l£TO--YEARXV,
5TEV.—NUMBER 90.
Chicjtfo, lil., pondelj«k, 17. aprila (April 17) 1822.
E BI, CE BI DELAVCI LE RAZUMELI. KAKO VELIKO MOČ IMAJO . . .
Ententa sama ni edina gloda Rusije
Seattle, Waah. — (Federated Press.) — 4 V Ameriki j«? petdeset miljonov mezdnih delavcev. Ako bi vaak delavce aietematično naložil avoje prihranke (najmanj dva dolarja mesečno) v delavski banki, bi delavci v petih letih kontrolirali vae tekoče finance v defteli." — Tako je tfcjal Walter M. MeCa-leb, upravitelj elevelandake banke organizacije lokomotivakih stroje-vodij — katera ima več ko štiri -najat miljonov dolarjev premoženja — pred tukajšnjim Centralnim svetom delavskih strokovnih unij.	1
Dolgi vlaki pranih ¥ Connellsvillu pričajo o uspeha stavke.
DRUGE VESTI Z RUDARSKE PROIITE.	~'Z2
Več tisoč ruskih naseljencev t New Torku čaka na atamana, da mu napravijo mačjo
godbo.
-
PREISKAVA V SENATU SE ' NADALJUJE.
El leta in|1.2ft m tri meoaee; Chicra» ff.60 sa N«»Iot M VN, lar Um »tik ■ IU
"P ROS VET A"



PROSVETA
CI Afff^ ftLOVEMKK NARODNE POOPOKNl JZPMOTB
»mraOEEB
71 i P *
OoraopoUa, Pa. — Lepe atvan ee dogsjsjo. Nekateri ao na stav j, d raci pa sluitjo kar po deset
do petnajst dolarjev 04 dan in te smejejo za hrbton) stavkarjev

ow»
'r^TTffT^B 1
ji
8ubi»rription~ U1.1t •afo bO, and i»
<flileagoVs*W AmaJa W par year;
I M
TKI) FKK88"
MKMHKK
2L
ZGLEDI VLEČEJO!
I' m
jin*»
To je star pregovor, kateremu bi blJo treba še dodati, da v današnji družbi vje&jo pri podjetnikih ie slabi izgledi. Ako tovarnar pravi, da hoče znižati delavcem mezdo zaradi nasprotne konkurence, mu bodo takoj sledili drugi tovarnarji in rekli, če ne znižajo delavske mezde, da bankrotirajo.
Kadar kateri podjetnik pravi, da je treba podaljšat delavni čas, ker ne more več vzdržati konkurence, najde takoj veliko posnemalcev med podjetniki. •
Med podjetniki so seveda tudi bele vrana. Najde se podjetnik, ki zniža delavni čas iti povila delavcem mezdo AJH tak podjetnik najde poftiemalce? Ne posnema ga nijjč*, ampak zgodi se nekaj drugega. DrugI privatni biz-niški interesi ga prav pridno napadajo v velebizniikem časopisju. Smatrajo ga izdajalca svojih koristi in udrihajo po njem z loparjem.
Tudi podjetnik, ki je skrajšal delovni čas ali prostovoljno povišal mezdo svojim delavcem, ne obratuje svojega podjetja z izgubo. Uvedel je boljšo upravo in obra v svojo tovarno in zaradi tega lahko producira ceneje ko drugi tovarnarji. Njegovi konkurentje si nočejo belit glave s takimi rečmi, ampak odlože butaro na rame delavcev, ki naj po njih mnenju nosijo posledice konkurence
Kako se podjetniki koljejo in prepirajo med sabo, da gpižajo delavske mezde, nam pove dogodek, ki se je odigral v Winchendonu, Mass.
Neki tovarnar za pletenine ni hotel znižati mezde pvojim delavcem. V tovarnah za igrače ao bile mezde nizke. Posledica je bila, da so delavci v tovarnah za igrače opuščali delo in povpraševali za delo v tovarni za plete-Tovarnarji, ki so izdelovali igrače, so opazili, ka, godi, in so Mi k tovarnarju za pleteninarske izdelke i so mu, da naj zniža mezde, ksr s svojim ravnanjem pohujšuje delavce, da zapuščajo delo v tovarnah m igrače Pleteninarskl tovarnar je odklonil znižanje mezde. Zda, so šli drugI tovarnarji k trgovski zbornici, ki je odposlala deputacijo k tovarnarju in mu rekla, da mora znižati mezdo, kajti če tega ne stori, dela škodo drugim podjetnikom Tovarnar se ni dal pregovoriti.
In kakšne mislite so bile mezde? V tovarni za pletenine so v letu 1921 povprečno zaslutile delavke po $18.60 faa teden, v tovarnah za Igračke pa $13.11 na teaen!
Prav lahko se reče, da pri podjetnikih ne vlečejo dobri izgledi. Mesto da bi podjetniki skušali posnemati podjetnika, ki je plačeval malo višjo mezdo, katera ie nikakor »i odgovarjala postoječi draginji, so pa vsi podjetniki pii* stiskali na podjetnika, da zniža mezde. In ko to ni pomagalo, je prišel pritisk od združenih bizniških interesov!
Ali bomo na ta način priili o zmage f Ne, nikdar in nikoli! Dokler imamo tako protnike, ti moramo misliti, da je < o v olj, če nam nasprotujejo pod jetniki m lit treba, da bi bili nasprotniki mod ..delavskimi vr stami. Mislim, da je veak delavec toliko izobražen, da ve, kaj pomeni stavka ali itrajk, da se gre sedsj za boljši obstoj in za avo-bodo naroda, da se enkrat oprostimo veti kapitalizma.
Wtr in jam se z dopisnikom u lohnstowna, Pa., in menim, da ie upravičen, ko trka na srca de-avstva, da se priključi organizi ranim stavkarjem, kar bo njim ^ toriet.
Samo ozrimo se malo na pret* klost in spoznali bomo, da moget-ei ne smatrajo delavstva za drugo kot za predmet, ki se mora iz-loriščati. Kadar ao Šli v Francijo naši mladeniči, so jih nav-
nine.
sz
AU IMAJO MEZDE RES UČINEK NA CENO PRODUKTA?
Strokovni list čevljarske organizacije je prinesel zanimivo vest o ponudbi rasnih podjetnikov za dobavo dvaj set tisoč parov oficirskih čevljev. Podjetnikom je bilo naročeno, da poftUejo ponudbe za štiri vrste čevljev. Pri-loženo jo bilo tudi pojasnilo, kako morajo biti čevlji izdelani. In kakšne so bile vposlane'ponudbe?
Dfvet čevljarskih podjetnikov je vposlalo svoje ponudbe in U so bik* sa par čevljev: $4.4ft, $8.06, $6.0» $5.95, $6.07, $6.06, $7.78, $6.76 in $6.76.
^kko pomislimo, da so stroški sa delo v tovarnah, v katerih delajo organizirani delavci, povsod enaki, ker prejemajo dela vel enako mezdo, kako je torej nastala ta razlika v ceni?
Ali najbolj značilno je pa dejstvo, da je kompanjja ki je ti) skozi več let poznana, da je protidelavska In svoje podjetje obratuje t neorganiziranimi delavci, poslala na, višjo ponudbo. Najcenejo ponudbo je poslala tvrdka, I ima v svojih tovarnah le organizirane delavce!
To je doprineien dokaz, da delavska mezda ne igra nobene vloge pri ceni produkta. Najbrft so pa profit v tesnem ntlku s vinokimi cenami, ponekod pa nesposobno tovarniško vodstvo.
suie iz NAsaiam.
torej ae dela prmas noben unij s)tl premofar najsfro v rov« ali izten "tova. Stojimo trdni v naši organizaciji kakor amo stali in taki mlatimo, da smo nepremagljivi. Nismo napredni kot ss iuje iz nekaterih naselbin, vendar io-lim, da bi bili napredni povsod Jvsaj toliko in nam sledili poaeb-
digševall, da usmrte kajzerja, ae-Jej pa ko ae klatijo brezpeaelni m, pohabljeni po bolinipieah, farju torij ih in so na cesti brez vaa-kega Zasltifka, aedaj jim ti mogotci ne dajo pomoči in je dali ne bodo, saj njim je dprolj, da so zaae dovolj nagrabili teko« vojne.	'V
Zato bratje, ki delate v odprtih rovih, pridružite se etgvkar-| In ravnajte se po beatdah Franka Podboja, kajti ako ho stavka izgubljena, bo padla kriv da na vas. Potem bo prepozno govoriti, da je bil čaa, ko bi bili takrat tdružili, ko ao orga uizirani bratje stavkali.
