119
Naši dopisi.
Iz Rusije 5. aprila. —»7. — Poslednji napadi na življenje cesarjevo so naredili v Rusiji velik vtisk. Kdor je imel februarija meseca priložnost slišati razgovore prostega naroda bodi si mestnega ali  kmečkega,   lahko
120
se je p repričal, đa prelilo bi se bilo v Rusiji mnogo krvi, ko bi bili zarotniki dosegli svoj hudodelski cij v „zimnjem dvorcu". Sla je od ust do ust govorica, da cesarja in njegovo rodovino hote „Njemci'' ubiti. Kdo pa so ti „Njemci"? Čudna pa resnična prikazen! Iz starodavnih Časov se večkrat ponavlja borba liberalne (kakor se velikokrat lažnjivo zove) demokracije proti avtokraciji in aristokraciji (katero tudi velikokrat lažnjivo zovejo „konservatizem" v pomenu nazadnjastva). Al skoraj povsod, v vsakem narodu, v vsaki državi je uinčla demokratična stranka ali z resnično ljudoljubi-vimi nameni in poštenim postopanjem pridobiti si zaupanje naroda, ali pa z grdo lažjo in nepošteno zvijačo prekaniti ga. V Rusiji se nihilistom ne to ne uno ne udaja in se jim tudi udati ne more. V Rusiji vlada av-tokratizem, al ruski avtokratizem je bolj (liberalen kakor skrajni francoski demokratizem, ako besedo liberalizem vzamemo v njenem pravem pomenu. Ruski narod drago ceni vse velike reforme, katere mu je podaril njegov ljubljeni car po lastnem človekoljubi vem nagibu. Zdravi človeški razum ne dopušča, da bi nihi-listi vspeh imeli pri narodu. Oni so se tega uže davno prepričali. Iz začetka „so oni hodili v narod", to je, bili so delavci v fabrikah in na polji ter so prostemu narodu prečitavali prepovedane knjige in puntarske časopise kot brat „brat bratu", al narod jih je sam ovajal vladi. Ko so videli, da „s sobratom v narodu" ni nič, poprijeli so se vojaškega stanu; ali „sobrat" vojak je postopal ž njimi prav tako, kakor „sobrat" delavec. Ostalo jim je po takem edino sredstvo — razrušenje in uboj. Kaki bi bili posledki razrušenja in uboja, to ni-hilisti tudi dobro sami iz lastne skušnje s „sobratom" narodom vedo. Narod bi vzdignil svojo roko ne na pomoč puntarjem, ampak na zaduženje razruševavcev, na uboj ubijavcev. Da bi odvrnili od sebe narodovo roko maščevanja, izmislili so si novo goljufijo, namreč to, da ,,Njemci" hotć učiniti hudodelsko prestopljenje. Na te iimanice bi se jim narod brže vsedel in to tem lnže, ker je sploh znano, da velik odstotek nihilistov so Židi in Nemci, al prosti narod v Rusiji ima vsacega za „Njemca", kdor ni Rus. Narod nahujskati na tuje, zdaj največa želja nihilistov, ki ved6, da veče zmešnjave v deželi niso v stanu učiniti, kakor po tej poti.
