odpotovati in on — je hotel zopet v gore, ves zagriznjen v svoje načrte. Toda tisto, od česar si je še pred božičem toliko obetal, tudi zdaj ni prišlo. Visoka gospoda v drugem mestu mu je odgovorila nekega dne, da je v kamenju premalo rude in da bi se kopanje ne izplačalo. «Stara pesem«, si je mislil. «Z onimi so se zmenili — vsi skupaj so sodrga.» In kar se tiče matere, je morala nanj zaman čakati vso zimo. K sreči je vedel še za več drugih sledov rude, v celoti za kakih pet ali šest, naj ljudje le nekoliko potrpijo. Nekega dne pa je nastala praznota pod podvleko kučme in tako se je znašel v tuji občini brez počenega groša v žepu. Že ko je dospel, je bil plah pred ljudmi, zdaj se mu je ta plahost še stopnjevala. Ostal je v hribih, dokler ga zima ni prignala v dolino, tedaj pa je moral za eno noč ali za dve iskati zatočišča pri tej ali oni hiši, dlje pa ni vzdržal na enem mestu. Strastno je pazil, da se mu kdo ni preveč približal; če so- v kaki hiši postali z njim predomači, je zgrabil culo in odšel drugam. Delal se je še bolj čudaškega kot je bil, pa naj so tudi govorili, ako so hoteli, da je norec, da ga le niso nadlegovali. Toda o božiču je neobhodno potreboval nekaj denarja, a si ga za nič na svetu ni hotel izposoditi, zakaj kakor hitro bi bil komu kaj dolžan, bi ga ne mogel več poslati k vragu. Če bi pa hotel iskati predujem na gore svinca in na ležišča marmorja, bi se mu ljudje samo rogali. Nekega dne je z naglimi koraki šel skozi dolino in sam ni vedel, kaj naj počne. 0-gledoval je hišo za hišo, postal tu in postal tam, da bi vstopil, toda vedno znova se mu je zdelo, da se mu režijo še okna. Dospel je do soteske med gorami, preplezal visoka pobočja in se ustavil prav na vrhu ter se razgleda! čez fjord, ki je rumenel pod ža-rečim, nevihto označujočim nebom. Oziral se je po okolici, kjer se je v mraku prižigala luč za lučjo, a vse so mu mežikale in mu dopovedovale, da je v slednji hiši tujec. Nato se je znova vračal, a ni vedel, kam gre; pred njim je ležala obširna občina, a on je klonil pod zavestjo da nima strehe. Polagoma se je utrudil, zdaj pa zdaj je privzdignil torbo, da bi si olajšal breme, zavedel se je, da ne more več tako naglo hoditi, nekje si je moral dobiti zatočišča, zakaj čez noč ni mogel ostati na prostem. Pri Lindegaardu je zavil navzdol proti Austbygdu — tam se mu ljudje še zdaleč niso tako režali kot drugod, morda ga bodo v Myri ali na Bergu vzeli pod streho. Toda že pod Dyrendalom ga je presenetil metež in ta ni pomenil nič dobrega, okrenil se je naglo in se z muko vračal po isti poti. Slednjič je nameril korake proti hišici ob fjordu, v kateri je bil našel prenočišče prvi dan, ko je bil prišel v tisti kraj. Sicer je pljunil pod pristrešje, ko je dospel, vendar so mu bili ljubši strahovi, kakor prenočevanje v hiši, v kateri se mu posmehujejo. Tako se je pretolkel skozi najhujšo zimo in spal eno noč tu, drugo noč tam. Dotlej so mu ljudje še zmeraj ponudili tudi jedi, kadar je stopil v kako kuhinjo, da bi si skuhal kavo. Žal, da prav zdaj ni imel niti zrnca kave več v torbi in je moral po kakem drugačnem opravku v kuhinjo. To je bilo sicer ponižujoče, toda ljudje so bili prijazni in so ga vabili kot prej: «Karel, ali ne bi z nami južinal?» In kučme ni več obdržal na glavi, kadar je prisedel, in si je ni več potegnil na ušesa, kadar je spal. Zdaj je lahko vsakdo videl glavo gorskega norca; imel je kakor krzno goste, lase, ki so mu s čela uporno štrleli kvišku, brada mu je bila razmršena in mu je silila na vse strani, a brki so mu na poseben način sMili navzgor. Morda jih je negoval in si jih vihal za kdo ve koga. Nekega dne po božiču ga je ustavil župan na cesti. «Čujte, neko obvestilo je prišlo za vas — saj ste vi Karel Fredriksen Moe?» Karel je nekaj zamrmral. Ali bi bilo smiselno tajiti? «Naročeno mi je, naj vam naznanim: da... da vam je umrla mati.» Rudosledec je sklonil glavo, obraz mu je pobledel. «Če hočete prisesti, se lahko z menoj peljete v urad, tam vas čaka še neko drugo obvestilo.» Karel mu je bolščal v obraz. Ali je kako sporočilo o njegovi rudi? Ali se mu slednjič uresniči bajka? «Morda mi gospod župan lahko kar tu pove, za kaj gre?» «No, da, za to gre, da vam bodo dom prodali na dražbi, ako se takoj ne vrnete in ne uredite zadeve.» Tedaj se je gorski norec naglo okrenil in dobesedno pobegnil. Za nič na svetu bi se ne hotel vrniti domov tako ubog, kakor je bil tedaj. Bližala se je pomlad, a on je tekal okrog in pogledoval na gore, toda ni videl izhoda, saj niti ni vedel, kje naj dobi živeža in di-namita. 32 Nič ni pomagalo, zopet se je moral u-kloniti, šel je k trgovcu in z njim govoril na štiri oči. Izdati je moral del svojih skrivnosti, oči so mu gorele in glas se mu je tresel od razburjenja, razlagal je in pripovedoval, ogrel trgovca. Ni dobil samo kredita v trgovini, ampak tudi družabnika; s trgovcem, ki se je navdušil za načrt, sta podpisala pogodbo. In nato je rudosledec izginil s polno vrečo, še preden je bil sneg v gorah docela skopnel. In nato je zopet ležal v kolibi, pil je kavo in kadil pipo, vse je bilo tako, kot si je želel. Znova so se mu porajali različni načrti. Videl se je, kako prihaja kot bogat mož v domačijo, kako se maščuje nad sovražnikom in kako ono dekle še zmeraj čaka nanj. Odkupil bo zopet dom, mesto bornih poslopij bo sezidal palače, a materi bo postavil na grob tako velik kamen, da ne bo ime! vrstnika na pokopališču. Hkrati pa so se mu porodila še druga vprašanja. Če bi mu kdo na mestu nasul denarja, ali bi se mogel odpeljati? Rudniki bi bili gotovo zanemarjeni, tako da bi kar vpili po njem. In na vzhodu in na zapadu gora ležijo globoko v tleh bogate žile, ki ga čakajo, da pride in jih odkrije. Na severnem pobočju gorovja se brez dvoma skriva debela žila srebrne rude. Če bi le imel dovolj časa, da bi vse to odkril! Recimo, da bi nekega dne res živel doma v veliki palači, ali ne bi neprestano slišal kanljanje vode, ki bi zalivala jame? Ali bi vzdržal ob poljih žita in krompirja — on, ki je lahko kralj gora? Dolgo, svetlo poletje je bilo dobro, toda še bolje je bilo, ko so ljudje in živali odšli v dolino in je sam ostal v gorah. Prve mesečne noči v jeseni so ga včasih našle na poti h kolibi, ko se je vračal od dela na severu ali na jugu, in je postal in opazoval veliki obraz meseca na nebu. Nekega večera je visel njegov bakreni blesk nad prvimi grebeni gora, nad drugimi je bil ko srebro, a nad tretjimi ko zlato, in se je razlival čez gozd. O, da, mesec in on sta se dobro razumela. Veselil se je pobočij in potokov, za katere se kdo drugi niti ni zmenil. Vresje in breze so bile v poletju svinčene barve, a v jeseni so žarele ko zarjavelo železo, in on je tam stal in jim je kimal z glavo. V tistih zvezdnatih nočeh so se porajali v gorah različni glasovi, ki jih je le on razumel. Pogosto se je dvignil s svojega ležišča in sedel na kako skalo, preden se je popolnoma stemnilo, da je užival okolico. Sonce in veter, megla in dež so mu bili tovariši, ki mu nikoli niso storili česa hudega. Nekega dne je prišel trgovec, njegov družabnik, z dvema izvedencema iz S seboj sta prinesla neke priprave 111. postavila na dolge, tenke nožice. Eden izmed njiju si je pripasal nekak predpasnik, ki je bil s krivnostno verižico zvezan s tisto pripravo. Rudosledec je stal pred njimi in pridrževal sapo. Ali mu bodo na mestu ponudili milijon? Govorili so tiho med sabo, vzeli s seboj nekaj kosov rude, zanj pa se niso mnogo zmenili. Le trgovec mu je rekel, naj najme nekaj fantov za delo, po denar naj pride v trgovino.- V jeseni je rudosledec znova prišel v dolino, da si napolni torbo, a tedaj je bil trgovec neprijazen in posmehljiv. Da meščana v kamenju nista našla toliko svinca, da bi bilo vredno besed, in da mora zdaj odpustiti delavca, vse skupaj je le zavržen denar, je trdil kramar. Rudosledec je poble-del ko stena — povsod ista sodrga. Tako se je ubijal še leto ali dve, nato je prišel nekdo in pokupil vsa ležišča marmorja, kar jih le mogel iztakniti. To je bilo slednjič medlo zadoščenje za rudosledca. Svoj kamnolom je prodal za čistih pet sto kron in si je izgovoril visoke odstotke, ko bodo začeli lomiti marmor. Nato se je oglasil nekdo, ki je trdil, da je posestnik tiste zemlje, in je zahteval polovico vsote. Dolgo je čakal, da bi pričeli z delom, prosil je druge, da so zanj pisarili v mesto, a ni prejel niti odgovora. Doživel je težke čase, begal po okolici tako brez doma in tuj, kakor še nikoli poprej. Le redko se mu je posrečilo, da je dobil novega družabnika, nato vrečo in torbo znova napolnil z živili in z dinamitom, zažigal mine in črpal vodo, dokler ga mraz ni prepodil med ljudi, leto za letom vedno isto. Zdaj pa zdaj je izsledil nove, bogate žile rude, ki so ga v nočeh ma-mile s sanjami; ležal je na smrekovim in si vse tako dolgo slikal v mislih, da so mu rudnine začele prepevati v globinah gora. Bila je pesem o svincu, o srebru, o bakru in njegove žile so se vlekle po cele milje od vzhoda do zapada. Ob tem petju je zaspal, kakor da ga je zazibalo. In ga je zopet zbudilo, da se je znova lotil dela. V duhu je že videl dan, ko pride končno poštenjak, ki se res nekaj razume na stvar. Potem ne bo dolgo trajalo, ko zgrade tam nove ceste in železniške zveze. In na Kraju, kjer zdaj stoji občina, bo zraslo veliko, prometno mesto. Nekega dne je izračunal, da že osemnajst let živi v tisti okolici. Iznenadila ga je misel, da ima že odraslega sina, ki morda povprašuje po svojem očetu. In če se mu' nekega dne prikaže pred oči? Poslej je bil le še budnejši, kadar je pristajal parnik, se ni rad mudil v bližini pristajališča. Ni bil mešt^^č.