Dopisi. Iz Celja. (Popotnik.) V dopisu nIz Celja" odgovorja ,,založnistvo Popotnikovo" v 5. st. ,,Slov. Gosp." na izjavo nekterih uciteljev, da niso v uobeni zvezi s nPopotnikom" več, ter v tem ,,Odgovoru" nalašč neresnico po svetu trosi. Sklicovaje se na § 19 tisk. uljudno prosimo, naj slavno uredništvo blagovoli sledeči popravek v svojem cenjenem listu ponatisniti, kakor postava veleva. 1. Učitelji niso nikdar obetali ,,Uč. Tovariša" ,,podpirati", kakor odgovarja založništvo Popotnikovo, nego so samo rekli, da se hočejo zopet ,,združiti" ž njim. (Prosimo, naj se bere izjava učiteljev in odgovor založnistva. 2. Res je, da bi šolski list z imenom ,,Pop." ne bi bil zagledal belega dne, ako bi mu ne bil založnik denarja ponudil, za kar ga nibče prosil ni; a izbajal bi še zdaj v Celji „115. Vestnik", kakor je bilo v začetku sklenjeno. 3. Učitelji niso nikdar tajili, da g. založnik nima po njegovetn mnjenji prvega sredstva za izdavo lista, t. j. denarja, in da tudi pri rPopotniku" nanj gleda; kar se pa tiče spretnega peresa, je pa ,,Popotnik" sam živi dokaz, koliko je prišlo iz založnikovega peresa v Popotnikovo torbico. Toliko — kakor nič. Celo neresnično pa je, da bi bil g. založnik rokopise ,,pilil", kako razžaljivo po svetu trobi; resnica je, da so ga učitelji naprosili, naj pregleda rokopise, kar se tiče doslednosti v pisavi (Sprachrevisor). Nikdar in nikoli ni — in tudi ni smel ,,popravljati" in npiliti" rokopisov glede njib vsebine. Zato so imeli učitelji poseben odbor z odgovornira urednikom na čela. G. založnik ni bilvtemodboru. Čebo treba, bomo to iz rokopisov dokazali. 4. Kar se tiče firme Popotnikove, na ktero se založništvo sklicuje, so učitelji kot ustanovitelji in lastniki lista že pri prveoi listu protestirali zoper podpm g. založnika kot ,,izdajatelja" lista. G. piof. Ž. je bil samo založnik lista tako dolgo, da so učitelji sklenili, da se nočejo pipati za list, ker g. založnik zaradi preselitve ,,Pop." v Maribor ni mož beseda ostal. Zdaj je pa g. založnik vsem sam. Redka čast! 5. Na vprašanje g. založnika nPop.u zakaj je bilo treba objaviti, da nčitelji niso v nobeni dotiki z njegovim listom, mu odgovorimo, da tirja značaj in čast učiteljev, da svet zve, da s takini slovenskim šolskim listom, kterega niti učiteljsko društvo niti čitalnica noče, niso v nobeni zfezi. Bivši lastniki ,,Popotn." Iz Bileka v Hercegovini. Ljubi brat! Dajem ti v kratkib besedab na znanje, da se tukaj še vse več godi, nego časopisi poročajo. Clovek bi ne verjel, če bi sam ue videl. Dne 15. januvarja je prišlo semkaj 2 polka pešcev, 3 bataljoni spičakov in 1 bataljoo lovcev in veudar še imamo zmiraj strahn do7olj pred tolo^aji. Nadalje ti aazaaajam, da ste šli 17. jaaavarja 2 kompaaiji a streIi7om ia ži^ežem 7 Korito. Na sredi pota ste pa bili aapadeni od 7staae7, kateri so ajima 7se streH70 ia 7ea ži^ež 7zeli, ter ji pobili, da je bilo groza. Raajeace so rezali ia mučili po turški aa7adi. Dae 20. jaaa^arja aaa je alo zopet 1 lovski bataljoa ifl 2 kompaaiji pešce7 z ži^ežem ia streIi7om 7 Korito ; priaedši aa gore, aa8 zagledaio ia začao celo s kaaoai aa aaa atreljati, a bvala Bogu! Biso aam dosti škode Baredili pač pa smo jib mi pobili, da je bilo grdo. Vstaae7 je padlo okoli osem sto. Kolikor srao jih raaili, se ae 7e; od aaše strani so padli 3 moži, raajeaih je bilo 15, Bekateri 8mrtao. Ljubi moj! bridka aas še čaka, ker zdaj ao 7staši zelo razkačeai ter pra7ijo, da aam aam Bog ae pomaga! Ljubi moj! srečaega ae smem šteti, da aem še ostal pri življenji. Kroglje so braele okoli ušea, da je bilo strašao poslušati, mej BOgami ia povaod so avigale, celo skozi kapo mi je eaa šla, eaa mi je bajoaet odkrbaila, eaa kruŠBJak predrla. Ne morera ti po^edati, kako sem Boga hvalil ia molil, da me je pred smrtjo ob^aro^al! Poljske straže 80 