So ie nekateri bratje, ki trdi-jo, da smo morali stavk^ aa $a-sa vojne in ne adaj. Tega ne po-roislijo, da je bil takrat listo drugi položaj in amo bili plačani pri lično, ter niamo mogli delati kakor bi hoteli. Kdor ni hotel dela-ti je takrat moral v vojno.
Zato pustite take predaodke, ker ao neumestni. Danea je iaa sa a ta v ko, ko smo priili tako dale*. Združite se in lahko se bosta* ia-v odeli, da ste storili svoj? doli-nost, ko ste prejeli apel, da ato podali svojim organiziranim bratom roke in pomagali do zmaga. Joasph Fabec.
Oilbert, Minn. — Hpomladniji dnevi so nastopili tod i v mrzli Mlnnesoti. Bnega ni več in nara va je pridela pomalem ozeleneva ti pod blagodejnim vplivom toplejših solatnih žsrkov.HHIH
Večerna kola ae je zaključila dne 4. aprila. Kakih 140 učencev in učenk je bilo, ki so dosegti di plome, oz. drugi državljanski papir. Za prihodnje leto je ostalo aamo ie malo števila učencev. Hlo venci so do malega vsi z zeklju čitvijo šole dobili diplome.
Društvo fcparta it. 61 SNPJ bo priredilo igro 441 V uredniitvu' dne 23. d%>riln, ki bo pričela ob 7J0. Iffra traja približno eno uro, potem pa sledi prosta žaba v« in ples. Povtfbljeni ao vai ro ,aki.od tu in ia okolice, da pride o k zabavi v Finako dvorano.
JAVNA GOVORNIC
•' h. •JMJl, OHSf Glasovi članov S. N. P. J In
Boek Springa, Wyo. - de aa-
lo tukajinji lokalni liat, katerega urednikom ni zato, da bi piaal aa napredek dčlavstia, pile, da ao vrata premogarjev složne, da vla da najlepii red in ja atavka ato odstotna.
Nam ie na misel ne pride, d* stavkamo, ker vae to imamo le aa dobrodoile počitnice. Med rudar ji in občinstvom vlada pri nas prava aloga in solidarnost, zario ako podjetniki pričakujejo ka kih nemirov, naj to le potrpežljivo čakajo. Mi ddbro vemo, da bi a nemiri akaaiU za naa dobro aituacijo, zato vemo, 'kako nam ja obnaAatl.
Vae aaje pri našem lokalu ao prekinjane. Saj jih tudi ni traka Obdržavati, kajti vsakdo va, ka mu je storiti, to je, da mora bit miren in ae previdno obnašati kjerkoli se nahaja. ICo bo kaj is reduega, pa se bo lahko stavkar jem naznanilo, da se vrli seja,
Menda ss nas jako boje, ali pa hoftejo pokazati, da smo nevero ljudje, katere je treba atraHi kajti vse polno novih strešnikov ie nastavljenih & rit jih > ilolo čil precejšnje število aa mealetin med njimi je doleiela čaat Klovenea. sa kar as mu je sevada ustreglo. Knl teh novih kov ao delali a nami v jai ker ao amošni varovati Mov eitilisaeijo, se jim je do«leliln čast.
Ne vem, kako je U. da ao ljud je tako pričali sapuščati te kra je. Ia bližnjih okotCkUl kemp bo «e vae oditi, da so ravnatelji le končno pričeli prosiU, saj ne jo. Dajati so tmli Sel prosta sianovanja, sama da oata* nejo. Bojijo aa pač, da jim ne bo mogoče vel prileti a obrstovs njem v tej deleli divjega pelina kadar sa bode enkral spor porav •ak k
V nsč» naselbini so zaprli ve« Mirih Vse gostilne, čemur ja najbrž« vsmk. da ao statiki prodajanje *'sse«eline". Njih mae ■je je menda, da bi le stsvkarji lahko na pili in potom pričeli s
ksko m kako.
H aaaa
nni, a vefto
lila U
iltateljev Prosvete.
v ppdzemeljskih luknjnh to delali predniki. Njihc
Barberton, O. — Velikansko je bilo gromenje, da so se tresle go re. In rodila ae je zopet mii. Vpitje tukajšnjih veraklh blaž-nelev je jMtibnilo. Htrašno so poparjeni zadnje čase, kajti uvideli ao, da ne gre kieft ki se ljud je ne dajo voditi za nos s hum bugom kot je bilo to nekoč.
Takoj, ko je doiel gospod it. 3 je velika ieetorica sklenila razglasila, da bomo v čaat in ala-vo božjo zidali veliko in lepo oerkeV in poleg nje tudi župniiče t lepim atanovanjem seveda, sa. to ae razume, da morajo goepo< Imeti lepo stanovanje. Taki gos pbaje pač ne bodo več Uanovtdi
kot ao
predniki. Njihove sobe morajo biti opremljene z vsem n dobnhn. Celo gospodova kuhari ca tnom imeti prav prijetno »ta novanje, že aamo radi	ker
rfuži avetemu gospodu.
Gospod morajo torej imeti že na tem avetu vae udobno stano vanje in vae druge udobnoati, kajti oni ne dajo počenega cen ta na veaelje onkraj groba. (Izdela aamo čikalki Kazi (mir.) Oni dobro vedo, da je vse iritupaj aamo hunvbug, a katerim ae ie vedno lahko farba neraz aodne ljudi, saj če bi oni le tro hico verovali v življenje po smr ti, bi livell vae drugačno ž?vlje nje.
Da je ravno katoliika vera povzročiteljica številnih sporov v družinah, to ae je neitetokrat že dokasalo. Oni, ki ao vpatjftl "apoved", ao prav dobro vedeli, kako je mogoče na najlažji, četn d i nelep način držati ljudslvpl pssti. Niso ae pri tem ozirali, ko Uko razporov bo valed «pove< prlllo v družine in kako veliko moralno ikodo bo napHlViVii^rav so spoved na seizkuieno mladi
jim povedal o kaplanu preludne reši. '
Maščevati ao se hoteli nad kaplanom in počakali ga, kjer jim povedal U leten deček, da videl mnogo večerov. Pretopili so hišo, kjer ao vedeli, da jf ka, plan in čakali. Nekako ob enik po polnoči je pogledala razmrle-na glava skozi okno in se ozirala ne vse strani, če bi videla kje ica tega ponočnjaka. Krepke- roke dveh mladenčev so popedle opa zovalca ter ga potegnilo na pla no.
Nič ni pomagalo kaplanu za klinjanje, blagoslovi niti prošnje, kajti dva mladeniče sta ga pošteno povaljala po kanalu, ki vodi iz živinzkih hlevov.