čas, da hi ga sin smel videti. Morda pri- in ,/^ft* hodhje leto; ko bo bajka postala resnica, bo 34 v 33 sam pisal fantu. Rudosledec je začel hrepeneti po nekom, ki mu nazadnje ni bil tako zelo tuj. In tako so prebegnila leta. Bolj ko se človek stara, hitreje mu piinevajo. Danes so lasje in brada še rjavi, jutri so že sivi. Kako beži čas! Vsa številna in težka bremena, ki jih je znosil v gore, poleg tega vsi neuspehi. Prvo skrivi hrbet, a drugo človeka postara. Lepega dne je prišel iz mesta neki Šved; z možem, ki ga je spremljal, sta govorila nerazumljiv jezik. Hotela sta, naj gre z njima in naj jima pokaže, kaj je našel tu v gorah. Rudosledec je bil ves prevzet — ali se mu uresničijo sanje? Toda bil je nezaupljiv. Ali nista morda kaka malopridneža? Kljub temu je šel z njima. Zdaj že dolgo ni hodil več tako naglo ko nekdaj. Vodil ju je na vzhod in zopet na zapad, pogosto je bilo po več milj od enega kraja do drugega. Šveda sta se potila in izgubljala sapo, toda imela sta s seboj več ljudi, ki so jima nosili slastnih prigrizkov. Zdaj pa zdaj sta sedla in tedaj ni manjkalo jedi ne pijače. Ni ju razumel, kar sta govorila; in ko sta odhajala, sta mu stisnila velik bankovec v roko. Nato je zopet čakal leta in leta in ni nikoli več kaj slišal o njiju. Ali res še ne bo kakega poštenjaka? Polagoma je postal priljudnejši in je govoril s tem in onim. Dovolil je, da so se mu približali, in zgodilo se je, da je ob močni kavi presedel z njimi vso noč in govoril ter razlagal. Toda nikoli ni govoril o svoji domačiji. Tudi izpraševanje ni nič zaleglo. Srečal je otroke, a ga nič več ni pripravilo k temu, da bi jih strašil. Postal je in jih prijazno ogovoril. S seboj je nosil čudovite kamne z gora, ki jih jim je daroval. In ti otroci so mu rasli pred očmi in postali veliki. In je prišel dan, ko je izvedel, da se je ta ali oni oženil. Na cesti je srečaval sprevode in v krsti je morda ležal kdo izmed tistih, pri katerih je kdaj prenočil. Toda niso ga vabili na pogrebščino. Občina je živela in umirala, a on je to gledal, le iz daljave. V tridesetih letih, ki jih je preživel v tisti okolici, ni nikoli osem dni zaporedoma prebival na istem kraju, nikoli ni imel kake sobe, ki bi jo lahko imenoval svojo, nikoli pražnje obleke, v kateri bi se lahko pokazal v cerkvi. Ko je moral zaradi protina večkrat ostati v postelji, se je zavedal, da je ljudem le v breme. In če se je tedaj zgodilo, da se je v hiši kdo zasmejal, je planil kvišku, naj se je počutil še tako bednega, pograbil svojo torbo in pobegnil. Tako je tisti hiši zaprisegel večno sovraštvo in ni nikoli več prestopil njenega praga. Toda tudi v sosednji hiši morda ni bilo nič boljše — in že je bil zopet . skozi vrata. Na ta način je polagoma preklel vso okolico in ko je njegovo preklestvo viselo nad slednjo hišo, mu ni preostajalo drugega, kakor da je začel zopet od kraja, odpustil namišljeno krivico in stopil nekega dne bled in siv v kuhinjo ter prosil, če bi smel nekaj skuhati. In tako se je prav lahko zgodilo, da so bili otroci, ki jih je videl, ko je bil zadnjič v hiši, med tem že odrasli. Ko si je lepega dne v neki hiši kuhal kavo, se je namerilo, da je stopil v kuhinjo kroišnjar, ki se mu je zdel znan. Res, bil je iz njegovega kraja. Rudosledec se je izmuznil skozi zadnja vrata na prosto in ko je bil krošnjar zopet na cesti, mu je šel naproti in se mu dal spoznati. Vpraševal ga je po tem in po onem. In kako čudovito — vsi so bili že pomrli. Vseh tistih ljudi, s katerimi se je trajno sestajal v mislih in z njimi živel — ni bilo več, le on je še živel. Njegovi sovrstniki so izginili ko žito, ki so ga prejšnje leto poželi. Poslej je hodil rudosledec vedno bolj sključen okrog in če je dvignil glavo, jo je dvignil le zato, da je lahko strmel v daljavo. Zdaj je moral hoditi ob palici, kadar je hotel v gore; ni imel več moči, da bi iskal novih rud. Ogledoval si je le stara mesta in če je bila to ali ono jamo napolnila voda, jo je samo opazoval, bil je prešibek, da bi jo črpal. Nekoč je sredi poletja zopet prišel v dolino, bil je ves sključen in se je opiral na, dvoje palic. Protin ga je bil polagoma čisto pohabil. Toda — ali res še ne bo poštenjaka? Bilo mu je že skoraj osemdeset in dlje ni mogel čakati. Nekega dne ni mogel več vstati, ležal je pri nekem kmetu, ki se ga je bil usmilil. Lasje in mogočna brada so mu bili snežno beli, toda čop las nad čelom mu je še zmeraj uporno štrlel kvišku; in brke si je še vedno vihal navzgor, kakor da se lepša za kdo ve koga. In vročične oči mu od bajnih predstav niso nič manj žarele ko nekdaj. In tako je nekega dne umrl in so ga pogrešale le samotne poti in grebeni gora. Dete z Bogom govori Dete z Bogom govori, prstek v ustecih drži; Bog mu pravi to in ono, dete drobno se smeji... 54 A Marija z zlato krono glavico mu okrasi; angel bel ga k sebi vzame, dve peruti da na rame... France Žgur Skrivnostna pisava Po stari legendi spisala Selma Lagerloi Selma Lagerlof se je rodila 20. novembra. 1858. na posestvu Marbacka (Srednja Švedska). Učiteljevala je nekaj let v Landskroni in se nato posvetila izključno le pisateljevanju. Leta 19G9. je bila odlikovana z Nobelovo nagrad«. Grešnici so razlagali sodbo. Vedela je, da bo morala umreti. Tisti, ki so jo bili dobili v prešuštvu, so jo privlekli gori do svetišča in jo postavili pred duhovne in pismar-je. In duhovni in pismarji so razglasili, da bo morala biti po Mozesovi postavi kamenjana. Grešnica je bila bedno, revno bitje. Stala je pred sodniki z raztrganim oblačilom. Obraz ji je bil zabrekel od sunkov in udarcev. Toliko, da je še dihala od samega strahu. Niti poskusila ni, da bi se zagovarjala. Ni se branila. Popolnoma je bila onemela. Tudi upirala se ni, ko so jo možje, ki so bili prišli z njo do svetišča, pehali in vlačili do kraja, kamor so jo morali dovesti po razglasitvi smrtne obsodbe. Naj je bila videti še tako skrušena, vsa njena notranjost se je le penila od jeze in srda. Kesanja ni čutila gotovo nobenega. •Njen mož je bil vedno surov, brezsrčen do nje, pretepal jo ie, mučiti in ubijati se je morata, in nikdar ji ni privoščil lepe besede. Zato mu tudi ni bila 'dolžna zvestobe. Ženske njenega okraja, ki so poznale njeno u-sodo, so se čudile, kako je mogla toliko časa strpeti in ostati takemu možu zvesta in vdana in kako, da ni bila nikdar poskusila, vračati zla z zlom. Nenadoma je rezko zavreščala. Uprla se je z nogami. Zavedela se je bila, kam jo peljejo. Že kot otrok je slišala šušljati, da je v Jeruzalemskem templju kraj groze, kamor ne gre nihče prostovoljno. Ta kraj je bil ozko, štiriDglato dvorišče, posuto s črno prstjo, stisnjeno med zidove iz samih velikih skal. Tu na tem kraju ni bilo ne žrtve-nika ne golobnjakov niti miz, da bi na njih tehtali in računali prodajavci in menjavci. Tam v kotu je bil le velikanski kup prav navadnih kamnov, kakršne videva človek povsod po poljih, sivkasto-belili, med njimi ko moška glava velikih. Tega kraja še ni videla s svojimi očmi, toda sedaj, ko so se odprla druga vrata in je zagledala nenadoma pred sabo kup sivkasto-belili kamnov, je videla, kje je. Kadarkoli je slišala govoriti o tem praznem dvorišču z grobljo, kjer so se morale pokoriti po Mozesovi postavi za svoje grehe prešuštnice, jo je vedno izpreletela groza. Dvorišče se ji je zdelo grozljivejše ko Ge-henna*), in zdaj njo samo vlačijo tja, A nič ji ni pomagalo, naj je še tako vpila, naj se je še tako upirala z rokami in nogami. Možje so jo potisnili s krepkim sunkom skozi vrata, nakar se niso nič več trudili, da bi jo ohranili pokoncu, marveč so jo kar izpustili, da je padla na tla. Skrila se je v kot in tu je ležala usmiljenja vredna in brez pomoči. Strmela je na grobljo, kakor bi prihajala vsa groza, ki jo je čutila, iz onega le kupa. Naj je bila še tako ostrašena, v njeni notranjščini sta besnela *še vedno jeza in srd, ki nista dopuščala, da bi se bila zavedela svojega greha. Če bi bila mogla govoriti, bi se prav nič ne bila opravičevala' prav nič bi ne bila prosila usmiljenja, ne, besne-čim možem bi bila zavpila, da se oni huje pregrešujejo nad njo, kakor se je ona nad njimi, in da jih bo kaznoval Bog Izraela, če jo usmrte. Na nič drugega ni utegnila misliti ko na kamenje in zato ni vedela, odkod je bil prišel mož, ki je stal nenadoma pred grobljo. Je li bil tu že pred njenim prihodom, ali je pa bil eden izmed radovednežev tam zunaj na svetiščnem dvorišču, ki je prišel za njo tudi sem? Čemu neki se je bil postavil med njo in grobljo? Kaj namerava? Ali bo on prvi, ki bo začel ? Bil je visok, slok mož, odet s črnim o-plečkom in črno haljo. Lasje so se mu ko-drali preko ramen. Obraz je bil lep, toda o-koli oči in okrog ust mu ga je bilo trpljenje precej nagubilo. «Nad tabo se vendar nisem še pregrešila«, si je mislila, «zakaj me hočeš torej soditi ?» Da je utegnil priti na pomoč, ji nikakor ni prišlo na um. Vkljub temu, nekaj se je v njej sami izpremenilo, kakor hitro ga je bila zagledala. More na svojih prsih ni čutila več. Zopet je lahko zadihala. To pot pa ni sličil njen dihljaj hropenju umirajočega človeka. Drugi: njen oče, njen mož, njen brat, možje iz okraja, ki so jo bil privedli semkaj in jo nameravali usmrtiti, so se za trenutek ustavili. Cela truma mož, ki so preživljali svoje dneve v templju, zatopljeni v molitve in pobožne pomenke, je bila prišla z njimi na mračno dvorišče in eden med *) Gehema je svetopisemski izraz za pekel kot kraj trpljenja, imenovan po dolini Hinon blizu Jeruzalema, starem žrtvenišču otrok Molohu na čast. 35 njimi je zaukazal, naj nekoliko še odlože u-smrtitev. Nato je čula grešnica, kako so nekateri v gneči za njenim hrbtom lilast.no šepetali. Razločila je približno: «Izkušajmo ga! Prerok je iz Nazareta. Lepa prilika se nam nudi! Dajte, da ga slišimo, se bo li drznil in bo li zatajil Mozesovo postavo!