(Dal. prih.) Iz južne Istre 9. aprila. (Volitve; — procesija na veliki petek; — samomora.) Pretekli mesec vršile so se v Pulji občinske volitve. Na eni strani stala je v volilnem boji dozdaj vladajoča italijanska stranka, na drugi c. kr. mornarstvo združeno z narodno stranko. Narodna stranka je tukaj še šibka, čemur se pa nihče ne čudi, kdor ve, da je bil naš narod vedno preziran, vedno tlačen; ta narod ne sliši svojega jezika iz ust bolj omikanega človeka nikjer drugod, ko v cerkvi. Za starodavni Pulj ima pa c. kr. mornarstvo v novejšem času neizmerne zasluge. Njegovo delo je, da se je mesto zadnja leta zdatno vsestransko razširilo, razkužilo, olepšalo in prebivalstvo ogromno pomnožilo. Pri-stoja mu toraj tudi vsa pravica, da v mestnem starešinstvu ča9tno mesto ono zasede. To mora pa vsak narodnjak toliko bolj želeti in za c. kr. mornarstvo tudi agitirati, ker se ono ozira tudi na potrebe Avstriji vedno zvestega, a še do zdaj povsod v Istri nemilo prezira-nega in tlačenega*) naroda slovanskega, lrredentovstvo
*) Tlačiti isterskega Slovana je to, kar zatirati avstrijski cut v Istri. Vso čast isterskemu Italijanu, kateri svojemu ogromno večemu sodeželanu privošči to, kar sam uže od nekdaj ima! Ali taki so bele vrane. Od 2. junija 1878 je Slovan v Istri to, kar Avstrijan. Kdor tega tlači, tlačiti pomaga in njegove pred Bogom in izobraženim svetom
prezira brezozirno in  zaničuje take potrebe našega naroda v Istri povsod in sicer uže od nekdaj, zato zaveden in   lojalen Slovan   ž  njim nikdar   paktiral   ne   bo! Vsakdo je mislil,   da  bo  na strani mornarstva zlasti v 3. in 1. volilnem razredu zmaga, Če ne sijajna, vsaj gotova.   Ali vrag irredentovec ni spal! V tretjem razredu sejal je ljuliko in po svoji znani  ostudni navadi pridno podkupljeval!    Vkljub   temu  so  vendar  z malo izjemo vsi narodno probujeni podobčnski volilci  stali  neupogljivi.    Velike nepostavnosti   so   se godile  nek tudi v 5. volilnem razredu.   Prvi razred je častno zmagal.   Svoje „zmage" se  pa irredentovci   v 3. in 2. razredu nič kaj ne veselijo.    Skalilo jim je  veselje   c.   kr.   mornarstvo vloživši protest na dotičnem mestu. Od ugodne rešitve tega protesta, katera se vsaki dan pričakuje, upa trpin Slovan začetek boljše dobe. — Veliki teden bil sem ob svojem času na več krajih;   nikjer  pa   nisem še videl, da bi se na veliki   petek   pozno v noč v slovesnem obhodu in z vojaško godbo spremljano sv. Rešnje Telo po mestnih ulicah   nosilo   kakor  v P ulj i!    Vsak ptujec % menoj vred poprašuje:   kaj   bi  imela vendar teoforična procesija na veliki  petek v Pulji   pomeniti,   ko jo vesoljna  cerkev   celć na veliki   četrtek zabranjuje?    Naj rešijo to vprašanje  cerkvene  liturgije  veščaki,   če morejo! — H koncu naj pristavim še dva žalostna dogodka, katera sta te dni veliko govorice prouzročila. Pomorski nadčastnik   baron   Weber,   sin   deželnega  glavarja   v Pragi,  si je na veliki petek na korveti „Fasana" z revolverjem mlado življenje končal.    30. marca zjutraj si je pa nadiajtenant baron Bourgignon,   sin lani umrlega, krotkega in resnično pobožnega admirala, zapodil z revolverjem krogljo  v  prsi.    Krogija Bourgignona ni umorila, ampak le smrtno ranila obtičavsi mu v pljučih. Ves trud zdravnikov,   spraviti krogljo na dan, ostal je nevspešen. Mladi baron je toraj prisiljen, težko pokoriti se za svoje zločinstvo in čakati počasne smrti.    Grešni ljudje pravijo, da je vzrok obeh nevojaških „junaštev" tako zvana „nesrečna ljubezen". Bog daj norcem pamet! Iz Trsta.   (Veliki koncert) ca korist stradaj oči m v Trstu in v okolici, v Istri in na Goriškem 3. dne t. m, v gledišči   Fenice   napravljen,   imel je tako eklatanten vspeh v tvarnem in duševnem oziru,  da je 10. dne bil ponavljen z istim častnim V3pehom,   kajti gledišče bilo je zopet čez in čez polno in to od odlične gospode. Velikanski zbor, ki je štel nad 100 pevcev,   pravih slovenskih korenjakov okoličanov,  je svoje  pesmi s tako pohvalo pel, da je moral vse ponavljati, in gosp. Franjo Gerbic   in   pa   njegova   ljubeznjiva   soproga   Milka provzročila sta s svojim petjem tak entuzijazera, da nam ostaneta vedno v predragem spominu.    Tudi gledališka igra se je izvrstno vršila, in vo'aška godba pol&a Hessa tako odlično   godla,   da  je žela   viharen aplavz.    Zato hvala si. društvu „Edinosti" in narodni ,,čitalnici"!