Ta avantura mladenišev je blagodejno vplivala na hndega pridigarja, ki je prenehal z vks (im pridiganjem o ponočevsnju. 3otovo se mu je priakutiko, da h še kdaj povzročil tako neprijetne diiave ua svoji obleki, iff et* samo dve sliki, o dogmi-tih na Igu, Iiojaki, odprite oŠ in ns bodite slepi pri belem dne vu. Opustite vse verske neumno sti in pojdite za duhom časa. Ne verujte v dogme glede večnega veaelje na onom svetu, kajti asi ki vam pravijo o njih, sami ne verujego vanje. Oni hočejo imetji le življenja na tem avetu, drugp pa prepuščajo vam. , |
Bog ne mara eerkve v Barber tonu, kajti če bi jo hotel hi jo že sam sezidal saj pravijo, da je vse mogočen, zakaj bi torej beračili okrog za 'Oiišo boljo". Sicer pa je že gedaj konec svega hnron ekega vpitja o veliki in lepi Kil božji in sedaj »amo še živi govo rica o primerni leseni kolibi. Kaj pa je temu vzro^ da so postali ta ko skromni, saj se je vendar kri $alo, da bo stala najmanj 60,000 dolarjev, a sedaj so nenadoma prišli na deaet tisoč. Pri sv. kr? Vodiške Jfohance, pričnite ven dar enkrat z grajenjem, ker čim-
no. Posebno priproato kmetako mladino v domovini se Jtr^otom spovedi naravnost poneumnjalo S atraieajem radi neodvero ae je od nelakušenih ljudi lahko vse zahtevalo. Spominjam ae nekle> ta pri naa na Igu, starega 10 h t, ki ji fajmošter ni hotel dati 0d vete, in da ji bo šele dal, ko bo napravila dolgo apoved, na ka' tero pa naj pride k njemu v fa rovi Dekle je pri veliki apoved sicer dobila odvezo, toda e-lik*) moralnega usp«4ia je imela dotič-na spoved ta njo in kako drago ae je morala sanjo pokoriti, se pokazalo pedolgo potem. '
Ce niso ulični deogdki obsoja nje vredni, potem sploh n« vem, kaj na svet 14 je obsojs^ja vr In« hdi-g vsegg tega le tetrijaln vernici poljubljajo roke tak'im duhovnom, ki sicer slove ss masi sanici
toda stavka, ki je pričela leta 1910 in trajala okrog pet let i& prenehala Sate dooemfcsa k»14 je rudarje preeej iamodeila. Da mm
so
bolj boate odlašali, manj prista šev boste imeli. Ljudje so pričel že kar denar nazaj zahtevati, kar pa naj bodo brez skrbi, da ga ne bodo dobili, kajti denar potrošen v take avrhe, je vržen proč, Zgodovina gradnje tuka;i šnje cerkve je alilna oni od Noe-tovjg barke, samo da je Noe zgradil barko, o tukajšnji cerkvi pa ie ni duha ne alnha.
Torej na delo. Zgradite hiio boljo, če ate rea tako vneti za njo, prodajte tvoje hiše in denar žrtvujte v ftaat božjo, pa bo ate dobili na onem avetu vae stokrat vrnjeno. Jamranje in stoka nje v Kazimirjevem "dnevniku vam ne bo prav nič . pomagalo ker v resnici samo škoduje. Čakanje na spreobrnjenje brezvev cev je tarnanj, ker istih je vaak dan več. To dobro vemo v na prednem taboru, saj naša vrste se mnoše čgzdalje bolj
Da kšofl ne gre, to pač dobro vemo, čeprav ni naia krivda Cerkve ne rabimo in "nameetni-ka božjega" tudi ne; oni, ki jo rabite, opustite vae napadanje rqjakov, ki je podobno lajanju psička itža plpta. Takega napa padanja tudi ne moremo smatra ti aa kako čednost, posebno ne če se tali ljudi, ki jim nieo niče aar storili.
Če ate v resnici tako vneti ka toličani, pokažite ee vendar povejte javno, da ate in opustite skrivanje aa plotom. Veekaker pa ae ne bomo othrali na lajanje ičeneta in korakali bosi o napre po aačrtani poti napredka »a prej do duševne in telesne svobode, vi s verskim fanatizmom za slepljeni pa tavajte ie nadalje po močvirju nazadnjaitv*. Vedi te, da je ni aile, ki bi mogla ustaviti prodirajoč napredek do du-ievne svobode. Nobeni papeževi V>ls0r>sV>vi ne morejo preprečiti prodirajoče luči svobode, želeti je U, da čimprej pridejo do spo znanja vsi aaalspljeni. — Klgthl
Hta«iuLrji iz
»aji^ifijsLaa
U^nef a ao v reanlel grešne kakor drugdi zemljsaov, akn^ne ie dr,
St» bolj.
Na Igu amo tudi imeU kaplana, ki af ja sam ematral kot za pravega a?. Alojzija Vsako nedoljo je ragjarjen kričal na leel, poseb no piko je imel nad mls.!eničt, ki jih je imenoval .a pon«< v sle i in nečistnikL Presedstl jim je pričelo tnke zabavljanje Ia aklmili aa, pesfli na kaplana. Nagovarjali so at hi ukrepali, ali ja neki ka-plan sam ta, kar nji* peedbael va. SUlsl jih je 14-let en p>ba in
LouitviUa, Oolo — Dopisniki iS naše drla ve se nsjbržc boje krftike, sato nočejo poročati, saj jas sam ae jo bojim, kajti bces-veetni kritiki dsnes ie ne gleda je več. ali dopisnik poroča dobro ali slabe, vedno dobijo ua njem kaj. da lahke ugovarjajo.
V nali as*»«-Honi so premogar-ji zaftavkali kakor po dragih krajih. Vae počiva in je mirno. Rovi se saprti. daai parne pištoli vsakdan kličejo na delo.
Kadar nam bodo priaaali -u-dsrsko orgaaiaaeijo. tedaj aa bomo lele vralM v reve. Pred It le-U se bili promogarji v naši nesel %ini preeej
kteva> in v organizaciji, kar vedo, kako močan je organiziran elavec in kako hudo bo prizadeto vse delavstvo ,ako se raabij<> sedanj^ org4fti^ij*.
V tej okolici ud dosedaj preje mali uekateei premogarji po |3 do za dan dela. Te naj bo to-rei plača Za p/emog«rj* ki vsak < an nosi v nevarnost svoje življenje k napornemu in'nezdravemu delu. FVileg tega pa bi poAptniki ie radi krčili plače in bi se jim tudi posrečilo, alfo ne bomo složni in skupno držali za našo or-ganieaeijo.	.
Skozi 16 let sem že rudar in vem, kako ae dela v rudnikih. Vaak o leto pafojp človek* moči vsled napornega del«, stara se m od del* mu neotUj* ijrugo kakor žuljnve roke. Ne vs^ način si moramo izboljšati ta o^apan po-ožaj. Vsi neorganuirani ptemo garji ae moramo posluiiti lepe prilike, Ukoj odložiti orodja in ostati doma dokler ne fo konec stavke in nam ®e bo ptituana organizacija.
Ce bi ne bilp organiziranih pre-mogarjev, tedaj bi bi} sa m položaj ie toliko tesnejši. Pelali bi morda že le po dolarju na dan kot smo nekje pred 15 leti, ko tu<tf nismo bili organizirani, ^o je bilo Wyomimgu. Ra PPg:lejmo tla nos rudarje v tej dr^vi. Organizira«! so In plačo dobijo,'da< te vsaj polteno lahko prfežiVljigo. Njim ne morejo trgati plač, ku dar bi se spomnili ko,t se to dogaja v Coloradu in drugod kjer ao premogarji neorganizirani. *
Ko smo imeli sejo, je v Union dvorani zakHcal nek premogar: "Bratje, boljše je'hitro umreti od gladh kot pa počaai in poleg tega težko delati. Doma ostanimo toliko časa, da od gladu pomrjemo, ako nam ne priznajo organizacije. "	1
Prav je imel, ko je tako govoril Rea je, da ao bili nekje premogarji po celih IS mesecev na stavki, a niso dosegli po voljnih uspehov ter prepad*, da jih ni več veaelje do;stavke, toda ekuei ti je treba pogeatn in pri vaem glodati na edznatvov -
Posebno težko je aaatavkati de-lavesm, ki, nimajo svojih stano vanj, <U stanujejo po koaapanij-akib hišah. Oni, ki imajo avoje hiše, ne občutijo stavke tako hudo, ker drugega ni kot na . delo ne gredo, to je vae.
K nam aa prišli takozvani "tangerji" ali streiei, ki pa jih ni bilo veliko število ia snperin tendent jih ja aapodil od tu, šel. da nimajo ^esa iskati, kar je vae mirno in jih ne potrebujemo. V resnici tu n* rabimo nikakih pre-ttpačev.