« Nato je videla žena, kako sta se približala dva izmed pismarjev, dva stara moža s snežno belima bradama in s krznom obrobljenima haljama, temno oblečenemu tujcu in se mu priklonila: «Mojster», je dejal eden med njima, «to žensko so dobili v prešuštvu. Mozes zapoveduje v postavi, da treba take kamenjati. Kaj praviš pa ti?» In tujec, ki sta ga bila nagovorila pismarja z mojstrom, je dvignil svoje težke veke, pogledal oba pismarja, ki sta mu bila zastavila vprašanje, nato očeta, zakonca, brata in može spodaj iz mesta, ki so bili prišli za njo gori do templja, pismarje, farizeje in vse one, ki so spadali v svetišče in imeli v njem opravka. " Ko je bil s pogledom oplazil vse obraze, se je sklonil in pisal s prstom na tla, kakor bi se mu ne bilo zdelo vredno odgovoriti. Toda oba pismarja sta silila vanj, naj jima odgovori, in 011 se je vzravnal in jima rekel: «I\dor je med vami brez greha, naj prvi .vrže kamen vanjo!» Ko je množica to slišala, je odgovorila s hrupnim smehom. Kajti kak odgovor naj bi bil ta? Če postane kaj takega pravilo, uide vsak zločinec svoji zasluženi kazni. Grešnica je tiho zaječala. Upala je v svojem srcu, da izreče tujec besede, ki bi jo utegnile rešiti. Sedaj se je zavedela, da je bilo vsako tudi najmanjše upanje ničevo. Povesila je glavo in se potuhnila," pričako-vaje, da se zdaj pa zdaj usuje nanjo ploha že pripravljenih kamnov, medtem ko so oni, ki so hoteli sodelovati pri kaznovanju, že odlagali plašče in si privihovali oplečke. Tujec se ni bil premaknil s svojega mesta. Zdelo se je, da ga nadaljnji dogodki nič več ne mikajo. Zopet se je bil sklonil in pisal s prstom po črni prsti. Prvi, ki se je približal groblji, je bil rodni oče obsojene grešnice. Iz njegovega rodu je izviralo ženšče, radi česar je občutil on najgloblje sramoto svoje hčere. Sklonil se je, da pobere kamen, pri tem je nehote pogledal na tla. In videl je, da je bilo pisano, mogoče ne s črkami, a vendar razločno in umljivo, o strašnem umoru, ki ga je bil storil pred mnogimi leti in ki ga doslej še niso bili odkrili. Ko je prebral oče pisanje na tleh, je od-skočil ves osupel. Z brezumno naglico, niti odloženega plašča ni bil pobral, je odhitel z dvorišča. Nato je prišel njen brat bliže, da poravna čudno vedenje očetovo, ki si ga je razlagal kot umljivo mehkobo starega moža do svojega otroka. Ko je počenil, da pobere kamen, ki ga je nameraval zagnati v sestro, povzročajoča mu tako sramoto, je tudi 011 pogledal na tla. In videl je zaznamovano, mogoče ne s črkami, a vendar razločno in umljivo, o-skrumbo templja, ki jo je bil zagrešil nekoč v mladeniški prešernosti in ki bi ga bila oropala državljanstva v Izraelu, kakor hitro bi bila prodrla v javnost. Tudi njega, brata, je popadla groza. Z nogami je drsal po pisavi, da jo zabriše, a pisava se je svetila ko ogenj. Tudi on je nato odbrzel, pahnivši vstran vse one, ki so mu zastavljali pot. Grešnica je prilezla nekoliko iz kota. Lasje so ji padali vsi zmedeni čez čelo. Zgladila jih je zopet nazaj na teme. Uravnala si je tudi raztrgano oblačilo. Sedaj je bil njen mož, ki je stopil nekaj korakov naprej. Ogorčen radi popustljivosti svojega tasta in svaka se je sklonil nad grobljo. Njegovo telo je kar gorelo same maščevalnosti. Ni si mogel misliti večje in slastnejše naslade od smrti pregrešne žene. Toda v tem je vzplamtela na tleh pisava, mogoče so bila le znamenja. Toda ta znamenja so poročala o zaroti zoper rimskega prokuratorja, ki je bil vanjo zapleten tudi on in ki bi ga bila spravila na križ, če bi jo bili pred časom odkrili. Dvignil se je, ker je bil moder mož, je ublažil spačene poteze svojega obraza do sočutja in pomilovanja, češ, da je tudi on noče soditi, in odšel. ' Med vsem tem se je polastila pismarjev, ki sta bila prej nagovorila mojstra, osuplost. Popolnoma zbegana sta prihitela, ne toliko, da pobere vsak svoj kamen, marveč da spoznata, kaj neki je moral mojster pisati po tleh, da je utegnil s temi znaki povzročiti take učinke. In eden med njima je videl, da je bilo zapisano, kako je 011 nekoč skrivaj premaknil mejnike med svojo njivo in njivo svojega soseda, drugi pa, da si je bil prisvojil dobršen del premoženja, ki ga je moral u-pravljati za svojega varovanca. Spoštljivo sta se priklonila oba pismarja mojstru — izresnila sta se bila, kakor bi ju bila obšla nenavadna ginjenost — in oddaljila sta se strumno in možato. Ko sta se oddaljevala pismarja, ki sta bila tudi med njenimi sodniki, se je grešnica dvignila s tal na kolena. Val novega poguma je zaplul po njenih žilah. Le medlo* je pojmila, kako se je vse vršilo, a doumela je, da se ji bliža rešitev, oziroma, da se ji ni treba več bati smrti. Veselje do življenja 56 jo je prevzelo do razposajenosti. Čutila je nenavadne stresljaje po vsem telesu. Skoraj bi ne bila verjela, toda njej je bilo pri srcu, kakor da mora zarajali. A še se ni čutila popolnoma izven vsake nevarnosti, kajti v tem so se zagnali ostali ljudje do groblje, da zagrabijo kamne in izvrše razsodbo. Toda drug za drugim so se umaknili, kakor hitro so bili zagledali pisavo na tleh. Mesto da bi pobrali smrtne kamne in izvršili sodbo, so hiteli vstran, tresoči se, mrtvaško bledi, s plašnimi pogledi in stisnjenimi ramami. Ko ni bilo nobenega od njih več v bližini, se je dvignila grešnica. V medle oči se je bilo vrnilo življenje in prej bleda lica so že pordevala. Še je bila tiha in mirna, a v njej ni plula samo radost gotove rešitve. Ona je videla tudi svoje sovražnike spla-šene in ponižane. Sladkost maščevanja jo je bila omamila. Plesati se ji je hotelo tu na tem prekletem kraju, plesati pred usodnimi kamni, ki bi jo bili morali prav za prav zmečkati. Ni še začela plesati, a se je že bila vzravnala ko kaka plesalka in glasno za-vriskala v svoji omami. Tudi mojster se je v tem dvignil in jo pogledal. «Ivje so tisti, ki so te tožili ?» je vprašal. «Ali te ni nobeden obsodil ?» «Nobeden, gospod!» je odgovorila. In mislila je pri tem, da ne sme več krotiti svojega veselja, da mora plesati. A mojster jo je še vedno gledal. Videl je nebrzdano, živalsko radost, ki je bila v njej. Videl je, da se svojega greha ne kesa. Videl je, da jo prevzemajo le srd, mašičevanje in pohotnost. In ona je vedela, da je on vse to videl in veselje do plesa jo je minilo. Zbala se je tega moža, ki jo je bil rešil. Videla je, kako ga obžarja nebeška svetloba, in strah jo je izpreletel. Menila je, sedaj je prišla gotovo vrsta nanj, da jo sodi. Ta sodba bo strožja od prejšnje, kajti ta mož je imel pravico mr-zeti greh, ki je bil v njej. Toda sredi svojega strahu je zaslišala njegove besede: «Tudi jaz te ne obsodim! Pojdi in nikar več ne greši!» Ko je bil izpregovoril nad žensko te besede, polne milosti in ljubezni, se je dovršil v njeni duši velik čudež. Zatlela je majhna iskrica, medel žarek večne krasote. In iskrica se je večala počasi v strahu in trp- -ljenju mnogih prežitih dni in mnogih pre-čutih noči. In prišli so trenutki, ko si je želela žena, naj bi ji iskrica ugasnila, ker ona ni*bila prava posoda za takega gosta. Toda iskrica ni utegnila zamreti, ona je pisala V ženinem srcu neizbrisno pisavo o ostudi greha in lepoti pravičnosti, dokler ni svetost prežarila uboge, zabredle ženske. 50-letnica Esperanta Dr. L. L. ZAMENHOF Izumitelj Esperanta. Letos obhajajo Esperantisti pomenljiv jubilej — 50-let-nico — odkar je poljski zdravnik Dr. L. L. Zamenhof 1. 1887. v Varšavi objavil mednarodni jezik Esperanto. Od tedaj do danes se je ta potrebni jezik razširil že v vse kulturne dežele sveta, vrši plemenito delo zbližanja med narodi, izenačuje male z velikimi, pospešuje kulturne in trgovske stike med njimi, skratka, uspešno se uveljavlja in služi kot praktični jezik na vse'h toriščih modernega življenja. Svetonočna Priroda vsa je v belem snegu, odeta s haljo mesečine, v svetlobi jasni zvon iz line oznanja mir vasici v bregu. To noč se srca radostijo, ko molijo nebeško Dete, ki ga Marija položila sred hlevca v jaslice je svete, v nebo nam duše hrepenijo, ko zremo ovce in pastirce in svete Kralje, ki iz dalje po mahu v Betlehenu hitijo, da Jezušička ne zamudijo — in tudi mi bi radi z njimi... Adolf Šinkovec 37 Sokol Spisal Arturo Loria Arturo Loria, roj. 17, nov. 1902. v Carpi (prov. Modena), spada med najl^repkejše pisatelje Mlade Italije. Njegovi poglavitni spisi so: «11 cieco e la Bello-na», «Fannias Ventosca» in «La scijola di ballo». V zadnjem času se je posvetil časnikarstvu in njegov podpis srečujemo pod mikavnimi in duhovitimi potopisi. Nagačevalec je stopil naproti tujcu, prihajajočemu v delavnico v trenutku, ko jo je nameraval lastnik zapreti. Tujec se je približeval z boječimi koraki. Pred seboj je nosil majhno zaprto košaro kakor kak listek, s katerim bi bil rad upravičil svoj vstop. «Česa želite? S čim naj vam postrežem?« Tujec se je oziral po sobi, opazoval nekaj časa pernato, mumificirano smrt na mizi, na policah in v stekleni omari in dejal: «Tu imam sokola, kajpada živega.« Ko je videl, kako se je začudil nagačevalec, je hitro dodal: «Ne vem, kako naj ga usmrtim. Bojim se namreč, da ga kaj skazim. Bi mi li hoteli pomagati kot izvedenec? Potem, se razume, ga boste tudi nagatili, kajti rad bi ga imel nagačenega.« «Prav za prav...« se je umikal nagačevalec, «prav za prav delam jaz le z mrtvimi ptiči. Sokol postane lahko nevaren... in če mi odleti?« «Ne more odleteti«, je mirno zavrnil mož s košaro in se namuznil. «Le poglejte! Napravil sem mu čepico«, in pri tem je začel odvezovati majhne jermene ob pokrovu. «Uboga žival!« je zamrmral in razvozlal slednjič jermene. «Najbrž je na potu semkaj mnogo trpela, upam pa, da si je ohranila svojo ponosno postavo. Tako lep je bil sokol. Poglejte, kakšen je sedaj!« Dvignil je pokrov in položil, obotavlja-je se nekoliko, svojo roko na sivo perje, ki ga je bila košara polna. «Živ je še in še gorak«, je dejal in ugla-jal z roko razmršeno perje. Zaslišalo se je puhanje, nato zadušen, mačje rezek krik. «Ivako ste ga našemili!« je vzkliknil nagačevalec veselo. «Videti je ko kako staro ženšče!« Ves zatopljen je opazoval sokola, ki se je bil dvignil v košari in iztegnil glavo. Bilo je precej umazane, razcefrane, tenke tkanine, ki mu je tesno ovijala glavo in puščala le majhno režo za zakrivljeni kljun. Ostrašena žival je dvignila nogo do zavezanih oči, iztegnila jo je, kakor bi hotela pretipati temno praznino pred sabo, in jo zopet povesila. S kremplji se je oprijela roba košare in obstala na njem. «Menim, da bi ga z debelo iglo...