Iz Slavine. (Zahvala.) Podpisani krajni šolski svet se očitno zahvaljuje g. Martinu Bole-ju, tukajšnjemu rojaku iz Koč in zdaj profesorju v Kalugi na Ruskem, za lepi dar 20 knjig in 16 zemljevidov, katere je vsled njegovega naroČila poslala slavna „Matica slovenska" naši ljudski šoli.
Krajni šolski svet v Slavini dne 9. aprila.
Jan. Saj o vic, župnik in načelnik krajn.  šolsk.  sveta.
Iz Ljubljane.   — Mestne volitve so bile 8. dne t. m. končane.    Ta dan je volil 1. razred;  izvoljeni so
pravične narodne tirjatve prezira , je irredentovec, ali vsaj ir-redentovcem prijatelj! To naj si zapomnijo tisti gospodje, kL so zadnje volitve pazinske občine vkljub dokazanim nepostav-nostim potrdili!                                                               Pis.
121
bili kandidatje nasprotne nara stranke, in sicer gospodje: Aleksander Dre o s 116, Peter Lasnik s 115, Karel De8chmann s 113 in dr. Schaffer s 112 glasovi, — narodni kandidatje so le malo za njimi ostali, kajti dobili so gospodje: Mihael Pakič 93, dr. Papež 91, Karol Tavčar 90, dr. Ahačič 89 glasov, po takem je razloček med našim prvim in zadnjim nasprotnim le 19 glasov; lanski razloček glasov pa je znašal 45. Ce smo tudi vedeli, da meščani naši čedalje bolj popuščajo tuji tabor liberalcev, se vendar v 2. in 1. volilnem razredu letos še nismo nadejali zmage, dobro vede, da zastarela bolezen se De da hipoma ozdraviti in ta bolezen je liberalska vrtoglav ni ca (liberale Drehkrankheit). Naj le na Dunaji potegne druga sapa, sapa namreč taka, da za gotovo vemo, pri Čem smo, pa bo v taboru penzijonistov, uradnikov in meščanov am-fibij koj vse drugače in tako, kakor mora biti. Uže letos so agitatorji liberalcev imeli hud strah, da propadejo v vseh razredih in pripoveduje se o nekaterih njihovih kandidatih, da jim cele tri dni ni nobena jed dišala in niso nič spanja imeli. In vendar imamo še nekatere ustavoverne ministre na Dunaji, ki pri volitvah so na-8lomba ustavovercem, ki vrhu tega imajo v volilnem redu glavno podporo. Naj bi volilni red le bil narejen, kakor je v nekaterih mestih tako , da volilci volijo po okrajih (bezirkih), v katerih bivajo, na pr. Poijanci skupaj, St. Peterčani skupaj itd., pa bode vse prevage uradnikov, penzijonistov itd. konec. Potem ne bode nemčurjem pomagal boben, ki celo „die Zugereisten" kliče na volišče. Ce ne volijo po 3 razredih razločno, ampak da volijo, kakor za državni ali deželni zbor, vsi trije razredi skupaj, nam ni treba nobenega strahu imeti, da ne bi zmagali. To nas uči skušnja, to nam pa potrjuje tudi statistika letošnjih mestnih volitev. — Letos je v 3. razredu naših glasov bilo 176, nasprotnih 47, — v 2. razredu naših 242, nasprotnih pa 289, — v 1. razredu naših 93, nasprotnih 116, — skupaj po takem naših 511, — nasprotnih pa 452, tedaj v vsem skupaj naših glasov za 59 glasov več kakor liberalnih nemčurjev. Pri takem stanji ni čuda, da dobro čutijo konec svojega nenaravnega regimenta v mestu, ki šteje komaj kasih 50 pravih Nemcev, tedaj je mesto slovansko, kakor je cela dežela slovanska razen malega Kočevja in še manjšega Weis-senfelsa.
—   Ces. namestnik gosp. vitez Kali ina je pretekli četrtek zapustil Ljubljano ter se podal na svoje novo mesto v Brno. Preblaga gospa soproga gre še le čez iiekoLko tednov za njim.