• Danes ja pri naa ualetevaJ sneg in pritisnilo je zelo nrzlo vreme, da ae bo zopet potrebovalo več premoga za kurjavo. Prej Šnje dneve amo, imeli jako toplo vreme, tako da ao travniki večinoma |a po zelenel i.
V jeaeni bomo zopet imeli volitve za 4ršavne uradnike. Pri ja Ulji, delavci, koga bomo volili tedaj t Ali zopet te, ki aa brat i jo s podjetniki, ki nam kočejo vedno trgati plačo in ako treba podjetnikom naatopati proti nam, pošljejo kar edl polk milice v dr žavof Postaviti moramo u* odgovorna mesta može, ki bodo da-loveli a naše interese, torej ia-voliti jih moragio iz avoje arede Čudno se adi Človeku, ie talne premišljevati zakon v naši državi. ki je urejen tako, da ae t ajim ščitijo samo podjetniki To je pač zoamanje, d* dclavci v slu Čajih volHev spin\p in tako puati-me moš v rokah male paUica lj«-41 Za tlelavee, ki ao *aatanjeai po družinskih hiiah je aieer bolj težavno, ker voliti morajo fctkor jim vede podjetniki .tako je bHn vsaj pred 12 leti, ko sem bil v ju žnem Coloradu in atialim, da je ie danea ravnotako.
Vendar, delavei, ne poaluiaj-mo rasnih podjetniških |M>drrp|)» kov, ki nam priporočajo ljudi, e ktterih vejo povedati koliko ka-risti bomo imeli od njih. ako jih volimo, ■ Ne pričakujmo* da bodo oni delali v naia korist. |i so ti prtdoblH velika bogaaHa, kajti do takih bogastev ao priili Ia po iikoHManju delavstva. — F.
B DELAVSKEGA SVETA
(Federated Prem).
Oompen te »oatar v debati.
(Sompers, prenednik Ameriške delavske federacije ia zagovornik rokodelakega unijonkma, m Wn». Z. Foster, znani voditelj jeklacake stavke in zagovornik induatrijal-nega unijonizma, kateri je Ul zad nje let9 v Sovjetski Rusiji, bost« na javni debati v Chicagu raz pravljala o vprašanju združenja strokovnih unij in po industrijah Datum debate že ni določen. Debata bo vsekakor zanimiva in ude . ležba bo nedvomno ogromna Goinpers je prišel zadnji teden v Chicago, ko. je prejal resolucijo Čikaške delavske federacije, ki ae je dvakrat izrekla za industrijal-no formo unije. gklical ie izredno konferenco zastopnikov unij v ho telu Morriaon in jih pričel ožte-vati zaradi omenjene resolucije, obtožil je voditelje gibanja za in-dustrijahte unije, da ao boljševiki, in jamral, da so ae v čikaške unij« vrnili "radik%lci, ki zdaj vrtajo od znotraj in ugrožajo organizacije." Pri tem. januanju aU mu pomagala Emmet Flood, mednarodni organizator, in Oacar Nel-son, podpredsednik čikaške fede racije John Fitapatrick, predsednik federacije, Foatcr in drugi ao pa krepko odgovorili Oompersu, da čikaške unije »korakajo z duhom časa naprej in da je združenje po industrijah absolutno potrebno, ako hočejo delavci v Ameriki kaj doseči. Foster je dejal, da Ribanje, katerega on podpira, ni v nobeni zvezi z i. w. w.—-izraom niti z idejo "ene aame velike unije". On priporoča toliko unij kolikor j« industrij in nič manj.
Mezde železniških delavcev. Frank P. Walsh, pravni zastopnik organizacije železniških delavcev, ki delajo na želesniških progah, je zadnji teden aranširal * človeško razstavo delavčeve bede pred vladnim železniškim delavskim odborom. Poklical je več delavcev z ženami in otroei iz raznih krajev dežele, da pričajo pred odborom, kako žive ob aedanji mezdi, ki je že dovolj beraška, toda železniške družbe jirfco&j^V MUH In progovni delavci ao pričali o njihovi bedi. Prejemajo od $70 do $140 meeeČHb, toda življenjske potrebščine jih atanejo še enkrat toliko. Vsi so zadolženi. Žene jemljejo perilo ali pa hodijo v tovarno, da pomagajo aoprogom odganjati glad od hiše. F. J. Weipert iz Denverja je povedal, da je a svojo ženo stanoval tri leta v starem tovornem vagonu, ker ni mogel plačevati atanarine hišnim po-Hestnikom. Ko je zbolela njegova žena, se je zadolžil za $300, katerih še danes ne more vrniti. Otroci teh delavcev ao podhranjeni in bolehavi, ker nimajo redilne hrane. Žena Joaepha Sabonija iz tyUwaukeej* je povedala* d| si je morala izposoditi ataro suknjo, da je mogla priti v Chicago. Žt^ je prosila: "Ne znižajte mezde mojemu možu, ks* še zdsj slabo fivi mo.
Položaj v Južni Afriki. Rudar, ji, katsrim je vladalitrl* stavko z oboroženo silo zadnji mesce, so mu vrnili na delo, Vladp je obljubil* rudarjem, da dobe "primemo mezdo**, ampak do danea še čakajo. Okrog 600 rudarjev je v zaporu. V industrijah vlada velika Htagaaoija. Kriza v Južni Afriki je Hplofina.
je rekel tfcvirekij, zdaj so pa do 'la poročila iz Tokija, da četfl ialjnovztočn* republike napadajo Jsponce. rti <\,. , r » ''Stare japonske poteze ae nadaljujejo. Zdaj gledajo, da dobe priliko, da lahko podaljšajo svojo okupacijo v Hibiriji. Toda vlada DaljnovztaSne republike jim ne bo dala take prilike.
konferenci v Darienu so Japonci vztrajali, da se jim pode-posebne pravice in privilegiji, katerimi bi dobili kontrolo nad Jaljnovztočno republiko. Vlada jp to odklonila, toda pripravljena je podpisati pogodbo na principu enake in enakopravne prilike.
"Ta odklonitev vlade pojasnjuje agresivne akcije Japoncev. Vsa poročila iz Tokija, da js Daljno-vztočna republika pristala na japonske zahteve, so napačna- Dalj' novztočna republika ae nikdar ne podvrže japonski kontroli. Ako aponci ne izpraznijo 8ibirije, tedaj čakajo v bodočnosti resne zmeinjave.
NESPORAZUM OL1DK ŠTOVI-V fcORMARIOI.
BODMIK DOVOLIL PE1T1P.
r 1 - - ' y i»Sf * "
Atlantic City, N. J. — Web»ter Kinlejr jo za tožil Thomaaa Curtiaa, <la mu pišo obrekljiva pisma ia §a obrekuje v javnoati. Rislejr je velik m močan hruat. dočim je Car tis majhen in slaboten človek. Sodnik Clarcnce Ooldenbcrg y svt tovfl toŠitelju, da l*hko pp ravna zadevo izven eodišša, ker je "videti dovolj moža." Hodnik je nkel: "Ko bosta zunaj, gs dobro namlatita in etver bo končana." liep nitlnikt
Koški mon&rtiisti majajo atentate
fcerlin, 1«. spr. — Taksjšnj ruski aovjetaki raatopniki ao In formiraM nemško vlado, da je pri *»a v Berlin akupina ruskih mo-narhiatov is Hofije. ki nsmeravajo •»biti Karla Bedeka. aovjetakefa diplomata. Redek je v IVrliau In tvori vea med Oeoovo in Moskvo "lote Pahne" poroča, da vodja asatnikov je prejšnji roaki al MaaalaM, M je Ml aapleten v lan
onmi kolo asovih jm
Podpirajo jih Japonci, in bandit j« napaljudstvo in št* *aljnp-
vatočn« republike
*ew Tork, f. J. _ Ostank Kelčakovih«tn ftcaaijonovih Čet, .katere podpirajo Japonci, napa-;tUjv po i/javi D. K. 8k v irskega, člana trgovske komisije Daljno vztoene republika, ljudstvo in če te Daijnovztočae republike.