« je dejal tujec in razgaljal ptiču s prsti puh na prsih in s tem razodeval vso svojo grozno naslado, prisostvovati taki operaciji. Nagačevalec ni odgovoril; le smehljal se je in kazal svojo roko, ki jo je bil zavaroval s sukneno cunjo. Nato je dvignil žival in jo postavil na stojalo za papige. «S čepico na glavi se ne bo drznil ganiti«, je zatrdil in zamahnil, hoteč izpričati svojo trditev, z brisačo proti ptiču, ki se je skušal, mahajoč s perutmi, vzdržati na železnem drogu. «No», je zopet začel sokolov lastnik in počasi zapiral košaro, «ali ga boste usmrtili ali ne?« «Lahko ga seveda tudi usmrtim, toda sedaj ne! Ali ne vidite, da že odhajam? Jutri zjutraj, ko zopet odprem svojo delavnico, poskrbim tudi to. Sicer je vsekakor bolje, da nekoliko počakamo, medtem se živali izčisti črevo.« «Toda žival shujša in postane grda.« Nagačevalec se je nasmehnil. «Za to sem vendar jaz tu, da popravim s slamo in vato morebitne napake! Lahko ga pustimo črez noč kar tu na drogu. Plašen je ko pišče.» Polagoma je odrival tujca s košaro iz delavnice. Na ulici je potegnil navoj na okna navzdol, zaklenil visečo taščico in odhajal s tujcem, ki ga je tačas čakal na pločniku, da se dogovorita radi cene. V zaprti delavnici je bil pa pustil gospodar iz same razmišljenosti goreti srednjo luč, ki je razlivala precej močno svetlobo po prostoru. Ropot zapirajočih se oken je ostrašil sokola. 'irdno se je oklenil s kremplji droga in zakril glavo pod perut. Nenadoma se je dvignil in iztegnil vrat. Zavohal je bil puh in perje, zadišalo mu je kakor po kakem zapuščenem, že ohlajenem gnezdu. Dolgo ujetništvo v košari je bilo zadušilo v njem ves čut za prosto letanje v taki meri, da ga je dozdevno premestil nenadni duh v skalnato duplino na goli gori, v njegovo navadno domovanje. Le, da ni okoli njega tiste širne sape, ki dviguje perje in ga zopet izglaja kakor ljubkajoča roka. Po prvem gromu ni udarilo nič groznega več na njegovo uho; majhni daljni udarci so se ponavljali, zašumelo je še in zabobnelo tu pa tam na viharnem nebu, a že pre- 38 cej daleč, mogoče že tam nad daljno ravnino. Pomirjen je poskušal peruhati s perutmi. Razprostrl jih je v težkem ozračju, ki se je zagibalo in vzbudilo preveč neposreden odmev; vsepovsod so šipe skrivnostno zabrnele. Mali prostor je takoj obtežil njegove plašno pomirjene peruti. Tresoč se in obotavljajoč je dvignil krempelj do čepice na svoji glavi in prepričavši se, da se da tu nekaj raztrgati, se je skušal z velikim naporom oprostiti neprijetnega pokrivala. Ko besen se je bil s kremplji in se večkrat ranil na glavi in na vratu. Med že po-puščajočimi zadrgami se je lotil s svojim kljunom kar na slepo majhnih koncev in pukanic in jih trgal, zvijajoč se pri tem na vse možne načine. Vsak voz cestne železnice, vsako vozilo, ki je drdralo mimo, je pomenilo zanj bučanje vetra med gorskimi grebeni, bučanje, vse polno novih odmevov, katerim ni našel v svojem spominu nobene primere. Da se vzdrži nad neznanim prepadom, ki ga je čutil od vseh strani, je mahal raz-vnet s perutmi in napolnjeval ves prostor s hrupom in ropotom. Močneje ko prej mu je udaril po razgibanem zraku duh zapuščenih gnezd pod nos. Zadrge so se mu bile še tesneje ovile okoli oči. Sokol je iztegnil vrat. Zavpil je petkrat, desetkrat zaporedoma, kakor bi bil imel sovražnika pred sabo. Nato je upehan umolknil in skril glavo pod perut. Ko jo je zopet dvignil, je bil že popolnoma miren. Kremplje je zasadil med perje in tkanino, da jo raztrže od znotraj navzven, ker se je je laže lotil od te strani. Krvaveče je potegnil kremplje nazaj. Tresel se je od napora. Ves je bil zapleten v niti in cunjice, katerih se je le s težavo opraščal. Nenadoma so zdrknile sokolu zrahljane in omajane vezi z glave na vrat. Ostal je pa tako negiben, da se je zdelo, kakor bi se bil z vezmi povesil nanj tudi velik strah. Preveze je zadrževalo samo še prvo sr-šasto perje na vratu. Sokol si ga je zgladil, zamahnil na rahlo nekaj kratov s perutmi in pripomogel, da so mu veze polzele niže in niže. Bil je prost. Takoj je odprl črne, raz-bolele veke. Krik, in že je bil ko blisk nad golobom, mastno, napeto živaljo, pritrjeno na trhlo, vejo predstavljajoče stojalo. Zasekal se je s kremplji v golobov hrbet in zadri z enim samim sunkom svoj lačni kljun v njegov tilnik. Videlo se je, kako mu pluje po mišicah od peruti do vratu silni napor, da zasadi kljun še globlje v žrtev. Toda plujoča kri mu ni ogrela grla, krika ni slišal nobenega niti ni čutil drgeta zadnjega krča; samo mrzla in vlečna zmes. Izdrl je stisnjeni kljun iz rane: slamnate bilke so visele iz nje. Slep in blazen se je zopet lotil golobovega trupla, dokler ni imela njegova besnost drugega pod sabo ko kupček razmrščenega perja in lesne volne. Dvignil je krvoločne oči k žarnici. Ni mogel doumeti, odkod toliko sonca. Zagnal se je zopet na svoje prejšnje mesto. Ves razmrščen se je divje razvnemal, ko je gledal toliko strašnih ptičev, stoječih na majhnih podstavkih po vseh kotih obsežne sobe. Žareč plamenec, pelikan z veliko, visečo mošnjo, pa zopet temu podoben ptič, strašen in s čopom na glavi so nepremično strmeli vanj. V stekleni omari njemu nasproti je čepela drugačna perutnina z dolgim repom. Gnezdo tam blizu je izzivalo njegovo lakoto, ki jo je večala cela vrsta majhnih taščic do neznosnosti. In vsepovsod grobna tišina, tišina ko v gozdu, ko so bile opazile živali njegove širne kroge visoko gori v zraku. Ko puščica se je zagnal. Sunil je s kremplji v šipo in videval med padcem veliko, strašno senco. Pri padcu si je bil poškodoval perut. Vsa ga je bolela. Le z veliko muko in bolestjo jo je zganil. Prestapljaje se je umaknil v senco hišne oprave, kakor da išče zavetja. Tu je vpil in puhal. V kratkih presledkih je večkrat zaporedoma iztegnil glavo iz svojega zavetja in se ogledal, kakor da opozarja druge ptiče na svojo navzočnost. Vsi tisti ptiči tam okoli so bili resnobni, negibčni in strogi, kakršnih ni videl še nikoli. Plamenec je stal na eni izmed rjavih, z drobcenimi lističi posutih nog, drugo je -držal kvišku, kakor da bi se hotel popraska- ZANIMIVOSTI PO SVETU. Most v sidney-skem pristanišču (Avstralija), dolg 1250 m, se ponaša z najdaljšim oblokom na svetu. 39 ti po prsilem puhu. Ptiči s pisanim perjem so vsi kljuvali, ta je načenjal košček lesu, drugi je brskal po pesku, tretji se je loteval pestrega zamaška. Nekatere skupine so se gnetle z zaupnostjo, v gozdu popolnoma nepoznano, okoli temne podlasice, druge so počivale na veji, na kateri je čepela istočasno tudi veverica s pokončnim kosmatim repom. Žolna pričakuje, naslanjaje se na svoj rep, novih sil za svoje nadaljnje naporno kljuvanje. In slednjič je strmela še sova, sedaj ona sama okamenela čarovnica, z rumenimi očmi iz vrtinca sivih peresc, za lov in plen popolnoma brezbrižna. Lega posameznih živali, ujemajoča se z njihovim naravnim nagibom, je zagotavljala, da se ne izpremeni več, kakor da je bilo pospremilo ozračje najlepšega jutra v gozdu ali na močvirju vsako žival na njeno stojalo ali njeno mesto v stekleni omari. Živali niso čutile niti mej svoje utesnitve, kajti boljši letalci so razprostirali ponosno svoje peruti in da niso odleteli, se je zgodilo le iz veselja, pokazati se v vseh svojih živih barvah, ki v zraku tako rade zblede, in v svojih pravih merah, ki jih ne more nobena višina popačiti. Sokol je stopil iz sence svojega zavetja. Zdelo se je, da išče v plamencu vzroka za to zavidanja vredno skrivnost. Slednjič, po dveh, treh poskokih je zletel plamencu na hrbet in mu zadiral oprezno kljun med perje. Čutil je na nepristnem telesu- suho kožo, pod njo pa ne krvi ne mesa. Po tej poskušnji je letal, kakor bi ga bilo prevzelo hipno veselje, po sobi. Ni iskal nobenega oporišča. Sence njegovih razprostrtih peruti so begale po stenah, po stropu in po podu, ko je začel ko vešča obkrožati visečo žarnico. Upehan, z modrim Žarom pod očmi, se je slednjič spustil na tla. Duh po zapuščenih gnezdih se je bil še ojačil; toda njega ni zamamljala nobena izkušnja več. Togost njegovih oči in varljivo zrcaljenje šip sta mu razširili meje v omari, kjer so stala nepremično nema bitja. Mnoga žival se je hotela dvigniti — od samega veselja do poleta — in je dražila na ta način še bolj nemir sokola, ki je že menil slišati flafotanje peruti. Ko je pa opazil, da je ostalo vkljub temu vse mirno, je sam dvakrat, trikrat sprostrl precej hrupno svoje peruti. Iz sosednje sobe je priletela skozi režo zavese črna senca. Bil je netopir, Privabila ga je bila svetloba. Ker se je težko vzdržal na tresočih se opnah, je obkrožil nekaj kra-tov žarnico in obvisel slednjič na njenem posteklenjenem krožniku. Vznemirjen je opazil sokol, kako se je bila žarnica nad njim zazibala. Brskal je po svojem spominu, da si raztolmači senco, ki jo je videl švigniti po tleh. Frfotajoča, nemirna senca, popolnoma drugačna ko njegova lastna, ki jo je videval s pravim zanosom tolikokrat v opoldanskem soncu, kako je hitela preko zemlje pod njim. O neznanem letalcu je pogodil le baržunaste tresljaje na robu visečega krožnika. Vse to ga je bilo preplašilo in le z naporom je razprostrl peruti, da jih je takoj zopet stisnil ko nekako obrambno prevezo k svojemu mršavemu truplu. Iz strahu, da ga zdaj pa zdaj kdo napade, je neprestano vpil in pihal zamolklo in hripavo. Prisotnost drugega bitja v sobi je popolnoma razbila njegovo preudarnost, omajala varnost van-dalskega samosilnika in ustvarila okoli njega ledeno samoto groze. Žarnica se je gibala le rahlo; kakor bi bil prenašal sovražnik, viseči mrakulj, nanjo le nežne tresljaje svojega dihanja. Ko je na ulici zarožljalo xin je begnila po stropu rdeča in modra svetloba, prišedši skozi stekleno polkrožnico nad zaprto okni-co, je bilo to znamenje za boj. Sokol se je dvignil visoko gori nad luč. Črno peresce je zdrknilo s krožnika in letalo blazno od strahu po stenah, umikajoč se s