razsta^ljeae po dne ia po aoči. Tudi smo zuaaj po dae ia po aoči, ker ae aam je bati, da bi aam barak ae požgali ia pobili 7se skupaj. Iz Šoštanja. (Šolaka zadeva — železniški abod.) Kakor se sliii, so 7ečiai aašega okrajaega šolskega S7eta daevi uže ateti, ia zahvaliti ae ima le aekema skri^aemu tekmo^aaju tam aekje uakraj Dra^e, da se delovaaju ajego7emu ai ae popolaem žila prerezala. Stvari, kakor je 7 iatiai, tukaj razpra^ljati ae smem, za^oljo skuaeaj 8 tiako^ao 87obodo. Po7edati samo hočem, da je 6 ado7 okr. aol. aveta izstopilo za ta slučaj, če ajiho7 zago^or a^oje 7elja7e brezvspeaea ostaae. Toda uže aedaj moremo reči, da bodo pri ao7ej 7olit7i zopet ravao isti ia sicer jedaoglasao iz^oljeai. Da oai tudi potem 87ojih aazoro7 ae bodo izapremeaili, da bodo tudi potem čast ia 7elja70 okr. šol. 87eta 7arovali, ra^ao tako, kakor to aedaj storijo, porok ao aam njih zaačaji. Ako se toraj opra^ičeaiai tirjatvam večiae okr. aol. aveta od acke straai ae bi hotelo vstreči, priailjeaa bi bila šestorica zopet izstopiti ia zopet se izvoliti dati. — Dae 12. febr. t. 1. bilo je 7 aašem trgu kaj živabao. Obbajal je se shod moogib mož, ki želijo železaico dobiti od Celja 7 Spodaji Drauburg. Trg je bil okiačaa z bojami ia zaata^ami. Seili so ae zastopniki 5 okrajaih zastopo^, mest Celja ia SI07. Gradca, trgo7 Žavca, Vraaskega, Mozirja, Veleaja, 7ečih kmetskih občia, maogo obrtaiko7, trgo^cev ia 7elikih poaeataiko^. Zbrani so skleaoli delati aa to, da ae omeajeaa železaica res poata^i. Miaistru za trgo7iao odpoalali so telegram 8 prošajo, aaj stavljeaje 07e železaice_ krepko podpira. Iz7olili 80 odbor s sedežem 7 So8taaji. Odbor ima 8krbeti, da se podjetje aresniči. Predsedaik je župaa g. Scbaitzer, deaaraičar, aačelaik okrajaega zastopa, g. Golob, ia koazaleat: iažeair g. Mih. Voaajak. S 3krataim živabaim živijoklicaajem aa 87itlega cesarja bil je imeaitai ahod skleajea. Od Sotle. (Grozno-temna megla) ae je prikazala aa obaebji Kozjaaskih aemčurjev. Šolaki kr. 87et „87. Peter pod 87. Goro" je izvolil spoštovanesa č. g. kaplaaa za svojega predsedaika. — Ta izvolite7 je liberalae aemčurčeke 7 Kozjem tako razdražila, da je omeajeaa 7olite7 dubo^aega predsedaika bila 07ižeaa ia ao7a razpiaaaa. — Pa o groza! pri diugi volitvi dobi g. Smolej zopet 78e glaao^e, razua glasa g. aadučitelja — Ulčarja! — Kaj bo zdaj, sam Bog 7e? Ako le še zdaj preatoji, oada bo Austrija še reaeaa. — Naše drža^ae poalaace bi pa radi opozorili aa aaše žalostae šolske razmere. Grozao ponemčevauje mora pri mladiai vsako pametao podačevaaje za^irati. Kazai se od etariae? sdao iztirjavajo, ki svojih otrok za^oljo pomaajkaaja potrebaega oblačila ae morejo redao 7 solo poailjati.. Iz Runča. (Dodatek) k šte7. 52 rSlo7. Goep." o atrašai smrti treh otrok, ktera se je zgodila 17. grudaa 1881 popoldaa. Starši so imeli uavado, pogo8to aoč ia daa 87oje otroke paačati aame. Jedaako ao jih tudi 17. grudaa p. 1. 7 87ojo 7iaiearsko kočo hišao šte7. 7, kakor aemo žival zapili ia ajib celi daa pustili. Popoldaa ob treb zapazijo otroci iz šole grede, da ae 7 tej koči aekaj 87eti. Ia aato se zberejo sosedje in zapazijo, da 7 koči gori ia ko duri 7lomijo, bilo je prepozao; trije otroci aiso 7e6 živi, ampak mrt7i. Bil jih je aamree dim zadušil 7 biši, kder so bili zaprti ia si z žvepleflkami ogeaj aapra^ili. Od teh otrok je edea okolo 6 let, edea 3 in edea pa eao leto atar bil. Pre7idao8t božja je ob^arvala, da ai ogeaj se rasairil, ia bi bila velika aesreča se lahko zgodila, ker kabiaja ai obokaaa ia todi dimaik lesea. Bilo bi tedaj 8trogo aa to gledati od straai občiae, da kjer ai obokana kubiaja ia zidaa dimaik, bi ae ae smelo stanovati 7 takih bišah ali kočah. Staraem pa bodi 07a aesreča 7 87aiilo. Naj ae pozabijo, da bodo kedaj račua pred Bogom polagali za^oljo 87ojib otrok. F. P.