"Te čete," prsvi Skvirakij, m bil« po brzojavkah, katar« sem ravnokar prejel od naše vlade spremljene od Jfpopcev v japonskem okupacijskem paau, v ka terem po aporazumu dne 19- aprila UttU med Japonci in lokelno vhtdo, ne morejo hivati ruake čete."
Izjavil je, da je bil po nekem drugem sporazumu tudi ustvarjen tak uevtcalni pas za ruake in japonske četa, toda Japonci ao prelomili sporazum in so podžga U k napadu na čete Daljnovztoč ne republike, pri katerem ao bili japonski agentje tepeni, poleg pa ie napodeni v beg.
Japonaki napadi ie trajajo"
WaahiBftom 9. 0, - Kelly,
predsednik Sborničnega pododse ia v mornariških zadevah, je po podatkih, prejetih od mornariškega tajnika Denbyja, pričel do zaključka, da potrebujejo 50,000 mornarjev, da lahko pošljejo mo-žtvo na ladije ameriške mornarice. Temu je dodal še rezervo petnajst tisoč mož na suhem in je zaključil, da 65,000 mornarjev zadostuje za ameriško mornJrico.
Narodno družtvo za znižanje ot roževanja pravi v evojem buleti-nu, da ats se predsednik Hsrding in mornariški tajuik Denby oddaljila od faktov, ako zahtevata od »0,000 do 80,000 mornarjev za brodovje.
STAVKA KROJAČIV FM TVBDKI l * POLA-0H«f V MILWAUM1.
vodijo
zveze, je dejal: "Angleški rudar ji no bodo dovolili Bika k rini h u mernik metod aa povečanje iavoaa v a veho pot lačenja etavke v Ameriki."
Hew York, M. T. — Voditelji rudarjev, ki ad*j tujiaj priaeatvu jejo iienfosenei . aa spturaaum na a;itsaeitaem polju, ,knment^ajo odJok jusi^nega tajnika Daug kertyja, da ostanejo ohtMaiee ss radi zarot« veljavne, ki ao bile vložen« v JndianapolUu. Oni menijo, da je on a ^oj<j izjavo ua pravil oviro za sporazum.
' Podjetniki b^jko št nadalje v bodočnoati . urahij^li obtožnice, kot izgovor, da ae ne udeleže šli
Lewia, predsednik rudarske orga
nizacije II. M. W. of A., ali take konference, kot jo šeli zbornični odsek za delo", izjavljajo vodit« 'ji rudarjev.
ZAOSTALA


Podporna Jadaeta
SloT^M^l NlTO^M

(Nadaljevanje s prve strani.)
ni interesi, in poiakusili bodo, da se utrdijo, Proti tem interesom i mamo dobro organiairane delav ake unije, ki a« raztezajo po v««j deželi- One nameravajo, tako jaz razumem, atopiti v volilno bitko ua podlagi aamih delavski)« interesov. Mogoče jiat ibo ena ali
ridržavne konference, ki jo želi druga močaa stranka delal« ovi-
N«w Tork. (Jugoalovanaki Oddelek F. L. I. 8.) Prvi m mestnik generalnega poštarja Združenih držav j« izdal ngrad-bo, ki bo gotovo zanimala zlasti on« naže rojake, kateri «p imeli
ttne izkušnje a piamj, posla-njim na naalov kakejra pri ja, itacunarja, "boarding bossa" itd. Dostikrat s* pogaja, da ta piama ostanejo urno večnost pri dotičnikrh in ss tudi vš-kokrat izgubijo, n .^L.
Poštna uprava je sedaj pripo ročila vsem požtarjem, naj paai-jo na pisma za tujerodce, ki ae naknpičijo v štaeunah, agenei-ah, klubih in drugih prostorih, kjer je znano, da piama ostanejo shrambi dolgo čaaa. "Mnogi tujci — pravi nameat-ni k generalnega poštarja v avoj i naredbi — ai dajejo pošiljati avo-pisma na atan kakega ao rojaka, pričakujoč, da bodo ta pisma na njih čakala za.več ali manj nedoločen čaa. Dognalo ae e, da ae t* piama držijo od dveh ednov celo do enoga leta v pri čakovanjn, da ae ho naalovljan?? oglasil, Poštarji naj takoj1 uredi-o, da ae prepreči nepraviftio dr-žanje pisem te vrste."
SO V DETEKTIVSKI BIKO
j >
Ohioafo, 111. — Neki neznanec e položil v detektivski biro bom bo, ki ps ni bila nabita, da ubija, ampak napolnjena je bila f smrd jivimi plini. Ko se je smrdUivka rnrpočila, je zadižalo po biroju, da ao policaji hitrih nog iakaii zavetje n« ulici. Uughcsp, načelnika detektivov, je ta Čin silno raz-kačil. Naročil je detektivom, da orajo za vsako ceno izvohati malopzjdneža. ki ai je dovolil taco šalo z detektivakim birojem.
dr Id javljajo o zmagi nad Turki.
' Pariz, 15. apr. —- Iz Aten zopet prihajajo običajna poročila o i ;rikih zmagah na mal^asijaki ronti. Ofenziva turžkib taaciona-istov je bila zdrobljena na črti Afium-Karahiaar in Turki kimajo velike izgube.
ve, ampak prepričan aem, da ae delavci tako pokažejo, da jih bo do čutili. Njih dobre orgauiaaei j« in njih žtovilni gla«ovi, bodo zanesljivo vplivali na peetave, ki bodo aprejete.
"Jaz mialisa, da p<ijd« razvoj o teli industrijskih vprašanjih normalno pot in odviano bo od zmožno h ti delavskih voditeljev, kaki ni bodo uepehi." i
Menil j«, da je opazil nedavno v UUterju, da m voditelji bančnik in bizniškth inatereaov za od-
Eravo raadora na Irakem, asipak oje se tanatičaa furije sovršž-nikof združena irske. Ako bi Ao glija pomagala finančno ali na drug uačin vsej Iraki, bi bila ul-aterska opozicija kmalu mrtva. Gospodarske sile bi adružile in poenbtile otok. .
MoCollough je otUočoo trdil, da ni bil velikonočni fboljon 1910 delavska afer«, kajti med u dcleženci je bilo le pet in dvajset odstotkov delavcev. ConnoUy sam, dasiravuo j« podpornik delavske emancipacij«, jo naeijtma-lizt.
Naeijonalizem je bil duša gibanja v tem boju.
Ufcftn. I?, hmljm IMV V Mkfl UlhMŠa.
GLAVNI STAN i »eST-SS §Q, (AWNDALK AVI.. CHICACa ULUNOU. Uvršavalni odbori
imA A»dr*w VMrUk, It P. D. T, ttkm* Tu,k. taialh UI«(ŠImm .<4>h> Vo«rUk «r«š»lh «VmU« M» Uvrtmik.
POROTNIOOSRK.
BOLNIŠKI ODSEK,. OSREDNJE OK*<UJE. BU. Noejk. pr^Md.lk, JS87-5S « Lajšal« A..
VZHODNO OtitOSJK. J-cS^Vcili. |Mm,llN.Ru,h.
ngAhl(A	W	f41	I^Oseslasš. a
ZAPADNO OKROŽJE. Aaloa li«Ur, Re« 104, Cr^l^s^ aa
M«» Mtn, B*i ud. Buhl, Miaa., aa mvhmimI. ■ Mika t«a«l, aaaa a. wia.be.tar »•.. Matrar, Utak
Nadzorni odbori Zdrulitvnnl odbori
Pr.ši.šatk. Prt.! Alai, 1184 Sa. C»»M Ae«., Chlaata, IH.
JaAhe Oeaa, MSI W. Iftli |L f^haM Hf , Jaa. Ihak, uoi 1. asrš ti., Cle^aal, OkU. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. K.r«, «801 ftt. Clslr A».., Cl.v.l.aš, O. JJ<«OR l~JUr.«i»aa4ee.e « «1. adbaralkl, U šalaje e glai

Pr jata*, k J:	a
gS
oaJaalftMe
Praak Z.Uiu, pr JI«aiaŽVliiairf?B.ja sihsr«, 41«ar aa.lav ja
KRVAVO D
r&jsmr
(Nadaljevanje 8 prve atrnnl.)