spretnimi obrati roparici. Po brezuspešnem zasledovanju je zletel sokol, čigar peruti nista bili tako gibčni in nagli, na stekleno omaro in čakal tu nepremično in mirno svojega sovražnika. Videl je, kako se je ta bližal skozi svetlišče žarnice, kako je nenadoma izpremeni! smer in nadaljeval globlje pod njim svoj polet. Silovito se je zagnal sokol vanj in bil ko blazen s svojim kljunom po njem; a pogodil je bil le kožico, ki se je razparana odprla. Netopir se je bil le s težavo rešil tega prvega napada. Izpre-menil je svojo postavo. Zdelo se je, da ima tri peruti, in leteč je izbrizgnil kri, ki se je zasvetila med nagačenimi ptiči. Sokol je prežal negibčen in napihnjen med nagačenimi ptiči. Ranjeni mrakulj se je skušal z obupno trmo oprijeti belega obočnega zidu. Toda razparana perut ga ni utegnila več vzdržati, padal je vkljub razvnetemu mahanju z zdravo perutjo polagoma globlje in globlje. Padel je slednjič na mizo in izčrpoval ta svoje zadnje sile z brezuspešnim frfota-njem. Krvoločno se je spustila roparica na mizo in usmrtila netopirja, divje kljuvaje vanj. Zdelo se je, da mu mrakulj uide, ko je v smrtnem boju nekoliko zdrknil po o-polzli, okrvavljeni mizi. Zmagovalec je sfrlel na kletko, črni, krvaveči plen se mu je bil pristudil. Utrujenost, mogoče tudi neznosnost slepeči luči mu je zapirala oči. Le s težavo se je skušal vzdržati s kremplji na opori in 40 le s frfotanjem so mu njegovi poskusi kolikor toliko uspeli. Počasi se je stiskal. Postajal je manjši in okroglejši. Skrčil je vrat, kakor da ga je zazeblo. Vsak trenutek se je stresel, odprl široko svoj kljun tja do majhnih open, da vdihne nekaj prostega in polnega zraku. Vedno teže mu je prihajal iz grla hripavi krik. Ko je zopet odprl oči, je zastrmel v zmedeno skupino ptičev v stekleni omari. Pla- menca je pa pogledoval z vzhičeno goreč; nostjo in vedno je zamahnil s perutmi, kakor da poskusi svoj zadnji polet. Sokol je bil videti višji in veličastnejši. Peruti so ga nekoliko dvignile. S kremplji se je tesno oprijemal opore. V tem trenutku je bil v resnici drzen in strašen. Vedel se je, kakor se vedejo ptiči na tistih grbovnih ščitih, ki jih tako radi posnemajo nagačevalci. Pogled na novo vseučiliščno mesto v Rimu, končano in posvečeno ob koncu meseca nov. 1935. Dom groze Danski sjisal Morjens L oren tzen Prišlo je nad me ko navdahnjen je, ko sva pridirjala po gozdni stezi. «Poslušaj, Kaj!» sem dejal, «pri sodniku dobiva češnje.» Ustavila sva se in Kaj je zamahnil s svojim mečem nekolikokrat po zraku. Pre-udarjal je. «Domov se vrne menda šele z vlakom ob petih», je pripomnil. S tem sva bila potolažila svojo vest in ugladila pot svojemu novemu započetju. Jaz sem skril svoj jesenov lok in puščice pod grm, Toda Kaj se ni hotel ločiti od svojega meča, ker se ni spuščal nikoli v nove pustolovščine brez orožja. Tesno drug poleg drugega sva legla s trebuhom na obzi-dek med gozdom in sodnikovim vrtom, da se dodobra razgledava in se izčrpno domeniva, kaj in kako. Najino razgledišče je bilo del tistih, mnogo, mnogo milj dolgih obzid-kov, ki ograjajo tako rekoč vse danske gozdove. Mak jih pokriva in belouške se plazijo po njih. Lepi se zde očem, ker nihče ne misli pri tem na to, koliko tlake je tu nakopičene; tisoč in tisoč delovnih dni tisočerih ljudi, ki so pobirali po vsej okolici kamne, prinašali jih, prilagali drugega k drugemu in jih razvrščali v trden obzidek. Sedaj je videti, kakor da se je bilo vse skupaj sklopilo samo od sebe.. Tik za obzidkom, ki ga je tam blizu pretrgal lesen plot, je rasla gosta vrsta mali-nja s še trdimi, kislimi, sivkasto-zelenimi jagodami. Za malinjem se je pa šopirilo drevo, prepolno velikih, težkih, rumeno-rdečih češenj, svetlikajočih se med listjem. Od temačne sence gozdne steze je bil videti sodnikov vrt miren, zanesel si se lahko nanj popolnoma. V opoldanski tišini so ga oble-tovale žuželke s svojim najrazličnejšim brnenjem in zdelo se je, da vidiš in slišiš, kako vse dozoreva. Prav na drugem koncu vrta je počivala gosposka vila, zgrajena iz temno-rdečih opek in pokrita s skrilasto streho. Zdrknila sva z obzidka, plazila se pod malinjem in hitela preko trate do drevesa. Škorčeva dvojica je odfrfotala gori iz vrha, ko sva se bila oprijela spodnjih vej, uprla se s stopali ob deblo in se zavihtela v vejevje. Vse to ni trajalo dalje ko en sam di-liljaj in že sva sedela dobro skrita vsak na svoji veji in se začela mašiti z okusnim sadežem. Češnje so bile velike, debele. Še malo dni in popokale bi bile vse od kraja, tako so bile zrele. One, ki so jih bili ptiči opikali, so se nama zdele najboljše, sicer sva se pa ravnala po pravilu, znanem le predobro mladim ljudem, kakršna sva bila midva t. j. rajši več pograbiti, ko se zatapljati v uživanje. Ker sva že tako grešila, sva se samo še za to trudila, da se pri ropanju čim največ okoristiva. Imela sva vsak svoj dober sedež in ponašala sva se oba z zelo razvito tehniko: ena roka je plenila, medtem ko se je druga že vračala s plenom domov. Dve brizgalnici sta delovali enakomerno in metali neprestano vlažne in gole koščice v travo. «Brrrrr!» je zamrmral Kaj. Otrpnila sva, kakor otrpno osebe na platnu, ko se ustavi film. Sodnik je prihajal po vrtu naravnost proti drevesu. Mirno mu je plulo oko po razkošju njegovega imetja. Zadovoljnost se mu je izražala na obrazu, v njegovi meščanski duši se mu je pa porajalo začudenje, da sploh še kaj rase in poganja na nie-govem svetu, ko ni ne kmet ne vrtnar. Skoraj gotovo ni slutil, da sva sedela dobršen meter nad njegovo glavo. Ustavil se je in se sklonil k grozdičju. Pobral je kamen z gredice in ga zalučal preko obzidka. Sonce ga je obsevalo in ni se branil njegovih žarkov. Midva sva sedela, kakor bi bila naslikana... In zgodilo se je, da je padel Ivaju, temu ko-štrunu, meč izpod pazduhe. Udaril je klo-potaje ob vejo, zavrtel se in padel v travo. Sodnik je pogledal med veje s takim izrazom na obrazu, kakor da bi se mu bila prikazala na nebu pravičnost sama. Ko se je zavedel, za kaj gre, se je premaknil s svojega mesta proti deblu. Kaj in jaz sva se zleknila in se spustila navpično skozi listje in vejevje na tla — slišal sem, kako je ropotala za mano odlomljena veja — toda jaz sem dospel preko obzidka, skozi koprive, po gozdni stezi navzdol, preko dolinice, po ilovnati rebri zopet navzgor, pod temnimi jelkami do najine votline, preden sem se sploh zavedel. Kaj jo je bil pa ubrisal kar skozi bukovo goščavo, pametno presojajoč položaj, da odrasel človek ne more zasledovati paglavca po podrasti. «Meč!» je vzkliknil Kaj, ko je prišel ves zasopel do mene. Mrko me je pogledal. Njegov meč je bil v resnici krasno delo, uspeh večdnevnega rezbarstva, po vasi so ga vsi občudovali, saj se je ponašal s posebnimi lastnostmi: preprečal je vsako grozečo te-pežko, če se je le pojavil v roki svojega lastnika. In tak meč sva bila prepustila sovražniku! Nato se je moralo dogoditi nekaj, pri čemer nisva več sodelovala, kajti brž drugi dan sva že korakala Kaj in jaz na ukaz na- 42 jinih staršev po pravi poti in skozi glavni vhod svoji usodi pri sodniku naproti. Ko sva stala na stopnicah pred vrati, sem imel občutek, da je bil svet doslej prosta, širna ravan, da bo svet čez približno pol ure zopet prav tako prost in širen in raven, da se je bil pa prav v tem trenutku zožil v šivančno ušesce, skozi katero sva se morala prerifi. Nevarnost pri najinem podjetju je bila enakomerno porazdeljena, kajti zamisel in ulomljeno vejo sem imel jaz na rovašu, medtem ko je bil zastavil Kaj svoj meč. Kaj zato, da so naju čakali udarci — no, in čeprav! — poleg tega sva bila podložila hlače z eno kunčjo kožo — v glavnem naju je pestilo le vprašanje, nama li bodo vrnili meč, ko bova zapuščala sodnikovo vilo! Kaj je predlagal, naj ga oni, ki bi bil meču najbližji, ko ga ugledava, kratko malo popade in zbeži z njim, kar ga po-neso noge. Mieni se je pa dozdevalo, da je bil meč že davno izginil v goreči peči. Gospodinja se je pojavila med vrati in povabila naju, naj vstopiva. Najbrž ni vedela še prav nič, kajti njen glas je bil mil ko poletna sapica. Peljala je naju v sobo z nekako podmorsko svetlobo: ovijavka je namreč zagrinjala celo okno. Visoke police, natrpane z neštetimi zakoniki, so se pretegovale v somraku od tal do stropa. Od tistega dogodka se ob pogledu na kako zbirko zakonikov ne morem niti sedaj, že odrasel mož, iznebiti vedno enakega, v tisti dobi še nepojasnjenega čustva, da je popolnoma nemogoče živeti pošteno, če je že zakonitih predpisov več, kakor bi jih utegnil človek za časa vsega svojega življenja prebrati. Sodnik je vstopil,- velik, a prijazen. «No, dečka!» je dejal veselo in naju natančno povpraševal po priimku, starosti, rojstnih podatkih in šolskem razredu. «Nič drugega ne" manjka«, sem si mislil, «ko: obglavljena ta in ta dan meseca junija leta tisoč devet sto in toliko in toliko radi kraje češenj...« «...Loti se naju vendar!« sem prosil na-tihoma. «Zgrabi palico tam v kotu, da bova imela neprijetnosti čimprej za sabo. Prosim te!» Ta birič z veselim glasom, temačna soba, tam zunaj pa sonce — to je bilo za naju neznosno, brezmejno, počasno mučenje. «Sedaj bo, hvala bodi Bogu!» sem si mislil, ko je stopil sodnik do vrat. «Mogoče imaš kaj jagod za dečka?« je vprašal v sosedno sobo. «Ne, žal mi je!« je odgovoril pohlevni glas njegove žene. «Sicer pa si lahko natr-žeta nekaj češenj na vrtu!« © «Pogodila si jo!« je pripomnil sodnik. «Kar za mano dečka!« Peljal je naju k češnji. «Češnje so vama na uporabo!« je dejal in pokazal v vejevje. Odlomljena veja je bila že postavljena pokonci in s cunjo privezana k deblu — ranjen vojščak. Ob deblu so rahlo viseli koščki olupljene skorje, kakor bi bilo drevo pravkar prebolelo škrlatico. Ubogo drevo, kako grdo so 7'avnali s tabo in ti se nisi branilo! Človeku se je kar srce trgalo v prsih. «Ne, hvala!« sta zajecljala dva zadušena glasova. «Ka-aj? Dečka nočeta zobati češenj? Kaj takega pa zares še nisem slišal...