—   (Močvirski odbor) je pod predsedstvom gospoda dr. Kozlerja zboroval 9. dne t. m in med drugim tudi sklenil, pozvati 3 imenitne izvedence o osuševanji in močenji močvirskih zemljišč, da ogledajo celo naše močvirje in po razgovoru z našimi domačimi izvedenci svetujejo , kako naj se temeljito poprime obdelovanje ljubljauskega močirja. Ti imenitni izvedenci so inženirji Sal vi ni iz Milana, P od haj sky z Dunaja in dr. Vicentini iz Trsta. Kakor slišimo, pridejo proti koncu tega meseca v Ljubljano.
—  C. k. deželna vlada je v soglasji z dopisom si. ministerstva kmetijstva od J. dne t. m. odobrila premem bo §. 27. pravil družbe kmetijske, ki se glasi na to, da ustanovi poseben odsek za konjerejske zadeve kranjske, ki na podlagi pogodbe, ki se s c. kr. ministerstvom kmetijstva sklene, samostojno svoj posel opravlja po določilih dotičnega statuta.
—   {Društvo rokodelskih katoL 'pomočnikov) obhaja prihodnjo nedeljo spomin 251etnice svojega obstanka a slovesno mašo ob 9. uri dopoldne v nunski cerkvi, ob 11. uri   potem   pa  je občni  zbor  v društveni  dvorani.
Društvo, ki vkljub mnogokrat jako neugodnim socijalnim razmeram preteklih Tet čvrsto stoji na nogah, sme res radostnega  srca  obhajati lepi spomin dolzih 25 let*
—   (V spomin 300letnega obstoja c. k. dvornega ko-bilstva v Lipici na Krasu) se bode letos na povod višega konjušništva 17. dne maja, to je, na binkoštno nedeljo, vršila velika svečanost, katera se bode ob 11. uri dopoldne pričela s slovesno mašo. Kobilstvo v Lipici je leta 1580. ustanovil tadanji vladar Notranje Avstrije nadvojvoda Karel, kajti izvrstni kraški konji so sloveli uže v predrimskem času in še danes je Li-piško kobilstvo imenitno. C. k. general konjištva princ Thurn-Taxis, c. k. viši konjušnik, razpošilja uže vabila k tej slovesnosti, in, kakor slišimo, je to vabilo prejel tudi gosp. P. pl. Radi c s, ki bo morebiti tako prijazen , da , Novicam" na kratko poroča o oni svečanosti, o kateri pride prihodnji mesec posebna spomenica na svetlo, za katero je gosp. J. Auer, c. k. dvorni tajnik v višem konjušništvu, nabral veliko gradiva.
—  („Potopni komet" — y.Der dilavianische Comet") je nemška brošurica, ki je nedavno za pirhe prišla na s vitlo. Pisatelj g. Lovro Mencinger v njej dokazuje, da na mesecu (luni) zato ni ne vode, ne zraka, ker je oboje o potopu zemlje komet seboj potegnil v soparnem stanu dol na zemljo, in da je isti komet tudi Adama in Eva pregnal iz raja. Knjižica ta je jako zanimiva za učene, a tudi priprost človek, ako se mu razlaga po domaČe, se čudi, da toliko časa še nihče ni prišel na to misel, ki je tako naravna. V nemškem jeziku pa je izvirno pisana, da tako novo misel strokovnjaki na visocih šolah sprejmejo, in tako pride med svetom v veljavo. — V Blaznikovi tiskarni okusno in elegantno tiskana knjižica velja 50 kraje. fOfvft* & 4rL&** 4fc$$čL
—  Gosp. Josip Marinko, bivši kaplan v Kostanjevici , je postal doktor bogoslovja, — gospod Jan. Svetina, bivši kaplan v Idriji, pa je tudi v Gradcu s pohvalo dovršil preskušnjo ,za profesuro o matematiki in fiziki na srednjih šolah.    Čestitamo gospodoma!
— Gospa pl. Rad i če v a je za uni dan tudi v našem listu hvaljene gornje-avstrijske ljudske povestice od vojvoda Maksa Bavarskega, očeta cesarice naše, prejela pismo tople zahvale.
—  Čitalnica bode, kakor se nam poroča, k sklepu zimske saisone predstavila jako priljubljeno, a uže več let ne slišano Ipavčevo opereto „Tičnik".