Milwaukee, Wls. — Člsni orga-»izarije krojaških delavcev Amalt
gamated Clothing Workcrs' Union ao bili obveščani, da je stavka pri tvrdki J. k H. Polachek.
Delodajalec je prava deloda-jalska starina, ki hi najraje vi-,1,1 da delavci garajo od solnč-neirs vzhoda do aelnčnega zahoda za par grošev na dan. Kar zapo-j ni mogel, da bi dalavsi pri njem delali žtiri in štirideaet ur T tednu, ne da bi jim %ila znižans mezd*. Drugi krojaški mojstri, ki ilrlajo za naročnike, »so sprejeli pogoje, ta atarina ae j« pe odloči, la, da s« vam postavi po roku. To ga aeveda zdaj atane denar. On, njegov ain. njegov naljak in še pol tacata pretepa*«« in tr.je policaji stražijo pest atavkokazev v njegovi delavnici, kamor se zdaj preselil ia kamor ni hotel svojih nt arih delavcev vzeti a seboj, ki mo mu takorekoč to nova podopje zgradili. Nekateri «Uri deUvci an zanj garali rtozi dvaj^ let. » njl„ Ved osiveli. Zdaj J * * f »d.lovil. Pač stara usoda za de-
lavee.	,
Ht a v kovni položaj v m«^ >s ugmlen. kajti me4 pravia^ 4«lav «t je aol»dara«at vedao doma.
^TOAUiv puariTLVAiriii f.„ , ZMAOUJBJO. „
(Nadaljevanje a prve atrani.)
Predlogi še niso znani, toda na miguje se, da bo Hsrding pripo ročal operatorjem^ ds naj snižaj» število rudarjev i^porazdele delo med oatale, tako da bodo rudarji delali eta!no akozi vae leto.
Rudarji zahtevajo ravno narobe, da ae akrajša delovni čsa in s tem odpravikparijodična br*po eelnoat.
v Youngatown, Ohlo. — (Ped« r. Press.) — Hhenago Furnare Co. j« že tretja tukajšnja družba, ki j«1 ugasnila plavže v*)«»d nepričako vane stavke koksovnth delavcev v connellavilUkent okrožja, odkod« r dobivajo jeklarske' tlvulhe gorivo Druge štiri družbe, ki bi bHe od pri« plavže, zdsj čakajo, ker si nfajo dovolj kokaa. Jeklarska drnšlie ee tepejo za kokaovo rezer ve in plačujejo ekatregihe cane.
London. ML apr. — (ri*l«ret.d Pree. ) — Premogovniki v Angliji zdaj bolj obratujejo kot po aa vedi. odkar j« stavka v Ameriki kakor ao ameriški rudarji delali šoa šae pred «ntm letom, ko « stavkali aagleški premofarji U Tjma odpošiljaj« pramog v takih količinah kakor še niso po vojni. Koliko premoga odhaja v Združb pe države. Še ni znano
Frank Hodgea, ujnik Rudarske
javil.1 Obdršavali ao velik banket in i^rnalavijali morijo a pitjem. Dan kasneje so zopet pripeljali vlak kmetov in jih pomorili na ravno iateqi mestu.
Podpolkovnik Morrow, ki je imol(a Semijonovom dpi« in viharen brzojavni pogovor, je po? rabil skoraj vsa dan aa pripovs-(lovanje o ubijanju v "klavnici". Bvoje trditve je podprl s ofici-elnimi dokumenti, da jo bilo vsa* ko ubijsnje izvrženo pod oblastjo Hemijonovs kot vojaškega djkls-torja kozakov v ' transbajkslski pokrajini. Predložil je dalje dokaze, da je fteipijonov večkrat skušal preprečiti, da gredo ameriške čete in celo Kolčakove Čete prek Aeleznice aH pa na strsšo železnic. Ko je podpolkovnik pri Vcriuije Bttasku' zagrosil Remi-jonovu, da ho njegov oklepni vlak razdrobil na koae, ako ae ne odpelje v 24 urah, ja bandit odgovoril nesramno, toda umaknil ae je . z vlakom.
Semijonov vlak "Rasrulsva-ee" je na enem samsm potu u moril od petdoect do4«stdeaet ru skih deklet v januarju	kA jeSB
sta bila umorjena tudi oba em* riika vojaka. Ko ao Amerii ani u-jeli "generala" Uognauiecs« Ve mijonovuga poveljnika tega vlaka, in so ga pridržali za <4iirsvna vo in prosili Hemijonova, ds gs postavi prsd vojno sodišče, js 0e-mijonov toliko čssa odlašal, da so bilfe ameriške čvte umaknjene in j« podpolkovnik Morroar bil prisiljen izpustiti Hogomaleea. Ituaki klub je tega poilmeaarja sprejel s častjo. Htepspov, načelnik "klsvnics", j« bil povišsn 88 generala. On ae je bahal, da ne more jesti ali spati, ako preje ne .ubije nekoga.
Podpolkovnik M o rt o w j« pr* čital veliko ofleijelnib Izjav. (Ilas je bil resen, mslo se je rn-*el in poznati je bilo, de je gin jen. Te e fieijelne ifjave so (lAiftpirala nje. govo lastno izjavo, laja vil je, da al a bili krvološnost in lakom noal po pkau motiv Hemijoaora in. njegovih podposmilup. Njih divjaš t vo je opustošilo eno deŽe lo, teroriziralo j« miljon mirnih rutkih kmetov, ia povaročllo je brezštevilne samomore. In ta div iaštvo ni bilo kssnovano.
Haoator Ht«rling Is Južne D« kote j« »kiftal braniti v« in njegove baod«. šr aiso slišali v kapitalu. Hplošoo j« bilo slišali vprdbaje; Mai j-< Minlk 11 u vb e« dovolil l^mu zločincu priti v Ameriko, ko ao mu bili znani faktlf '
L'
ii
IIIK1IIEH0 STRAN P0JD£ LJUDSTVO?
/dnj so nekaj dni že rudarji d<> mu in velebiznižko časouisja al prizadeva naludskati ljudstvo proti rudarjem. Ho preden je na počil prvi april, je velebiznižko časopiaje ščuvalo in podžigalo proti rudarjem. Prinažalo je lepe povesti o bogatih rudarakib družinah. Pravilo je, da ai rudarji kupujejo avtomobile, kakor da bi bilo kje v postavsh zapisano, ds rudarji ns smejo imoti svtomobllov, če kateri rudar kupi s svojimi krvavo prisluženitni in prlatradani-ml grofii avtomobil, je storil Že hu dodelstvo.
To časopisje ni Črhnilo beaediec o nevarnostih, ki preže na rudarja v rudniku. Zdrav gre zjutraj na d*lo. Naenkrat ae odtrga nad tij-lm akala v rudniku, pade na rudarja in ga zmečka kot črva. Ali pa na enkrat strsšen blisk, silen pok in rudnik sc spremeni v grob zs sto sli le več rudarjev.
Ako bo ljudstvo tr«xno premislilo vs<* pravljic« in jih djslo ns kritično rešeto, ki jih bo prinašalo velebizoiško Časopisje, tedaj bo kmalu sposnslo resnico, sprevidelo bo, ds imajo take pravljice nn-msn ssgrnltl ljudstvu resnico in ljudatvo nshujskati proti rudar-
ln kadar bo ve|«bizuiško čaaopi-s je prihajalo 8 svojimi huj*karij* mi, tedaj naj ljudatvo ne pozabi na tole dej«t v« {
Meddržavna trgovska komiaija j« hotela dognati proisvajslne I no-ike pri produkciji premog*. In kaj so storili premogovniški pod jetniki t Izprosili sodnijsko prepoved, ki ja moddržs v ni trgovci komisiji prepovedala dognati pro dnkeijeke strožke.