« Stala sva nepremično kake pol minute, a obema se je zdel ta čas cela večnost. «Da, da!« je pripomnil nato veliki mož z neizčrpljivo prisrčnostjo in dobroto. «Da, da, 110, potem srčna hvala za vajin obisk.« Priklonila sva se mu, dala mu roko kakor dva mesečnika, zaprla za sabo vrtna vrata in stopila onkraj obzidka že na mračno gozdno stezo, ko sva zaslišala za sabo sodnikov glas: «Postojta! Tu sta nekaj pozabila!« In podajal je nama leseni meč. Gori, v najini votlini sva potegnila Kaj in jaz molče kunčjo kožo vsak iz svojih hlač. Doma niso nikdar več govorili o tem dogodku, toda od tistega dne sva se izogibala v širokem loku rdeče vile, ki je zamišljeno čepela pod skrilasto streho in hranila v sebi skrivnost posebne vrste kazni, ki je mnogo, mnogo hujša od dobrih, nedvoumnih in gor-kili udarcev. Od tistega časa gojim grozno spoštovanje do juridičnih metod. Draga se ozira Spredaj se luči sekajo, v njih se pleto glasovi, iz src kipe, pripekajo mogočni, žarki slapovi. Med lučmi in mano morje glav; oči se v slapove zabadajo, priznanja viharijo, padajo kot plohe rož z okroglih višav. Tam "Sredi morja pa draga žari, ozre se včasih vame, globoko zamišljene njene oči kristalne odklepajo hrame. Ni luči ne src, ni rož ne slapov, le njene oči brezdanje krešejo istino mladih dnov — ta istina pa je kot sanje. Pastušfcin 43 Toto Francoski spisal Paul Reboux Paul Reboux, francoski pisatelj, roj. 21. maja leta 1877. v Parizu. Najprej je izdal nekaj zvezkov izbornih pesmi, nato priobčil znamenite nravstvene romane kakor «Plesna hiša», «Le Phace», «Romulus Cocou* in «Beli in črni», a Kdorkoli bi bil hotel podrobneje določiti njegovo pleme, bi se bil kaj kmalu prepričal, da si je bil naložil popolnoma neiz-vršljivo nalogo. Njegove črno-bele pege so spominjale na lovca, njegove kratke tace na jazbečarja, njegova sršava glava pa na ovčarskega psa. Brez dvoma — bil je mešanec. Toda Toto je bil zvest, razumen in dobrodušen pes. Lahko bi imenovali njegovo bistvo skoraj človeško, toliko izraza je tičalo v njegovih rjavih pasjih očeh, ko je pogledal človeka z nekoliko vstran nagnjeno glavo. Gospodar in lastnik tega psa je bil neki Vetrillard, čigar poklic je bil prav tako dvomljiv ko pleme njegovega psa. Bival je v hišici, zadnji tam zunaj že ob robu vasi. Na vrtiču, ki ga ni obdajal noben plot, ie gojil nekaj zelenjave, razna zelišča, iz katerih si je pripravljal svoje skromne obede. Vetrillard je znal vzpostaviti razpadlji-vo zidovje, puščati bolnim prašičem, pre-žagati kako drevo, napraviti iz starih zabojev pasti ali kletke; prav posebno pa je umel — in to mu je donašalo največ zaslužka — priskrbeti komu ribe, ko je bil ribji lov še prepovedan, in divjačino mnogo, mnogo pred otvoritvijo lova. S temi priložnostnimi zaslužki se je preživljal skromno in si ni dovoljeval drugačne potrate razen tobaka, ki ga je tlačil od ranega jutra do poznega večera v svojo pipo. Vetrillard bi bil s svojim obrazom, ki ga je bilo sonce posušilo, mraz pa oskoril, lahko sličil kakemu gozdnemu božanstvu, kakemu favnu, toda radi ozkih ust, ki so bila kakor z dletom izrezljana v trdo obličje, kakor tudi radi majhnih, ozkih oči in plahega pogleda si ni mogel pridobiti pri svojih so-vaščanih ne naklonjenosti ne sočustvovanja. Edina dobra in hvalevredna poteza njegovega značaja je bilo neskaljeno sožitje s psom Totom. Toto ni prosjačil, a je vedno vedel, v kateri hiši pečejo meso. Prišel je, da si izprosi svoj delež, nikdar ne vsiljivo, vedno le ko kak ljub hišni znanec, ki prihaja le slučajno mimo hiše. Za vsako igro je bil pripravljen, naj je tudi ždela vaška ulica v po- letni vročini. Nikdar ni naskočil nobenega otroka; nežno je oblizal umazan otroški obraz, to je pa tudi bilo vse, kar si je dovoljeval. A Toto je imel dve napaki. Lajal je in bil slab lovec. Lajal je iz samega veselja do življenja. List, ki ga je dvignil veter s tal, voz, ki je pridrdral po cesti, krošnjar z vrečo na hrbtu so zadostovali, da so razveselili njegovo iskreno dušo. Prav ta lajež je pa motil najbolj dobičkonosno obrt njegovega gospodarja. Kakor hitro je bil zapustil starec svojo kočo, da nastavi v gozdu pasti in zanke, je izdajal lajež bližnji in daljnji okolici, kako samotnega se čuti Toto doma v zaprti koči. Če je pa spremljal svojega gospodarja, so lahko zasledovali čuvaji in logarji iz cele okolice njegovo pot. Radi tega je sklenil Vetrillard, da se iznebi psa. Toda, kako naj se ga iznebi? To mu je delalo velikih pregiavic. Psa so imeli v vasi vsi radi, česar se o Vetrillardu nikakor ni moglo trditi. Javna usmrtitev bi utegnila povzročiti sovražnost, katere se je hotel Vetrillard na vsak način izogniti. Nakup strupa v lekarni ali strel iz puške bi pomenila toliko, kakor samega sebe označiti kot morilca. Nesreča je nanesla, da je srečal Vetrillard kamnolomca, ki je delal nekje v soseščini, v trenutku, ko je ta zapuščal svoje delo in odnašal s seboj svoje orodje. Delavec mu je rekel: «Tu imam dinamitni naboj. Nerad bi ga jemal s seboj, radi takih stvari zabrede človek lahko v hude neprilike. Mogoče ga kdaj utegneš rabiti.» Vetrillard je vzel naboj, ob enem tudi dobršen kos stenja in dolgo vrvico, ki mu jo je dal delavec za nameček. Misel se. mu je porodila: naboj pritrdim psu na hrbet, psa privežem k drevesu, in ko vžgem stenj, izginem kakor hitro me po-neso noge. Toto se razprši na drobne koščke in ne zapusti izdajalskega trupla. Črez nekaj dni si lahko že s prihranki za pasjo krmo kupim več tobaka. Drugo jutro je korakal Vetrillard s svojim psom proti gozdu. Toto je zalajal zdaj na sončni žarek, zdaj je prinesel, migajoč neutrudno z repom, velik kamen v gobcu. Njegova pasja nedolžnost ni slutila, kake zle misli se skrivajo za čelom njegovega gospodarja. 44 Poslušno si je pustil Toto pritrditi naboj na hrbet. Ves zaverovan se je nato dal privezati k drevesu in ni niti opazil, kako je že zatlel stenj sredi njegovega črno-bele-ga kožuha. Šele, ko je odhajal Vetrillard z naglimi koraki od njega in ko mu je udaril v nos duh po smodu, je začel Toto trgati in vlačiti konopec. Konopec ni bil brezhiben. Na mestu, kjer je bil nekoliko odrgnjen in oguljen, je popustil in Toto se je zagnal skozi gozd. Na hrbtu je nosil naboj z gorečim stenjem kakor nosi konj svojega jezdeca. Ko se je zavedel Vetrillard, da mu je pes za petami, ga je obšel grozen strah. Pes pridirja do njega, skoči nanj, da mu izkaže svojo vdanost, in naboj raznese istočasno oba, psa in gospodarja. In začel se je blazen beg skozi goščavo in preko skalovja. Bila je to nenavadna skri-valica. Vetrillard se je zdaj skrival za debe- limi debli, zdaj brzel preko jas, kakor bi ga bile podile besne furije. Ko je dospel do reke, se ni prav nič premišljal. Skočil je v vodo, da preplava reko in se reši na nasprotni breg. Toda noge so se mu zapletle v gostih podvodnih koreninah. Obupno je otepal z rokami, voda mu je prihajala že v grlo in grgraje je klical na pomoč. Ljudje so prihiteli. A prišli so prepozno. Toto se je bil že zagnal v vodo, popadel gospodarja za rokav in ga privlekel plavaje do brega. Stenj na njegovem hrbtu je bil seveda v vodi ugasnil. Ko se je bil Vetrillard oddahnil, so mu dejali kmetje: ' «Srečen si, da imaš takega psa!» «Seveda, seveda!» je potrdil Vetrillard. Njegova ozka usta so se hinavski nasmehnila psu, ki je skušal z lajanjem in mi-ganjem repa izraziti svoje veliko veselje, da je rešil svojega ljubljenega gospodarja. M. Zamphirescu : Tiha sreča (Is romunskega.) Samo svetli mesec vedi, ki z neba prijazno sije, da se ljubiva brez m.eje. Tiho hodiva ob gredi, tiha sreča srci greje. Samo noč, ki vse v molčeči plašč zagrinja, kar se tiho, tajno ljubi, znaj, kako da so goreči dolgi najini poljubi. Le na vrtu cvetka tvoja, tiha ti družica vedi in nikjer ne razodevaj, da si ljubljena in moja, pesem sama to opevaj. Prevel: Josip Jurca ZANIMIVOSTI PO SVETU. ZANIMIVOSTI PO SVETU. "Mavrični most» v Arizoni (Sev. Amerika). Voda si je izkopala pot skozi goro v teku mnogih tisočletij. Najlepše razgledišče na svetu. Pogled iz Rio de Janeir-ske lukc (Brazilija) na polotok, nazvan radi svoje oblike «čok sladkorja«. Na vrh tega «čoka» vodi vzpenjača. 45 Corridonia in Corridoni Corridonia — neznatno mestece v pokrajini Marche (Srednja Italija) v provin-ciji Macerati, od koje istoimenskega glavnega mesta je oddaljena le deset km. V zračni črti se ta razdalja znatno skrči, ker sta obe mesti zidani na gričih, kakor sploh ,vsa mesta po Srednji Italiji. Z okna v Coarrido-nii sem z lahkoto ue-otovil z navadnim gledališkim kukalom, koliko kaže ura na municipalnem stolpu glavnega mesta. Proti jugovzhodu je lep pogled na Jadransko morje, od katerega je mesto odda- J Filip Corridoni. ljeno le 22 km in še to, če se pelješ z iito-rino s postaje Corridonia do prve postaje ob morju — Porto Civitanova. V nasprotno smer proti severozapadu je prav tako lep pogled na Sibilinski Apenin, gorovje poprečno 1500 m visoko, ki je v zimskih mesecih pobeljeno s snegom, kar zelo vpliva na podnebje nižjih, proti morju ležečih gričev. Vsa okolica je gričevita, po vrhuncih so nataknjena mesta, vendar to gričevje ni podobno našim Brdom, ker je tu ves svet obdelan. Ni videti gozda, pašnika, senožeti, travnika1, kaj še celo gmajne. Vsa, vsa zemlja je obdelana in tudi za živalsko pičo je poskrbljeno le na obdelanih njivah, ki so posajene z raznimi travami, deteljami in bobom. Corridonia sama čepi na razmeroma nizkem, le 256 m nad morjem ležečem griču Vsi ostali griči proti Apeninu in Abrucem so mnogo višji, vendar.je svet tudi tu vsaj do višine 800 m popolnoma obdelan, kar je za naše oko nekaj izrednega. Umevno je, da ni gričev brez dolin. Posebno ob rekah in potokih so globoke, ravne doline, vseskozi obdelane, a zelo redko naseljene. Med1 Corridonio in Macerato teče reka Chienti, ki se vanjo izliva tik pred železniško postajo dotok Fiastra. Tako imamo med obema mestoma od 2 do 3 km široko ravnino, popolnoma obdelano, da spominja pogled nanjo na milimetrski papir, kajti po njivah, posejanih z žitom, so v geometrično natančni razdalji nasajeni kleni in bresti v obliki kelihov, okoli katerih se ovija vinska trta. Iz tega lahko sklepamo, da sta tu, kakor sploh v pokrajini Marche, žito in vino poglavitna pridelka. Corridonia ima kot celotna občina nekaj nad 12.000 prebivalcev, od katerih živi približno polovica, v mestu samem, kjer je posebno razvita čevljarska obrt. Okolica se preživlja s poljedelstvom. Mesto samo nima nikakili znamenitosti, podobno je docela svojim bližnjim in daljnim sosedom, ki čepe po gričih in se razločujejo med sabo le po velikosti. In vendar je to neznatno mestece znano danes po vsej Italiji. Kako to? Rojstni kraj je enega največjih ljudskih tribunov. Filipa Corridonia, čigar delovanje na političnem in socialnem torišču je odločilno vplivalo na socialni razvoj italijanskega delav' stva in današnjega sindakalnega gibanja. Corridonia se je pred 87 leti imenovala Montolmo (Brestov hrib), kakor ga še danes imenuje vsa kmečka okolica. Po tej dobi se je prekrstila v Pausulo, s katerim imenom se je ponašala dobrih 83 let. Filip Corridoni je padel v svetovni vojni na Krasu v kraju Trincea delle Frasche dne 23. oktobra leta 1915. Vojna vihra ni dopuščala, da bi se utegnila domovina brigati s to nenadomestljivo izgubo, a takoj po vojni se je narod zavedel te izgube. Filipu Corridoniu so začeli postavljati spomenike in spominske plošče in danes ni italijanskega mesta, ki bi po njem ne nosilo imena ulice, trga, šole, vojašnice itd. Le njegovo rojstno mesto Pausula si ni znalo pomagati, četudi je spomin na pokojnega Pippa še popolnoma svež med odraslimi meščani. V Parmi so postavili Corridoniu mogočen 46 spomenik, začele so izhajati knjige o njegovem delovanju, le rojstno mesto je bilo tiho. Ni prekrstilo v njegov spomin nobene ulice, nobenega trga, nobenega zavoda — a prekrstilo je z dovoljenjem pristojnih ob-lastnij samo sebe in tako je nastalo iz Pau-sule pred štirimi leti mesto Corridonia in zaslovelo po vsej državi. Mesto samo je revno, nima sredstev, da bi dostojno proslavilo svojega velikega sina, zato so mu priskočila na pomoč druga večja mesta: Milano, Roma, Genova, Parma, Venezia, Napoli in nabrala vsoto 500.000 L, s katerimi odkrijejo dne 23. oktobra 1936. tudi v rojstnem -kraju krasen spomenik. * * =!s Prostor mi ne dopušča, obširneje opisati delovanje Filipa Corridonia, zato se letom, kar ga je sicer hudo potrlo, a ne u-klonilo. Pridružil se je očetu in mu postal po-magač pri težavnem delu v opekarni, kar je trajalo pol leta. Bližal se je konec šolskega leta in tedaj je stopil Filip pred -očeta ter izrazil željo, naj mu preskrbi 25 lir za pristojbino pri zaključnih skušnjah na industrijski šoli, ki so se vršile tedaj še v Ma-cerati. Oče ga je debelo pogledal. «Pol leta nisi imel knjige v roki in sedaj misliš prebiti izpit?« — Filip ni odnehal, prosil je, dokler ni izprosil zaželenih 25 lir in liajdi k izpitom v Macerato! Napravil je vse izpite z izredno dobrim uspehom in si prislužil štipendijo, ki mu je omogočila vpis na višjo industrijsko šolo v Fermu, ki jo je zapustil po treh letih kot diplomiran izvedenec (perito) in strojni ri- Corridonia, rojstni kraj Corridoni-ja, omejim le na kratek življenjepis, a upam, da spoznate tudi iz teh vrstic velikost tega izrednega moža, ki ga je Mussolini označil za: «Apostolo del lavoro e l'Eroe della Pa-tria». Corridoni se je rodil dne 19. avgusta leta 1887. in bil najstarejši sin družine, sesto-ječe iz očeta Henrika, matere Henrikete, sinov Filipa, Josipa, Hubalda in hčere Marije. Oče je bil preprost delavec v opekarni domačega mesta in si je s pridnostjo in varčnostjo poskrbel lasten dom. Sin Filip je bil izredno nadarjen. Pohajal je domačo ljudsko šolo, a bil že po končanem osmem letu premeščen v četrti razred. Po ljudski šoli se je vpisal v industrijsko šolo, ki jo je pa obiskoval le dve leti in pol, ker je moral radi neugodnih gmotnih razmer pretrgati študije med šolskim sar. Takrat je imel 18 let. Kmalu je dobil službo strojnega risarja v Milanu. Ta korak je bil odločilen zanj in za njegovo delovanje. Sam član delavske družine, sam duševen in fizičen delavec, poln ljubezni do bližnjega in drugih idealov, je zašel med delavce, vzljubil jih in sklenil posvetiti svoje življenje gmotnemu izboljšanju delavskega stanu. Za njegove dobe je bil sicer socializem med delavstvom severnih italijanskih mest dobro razvit, a bil je premalo radikalen in, ker je slonel na Marsovih naukih, je Corridoni kmalu uvidel, da socializem severnih narodov ne ustreza živahnemu italijanskemu temperamentu. Zato je bilo treba po njegovem mnenju zrevolucionirati vse socialno življenje in ga postaviti na lastne noge. Tako je nastalo sindakalno gibanje. Začelo 47 se je z majhnimi valovi, ki so se večali, naraščali ter poplavili danes že vse socialno življenje. Corridoni je bil revolucionar, proleta-rec, antimilitarist. Videl je v militarizmu najnevarnejšo zaslombo delavstvo zatirajočega in izsesavajočega kapitalizma, ustanovil zato list «Rompete le file!», ki ga je po-največ sam vzdrževal in tudi osebno utiho-tapljal brezplačno po vojašnicah, kar mu pa ni prineslo zaželenega uspeha, pač pa Ccrridonijev spomenik v Parmi. prav nasprotno: bil je obsojen v štiriletno ječo. Radi pomilostitve je bil sicer po nekaj mesecih oproščen, vendar mu je policijsko nadzorstvo onemogočalo nadaljnje bivanje v Milanu. Prenesel je svoje delovanje v Parmo, kjer je kmalu postal duša socialnega gibanja. Stavka je sledila stavko. Corridoni je bil govornik, ki je umel poslušalce navdušiti. Kjerkoli se je pokazal, brž se mu.je delavstvo pridružilo in poslušalo njegove govore, ki jih je imel dvakrat na dan. Seveda ni omejil svojega delovanja le na Severno Italijo. Pod tujim imenom je prepotoval Italijo od Veneta do Puglie, od Li-gurije do Toscane, povsod spodbujajoč de- lavstvo, ustanavljajoč sindakate in potujoč za izpremembo iz zapora v zapor. Bežal je zdaj v Francijo, zdaj v Švico in se zopet vrnil v Milano, ker je čutil, kako potrebna je tu njegova prisotnost. V devetih letih je prestal nad 30 zaporov, bil nekajkrat izgnan, a bil je ne-klonljiv! Zelo ga diči tudi nepodkupljivost. Lahko bi bil imovit, saj so mu ponujali kapitalisti velike vsote, dobro vedoč, da utegne le on preprečiti kako stavko. Corridoni ni podlegel nobeni skušnjavi. Ostal je zvest svojim načelom. Sam pravi o sebi: «Trpel sem, mnogo trpel, a ponosen sem, da smem pričati pred vsem svetom, da sem prenašal svoje ti-plje-nje z največjim pogumom in mirnodušno-stjo, da mi nihče ne more zalučati v obraz malodušnosti in drugih duševnih nevred-nosti. Trpel sem lakoto, mraz, bil sem brez strehe, mučile so me druge nadloge, a nikomur nisem kazal svojega trpljenja. Poizkusil sem. vse «dobrote» pregnanstva. Kot navaden zidarski podajač sem si zaslužil za življenjske potrebe. Dohodki so bili pičli, a vendar zadostni, da sem del njih žrtvoval svojim idealom. Pekel in prodajal sem kostanj, zadovoljil se dnevno s krožnikom paste za 4 solde in vendar sem še tukaj, moja vest je neomadeževana in vnovič sem pripravljen nastopiti križev pot za svoje nesmrtne ideje.» Potem nadaljuje: «V teh osmih letih sem imel govore po vsej Italiji. Povsod sem naletel na prijatelje, seveda tudi na nasprotnike, a na sovražnike nikdar! Moja duša je nezmožna sovraštva, kar-si pa ne prištevam v čednost, ker je to kratko malo moja narav. Sovražim zlo, ne sovražim pa oseb, ki zlo povzročajo. Ako pobijam zločinca, delam to z namenom, da ga ozdravim njegovega zla in moj bratovski objem je vedno odprt tistemu, ki spozna svoj greh in se poboljša. Moje ideje mi ne donašajo drugega ko zapore in uboštvo. Toda če me zapor utr-ja v vztrajnosti za nadaljnje boje, mi hrani hkratu dušo in intelekt. Uboštvo me navdaja s ponosom. Ako bi bil špekulant, bi se bil lahko dokopal do lagodnega, brezskrbnega življenja, toda jaz čutim, da bi mi u-stvaril vsak nepošteno pridobljen sold neznosno stanje in me duševno ubii. Tako sem tudi jaz deležen uboštva, v kakršnem sta živela Fra Giacopone da Todi in San Fran-cesco d'Assisi — in to uboštvo me bo vedno spremljevalo v mojem kratkem življenju.« Ostal je revež vse svoje žive dni. Ni si privoščil nobenega priboljška. Dogodilo se je, da je hodil po Milanu z raztrganimi čevlji. Njegovi tovariši bi mu bili pač radi pomagali, a kaj, ko pa on podpore ni sprejel. 48 Kot pregnanec v Švici se je nekoč na delu kot podajač ponesrečil, prestal 50 dnevno bolniško oskrbo in si kot invalid pridobil zavarovalnino, nekaj stotakov, ki jih je pa kmalu razdal med revnejše sotrpine. Ostal je reven in živel naravnost neverjetno skromno. Bodi dovolj v tem, saj je s temi vrsticami označeno delovanje nepozabnega «apo-stolo del lavoro» in lahko preidemo k drugemu poglavju: Eroe della Patria. Umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu je bila iskra, ki je povzročila požar, svetovno vojno. Vse je bilo na to že pripravljeno, manjkal je le še impulz. Vojna je izbruhnila poleti 1914. in kmalu je bila vsa Evropa v plamenu. Italija je ostala nevtralna. Po izbruhu vojne je prebil Corridoni večinoma po zaporih in šele na pozno jesen se je oprostil zapora in se odpravil deloma prostovoljno deloma neprostovoljno v Francijo, v Pariz, ki so ga takrat že obdelovali dalekostrelni nemški topovi. Belgija je bila popolnoma strta in Pariz sam, ta zibelj revolucije in prestol življenja, je postal mesto, ki se je v polnem obsegu zavedalo položaja in trpelo. Na Corridonia je napravilo to naj-mučnejši Vtis. Bil je skrajno razočaran. Do-tle je verjel neomajano v mednarodnost socializma, a ob izbruhu vojne so izjavili Nemci, da se čutijo v prvi vrsti Nemce in šele potem socialiste. Listu «11 Popolo d'Italia», ki ga je bil med tem ustanovil Mussolini, je postal Corridoni vnet sotrudnik. Ob enem je postal tudi strasten intervencionist. To se zdi nekam čudno, ako pomislimo, da je še pred leti utiliotapljal v vojašnice proti-militaristične letake in članke. Je li menjal svoja načela? Ne, zato je bil preveč mož, ostal je zvest svojim idejam, ostal še nadalje antinailitarist, menjal je le taktiko za pobijanje militarizma. «Če me kdo napade z jeklom, se ne morem braniti z mokro cunjo.« Po prizadevanju Corridonia in drugih veljakov je nastala v Italiji nova politična smer intervencionizma. Po naših krajih smo bili tedaj sredi vojnega meteža, ni bilo časa, poglabljati se v politične razmere drugih sosednih držav, zato nimamo pojma, kako težko stališče so imeli tako zvani in-tervencionisti. Treba je bilo ogromnega dela, napora in muk, preden so prej navedeni somišljeniki uveljavili potrebnost intervencije. Corridoni in njegovi tovariši so imeli vsak dan shode. On sam je imel prvotno le malo uspeha, čeprav se ni mogel nihče u-pirati njegovi govorniški sili. A vztrajnost in železna volja premagata vse ovire. Led se je pričel tajati in smisel za intervencijo je zadobival vedno večji obseg. Vendar nasprotnikov ni manjkalo in tako je prišel Corridoni meseca februarja 1. 1915. zopet v zapor. Giolittieva vlada je padla. Vrste in-tervencionistov so naraščale po vseh italijanskih mestih. Corridoni je bil neumoren. Čim hujša je bila napetost, tem bolj se je bližal prelom. Nastopil je dan 2,4. maja. «To je prva italijanska zmaga. Italija je zmagala sama sebe!» je vzkliknil Corridoni. Corridoni pa ni bil intervencionist samo z jezikom, marveč je hotel pokazati svoje ideje, svojo ljubezen do domovine tudi na bojišču. A trčil je ob zapreko. Ko se je vpisal med prostovoljce, ga je naborna komisija spoznala za nesposobnega. Po dolgotrajnem moledovanju mu je slednjič le u-spelo, da so ga uslišali. Z drugimi 234 milanskimi prostovoljci je odšel k vojakom, da se primerno izvežba in v kratkem času je bil že na fronti. Bil je vzgled vsem tova-šem. Po strelskih jarkih na Krasu se mu je zdravstveno stanje precej poslabšalo, toda o bolnišnici ni hotel slišati ničesar. Prišel je usodni dan: 23- oktobra. Regiment 142. je dobil ukaz za napad. Nataknili ZANIMIVOSTI PO SVETU. Bazaltni stebri «Hudičevega stolpa» v Wyoming-u (Sev. Amerika) štrle iz ravne prerije 300 m v zrak ko snop belušev. IV. 49 so bajonete, pripravili ročne granate. Cor-ridoni je bil v prvi vrsti. Srečno so dosegli sovražnikovo črto in jo zavzeli v sredi, bila je pa nevarnost, da jih obkolita levo in desno krilo. Zato je bilo treba zavzeti tudi ti dve. Nastal je nepopisen metež, boj na nož. Corridoni je bil zadet od krogle v čelo in padel. Prijatelji so videli njegov padec, a v tej sili ni bilo časa misliti nanj. Po tem brez-primernem navalu je nastal mir, med .obema nasprotnikoma se je pojavilo nekako nedogovorjeno premirje in po bojnem polju so pobirali ranjence in pokopavali mrliče. Toda vkljub najskrbnejšemu poizvedovanju ni bilo mogoče izslediti Corridonievega trupla, tako da razžaloščena domovina in junakova preostala družina ne moreta najti prostora, kjer počivajo ostanki njunega sina. Ko so pet ali šest dni potem zvedeli o smrti Corridonievi v Milanu, je bila žalost splošna. Shajale so se nepregledne množice in šele tedaj je bilo videti, kaj je bil Corridoni milanskim delavcem. R. s. Na križu lesenem, o Bog moj, visiš, ob nogah se kri Ti nabira... O, zame, le zame tako Ti trpiš! Bolest Ti obličjp zastira... Trnjeva krona se glave tišči, kaplje krvave po čelu polzijo... Človek in Bog naš na križu visi, trdi ljudje Ga brezsrčno morijo. Vedno še križam Te, ljubi moj Bog, vedno prelivale so vse mi težave! Padam, vzdihujem pod težo nadlog, k Tebi oziram, o Bog, se v višave... Pesem matere O tihi spev noči brezkrajne, o rož dehtenje sladko, bajno, ki je v globoko, silno tajno zazibalo vse moje sanje, da prerojena čutim rasti v semenu svojega telesa skrivnostna, mistična čudesa, in vsa sem v njihovi oblasti... O zdaj več nisem roža bleda, ki zase le v samoti rase, zamaknjena vsa sama vase; zdaj žena sem, ki se zaveda dolžnosti svoje in poslanstva, in ve: da je posoda tajna, ki nosi v sebi vsa brezkrajna življenja večnega prostranstva... Radivoj Rehar Najnovejša vseučiliščna poslopja na svetu. Klinika vseučilišča Columbia v New Yorku, po bogastvu in številu dijakov največji zavod na svetu. Vseučilišče ni državno, marveč zasebno podjetje. 50 Tudi rekord Češki spisal Kari Čapek Kari Čapek, češki pisatelj, roj. 9. januarja leta 1890. v Malih Svatovicah. Spisal je zbirko novel «Mučne povesti». Njegova dramska utopija «Wur» je vzbudila občo pozornost. Med komedijami omenimo «Ži-vljenje žuželk® in «Zadeva Makropulos». V družbi z bratom Josipom je spisal novele «Repoštevov vrt» in «Blesteče globine«. Pisatelj živi v Pragi. Orožnik Heida je postavil puško v kot. Nato je dvignil težak, v modro ruto povezan predmet na mizo, razvozlal culo in iz-ložil iz nje kamen, velik ko človeška glava. «Čemu?» je vprašal sodnik in požokal s svinčnik om kamen. «Kremenec.» «Seveda in še dobršen kos ga je. Debelo boste gledali, toda povedati vam moram vse po vrsti. Torej, pred tremi dnevi je bilo. ko me je dal poklicati Pudil. Prejšnji večer je bil stopil na vrt, da vidi, kaj in kako je s češnjami, in zalotil na enem izmed Karel Čapek, češki pisatelj. sadnih dreves dečka pri kraji. Pudil rad nekoliko pobesni. Povleče tatica za nogo z drevesa in ga začne mlatiti. Nenadoma zavpije nekdo: «Izpustite dečka!» Pudil nima dobrih oči, najbrž radi pijančevanja. Le to vidi, da stoji na drugi strani reke, tekoče mimo vrta, nekdo, in reče: «Tebi nič mar, lump, kaj jaz delam!» in maha kar naprej po dečku. «Izpustite dečka!» ponovi oni drugi tam onstran reke. Pudil si misli: prav nič mi ne moreš, in odvrne: «Ti me prav lepo...» In že leži na tleh in čuti grozne bolečine v levi ramli. Mož na drugem bregu pa vpije: «Ti že pokažem, pes!« Pudila so morali nesti v hišo. Poleg njega je ležal kamen. Še ponoči so se peljali po zdravnika. Zdravnik bi bil rad spravil Pudila v bolnišnico radi polomljenih kosti. Toda Pudil noče sedaj ob žetvi v bolnišnico. Ko so mi pokazali kamen, sem odreve-nel. Cenil sem ga šest kilogramov. Manjka mu pa samo eden in petdeset gramov do te teže. Tak kamen treba znati vreči. Ogledal sem si nato vrt in reko. Kjer je bila trava poteptana, je ležal Pudil. Od tega mesta do reke sta še dva metra. Reka je tam na prVi pogled dobrih šestnajst metrov široka. «Takoj dolgo vrv!» zavpijem, zabijem na mestu, kjer je ležal Pudil, kol v tla, privežem nanj vrv, slečem se in priplavam z drugim koncem vrvi v ustih na nasprotni breg. Ali mi boste verjeli, gospod sodnik, dvajset metrov dolga vrv je segala prav do brega. Prišteti treba še nekoliko nasipnega pobočja in šele vrh nasipa je pot. Trikrat sem meril. Od kola na vrtu do poti je točno eden in dvajset metrov in sedem centimetrov.« «Pasja dlaka, to je daljava! Ali ni stal mož v vodi, mislim, v sredini reke?» «Na to sem tudi jaz najprej mislil. Toda reka je tam dva metra globoka. Mož je iz-drl kamen iz nasipa. Še je videti luknjo, kjer je tičal. Kamen je utegnil vreči le s poti. Če bi bil plaval, bi nikakor ne imel toliko moči in na nasipu bi se mu gotovo izpodrsnilo.» «To pomeni, da je vrgel eden in dvajset celih metrov in sedem stotink daleč. Toda mogoče je imel kako pračo«, je menil sodnik. «Ne, gospod sodnik! Poskusite sami vreči dvanajst funtov težak kamen s pračo. Za kaj takega bi morali uporabiti že lučalni stroj. Dva dni sem se trudil s tem kamnom, poskusil sem vse, napravil zanko, da dam kamnu z mahanjem pravi zagon, kakor delamo to pri metanju kladiva. A kamen zdrsi iz zanke. Možen je bil edino le sunek. In veste li, veste li, kaj je to? To je svetovni rekord!» «Ne, kaj takega!« se je začudil sodnik. «Svetovni rekord«, je ponovil orožnik slovesno. «Dosedanji rekord v metanju krogle znaša še ne petnajst metrov in pol. Šele letos je sunil, neki Američan kroglo skoraj šestnajst metrov daleč. Mi pa imamo tu osebo, ki vrže kamen eden in dvajset metrov, in to brez vsakega sistematičnega vežbanja. Sedemnajst metrov! Že več let mečem kroglo, toda doslej sem jo sunil najdlje štirinajst metrov in pol. Ta kamen sem zabrusil le šestnajst metrov daleč. Eden in dvajset metrov! Vražja zadeva, povem vam, tega tiča moram iztekniti. Ta bi lahko A-meriki odšavsnil rekord!« «In kaj je s Pudilom?« 51 «Vrag naj ga pobere. Tu gre za svetovni rekord, za narodno zadevo! Zato sem za-jamčil storilcu nekaznjenost.» «Oho!» je ugovarjal sodnik. «Zajamčil sem mu nekaznjenost, če vrže v resnici šest kilogramov težak kamen eden in dvajset metrov daleč. Povsod sem raz-našal, kako bajen uspeh je bil to in kako se da s takimi uspehi zaslužiti cel kup denarja. Samo da bodo tudi drugi govorili o tem. Nato so zapustili vsi fantje žetveno delo, drli na nasip, da vržejo kamen na nasprotni breg. Nasip je že popolnoma iztreb-. Ijen. Sedaj so se lotili miljnikov in mejnikov, ker so jim bili drugi kamni pošli. Seveda ne vrže nobeden dlje ko do srede reke. Menim, da bo struga kmalu do polovice zasuta s kamni. Pa pride nekdo in pravi, da je on vrgel kamen na Pudila. Prav, pravim, tu imaš drug kamen, prav tako težak je, sedaj ga pa zaženi na Pudilov breg. Mož prime kamen — roke ko lopate — postavi se na nasip in meri. Tehnike nima nobene, si mislim. Izraza tudi ne posebnega. Štr-bunk, kamen pade v vodo, kakih štirinajst metrov daleč. To je zelo lepo, mu rečem, toda ti se moraš tako le postaviti: desno ramo nazaj, in ko vržeš, moraš istočasno suniti tudi s to ramo, razumeš? Da, je odgo- voril, zasukal se ko sv. Ivan Nepomuški in vrgel kamen — deset metrov daleč. Nato sem se pa raztogotil. «Lump», sem zavpil, «ti, da si pogodil Pudila?» — «Da, prosim« ,je dejal. «Pudil je psoval, to me je razljutilo in vrgel sem kamen.» Zagrabil sem tička, potegnil mu jopič s telesa. Moj Bog, kake mišice! In prsi! In ramena! Le trebušne mišice niso dovolj razvite. Za metanje krogle treba trebušnih mišic. Tudi noge so prešibke. In nobenega zamaha nima. «Laž,nivec, slepar, lump», vpijem, <