Če bi imeli premogovniški pod jetniki čisto v««t In bi ne imeli o grom n di profilov, bi š« sami pro aili, da se dože^jo produk- ijski trožki. Premogovniški podjeinik ao nalašč prelomili pogodl»o in Iz prti rudarje, da znižajo rtidurnlf' o., /de, poslabšajo življensk«' ras Hiere ruiisrakih družin, sebi ps o aigurajo šs večje profile.
Delavčeva iola znanosti.
KAKO IBOLSDA ZMMUk Z LUKE
Oarrctt f. Rervtaa
Kako viaoko bi IrelM Hi, da bi ae videla zemlja M krogla? Ke ko velike Ugleda remija, Č« hI jo kdo gledal I naše lunef
Zemlja ima približno MOTO milj v premem. Ako slojiš na ravnini, ao tvoja eši komaj eao tiaošinako
milje nad povrijom zemlje. Z ravnine torej ne vidimo dalj kot tri milje ua vsu strani in zemlja la-gleda kot ravna ploskev.
Ako se dvignomo eno miljo visoko, se daljava obzorja podal j-in n« !•<> milj naokrog, toda naše oči ie vedno vidijo zemljo kot ploščo. Pojdimo vlžje pet milj, Obzorje se zdaj umakne sa 900 milj, razgled je Urok, kljub le-mu pn ie ne moremo s prostim o* česom opaziti kakžncga slemena na* horizontu; rsvnn narobe, zdi ^ ds je rob obiorjs privzdignjen in površje pred nsšiml očmi izglsda kot vslika akleda.
Povapnimo ss deset milj v trak. Od tu je obaorje oddaljena 280 milj in zdaj žele bo ostsr o pazovalee videl, ds rob obsor,' psda aujšksno navadol. Prib nji skok naj ho petdeset i Obzorje se raaliri do daljave milj. M te visočine js lahko v li padajoče alems horizonta, pak zemeljska krogla je Še v prevelika, da bi Jo objele oči. Petdeset milj nad nsml js še ozračje, dssi zelo i^lko. Pojdimo vlije, recimo tisoš milj,
Kdaj smo zunaj ozračja, ob-BOfja je ilOOO milj proč. fil te toš-ke, aem prepričan, Ui opazovalec ^ Ide! pred seboj ogromno okroglo telo, ki visi v prostoru. Opazovalcu hi se zdelo, da viai tik pod njim In nsdvomno bi bi! prava«! ml veličine tega taleča.
Ako bi hotel opazovalec štu* dirati zeifiljo brez vtisa ailna privlačnosti, ki vlsds tisoč milj nsd nsmi, se hI moral podstl na luno. Nsža lun« je okroglo 240,-000 milj oddsljens od nss, To je tridesetkrat toliko kolikor snsša premer zemlje, Z lune izgleda zemlja približno žtirikrat vešja kot luna s zemlje. Kakšen poglad na živo zemljo! Vsakih 24 ur hi videl ' panoramično procesijo vaeh oeeanov in kontinentov, kateri otriei a« hi dobro videli. VI-soka gorovja mečejo temne sen-ee in na <fe b tečajih ae h«tita sneženi kapi. VeOka mase oblakov zdajfiazdaj zakrijejo oceane in kontinent«, a v naslednjem trenotku jih ropot odkrijejo. Krasni kontrs.il l»arv hi razkrili znamenja pr<4|vale«vt metla, dim, mogošn« javne naprave, m/čni >U*k električne razsvetljave mm vse to M M lahko videlo s reimočjo leJaakopa.
In š« hi tako sedel v mrzle« /.litja mrtv« Nine ia opazoval svoj rodai pl«a«t is vsraa daljave — mogoče hi tedaj mogel is-reši o njem nepriatranako aod-bol
PO TRILBTVBH SPAKJU /I
m
Forth imlth, Ark ^ Jim Ke
lingnr je sp«l nepretrgoma »k"fi tri M«. Hranili it ga aa»^|p» Xdej je umrl v okrajni bolnišaiel.

SEVEROVA ZDRAVILA VZDRZUJE
ZCRAVut V OKUZINAH
W F. SEVERA CO
EDAM RAPIOS, IO W
PROSVETA
OldOVitt dotlvljajl gMlgfS i
aa suha« tn m mtJi
AnglcJko spisa) R. L. Stori
Poslovenil J. M.
(Dalje, )•
. Ab. ven«t«r sen med tem časom dobro živel; nikdar ei nisem odre-kel. kar mi je eres poželele in ; apal s«*n sladko in jedel dobro : vae avoje Živa dni, razen kadar * eem bil na morju. In kako sem začel? Pred jaaSboro, kakor til" v "Dobro", ja dejal drugi, "to da vea oni denar je eedaj izgubljen, ali ne? Po te« potovanju bi £ ae n<* amel več pokazati v Brieto-lu!"
"No, kje pa mieli«, da ae nahaja sedaj?" je vprašal Bilver po, rogljivo	%
"V Bristclu v benksh", je od-! vrnil njegov tovaril.
"Je bil tam", je rekel kuhar, "je bU tamkaj, ko emo dvignili ; sidro. Toda moja atara tenka ga j ima sedaj vsega pri s<4>f. In go-j stilna je prodana a pravico in o-pravo vred; in atara dekla je odpotovala, da ae snide z menoj. Po-v.-.lsl l»i ti kj<\ ker ti zaupam; vender nočem vzbuditi zaviati med tovariši. i. "Ali more* /aupati svoji žen-ki?" je vpralal oni.
"(los pod je sreče", je odvrnil kuhar, "si navadno malo zaupajo med seboj in prav imajo, [r vernj mi, Toda jaz imam avoje t navade. Ako kak tovarift kaj ze-s krivi y ne bi hotel biti na istem
>	svetu s starim Johnom. Bilo jih L je nekaj, ki ao ae <bali Pewa, ia
l in nekaj, ki so se <ball Flinta; to-4e Plin t sam se je hal njega. \ Strelen je bil in drzovit. Najbolj j-ijlvji mornarji na morju ao bili ; ti Flintovi; sam zlodej bi ae bal $ Hi t. njimi na morje. No, jas nI-' sem bahač in sam vidiš, kako po [ domače ti delam dmlbof toda kadar »em bil jar podkrmar, He-
>	Seda jagnje ni bila aa stare Flin-tove moreke roparje. Da, tako je
i hijo na etari Johnovi ladji."
"Povedati ti moram", je odvr-«11 mladič, "prav niš ae niaem ; »Ogel ogreti za ta poael do tega
RAD BI IZVEDEL
se rojakinjo Anna Smodifi, aedaj oniožena Ana Sehadl, doma i' Re-Čl<3 ob Savinji na Štajerskem, po domače Hlačtinova. Hlifial sem, da se je nahajala leta 1913 v Chicagn, 111., a sedaj ne vem, kje jc. Iščem jo valed zelo važne zadeve. Rojake prosim, če kdo ve za njen naslov, naj ga naznani, ako bode pa samg Čitala ta oglaa, naj se prijavi na moj naalov: Matt Felician, P. O. $ox 92, Bear Creek, Mont.
(Adv.)
ZEMLJA HA PRODAJ V DRŽAVI OOLORADA.
Najbrle ga je epremljala na poti obilica prav zanimivih, četudi kalnih predatav o marsičem, jaane miali ali kakršnegakoli določnega namena pa ni imel v glavi« ko je dospe! na trg pred gu-bernijo. Kakor hitro pa je videl mnošico "#ttn-tarjev", ki je stanovitno vrtrajala v vrati, rat^o-stavljene redarje, pollcmojatra, ki ae je delal morebiti nalašč še bolj onemoglega, in aplošno pričakovanje, ki ae je upiralo vanj, mu je bušila vaa kri v evee. Bled je etopil is kočije.
"gttšme doli t" je izpregovoril komaj zlišno; sapa mu je sestajala "Na kolena I" je zavreščal zdajci v avoje laatno presenečenje; In prav v tem presenečenju ja bil nemara započet ves poznejši raspletek prizora. To je kakor v gorah na san-kališču: aani, ki lete nlzdol, ae ne morejo uataviti aredi pobočja. V avojo nesrečo ae je Andrej An-toaoviš vse šive dni odlikoval po jaanosti enačaja in nI na nikogar kričal niti ne teptal z nogami; tekšni pa ao najnevarnejši, če ae kdaj pripeti, da ae jim sankr mahoma utrgajo in šinejo p<> tujega navzdol. Vae mu je zaplesalo preti očmi.
"Klibustirjil" je zavpil še bolj piščeče in ne-slano; har glas se ntf je utrgal. Stal je, ne ve-doč še, kej naprav v'toda čuteč s vsem svojim bitjem, da brezpogojno nekaj stori, in to takoj.
N "Moj Bogr av ja aačulo iz možice. Mlad fant ae je sačel krilati t trije ali štirje so se res hoteli apuatiti na kolena, toda drugi so se pori. nili z vso trumo tri korake naprej, in mahoma je sehrumelo vae hkrati: "vaša ekaeclenea . . . najeti amo bili po štirideaet , . . oskrbnik . . . nikari govori" — itd. itd. živa duša Jih ni mogla raaumeti.
Keko jih je mogel razumeti ubogi Andrej Antonovič, ki ja drlal ša vedno avoje cvetke v rokah t Pnnt a« mu je sdd oči viden, kakor prej k i bitke Htepenu Trofimovičti. Med trumo vanj hulječih "puntarjev" pa je smukal vpričo njega "kolovodja'* Pjotr »tepanovlč, katerega je ves Čaa od včeraj zaman izganjal ia svojih miali — Pjotr Htepanovlč. njegov omršeni Pjotr Stepa-novič! •
"Aibef ja kriknil še nenadneje kakor prej.
Mrtvaški molk Je zavladal.
TskŠan je bU začetek Stvari, sodeč po natančnih poročilih in mojem sklepanja; o tem. ksr sledi, pa niti podatki, niti moji Is. t j, i cakljački niso vrč tako aanealjlvi. Nekaj dajatev je vseeno znanih.
PrvH ta. da so bile šibe nekam vae prehitro na meaint očividao jih Je imel Mstronmni po\w mojster v svoji preroški slutnji še pripravljena. Kaanovsnih pa je Mio komaj por. še trije mend* ne, ta poudarjam. Da hi bili pretepli Tse sli *MJ polovico ljudi, Je gola ' "Ifrl-ir Prstno je tu Ui. kar pravijo, da ao zgrabili mlmogredoč« rev-•»o .toda spodobno damo ter Je prstki n« mrstu I« ve«4ar sem poaneje sam hral o tej dami r do pisu nekega pHrograjskegm Msta 4
(Dalje prihodnjič.)
Slovencem priporočam to zemlje, to jc (Irrigation Land), ki je zalejana a deteljo, je prav poleg mesta Florence, Colo., vae oholi so premogorovi in oljnate sesal-ke (pompe) v mestu je 8mell» r tovarna ijn ena Oil Refinerya. Mesto šteje 4000 prebivalcev. Za natančnejša pojaanila obrnite ae do mene.
Jack Cheenik, "
P. O. Box a,____Florenee, Čolo.
(Adv.)
(Dalje.)
"Tak kaj je s konji?" Mehanično je odprl debelo [knjigo, ki je lešala na mizi) rad ai je prerokoval is knjig, s tem, da jih je odpiral na slepo iu bral jprvr tri vrstice zgoraj na desni, "Tout est pour i le mieuz dsns le meilleur des mondes possihles". Voltair.-, "Csndide," je atalo tu; pljunil je ter K|cl k vozu' "V Hkvorešnikel"
Kočljal je pripovedoval, da je gospod Veopot priganjali kakor hitro pa ata ae približala fraščini, je mahoma velal obrniti in peljati v me-^to nazaj: "Hitreje, prosim te, hitreje t" Ae preden ata prišla do meatnega nanipa. "so ml rekli sopet ustaviti} stopili so iz kočije ter krenili prt -ko eeste na polje. Mialil eem. da jih jc kaka sla-bost obšla, toda oni ao ae vata vili ter začeli ogledovati evetliee, in tako ao atali dobršen čaa; čudno je bilo, nič več nieem vedel, kaj naj mislim." [Tako Je pripovedoval kočijsž. Pomnim še. kakšno ■Vrcrar Je bilo tieto jutro: hladan in jaaen, toda Uptovcn septemberaki dan; |>red Andrejem Ao-Htaaovičem, ki je zapuatil cesto, se js raagrinjala Ratroga alika ogoljenega polja s davno pošetimi KVfjivami; veter je tulil čea nje, prigihaje Šalo-HKa ostanka umirajočih rumenih evetlie... Ali mikalo primerjati sebe in svojo usodo a Je-I H^mi evrtlieami, potlačenimi po mrzli jeseni f Hfaiko. Prepričan eem, da ae t bogve če se Je sploh Npedal cvetlic, kljnb Ispovedim kočijaža in prl-Batave prvega oddelka, ki ae je pripeljal ukrat a Hpaliemojatrovo trojko In Ja potem satrjeval. da Jc t K|| maše I predatojnika a šopkom rumenih cvetov v I ||fcL Ta pHaUv, Vasilij Ivanovič Klibnstjerov, MEoašcn uradnik, Je bil nedavns prlkszen v aa-■Al »eatui aH še v kratkem času ae je bil iskazal Har aaalorel po avaji nezmerni vnemi, bretohair-Kpeta nastopu v iavešilaih aadevsh in prirojmi ne. KHpjiangti. PfanU Je a voza Ia ne da bi le malce kaj ■jrT videl, a čl* aa akvarja predstojnik, Je s Rdi «|i prepričanim abruaon. isatrelil poročil»,
■	da je "r meašaMSHHSii^lF' *'*
K «Af Kajf ea Je etrago obrnil k nj< mu An-
■	disj Antonovič, toda bres aajmsnjšega aačnde I nja ali kakršnegakoli apaaalna na voz Ia kočijala
■	kot bi sedel doma v kabine«,.
I "Pristav prvega oddelka flitnsetjerov, vaša 1 ekareleviea. V meeta Je paat.' 1 "De ekedenea. ftpignllnel se pnntajo.*' W "ftiiigulineit . ,
O UnH "Aplgallnel" ae asu je Hieoll spo-ImH«. eelo sdranil ae Je In vzdignil pmt do črle; ■»'SflialUieM" Molle In le redno zamejen Je [■|el brrs nagi le« h kočiji, sedel vanjo in ukazal \my aso^o. pristav a trojko sa nJim.
vožnja
RAD BI IZVEDEL
za Jakob in Matija Glažar, prosim ju, naj ae mi priglasita, jaz sen« se sedaj naselil tukaj in želim, ter prosim, da ae osebno oglasita pri meni Moj naslov je; John Glazar, P. O. Florenc, Colo.
Ksr m> Mlnim llaij« sns ta o snllals svoja esaa, s« andi ugodns prilika onim, Id ao namenjeni v kratksm v start krni. Pišiis nam po esaa fa reaai rad parntko«.
DENARNE POSl-UATVE V JUGO-SLAVIJO ZA VELI-KONOC
Hitro, varno fas poceni.
Dinarji ia dolarji
PAROBRODNE UST-KK ZA VSE ČRTE.
PIŠITE PO NAS CENIK
EMIL KISS, bankir,
133 S1COND A VE., NEW YORK, N. Y.
IZ CHICAGE
Kadar poiiljftl« dmmm, « SUft
krsj. os p r« t rit* ušs Saake,
kt V srn nudi točnost ta aiaks
"MAURCTANIA"
(7ts	Mm— 4 vijaki)
NaJkltfgJAl pivski SA ivats, Is Ckktn iN ta. mmjm s* W«
ŠTEDENJE KOT IZDATEK«
KATERO POT GRE VAS DENAR? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL
TO V NAPREJ
k U M m^Jkmli pHs.ni *Um pilr.fci«
FRANK SAKSER STATE BANK
SI CortUssJt Stre«	New York. N.
t;LAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE