Društvo Sava v caSu korone Zacetek leta 2020 v Društvu Slovencev Sava je bil obicajen po božicnih in novoletnih praznikih. Pocasi smo se zbirali in pripravljali za obeleževanje Prešenovega dneva. Ta praznik slovenskega naroda praznujemo tudi Slovenci po svetu. Letos smo to izvedli z odprtjem foto razstave Planinske rože našega pasioniranega fotografa in hribolazca Branka Zorka. Razstava je slovesno odprta 5. februarja v prostorih društva z ustreznim programom našega ženskega zbora Pojoca družba. Redne dejavnosti v društvu so se dogajale v svojem ritmu: delavnica idrijske cipke, plesna šola in pevski zbor. Potem smo proslavili 8. marec - dan žena v vedrem raspoloženju in s primernim programom. A nato je nepricakovano zaradi epidemije koronavirusa v Srbiji uvedeno izredno stanje. Vsa zbiranja so bila prepovedana. Osnovna dejavnost našega društva je druženje, a to zdaj ni bilo mogoce. Seveda, kot vecina drugih tudi mi nismo bili pripravljeni na to situacijo. Bili smo ujeti v svojih stanovanjih in obremenjeni s skrbjo za svoje in zdravje svojih najbližjih. Ko je minilo nekaj casa, smo se zaceli spraševati, kaj bi lahko naredili brez zbiranja v prostorih društva. Torej, morali smo se obrniti k edini možni rešitvi – spletu. Najprej smo odprli virtualno razstavo v galeriji naše spletne strani Slokult.info, katere avtor in urednik je naš Dino Dolnicar, predstavljen pa je projekt Znameniti Slovenci v Beogradu, v katerem je sodelovala likovna avtorica Marija Vauda. Potem je zaživela spletna šola slovenskega jezika. Ceprav je bila v Sloveniji, se je naša uciteljica Tatjana Bukvic potrudila in je pripravila s kolegi ucitelji program poucevanja preko spleta. Likovna delavnica Marije Vauda je delala od doma. Clani so svoje izdelke objavljali v viber skupini, ki so si jo ustanovili sami. Delavnica idrijske cipke je tudi potekala v hišnih pogojih. Naša Pojoca družba je dobila note in program dela od dirigentke Višnje Dimitrijevic in je nadaljevala s posameznimi pripravami za bodoce nastope. Zahvaljujoc iznajdljivosti naših clanov v tistih težkih in negotovih pogojih je društvo nadaljevalo z življenjem in delom. Pokazalo se je, da je vse mogoce, ce si dovolj želimo. Tudi po koncanem izrednem stanju bomo poleg obicajnega nacina delovanja in druženja ostali na novoosvojenem ozemlju, tj. spletu, kjer bo naše delo postalo vidno mnogo širšemu krogu ljudi. Saša Verbic Prevedla: Marija Stojiljkovic PREŠERNOV DAN V DRUŠTVU SAVA V sredo 5. februarja smo v našem društvu Sava obeležili kulturni praznik Slovenije – Prešernov dan. Program je bil kratek, ker je tokrat bila najbolj pomembna otvoritev razstave fotografij našega clana Branka Zorka. Najprej je Pojoca družba zapela nekaj pesmi. Zacela je z ljudsko pesmijo Lepo moje ravno polje, ki so jo peli tudi pevski zbori na množicnem srecanju v Šentvidu pri Sticni. Nadaljevale so s Prešernovo pesmijo Pod oknom, ob kateri je Biserka Stankovic, clanica Pojoce družbe, deklamirala nekaj kitic. Sledila je Prešernova pesem Vrba, katero je uglazbila zborovodkinja Višnja Dimitrijevic. Na zelo umetniški nacin so jo, poleg Višnje, zapeli Stefan, Ana, Sonja, Fani in Marija. Na koncu so, za bolj veselo vzdušje, dodali še primorsko ljudsko pesem Pri nas pa ohcet imamo. Vedoc, da bodo razstavljeni posnetki planinskih rož, je Dušanka Tomic pred otvoritvijo razstave deklamirala znano pesem Oj Triglav, moj dom. Veckrat smo jo poslušali v izvedbi moških pevskih zborov. Uglazbil jo je Jakob Aljaž, znani župnik iz Dovja, ki je za en goldinar odkupil od neštetimi fotografijami izbrati „samo“ 40. Privošcil nam je Nemcev vrh Triglava in tam postavil znani Aljažev stolp. praznik za oci in dušo. Odslej se bomo v prostorih našega Tokrat je izostala znana lepa melodija, toda poudarjeno je društva pocutili kot bi bili v rajskemu vrtu. Pozorno oko domoljubno besedilo, ki govori o tihoti, svežini in lepoti izkušenega planinca je opazilo tudi tiste rože, katerih hiteci triglavskega pogorja. planinci ne zagledajo. Bogastvo oblik in barv, lepota in Branko Zorko se je tudi tokrat izkazal kot vrhunski ponekod skrivnostnost ozadja, poganjanje cvetlic iz kamna, mojster fotografije. Po prejšnji razstavi posnetkov s iz nicesar – vse je pricevalo o brezmejni ustvarjalnosti planinskih izletov na balkanske vrhove je sedaj prikazal Narave ali našega Stvarnika! Prisrcno vabljeni na razstavo! ocarljivo lepo planinsko cvetje. Bilo mu je težko med Dušanka Tomic RAZSTAVA Travniško in gorsko cveTje, avtor: Branko Zorko po hribih Balkana in Alpah. Za razstavo je bilo izbranih le štirideset posnetkov v nadnaravni velikosti, ki so predstavljeni na dvajsetih panojih. Gre za nekatere splošno znane cvetnice, pa tudi za bolj redke, vse pa v izjemno povecanem merilu prikazujejo nekatere podrobnosti, sicer nevidne navadnemu pohodniku – opazovalcu. Travniško, še posebej pa visokogorsko cvetje, raste le na ustreznih zemljišcih in legah, in sicer samo v zelo kratkem obdobju leta. Priložnost, da se jih vidi in fotografira je zelo omejena, treba je biti na pravem mestu ob pravem casu. Za dober posnetek je potrebno imeti dobro osvetlitev iz pravega kota in miren zrak, brez vetra, ki bi pozibaval cvetove. Ceprav se posnetki zdijo zelo lepi in prikazujejo nenavadne oblike, tiskarska tehnika ne more popolnoma docarati resnicne lepote, ki jo lahko zabeleži dober fotografski aparat. Seveda pa so izvirniki v naravi najlepši. Branko Zorko PREDSTAVITEV IDRIJSKE CIPKE IN CIPKARSKE ŠOLE IDRIJA V sredo, 26. 2. je v prostorih Društva Slovencev Sava bila organizirana izredno lepa predstavitev tradicionalne izdelave idrijske cipke in Cipkarske šole Idrija. Svoje bogato znanje v izdelavi idrijske cipke in vodenju šole klekljanja v Idriji je z nami delila gospa Metka Fortuna. V predstavitvi je navedla nekaj podatkov o nastanku, razvoju in ohranjanju te slovenske kulturne dedišcine, ki je uradno vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. Gospa Metka Fortuna je v nadaljevanju predstavitve predstavila fotografije že koncanih izdelkov, od enostavnih vzorcev, ki jih izdelujejo otroci, do zahtevnejših, že kar umetniških izdelkov najboljših odraslih klekljaric. Z vzdihi obcudovanja smo videli na posnetkih umetelno vtkano cipko v vecerna razkošna oblacila, spodnje perilo, skulpture. Izdelane so bile z barvno nitjo ali cisto bele, ponekod so jim bile dodane perlice, kamni, steklo, nekatere so bile vdelane v usnje. Najbolj vešce izdelovalke idrijske cipke pogosto sodelujejo z znanimi slovenskimi modnimi oblikovalci ali likovnimi umetniki. Idrijska Cipkarska šola je najstarejša cipkarska šola na svetu, ki od ustanovitve dalje deluje neprekinjeno. V njej seletno 450 otrok in mladih ter 150 odraslih uci klekljanja, tehnik klekljanja in risanja vzorcev za klekljanje. Gospa Metka Fortuna je poudarila, da vidi poslanstvo Cipkarske šole v povezanosti med elementi, ki so uspešni le, ce so v mocni sinergiji: interes – potrošnja – proizvodnja – ohranjanje tradicije! Predavateljici sta se za gostovanje v naši skupnosti zahvalila predsednik Društva Saša Verbic in gospa Svetlana Lenasi, ki vodi krožek izdelave idrijske cipke. S tem prispevkom se gospe Metki Fortuna zahvaljujemo za prijeten vecer vsi, ki smo bili v obcinstvu. Tatjana Bukvic Iz predstavitve: 16. stol. – klekljanje na gradovih in v samostanih 1689 – najstarejši pisni vir o klekljanju v Idriji (J.V. Valvasor) 1693 – najstarejša ohranjena rocno klekljana cipka v Sloveniji 1763 – 1768 - Ljubljana, prva cipkarska šola v Sloveniji (Marija Terezija) Cipkarske šole v Sloveniji: • 1876 Idrija • 1906 Žiri • 1907 Železniki DAN MATERNEGA JEZIKA Narodna knjižnica Srbije je v pocastitev Mednarodnega dneva maternega jezika pripravila kratek kulturno­umetniški program, na katerega je povabila clane razlicno govorecih skupnosti, najvec med njimi je bilo slovansko govorecih. V lepem okolju prostora knjižnice je naše Društvo in slovenšcino navdihnjeno predstavila Dušanka Tomic, ki je v slovenšcini recitirala pesem Otona Župancica Nekje na vrhu. Na zacetku je v srbšcini povedala nekaj besed o vsebini pesmi, na koncu pa dodala še nekaj pojasnil o naši skupnosti in izrazila svoja obcutja ter globoko navezanost na domovino in slovenšcino. Naj spomnimo: Materni jezik je jezik, ki se ga naucimo v zgodnjem otroštvu od svojega okolja in družine. Jezik je torej sestavni del naše identitete in najbolj neposreden izraz kulture. Tatjana Bukvic PREDSTAVITEV UNIVERZE V LJUbLJANI V sredo, 22. januarja 2020, sem na Tehnicni šoli Nikole Tesle Kostolac predstavila Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in možnosti za študij na Univerzi v Ljubljani. Na predstavitvi je bilo prisotnih 50 mladih, ki so se želeli seznaniti z možnostmi za študij na UL. Predstavitev sva izvedli spodaj podpisana in uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine v Srbiji, Tatjana Bukvic, ki tudi sicer uci slovenšcino v slovenskem društvu v Kostolcu, ki je del Društva Slovencev Sava v Beogradu. Hvala Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, ge. Katji Cerar z Univerze v Ljubljani za pripravo PP-prezentacije v srbšcini, Tehnicni šoli Nikole Tesle iz Kostolca, Društvu Slovencev v Beogradu Sava in g. Saši Radicu, organizatorju pouka v Kostolcu. Laura Fekonja Fonteyn USPEŠNO KONCAN SEMINAR MLADI ZA MLADE – AKTIVIRAJ SE! Društvo Sava je 21. in 22. februarja z veseljem organiziralo izreden dogodek za mlade Slovence in Slovenke v Srbiji – seminar Mladi za Mlade – aktiviraj se! V dveh dneh smo se družili, pogovarjali in prišlli do ustvarjalnih idej, ki lahko pomagajo pri ohranjanju slovenske identitete v Srbiji. Dva trenerja, Vladimir Majstorovic in Aurena Dinic, sta skupaj z udeleženci prišla do idej, ki jih nihce od nas ne bi mogel oblikovati sam. Pred njimi sta bili vprašanji motivacije in aktivacije mladih Slovencev in Slovenk na temo ohranjanja nacionalne identitete in obravnavali smo tudi širšo sliko – zakaj in cemu so namenjene naše dejavnosti. Za nas ni bilo vprašanja namena, je obstajalo samo ogromno idej, ki vodijo v akcijske korake, ki nam bodo pomagali, da vse, kar smo oblikovali, naredimo! Veselimo se naslednjega druženja! Aurena Dinic Prevod: Marija Miljkovic DAN žENA V DRUŠTVU SAVA Letošnja proslava Dneva žena nam bo ostala v posebnem spominu, saj je to bilo naše zadnje druženje pred razglasitvijo izrednega stanja zaradi pandemije. Pa tudi brez te nevšecnosti je proslava bila nepozabna in izjemna! V sredo, 11. marca smo se ob 18. uri zbrali v naših, za to priložnost še lepše urejenih prostorih na Terazijah. Naše ljube pevke iz Pojoce družbe so nam priredile nepozaben koncert. Na ta celovecerni nastop so se dolgo pripravljale na številnih zborovskih vajah. Dobro uro smo uživali v novem in starem programu, katerega skrbno ureja in razvija zborovodkinja Višnja Dimitrijevic. Melodije znanih slovenskih pesmi in ubrani glasovi naših pevk so nam odmevali v spominu v naslednjih dveh mesecih karantene. Pojoci družbi se iskreno zahvaljujemo za krasno glasbeno doživetje in se veselimo novih nastopov, ob cestitkah na vseh doseženih uspehih in vztrajnosti. Maja Đukanovic Izredno stanje, epidemija koronavirusa na svetovni ravni, nevarnost pred nevidnim sovražnikom, ki napada in unicuje življenja, karantena, policijska ura... vse to ni nekaj, kar bi se ljudem pogosto dogajalo v življenju. Ampak se zgodi, tako kot se je nam. Zajet je bil cel svet in se nicesar ni dalo storiti. V izrednih casih – izreden intervju, na temo, kako so nekateri clani Društva Sava preživeli cas v izrednih okolišcinah, s cim so se ukvarjali, kaj je na njih naredilo najmocnejši vtis. Poskusili smo izvedeti, kakšni bomo prišli iz karantene, ali smo se naucili cesa novega, kaj nam bo ostalo v spominu. Ali se je spremenilo nekaj v nas ali nekaj okoli nas, ali bodo kakšne spremembe v bližnji ali nadaljnji prihodnosti. In tako smo poskusili pokukati v razlicne cloveške svetove. SAŠA VERBIC: V leto 2020 smo vstopili z velikimi nacrti in ambiciozno, potem pa je prišla ONA- KORONA in se je vse naenkrat ustavilo! Nova, nepoznana in nepredvidljiva, je izzvala strah in negotovost. Ker pripadam rizicni skupini 65+, sem se nenadoma znašel v totalni izolaciji! Zahvaljujoc sodobnim tehnologi-jam sem vzpostavil intenzivno komu­nikacijo s clani družine in prijatelji. V prvih dneh sta edini temi bili zdravje in logistika, nato pa je bilo treba nacrtovati cas!? Vse kar me je, že daljši cas cakalo v stanovanju, je zdaj prišlo na vrsto. Seveda sem istocasno premišljeval, kaj lahko naredimo v Društvu Sava, kjer je osnova vsega druženje, to pa je zdaj strogo prepovedano!? Potem je rešitev prišla kar sama od sebe - INTERNET! Na naši spletni strani „SLOKULT INFO“ smo odprli virtualno razstavo „Znameniti Slovenci v Beogradu“. Tudi šola slovenšcine prestopila na „on line“. Clani likovne delavnice so organizirali svojo viber skupino. Na ta nacin so se povezali tudi drugi clani društva: delavnica Idrijske cipke, tudi clanice ženskega pevskega zbora „Pojoca družba“. Iz vsega tega lahko sklepamo - kjer je volja, je tudi pot! In ko se, koncno, ONA konca, bomo ostali v enem novem, neome­jenom prostoru: INTERNETU! Prevod: Monika Bogdanovic MAJA ĐUKANOVIc: Še eno izredno stanje v naših življenjih, tokrat ne lokalno, ampak kar na svetovni ravni. Obdobje karantene zame ni bilo nic prevec nenavadnega, saj sem tudi sicer vecinoma cele dneve doma ob racunalniku. Pogrešala sem sicer beograjski mestni vrvež, a sem se istocasno od njega tudi odpocila. Bila sem v stiku s prijatelji iz Društva, v miru prevedla dokumentarni film o rešetarjih, si z užitkom ogledala virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v Beogradu, se razburjala, ker RTV Slovenija ni dovolila, da bi si v tujini ogledali premiero filma Beograd - vinjete Slovencev in uživala v filmih, koncertih in posnetkih gledaliških predstav. Ne morem pa reci, da sem bila zelo sprošcena, neka splošna negotovost je le pustila sledi v vseh nas, nisem imela prave energije za delo, in še vedno pogrešam nacrte za poletje in jesen. Upajmo, da bo(mo) v redu! ANICA SABO: V casu, ki je zaznamovano kot izredno stanje, je veliko tega, ali bolje receno vse postalo neresnicno in razlicno v primerjavi z dotedanjim življenjem, in vendar tako polno custev, novih vsebin in nekakšne nadrealne urejenosti. Teža, ki je takrat pritiskala, in se cuti tudi zdaj, izvira iz dejstva, da obstaja veliko negotovosti in neznanega v zvezi s samo situacijo, ki vzbuja zaskrbljenost za najbližje. Imam privilegij, da delam na fakulteti, in je pouk na daljavo odprl prostor za vsebinska in celovita razmišljanja na razlicnih ravneh študiranja. Še Prevod: Marija Miljkovic enkrat se je pokazalo, da je delo najbolj zanesljivo zatocišce. Ostane tudi prepricanje, da bo njegov pomen priznan, tudi ko se ta kriza konca. Prevod: Marija Miljkovic DINO DOLNICAR: Takoj ko je bilo razglašeno izredno stanje, sem se odlocil, da bom portal Slokult.info dal na razpolago Veleposlaništvu Republike Slovenije, da bi cim bolj natancno in kakovostno informirali pripadnike slovenske narodne manjšine in posredovali informacije, katere so pomembne za slovensko skupnost v Srbiji. Že od samega zacetka izrednega stanja sem bil v stalnem stiku s Sašo Verbicem, in sva med dolgimi pogovori poskušala najti nacin delovanja. Tako sva prišla na idejo, da bi ustvarili virtualno galerijo in digitalizirali del razstave Znameniti Slovenci v Beogradu. Ko smo objavili prvo razstavo in videli, da si jo je v samo enem dnevu ogledalo vec kot 300 ljudi iz vsega sveta, smo ugotovili, da smo odprli povsem nov komunikacijski kanal za promocijo naše kulture in sodobne ustvarjalnosti slovenske narodne manjšine. Prevod: Jelena Bulatovic DRAGOMIR ZUPANC: Kako popraviti moteni ritem življenja? Se vrniti v normalno stanje? V katero resnicnost se zbuditi? Ali je hipnoza trajna? Koliko casa si bomo zastavljali vprašanje: Ali lahko? Ali smem? Ali znam? Nauceni, naj ostanemo doma, naj gremo ven samo takrat, ko nam je dovoljeno, smo pozabili, da obstaja tudi drugacen cas. Potovanja! Cas odhoda in predvidena ura prihoda. Ovladanje prostora, ukinitev casovne razdalje, prebujanje v jutrih neznanih mest, opoldanska sopara na orientalnem bazarju, soncni zahodi na obalah daljnih morij. Nehote izgubljen cas, kdo nam ga bo in kako vrnil? Prejšnje življenje že doživljamo kot zbledelo oznanilo na steni napol porušene hiše ali na kulisi naslikan obris mesta, z ogromno luknjo na sredi. Z dekretom se ne more vec povrniti nekdanjega, ne more se prenoviti starega dekorja. Nam, danes ostanejo cez usta in nosove trajno zalepljene maske. In naši otroci ne bodo vedeli, kako smo se nekoc pozdravljali. Izbrisani bodo vsi filmski poljubi, cenzurirani objemi, zborovsko navijanje in uživanje, strogo bo prepovedano vsako množicno izražanje. Zmagovite parade in shodi ob vodjinem rojstnem dnevu bodo vrženi iz zgodovine. Razigranih otrok v parku to ne bo motilo. Že so jim vsilili IPhone za druženje in prenosnike namesto table in krede za izobraževanje. Tu bodo našli vse svoje sorodnike, prek omrežja se bodo igrali z vrstniki in ustvarjali svoja imaginarna dvorišca. In kaj je z dotikom? Z zgubano roko in z vonjem kutine na otroški glavi?! V babicinem narocju ne moreš zaspati virtualno. Tako kot je hrbet tvojega dedka, najvecji in najbolj topel na svetu, nenadomestljiv, ko nekaj preži nate iz temnega kota. Votli ljudje bodo prišli ven in bodo tavali po neznanih ulicah! Prevod: Carna Brzakovic BRANKO ZORKO: Dnevi karantene so za nami, vsaj upam da. Kako sem jih preživel? Veliko casa sem posvetil urejanju stanovanja (tisto, kar sem že dolgo odlašal). Znova sem zacel uporabljati veliki balkon z lepim razgledom in sva s soprogo tam prebila kar nekaj casa. Vnuka sva zelo pogrešala in sva ga videla le po viberju. Enako sva komunicirala tudi z drugimi sorodniki in prijatelji. Redno sem nosil smeti v smetnjake nekoliko stran od hiše in vedno naredil tudi nekaj korakov vec naokrog po praznih ulicah. MARIJA VAUDA: Ce bi se kdo ozrl na moj vsakdan, bi videl, da v obdobju izolacije leta 2020 ni trpel drasticnih udarcev, le da se je odprl vecji in tišji delovni prostor. Imamo umirjene, osredotocene pogovore izven vsake živcnosti in napetosti, ritem ulice ne moti dela srca in spanja, koncno umirjen, simetricen s svetom, ki se pocuti krivega, da uživamo v prostoru in casu, kar je kazen, breme in krivica, bolecina, obsodba, smrt. Planet s silo diha po mojem urniku potreb. Prevod: Jelena Bulatovic NUŠA GERDEN: Vsak od nas je drugace porabil cas samozašcite. Veliko jih je pretresalo omare, urejevalo garderobo, generalno cistilo stanovanja. Moja necakinja je pobelila stanovanje in frizerski salon, vse lastnorocno. Moja snaha v Nišu je oprala vse stene, prebrisala vse predale, kuhinjske posode, porabila, kar je bilo zmrznjeno in naredila nove zaloge, kuhala vsak dan za sina in vnuka, potem se je zgodaj zjutraj preselila v vikendico. Vsem je bil v tem casu važen telefon! Moja prijateljica se je pogovarjala z vso družino iz Slovenije. Telefon nam je vsem veliko pomenil in nam je bil najveckrat edina komunikacija. Vsi starejši obcani smo komaj docakali polurni sprehod blizu svojega stanovanja. Meni je veliko pomenila terasa in soncanje. Križanke so mi delale kratek cas in veliko sem spala. Nikoli mi ni bilo dolgcas. In cas je neverjetno hitro minil. Vsak vecer sem se veselila svete maše, ki jo je daroval gospod Stanislav Hocevar in TV prenašala ob šestih zvecer. Veliko mi je pomenilo, da mi je vnuk prinašal vse, kar sam rabila. VIŠNJA DIMITRIJEVIc: Kako sem preživela cas v izrednem stanju? Kratko in jasno: to nikomur ni prineslo nic dobrega! Iz preprostega razloga, ker se, razen ukvarjanja z glasbeno dejavnostjo (kar predstavlja vejo gospodarstva, ki je dobesedno izginila v obdobju epidemije, celo v najbolj razvitih državah), ukvarjam tudi z drugimi stvarmi, ki so povezane z glasbo, pa ne zahtevajo direktnega stika s publiko, in sem imela kaj za poceti. Kakor že veste, sem študentka na doktorskem študiju teorije glasbe, kar pomeni, da tudi v normalnih okolišcinah, vecji del dneva preživiš sam s knjigami ali z racunalnikom, torej v tem smislu izredno stanje ni spremenilo nicesar. Tudi, kot pianistka, lahko recem, da vadbe klavirja ni nikoli dovolj. Vecino aranžmajev, ki jih izvajata naša Pojoca Družba ali Komorna družba, sem sama napisala, tako da je velik del casa šel tudi na to. Manj znana resnica pa je, da je kuhanje moj konjicek in moja velika strast! Koncno sem imela cas za preizkušanje vseh tistih cudovitih receptov, za katere, v obicajni naglici, nikakor ni bilo casa. Ce tako pogledaš, se ti zdi, da življenje v izolaciji niti ni tako slabo. Naj povem tudi nekaj, kar verjamem, da mnogim leži na srcu, a o tem ne želijo govoriti. Za vse omenjeno, sploh nisem imela niti najmanj moci, niti želje, niti energije. Nisem mogla najti casa za stvari, ki so zame ne samo veselje, ampak tudi navada v življenju, pa naj se sliši še tako paradoksalno. Živela sem v nekakšni drugacni stvarnosti, v stilu 'leto mine, dan nikoli', v kateri so se izmenjavali brezdelje, anksioznost ter velika praznina. Ukrepi popušcajo in se življenje vraca v normalno, imam veliko vec obveznosti, toda paradoksalno: imam tudi veliko vec casa za njihovo uresnicitev. Cas je, ocitno, relativna stvar, ampak pri meni se ne meri z urami in dnevi, temvec z življenjskim veseljem, energijo ter motivacijo. Prevod: Marija Stojiljkovic NEBOJŠA RAKO: Vse se je zacelo z negotovostjo, paniko, strahom, mnogimi vprašanji na katera nisem imel odgovorov. Poleg tega tudi na internetu nisem našel vseh odgovorov in ce kaj vemo, je to, da ce so nevidni na internetu, to pomeni, da nekaj „resno ne štima“ Izolacijo sem preživel v Kocevju z družino, ker sem v trenutku zapiranja državnih mej po hitrem postopku zacel z vajami za predstavo v enem od SNG-jev. Cas sem si krajšal s knjigami, filmi, serijami, treningi, beljenjem kuhinje in dnevne sobe… S pohodi po gozdu sem preganjal trenutke nervoze, „tecnosti“, pogrešanja punce, ki je v Srbiji, prijateljev, druženja ob kavici… Kdaj se bodo odprli kafici?? Vrnitev k rutini, pobarval sem še eno sobo, pokosil travo, prebral drugo knjigo in že so se zacele prve ukinitve nekaterih omejitev. Potem sem se vsak teden razveselil novih rahljanj zacetnih ukrepov, o celotni izolaciji zdaj govorim v pretekliku, saj sem jo preživel v državi, ki je preklicala epidemijo in s tem se pocasi vracajo pozitivna custva. Še vedno ne vem, kaj sem odnesel od celotne situacije. Vem, da bom bolj cenil dolocene stvari, ljudi, trenutke in še kaj, vendar cutim, da se nisem spremenil, mogoce spoznal kaj novega o sebi, ampak definitivno ostajam isti. Naslednji korak je ta, da ugotovim, kako naj pridem cimprej nazaj v Beograd, za katerega upam, da se tudi ni spremenil. IzDeLkI, naStaLI v caSu karantene Jelena Kogoj - Moj Aleksa Sonja Dinic Meduric - Veter DOPOLNILNI POUK SLOVENŠCINE NA DALJAVO Trije ucitelji dop. pouka slov. v Srbiji smo ustvarili zato nismo želeli, da bi jim ucenje slovenšcine povzrocalo skupno spletno stran za ucenje na daljavo, da bi na ta dodaten napor, ampak bi jim bilo v veselje in sprostitev. nacin vsi zainteresirani imeli stik s slovenšcino tudi v casu Odziva ni bilo malo. S pomocjo staršev so se oglašali koronavirusa. (http://pouksrbija.simplesite.com/) tudi otroci. Nekateri so našli cas za reševanje slovnicnih Stran smo sproti dopolnjevali z razlicnimi nalogami. nalog, drugi so si raje ogledali film in ga pokomentirali. Ucenci so lahko sami izbirali, kaj bodo reševali. Naloge Otroci so najveckrat rešili naloge ob pesmicah ali reševali so našli med razdelki: otroci, najstniki in odrasli. Trudili uganke oz. premetanke, drugi so kaj narisali. smo se, da bi bile naloge zanimive, poucne, ravno dovolj Vsakega ucenca smo bili ucitelji veseli. Najvec pa nam zahtevne in aktualne. Vedeli smo, da imajo naši ucenci je pomenilo to, da smo bili v stiku, cetudi na daljavo. v teh nenavadnih dneh preživljanja virusa dovolj skrbi, Hvala vsem, ki ste se oglašali in tako skrbeli, da nas je kako živeti po vseh navodilih, da bi ostali zdravi. Mnogi tudi v casu epidemije povezovala slovenšcina. so opravljali službo od doma, otroci so se šolali doma, Tatjana Bukvic korona In MI Halo, halo, kako ste? A je tudi pri vas korona? ..... Ja ... Pa vi? Kako potekajo dnevi? Mi se sprehajamo ob jezeru .... Jezero je... isto kot prej, caka, da se ogledate v njegovi cistoci.Bila je to Dana. Most na Soci tukaj. Ja, sem povedala, nasmejana, ker slišim ljubi glas, tudi tukaj je korona ... Je soncno, ampak tudi hladno, sem jaz povedala svoji dragi teti Dani, ki nas je že leta sprejemala v svoji gostilni Vuga, ko pridemo na slikarsko kolonijo za Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije. Veš, Dana, saj živimo v bloku, ne hodimo v parke, samo do trgovine po osnovne potrebšcine, jaz pa slikam, berem, družina je skupaj, fantje ne hodijo (ne vem, koliko jih ima, ali mora dvojina) na treninge, se družimo. Jaz vec kot prej preživljam cas v kuhinji in,verjemi mi, pocasi izgubljam svoje kulinaricne vešcine. Primanjkuje mi idej, odgovorov na vprašanje: Kaj naj kuham jutri?Jota, je povedala Dana. Frika ... Hvala, Dana, sem povedala, odlicna ideja. Res že dolgo nisem pripravljala teh primorskih specialitet. Grem kuhat.Vzela sem svojo knjigo z recepti. Sestavine: 1 kg ribanega kislega zelja 1 kg krompirja 300 g kuhanega fižola Panceta, suho meso po okusu Vse je tukaj, vse imamo doma. Skuhala sem kislo zelje s panceto in suhim mesom. V skuhani olupljeni krompir sem dala kuhani pisani fižol iz plocevinke in zdrobila. Združila sem s kislim zeljem, dala lorber, sol, poper, naredila prežganje iz 1 žlice moke in olja, dodala mleto papriko in postregla družini. Bili so navdušeni. Naslednji dan sem za vecerjo pripravljala tolminsko friko. Za to specialiteto je potrebno skuhati krompir in ga zmeckati, ampak ga ne spremeniti v pire. Na 100 g krompirja je treba dodati 200 g polnomastnega sircka. To je osnova, v katero se lahko dodajo poleg soli in popra, še jajce, cebula, ocvirki .... Masa se oblikuje v ponvi, pece v olju, dokler ne dobi lepe barve, se pazljivo obrne, da bi se spekla tudi z druge strani in se postreže s solato, sirom .... Lahko je zajtrk, vecerja, del kosila ... Moja družina je bila prijetno presenecena, jaz pa sem se pocutila zelo pomembno. Hvala, Dana!!! Bila sem malo žalostna, ker je prestavljena slikarska kolonija, ampak preko spletnih strani se lahko ogleda razstava z deli iz karantene. Slišala sem se s svoji prijatelji iz Slovenije in nam je vsem bilo zelo žal, ker letos ne bo srecanj. Vsi smo bili omejeni na svoja mesta. Nekako isto je cas preživljala Mirijam v ZDA, Dea, Dare in drugi iz Mosta na Soci. Miranda v Londonu, Marijana na Havajih, Irena v Kanadi, Lea na Ptuju, Borka, Melada in drušcina iz Tuzle. Vsi smo ustvarjali tudi v neki fizicni distanci in z veliko omejitvami uspevali ohraniti dobro razpoloženje .... Cakamo naslednje leto, da se vidimo in ustvarjamo, kot vsa prejšnja leta. Radmila Jeremic curcin Prevod: Monika Bogdanovic Pouk v caSu ePIDeMIje V casu epidemije smo ucenci dobivali naloge preko internetne strani Pouk slovenšcina. Bilo mi je zanimivo, ker sem lahko izbirala naloge, ki so mi odgovarjale. Imela sem priložnost, da se preiskusim v branju tekstov in reševanju vsebinskih nalog ali reševanju slovnice. Vse je bilo pripravljeno drugace kot je to v vadnicah, zato je meni ucenje predstavljalo dodaten izziv. Uciteljica je tekoce pregledovala moje rešitve in odgovarjala na vprašanja. Na moje pritožbe, da je pri pouku lažje, ko smo vsi skupaj, je našla vzpodbudne besede in me motivirala, da sem z delom nadaljevala. Pouk je bil dobro organiziran in koristen, a vseeno upam, da se pandemija ne bo ponovila in da bomo v septembu lahko nadaljevali s poukom in druženjem, kot je to bilo pred koronavirusom. Desanka Stefanovic Moje razMIšLjanje o koronavIruSu Ali ste vedeli, da je trenutno vec kot 30 % svetovnega prebivalstva v izolaciji? To je veliko število ljudi in ti ljudje, ki so vizolaciji, živijo v sedemdesetih razlicnih državah in ozemljih. Izolacija je trenutno nacin življenja in imamo vtis strašne žrtve in boja. Virus bo v prihodnosti z nami in nihce noce nadalje­vati z izolacijo, kakršno imamo v tem trenutku. Verjame-mo, da ce bi bila odprava izolacijskih ukrepov popolna, bi morala celotna družba paziti na bolnike s COVID-19, in omogociti njihovo hitro izolacijo, sicer se bo virus še naprej prenašal med ljudmi. Tudi ce vseh, ki imajo simptome, ni mogoce testirati, je možnost identifikacije ljudi, ki so bolezen dobili. Moramo biti sposobni prekiniti prenos tako, da najdemo okužene in jih izoliramo. To bi spodbudilo tudi sosedske skupine zdravstvenih straž, ki bodo še naprej potrebne, v primeru, da bo valov velikih izbruhov še vec. Temu pravimo družba, ki je pripravljena na COVID. Vzpostavitev pripravljenosti na COVID je nujno potrebna preden se ukrepi sprostijo. Ce ne bomo priprav­ljeni, bomo našli okužene. Z rahljanjem ukrepov se ljudje z virusom vrnejo v svoje skupnosti in tako se vsi vrnemo k ponovni uvedbi izolacije. Ce so društva pripravljena na COVID; to je naložba, ki šciti v prihodnje blaginjo vseh. Vedenje posameznika je zelo pomembno. Naše dileme bi morali podpirati s kakovostnimi informacijami in komu­nikacija mora biti transparentna. Vsi moramo biti sposobni sodelovati. Ce bomo lahko ohranili tovrstno solidarnost, nam bo uspelo. Zapisala: Ana-Marija Meglic vPIS v PoSeBnI IMenIk Vpis v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin iz leta 2009 je omogocil vpis v posebne volilne imenike narodnih manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na spletnih straneh Nacionalnega sveta in Društva Sava. Na osnovi Zakona o varovanju osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. 2009, je za vpis v posebni volilni imenik potrebno izpolnjeni zahtevek za vpis osebno dostaviti pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavlje-no prebivališce – ob predložitvi os­ebne izkaznice. Zakon tudi dopušca, da izpolnjen zahtevek skupaj s foto­kopijo osebne izkaznice pošljete priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placila adminis­trativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni ime­nik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. SPoznajMo SLovenIjo 29. 2. in 7. 3. je bila v DS Sava v okviru projekta Slovenska kulturna dedišcina in sodobnost pri dopolnilnem pouku za otroke izpeljana delavnica z naslovom Spoznajmo Slovenijo. Cilj delavnice je bil, da se ucenci na kreativen in zabaven nacin spoznajo z namenitostmi Slovenije, njenim reliefom in simboli. V okviru delavnice so avtorice v kratki predstavitvi v slovenšcini otroke spoznale z geografskim položajem in najznacilnejšimi simboli. Nato so ucenci sami izdelali maketo ter pri tem pokazali veliko mero kreativnih in ustvarjalnih sposobnosti. Pri izdelavi elementov in njihovem umešcanju na maketo so se seznanili o geografskih, naravnih in kulturnih znacilnostih Slovenije. Relief je bil izdelan iz stirodura in žice, ki sta CovID -19 predstavljala ogrodje izdelka. Ucenci so morali po Vsi vemo za koronavirus (covid-19). Zaradi njega modelu na zemljevidu na pravilna mesta vstaviti smo vsi v izolaciji, imamo omejen cas gibanja na višinske in ravninske dele, oznaciti morje, jezera in prostem. Zaradi njega moramo nositi maske in reke. To so dosegli s pravo mero nanosa zmesi papirja, rokavice. Ker so šole zaprte, smo bile moje prijateljice moke in vode. in jaz v izolaciji. Ni bilo tako slabo, kot sem mislila, ampak je bilo zelo dolgocasno. Na vso sreco sem odšla k prijateljici iz vrtca, pri njej sem bila dolgo. Še bi ostala,a sem zaradi šole na daljavo morala domov. Mislila sem, da je super brez šole, ampak sem se motila. Šola on line je še slabša od navadne, edina dobra stvar je v tem, da zjutraj ni treba zgodaj vstati, le kdaj pa kdaj.Nismo vec v izolaciji in nimamo policijske ure, a je vseeno slabo kot takrat, ko so trajali ukrepi. Tijana Tomic DnevnIk Dneva koronavIruSa Ko zjutraj vstanem, pogledam, kaj je treba storiti za šolo, napišem domace naloge. Potem igram igrice s prijatelji eno uro. Z bratom Reljo greva na igrišce, Ko je bil relief suh, so ga obarvali z akrilnimi tam igrava odbojko in nogomet. Zvecer z družino barvami. Istocasno so mlajši otroci izdelali iz glinamola pogledamo film. Neda Stojkovic in plastelina znamenitosti: grb, zastavo, Triglav, Moj dan v karanteni je vsak dan enak. Najprej planinske rože, cerkev na blejskem otoku, ljubljanski vstanem, se umijem in jem. Potem naredim vse za šolo. grad, znak za terme ... Nato igram igrice na racunalniku ali grem ven. Potem Delavnica je bila odlicna priložnost, da ucenci na pocivam.Rojstni dan sem letos praznoval drugace kot aktiven in poucen nacin spoznajo Slovenijo. Pri delu obicajno. Igral sem se s prijateljem in jedel na terasi, so medsebojno sodelovali, se dopolnjevali in zabavali. potem sva šla v park. Popoldan, ko sta prišla iz službe Avtorice: mama in oce, sem povabil na obisk dedka in babico. Ivana Popovic, Ivana Nikolic, Skupaj smo pojedli torto. Zvecer smo pogledali na Dragana Majstorovic televiziji serijo in šli spat. Relja Stojkovic Delavnica Idrijska cipka v obdobju epidemije Krožek za izdelavo idrijske cipke je v casu epidemije bil v nenehnem stiku, in sicer preko viber skupine. Skozi to druženje je naše prijateljstvo postalo še mocnejše. Delile smo si vzorce, fotografije cipk, recepte, družinske zgodbe, fotografije, šale, informacije iz razlicnih podrocij. Nestrpno smo cakale ponovno srecanje za izmenjavo pribora za delo. Svetlana Lenasi in Maja Marceta Prevod: Monika Bogdanovic SLIka In znanje Zgodovina umetnosti kot material Z otvoritve razstave V prostorih Društva Sava je 18.12.2019 odprta razstava stvaritev z Delavnice risanja in slikanja SLIKA IN ZNANJE. Na tej razstavi je bilo predstavljeno dveletno delo Delavnice. Del razstave je bila PPT predstavitev vseh del, tudi fotografij z ur, s cimer nadaljujemo s prakso dokumentiranja casa, osebnosti udeležencev, vzdušja na urah, segmente in razvoj delovnega procesa kot tudi medsebojno cloveško dimenzijo. Udeleženci Delavnice so bili: Neva Milovanovic, Nuša Gerden, Radovan Sindik, Rdmila Jeremic curcin, Ida Dropka Obucina, Svetlana Lenasi, Beti Milic, Jelena Kogoj, Sonja Meduric Dinic, Miroslav Meduric, Aurena Dinic in Breda Coš. Zgodovina umetnosti kot mate­rial in referenca za razmišljanje in ust­varjanje slike je bila tema dveh novih ciklov delavnice risanja in slikanja, katero že šesto leto vodiva v Društvu Slovencev v Beogradu – Društvu »Sava« beograjska umetnika Marija Vauda in Nikola Pilipovic. V prostorih Društva Sava ob nedeljah, brez svet-lobe reflektorjev in mimo vsake logike vsakdanjosti, poteka ena diskretna in odlocna izmenjava, na katero smo ponosni celo takrat, ko, tudi mogoce prav zato, ker, skoraj nevidni, brusimo jezik-misel. Naloga izbire originalnih slikarskih in vizualnih del iz zgodovine umetnosti, reinterpretacija, iskanje in opazovanje “svojega“ detajla, njiho­vo združevanje v eno novo celoto, je vsakogar od udeležencev prisililo, da pogleda množico reprodukcij, mono-grafij, avtorskih izbir zgodovine umet­nosti, katere so jim na voljo, da jih da skozi sito in jih, tako osvežene, zloži v svoj razpored-sintakso in presenetljive, atraktivne kompozicije. Nezavestno izvemo skrivnosti odlicnih umetnikov, skrite v našem ocesu, preko katerih prepoznavamo, ostrimo in obliku­jemo svoje identitete, afinitete, custva ... Tako se zavzamemo zase, tako bra-nimo društvo ... Kot avtorja projekta sva izbrala, da se v zadnjih dveh cik­lih najvec ukvarjamo z deli svetovne zgodovine umetnosti, s cimer recemo: Polje najvišjih kreativnih vlaganj in rezultatov je tudi naša zgodovina. Umetnost je društveni izdelek. Osnove likovne in vizualne pismenosti so nam potrebne, da bi hitreje razumeli, kaj se okoli nas dogaja, cesa smo del, da bi se atak-slika kontekstualizirala, ugledala, videla ... Naloge, katere smo tukaj de­lali in s katerimi vstopamo v izbrano delo – sliko, z njenim dekonstruiran­jem, izdvajanjem, kropanjem, de­tajl ali kader povelicujemo, rešujemo pointilisticno ali množimo ... niso del le umetniške prakse, temvec so že zdavnaj del medijske uporabe. Neva Milovanovic je valersko pol-nila zeleni dežnik z Goyine slike, išcoc, gradec njegov oval, urno in rahlo je vztrajala na Mirójevi rumeni barvi in zahtevi za povsem doloceno vibracijo svoje linije; tako, kot nam je spet od­krila senzualno lepoto Modigliani-jevog akta. Ida Dropka Obucina suvereno ov­lada risbo, ona ne išce, ona najde, pri njej je vse jasno premišljeno in izvede-no. Ida je koncala Fakulteto likovnih umetnosti v Novem Sadu. Precizni in z lahkoto realizirani so nanosi. neva Milovanovic Sonjine (Sonja Dinic Meduric) palete: s katero težo roke se dotikati podlage papirja, s katero kolicino barve in vode na copicu? ... da bi se Šahalauova slika znova pojavila med nami, da bi v drugi nalogi to bile Son-jine odlocne, vrezane crne picassovske linije preko precizno razporejenih barvanih plohov, in da bi se vedno z apsolutno koncentracijo sprovedlo in tocno pozicioniralo žanrsko mesto in cas nastanka slike originala, kot je v primeru slovenske srednjevekovne freske. Miroslav Meduric pristopa zdalec, kroži nad nalogo, predlaga, ima svoje rešitve, zelo konceptualne, miselne, tudi v premišljevanju ideje tudi v re-alizaciji njegov register rešitev je zelo širok: od dramaticne, sonorne El Gre­ sonja Dinic Meduric cove tkanine, katero gradi, plast za plastjo vodnih nivojev, kateri se med-sebojno zlivajo. Aurena Dinic prinaša brencanje sveta, s kontrolirano nestrpnostjo gra­di in najde fine odnose v svoji sredn­jevekovni Sv. Katarini in pointilisticno precizno vztraja v grajenju detajla z De Staëlove slike. Jelena Kogoj se nam je zad­nja prikljucila in se takoj pred­stavila z lepoto linije, obcutkom za kolicino barve, grajenjem forme skozi obcutljive valerje, da bi kasneje pose-gla za drasticnimi odnosi tudi v izbiri naracije tudi v koloritu. Svetlana Lenasi je letos naredila zelo pogumne izbire izkorišcajoc po­tencial teh nalog. Pogumno jih je križala. Detajl metafizicnih articok aurena Dinic ida obucina Miroslav Meduric radmila jeremic Curcin iz De Chiricove slike je dala v sosed­stvo Noldeove crne vetrnice in starega srbsko-makedonskega veza, detajl z De Gasove slike z zacetka 20. stoletja v kontrapunktu je s sodobnim slikar­jem Neo Rauchom! Likovno smiselno radovan sindik so narejena vsa dela iz te serije ter so nastala dela z uravnoteženim odno­som prvega in drugega plana, ki se montažno združujeta. Radmila Jeremic Curcin je suvere-no prestopila v svet kolažev v katerih je Breda Coš najprej nizala elemente v kombinaciji z risbo, da bi se kasneje spoznala z idejo dekonstrukcije slike s katero je podvrgla prav Picassovo “Guernico“ – emblemeticno sliko grozote vojne, katera zdaj, skozi likovni postopek rezanja, prekrajanja-demontaže in brezkoncnega ponavljanja prizorov zrezanih in znova sklopljenih delov, postaja še drasticnejše zrcalo poskusov in rezultatov vojn in nasilj, katerima ni konca. Radovan Sindik je s svojim nezgrešljivim odnosom do barve, kolicine barve in s povsem nepri-cakovanimi medsebojnimi barvanimi odnosi, bral-slikal Picassove Avignon-ske gospodicne iz leta 1906, vnesel odmev nekdanje osebne tragedije Van Gogha spet slikajoc Van Goghove izmucene šake, cudežno barvani in kompozicijske odnosi med slikarjem metafizicnega slikarstva De Chirica in ocetom plasticke geometrije - Mon-driana. Radovan razvija svoj likovni jezik skozi upornost ponavljanja in variiranja. Breda Coš je s racionalnim pristo­pom, utelešenim v preciznih in finih risbah tihožitja s svincnikom, pristo­pila v kontroliran svet barv in prišla do intrigantne slike-uganke v kateri je na sodoben nacin združila detajle s slik Goye in Moneta. Presežek uživanja v novi realnosti se nahaja v momentu, ko ne moremo vsega razlagati raciona­lno in ko ugledamo ta cudež nastal iz veriženja naših kreativnih odlok. Beti Milic se nam je pridružila diskretno, tiho, ampak odlocno, da se potopi v svet likovnosti in mu se popolnoma preda prenašajoc svojo potrebo-delom od doma. Beti je si zadala nalogo ali pocutila, da od dramaticnih barvanih odnosov v geometricnih nalogah, prestopi na blage, skoraj stapajoce svetle valerje, medtem ko je v reinterpretaciji slike Kosovski božuri (Kosovske potonike) iz leta 1914 Nadežde Petrovic povedala svoj emotivni memento k simbolicno krvavordecemu gracanickemu polju, ki ga je potopil, odnesel in vrnil val. Nuša Gerden je tukaj, ona vstopa z vprašanjem “Ali sem prva prišla? “, se usede na svoje mesto v zadnji klopi na vogalu i ne vstane štiri ure potopljena in osredotocena. Daruje svoje pobar­vano veselje, uživanje v arabeskah in vedrosti cistih, nemotnih barv. Tale specificna praksa, ki uporablja umetniška dela iz zgodovine umetnosti kot material za delo, je pritegnila program za kulturo in umetnost Radio Beograda 2 ter je tako Delavnica predstavljena v njihovi oddaji “Zlatni presek“ (Zlati presek), ki jo vodi Sava Ristovic (https://www.rts.rs/page/radio/ci/ story/28/radio-beograd-2/3821258/ vandalizacija-beskonacnog-stuba­branislava-nikolica-marija-vauda­radionica-slika-i-znanje.html). O inovativnem pristopu, pro-gramu in rezultatih Delavnice SLIKA IN ZNANJE se sodobna kulturna sce­na regiona redno obvešca v objavah-clankih Portala za kulturo SeeCult (http://www.seecult.org/vest/slika-i­znanje-1?fbclid=IwAR0oItiHeoBjw4 vjFyhQ5RCZPi3bmPmJiWZtMBr4c NhICCw_K7pgVRM8FEo). Delavnico je financiralo Ministrst­vo za kulturo in informiranje repub-like Srbije, Nacionalni svet in Društvo Slovencev v Beogradu – Društvo »Sava«. Marija Vauda Prevod: Monika Bogdanovic Lektorat za SLovenšcIno v caSu korone V casu, ko se je vse ustavilo zaradi koronavirusa, se ljudje poskušamo prilagoditi novonastalim okolišcinam in nadaljevati z normalnim življenjem, kolikor je to mogoce. Glede na to, da so zaprte tudi univerze, se študenti po vsem svetu soocajo z novimi izzivi, ki jih prinaša pouk na daljavo. Tako je tudi pri nas na Filološki fakulteti, ki je specificna, saj ucenje jezikov zahteva bolj interaktivno okolje, kot recimo neki bolj teoreticni predmeti, ki se lahko ucijo iz knjig. Ampak ceprav se zdi, da je življenje naredilo premor, gre pouk slovenšcine naprej. V teh izrednih casih se je pouk iz ucilnic preselil na splet. Aplikacija Zoom je postala najboljši prijatelj profesorjev in študentov ter orodje za olajšanje poucevanja. Z lektoricama se v spletni ucilnici srecamo dvakrat na teden, torej urnik je v bistvu isti kot v normalnih okolišcinah. Poleg tega, je pouk dopolnjen z gradivom, ki ga lektorici in profesorica postavijo na platformo Moodle. To gradivo zajema besedila predavanj, prakticne naloge pa vecinoma temeljijo na posnetkih intervjujev z znanimi Slovenci ter odgovarjanju na vprašanja v zvezi s posnetkom. Na vajah pri naši lektorici, dr. Tanji Tomazin, smo brali smo crtice slovenskih avtorjev, pri predmetu Uvod v slovensko kulturo pa smo se seznanili z Ivano Kobilco, eno najpomembnejših slovenskih slikark, šli smo na virtualni obisk Nacionalne galerije v Ljubljani, kjer smo videli Kobilcini sliki Poletje in kofetarica. Poleg teh dodatnih dejavnosti smo nadaljevali z gradivom iz ucbenika in semester redno pripeljali do konca. Ko gre za ‚‘neuradno‘‘ izpopolnjevanje slovenšcine, smo imeli na voljo je ogromno vabljivih možnosti za ucenje. Ceprav slovenšcino lahko opremimo z nalepko ‹›majhnega jezika››, so dostopne izredne spletne strani in aplikacije, ki v veliki meri olajšujejo procese ucenja. V arhivu RTV SLO je na voljo veliko vsebin, od kratkih posnetkov do filmov in nadaljevank, ki jih lahko gledamo tudi s podnapisi. Nadalje, spletna stran podcasti.si ponuja široko izbiro podcastov v slovenšcini, ki obravnavajo prav vse teme, od kulture do športa, torej vsak lahko najde, kar mu najbolj ustreza. Zagotovo je treba omeniti spletno stran centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, ki omogoca dostop do razlicnih gradiv in zanimivosti na spletnih straneh Društva Sava ter Nacionalnega sveta slovenske manjšine. Pogosto smo kliknili tudi na FB stran našega lektorata slovenšcina v Beogradu. Skratka, kljub izrednemu stanju in izolaciji smo svoje znanje slovenšcine izboljšali, saj je možnosti veliko, potrebna je zgolj volja za ucenje. Marija Miljkovic Pojoca DružBa v caSu korone Epidemija virusa COVID-19 je za nekaj mesecev ustavila celoten planet. Lahko recemo, da ni veje gospodarstva in dejavnosti nasploh, ki je ostala imuna na nov nacin življenja, s katerim se je svet moral soociti. V tem pogledu lahko recemo, da je prav umetnost, natancneje glasba, najbolj prizadeta. Prve sankcije so uvedene prav na dejavnosti gledališca, koncerte klasicne in popularne glasbe. Moj zbor ''Pojoca družba'' se lahko pohvali s tem, da je 11. marca priredil celovecerni koncert. Torej samo dan pred perpovedom zbiranja in prepovedom kakršnihkoli družabnih dogodkov! V dneh pred koncertom smo vsi trepetali zaradi celotne situacije, ampak smo se tudi spraševali, ali bo koncert, ki smo ga že mesece pripravljali, sploh izveden! Resnici za ljubo, smo nastopile v nekoliko zmanjšanem sestavu. Kot voditeljica sem cutila odgovornost, in sem vztrajala pri tem, da, ce cutijo tudi najmanjši strah (spomnimo se povprecne starosti v našem ansamblu), naj ne pridejo ne na naše vaje, ne na koncert. Clanice so, vendar, kljub resni nevarnosti, pokazale svoj pogum in so v izjemno cudnem, negotovem vzdušju, priredile celovecerni koncert, ki je trajal vec kot uro, in lahko recem, da je to bil najbolj kakovosten, raznolik in zahteven koncert do zdaj. Epidemija je, vendar, pokvarila naše nacrte. Razen ideje, da se koncert spomladi ponovi v neki vecji dvorani, naj bi naš središcni dogodek bil festival v Sloveniji, v Šentvidu pri Sticni, in sicer ''Tabor Slovenskih pevskih zborov'', ki se ga že leta udeležujemo. Glede na to, da je festival bil nacrtovan za polovico junija, je jasno, da njegova realizacija tokrat ne bo mogoca. Nevidnemu sovražniku je uspelo prestaviti festival s tradicijo dolgo tocno 51 let, festival, kateremu je uspelo ''preživeti'' vse, burne politicne in družabne spremembe v zadnjih 50­ih letih. Letošnjega festivala smo se veselile še bolj, ker naj bi to bila naša jubilejna, deseta udeležba! Za razliko od sestankov, razlicnih predavanj ipd, ki so mogoci prek aplikacij kot ''Google zoom'', glasbene vaje, ki vkljucujejo vec kot dva cloveka, žal, niso mogoce. Namrec, gre za tehnicno težavo, za katero še ni rešitve. Iz tega razloga so vaje vseh zborov in orkestrov, v vseh deželah prizadetih s koronavirusom, ustavljene za nekaj casa. Kljub temu, da nismo imele možnosti opravljati vaj, smo naša druženja organizirale predvsem skozi dve viber skupini. Ena je namenjena druženju in šali, druga, ''resna'' skupina, kakor ji recemo, pa je namenjena pošiljanju posnetkov pesmi in notnih zapisov. V tej skupini sem clanicam, v casu epidemije pošiljala svoje posnetke z vajami za petje in njihovimi deli za dolocene skladbe. Kljub relativno slabi kakovosti zvoka sem se odlocila za video, in ne zvocne posnetke, da bi vsaj delno cutile, da so na vajah. Kljub epidemiji in trenutnem prenehanju dejavnosti zbora, smo se aprila udeležile zelo pomembnega dogodka! Namrec, v Sloveniji se že leta prireja manifestacija, ki se imenuje ''Vseslovensko petje''. Ideja tega dogodka je, da v dolocenem, dogovorjenem trenutku, celotna Slovenija in tudi Slovenci, ki živijo po vsem svetu, skupaj zapojejo! Dogodek se spremlja prek ''Facebook live-a''. Ni pomembno, ali je nekdo amater, profesionalec, ali pa sploh ni pevec! Ideja je, da se slovenska pesem sliši po svetu, da ljudje pojejo iz svojih domov, uradov, s športnih igrišc, tudi iz bolnišnic. Povabilo k sodelovanju v tej manifestaciji me je izjemno razveselilo. Letos sta se na repertoarju velikega virtualnega zbora našli slovenska RTV4 in, nakljucno, se je tudi moj iz Francije. himna ter slavna tradicionalna pesem posnetek našel v dnevniku, tako kot Pojoca družba zaenkrat nadaljuje ''Lipa''. O dogodku se je govorilo posnetek dveh naših clanic – Brede svoje virtualno druženje in si srcno tudi v dnevniku, na slovenski televiziji Coš in Aurene Dinic, ki nam je pela želi nadaljevanja vaj v prostorih našega Društva. koMorna Pojoca DružBa v caSu korone Tudi Komorna pojoca družba je imela velike nacrte za to pomlad. Namrec, po celovecernem koncertu, ki je bil januarja izveden v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Zemunu, smo od župnika dobili povabilo, da spet nastopimo spomladi in smo tudi bili povabljeni, da se pridružimo turneji mešanega zbora tiste župnije. Naše nacrte je pokvarila epidemija. To vendar ne pomeni, da smo prenehali delati. Namrec, glede na to, da KPD zbira profesionalne glasbenike, je delo ''na daljavo'' z njimi veliko bolj enostavno – oni lahko sami vadijo ter se naucijo svojih delov. Treba je omeniti, da se je tudi KPD udeležila že omenjenega projekta ''Vseslovensko petje''. Ce se situacija ne poslabša v naslednjih tednih, nacrtujem, da se v zacetku poletja zberemo. Glede na to, da nas je samo pet, in da gre vecinoma za zelo mlade ljudi, vaje ne bodo preveliko tveganje. Dotlej se srecamo le virtualno, vadimo svoje dele v svojih domovih in se veselimo projektov, ki jih nacrtujemo za jesen. Višnja Dimitrijevic Prevod: Marija Miljkovic Moje žIvLjenje v HIšneM zaPoru Neposredno po našem lepem doživetju ob koncertu v cast dnevu žena nas je doletelo izredno stanje, ki je bilo posebno težko za nas starejše od 65 let, ki smo bili dobesedno zaprti v svoja stanovanja, brez pravice na opravljanje svojih najosnovnejših potreb. Torej karantena za bolne,hišni zapor za zdrave…V zacetku sem se pocutila obupano, kajti nisem imela možnosti, da se obrnem za pomoc svojima sinovoma, ki mi zaradi oddaljenosti nista mogla preskrbeti dnevne potrebe za hrano. Najprej sem se obrnila na volonterje s prošnjo, da mi nabavijo nekaj jabolk in limon. Zelo sem bila žalostna, ko so mi rekli, da se mi lahko oglasijo šele cez tri dni, kajti dolžni so preskrbeti ljudem mleka in kruha. Vem, da je težko živeti na samem kruhu in mleku, pa sem to zgodbo podelila s prijatelji na facebooku. K sreci je moja žalost kar hitro minila, kmalu se mi je oglasila sopevka iz cerkvenega pevskega zbora, gospa Bojana Vujovic iz Mirijeva, ki me je s svojim možem še istega dne obiskala in mi nabavila vse, kar mi je bilo potrebno. Hkrati me je pa še ohrabrila, da bo to storila vsakic, kadar jo bom prosila. Kmalu zatem se mi je oglasila gospa Jelena Lamovec iz našega pevskega zbora Pojoca družba,ki me je osrecila s pripravljenostjo, da mi redno nabavlja potrebšcine. Neizmerno sem jihvaležna za vse, kar je storila zame v tem težkem casu, tako da ne samo, da mi nicesar ni manjkalo, temvec mi je bila prihranjena vsaka tesnoba, ki bi mi sicer bila neizbežna. Prijetno mi je bilo tudi druženje z njo in njeno sestro Jasmino. Tako sem se v njihovi družbi pocutila kot kraljica. Razen tega sem cas v izrednem stanju lahko izkoristila za urejanje in cišcenje stanovanja v spremstvu glasbe iz dobrih starih casov. Veselila sem se pa tudi v medsebojni izmenjavi smešnic preko viber grupe “Pojoce družbe”, ki smo jo poimenovale “Horistkinje”. Vse je to sedaj k sreci mimo in upam, da se ne bo ponovilo. Z veseljem sem odšla v svoj vrt na Fruški Gori, kjer sem se najprej lotila košnje, potem pa še privezovanja vinske trte, ki je že dobro zrasla. Tako se mi je staro veselje vrnilo…. Pavla Milovanovic o DeLu v IzoLaCIjI Ce bi se kdo ozrl na moj vsakdan, bi videl, da v obdobju izolacije leta 2020 ni trpel drasticnih udarcev, le da se je odprl vecji in tišji delovni prostor. Imamo umirjene, osredotocene pogovore izven vsake živcnosti in napetosti, ritem ulice ne moti dela srca in spanja, koncno umirjen, simetricen s svetom, ki se pocuti krivega, da uživamo v prostoru in casu, kar je kazen, breme in krivica, bolecina, obsodba, smrt. Planet s silo diha po mojem urniku potreb. V prvih dneh mi je ta fantasticna situacija pomagala, da sem imela disciplino in koncentracijo za deset vecjih formatov risb (100x70 cm), s ponovljenim motivom Enota. Metafizicna tišina nas pripelje do tega, da naredimo projekcijo, ki naj bi jo predvajali med omejenimi vecernimi sprehodi upokojencev in za sosede na Zidu cez ulico. Že vec kot deset let fotografiramo razgled z dveh oken in beležimo življenje med štirimi stenami; ustvarjenih je vec deset tisoc fotografij. Za to priložnost naredimo strogo izbiro. Ustvari se delo s 500 fotografijami in videoposnetki z naslovom + ŽIVLJENJE. Od FB mi prihaja izziv – vabilo, naj objavim naslovnice svojih najljubših knjig. Razumem to kot znak ali kavelj da koncno pregledam, zberem, preuredim zapise, sanje in zgodbe, razmislim o vsem, kar je bilo napisano v zadnjih nekaj letih, in jim nudim umetniško podporo. Za takšno osredotocenost nikoli prej nisam imela dovolj tišine in zbranosti, niti v sebi, Slokult.info, platforma za obvešcanje in promocijo aktivnosti slovenskih kulturno-umetniških društev v Srbiji, predstavlja prostor za promocijo slovenske kulture in umetnosti prek delovanja društev Slovencev in slovenskih združenj v Srbiji. Portal je namenjen slovenski narodni manjšini v Srbiji in vsem ostalim zainteresiranim za kulturo in umetnost. Slokult.info ponuja možnost za promoviranje in pozivanje javnosti na vse dogodke, ki jih organizirajo slovenska društva, in promocijo slovenskih umetnikov, ki delujejo in ustvarjajo v Srbiji. Dobrodošla vsa slovenska društva k sodelovanju – naj se dobra praksa dalec sliši. Portal »slokult.info« podpira Nacionalni savet slovenske narodne manjšine. niti okoli sebe. Pohlepa, nevednost in sovražnost do narave, živali, drugih, drugacno traja in ostaja. Razredi znakov v vseh enako porazdeljenih razredih še naprej cvetijo in hitijo. Ostaja ozek prostor “svobode” v tako strukturirani družbi, prostor za izhod. Marija Vauda Prevod: Jelena Bulatovic Za vso pomoc se prisrcno zahvaljujemo: Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije Nacionalnemu svetu slovenske narodne manjšine v caSu ePIDeMIje v PožarevCu Tudi med pandemijo Covid-19 smo se clani društva Sava potrudili, da našim starejšim clanom v Požarevcu priskrbimo vse, kar je bilo potrebno, saj je njim bilo prepovedano iti ven. Na veliko noc smo razveselili gospo Marijo Ucakar. Oglasili smo se pred njenimi vhodnimi vrati s priljubljeno sladico - šarkeljnom. Gospa Ucakar sploh ni mogla skriti, kako je bila vesela obiska. Malo smo poklepetali, upoštevajoš vse varnostne predpise. Poslovili smo se z iskrenimi nasme-hi in se dogovorili, da kmalu, ko bo to mogoce, spijemo kavo na njeni terasi. Bilo smo zelo zadovoljni, da smo tudi v takih casih polepšali praznicni dan. Marija Markovic Poziv clanom Društva Sava za sodelovanje na razstavi »Sentiment« V okviru Društva Sava pripravljamo razstavo, ki bo predstavila materialno – sentimentalno kulturno dedišcino clanov društva Slovencev v Beogradu. Na razstavi bodo prikazani predmeti, ki jih imate doma in ste jih kot posameznik ali družina podedovali (dokumenti, družinske fotografije, fotografije domacega kraja, razglednice, izrezki iz casopisov, brošure, rocno narejeni izdelki, predmeti, ki so vam dragi, filmski in video material, originali ali reprodukcije slik slovenskih umetnikov, spominske knjige, dnevniki, kosi oblaci…) ter izhajajo iz Slovenije oziroma so del vaših spominov ali kako drugace povezani z maticno domovino. S tem opusom, to je zbirko spominov, ki so povezani z vam dragimi predmeti, bi na ustrezen muzeološki nacin predstavili vsakodnevno družinsko in profesionalno življenje vas in vaših najbližjih ter vaše custveno potovanje skozi osebno in družinsko zgodovino. Clani Odbora za kulturo Društva Sava in Odbora za kulturo Nacionalnega sveta bodo predmete - eksponate, ki jih bodo clani Društva Sava predlagali, dokoncno izbrali ter uvrstili na razstavo. Razstava bo pripravljena v skladu s sodobno razstavljalsko prakso, kjer se bo na sodoben, interaktiven in kreativen nacin predstavil material, kjer je vsak predmet prikazan kot »objekt – znamenje« (v smislu beseda in predmet) in obravnavan kot muzejski eksponat. Ce ste lastnik katerega koli od navedenih predmetov in ce bi ga zacasno odstopili za namene razstave, vas prosimo, da o tem obvestite Odbor za kulturo Društva Sava (sava-si@eunet.rs). Jęzik, jezíka, jezíku, jęzik, o jezíku, z jezíkom... Dva jezika, dveh jezikov, dvema jezikoma, dva jezika, o dveh jezikih, z dvema jezikoma Trije jeziki, treh jezikov, trem jezikom, tri jezike, o treh jezikih, s tremi jeziki Skratka: jezikovni koticek Stavcni cleni Vsako besedilo je sestavljeno iz enot. Najmanjša enota besedila je poved. Ta vkljucuje zaokroženo skupino oblikovno in pomensko povezanih besed in, kot nakazuje že njeno ime, nekaj pove oziroma z njo nekaj sporocamo. Stavek je ožje zastavljena pomenska enota, gre za besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike. En stavek (enostavcna poved) ali vec stavkov (vecstavcna poved) tvorijo poved. Stavek je nadalje sestavljen iz skladenjskih pomenskih enot, besed, ki jih imenujemo stavcni cleni. Glavni stavcni cleni so osebek, povedek, predmet in prislovno dolocilo. Vsak stavcni clen ima v stavku svojo vlogo, po njem pa se vprašamo z vprašalnico. Stavek ima zmeraj en osebek in en povedek, lahko pa ima vec predmetov in prislovnih dolocil. Povedek podcrtamo z valovito crto, po njem se vprašamo: Kaj se v stavku dogaja? (Ana v šoli pridno posluša uciteljico.) Osebek podcrtamo z eno ravno crto, po njem se vprašamo: Kdo ali kaj + povedek? (Anav šoli pridno posluša uciteljico.) Predmet podcrtamo z dvema ravnima crtama, po njem se vprašamo z vprašalnicami: Koga ali cesa? Komu ali cemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri cem? S kom ali s cim? + povedek. (Ana v šoli pridno posluša uciteljico.) (nadaljevanje v naslednjem Biltenu- Prislovna dolocila) Povzeto s spletne strani: www.digitpen.com Priredila: Danijela Stojnic Plesna delavnica v casu epidemije Druženje plesne skupine Društva Sava je v casu epidemije bilo zelo aktivno. Clani so z domiselnimi in šaljivimi sporocili poskusili zmanjšati napetost zaradi celotne situacije na najmanjšo mero. Pošiljali smo si tudi priporocila za kulturne vsebine in virtualne razstave ter glasbene in plesne posnetke. Glede na to, da sem se plesni delavnici pridružila pred kratkim, sem zadovoljna, da sem jo dobro spoznala skozi druženje prek spleta. Seveda, vsi se veselimo cimprejšnjega "novega" zacetka, druženja in novih korakov... Prisrcen pozdrav! Tatjana Jovanovic Prevod: Jelena Bulatovic Predstavljemo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dedišcine. Po nastanku, pomenu in znacilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov mešcanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z razlicnimi ljudskimi obicaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtenticnosti receptov, ce­prav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnimi zahtevami zdrave prehrane. brezmesna tradicionalna bujta repa Sestavine: 1kg na rezine narezane in oprane repe, 2 stroka cesna, 2 lovorjeva lista, nekaj celih semen crnega popra, 1 cajna žlicka soli, 1.5 l vode za zalivanje, 250 g prosene kaše Zabela: nekaj žlic repicnega olja, 1 cajna žlicka sladke paprike, 1 kavna skodelica moke, 2 dl vode V lonec damo narezano in oprano repo, dodamo zacimbe (cesen, lovor, poper) nalijemo z vodo, pokrijemo ter kuhamo okrog pol ure. Cez pol ure dodamo repi proseno kašo ter kuhamo naprej dokler se kaša ne skuha. Proti koncu kuhanja k repi dodamo še zabelo, posolimo in postrežemo še toplo. Ajdova kaša z zelenjavo Sestavine: 1 rdeca cebula, 4 korencki, 2 rezini cesna, 1 rumena paprika, 1 bucka in 1 paradižnik, 2 žlici olja, velika skodelica ajdove kaše V ponvi segrejemo olje, dodamo cebulo, jo prepražimo, nato dodamo še ostalo zelenjavo ter skodelico ajdove kaše, nalijemo z vodo ter kuhamo okrog 15 minut. Jed se postreže ob klobasi ali mesu. Jogurtove miške Sestavine: 1 jajce, 20 g vanilijevega sladkorja, 20 dag moke, pol vrecke pecilnega praška, 18 dag jogurta (en loncek), 1 žlica ruma, malo cimeta, polovica lupinice organske limone Vse sestavine zmešamo, ter z žlico v vroce olje polagamo miške ali žlicnike. Pecene miške razporedimo po pladnju ali krožniku in potresemo s sladkorjem v prahu. Pripravila: Danijela Stojnic Že nekaj casa premišljujem o tem, da bi rada na nek nov nacin prispevala k popestritvi Biltena z novo rubriko. Bralci, ki zvesto in redno berejo Bilten, so se z mojim imenom že srecali, sprva v rubriki Slovenske domace jedi, nato pa še v rubriki Jezikovni koticek. Tudi en clanek o spominih na Slovenijo sem napisala leta nazaj... Ko sem clanici uredništva Ivani Mandic ponudila idejo o novi rubriki v zvezi s psihološkimi temami, sem takoj dobila prisrcen in pozitiven odziv, nato se je s tem soglasilo tudi uredništvo in v dopisu sem zacutila prijazne vibracije, ki so me še bolj spodbudile pri odlocitvi in mi dale vedeti, da sem premišljevala v pravo smer. Naj se vam predstavim. Moje ime je Danijela Stojnic, sem porocena, mati dveh otrok, 16-letnega Sergeja in 11-letne Sare. Po izobrazbi sem diplomirana psihologinja, zaposlena kot psihologinja v Centru za socialno delo v Beogradu, kjer delam že 18 let. Za študij psihologije sem se odlocila še kot gimnazijka Srednje Družboslovno­jezikoslovne šole, ki sem jo obiskovala v Škofji Loki. Zahvala gre naši šolski psihologinji Lidiji, ki me je zainteresirala za to podrocje prek svojih predavanj. Obiskovala sem tudi psihološki krožek. Še vedno se spominjam svoje prve seminarske naloge z naslovom Ocetje, kje ste?, ki je govorila o starševstvu in vlogi oceta v družini, ne zavedajoc se, da me bo poklic nekega dne popeljal ravno na podrocje dela združino, s starši in z otroki. Prvi letnik psihologije sem kot redna študentka vpisala in dokoncala na ljubljanski Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, po preselitvi družine v Srbijo, pa sem študij nadaljevala in dokoncala na smeri psihologije na Filozofski fakulteti beograjske Univerze. Tudi diplomska tema je bila na nek nacin napoved za moje delo, o katerem se mi takrat niti sanjalo ni, saj sem si predstavljala, da bom šolska psihologinja. Tema diplomske naloge je bila s podroCja socialne psihologije, s katero sem se zacela ukvarjati od leta 2002 dalje. Pred tem sem delala tudi kot psihologinja v zdravstvenem domu na Medicini dela in psihologinja v martektingu. Vodila sem psihološke delavnice pri združenju oseb z invalidnostjo Živeti uspravno ter se izobraževala 3 leta pri psihoterapevtskem Geštalt studiu v Beogradu. Na Centru za socialno delo sem 15 let opravljala delo psihologinje na Oddelku za otroke brez staršev in locenih, zadnja tri leta pa sem supervizorka na Oddelku za odrasle in starejše obcane. Sem tudi clanica Internega tima za preprecevanje družinskega nasilja, približno dve leti pa sem bila clanica Interresorne komisije za ocenitev potreb po dodatni izobraževalni, zdravstveni ali socialni podpori otrokom in ucencem.V svojem dosedanjem delu, ki pomeni vsakdanji neposredni stik z ljudmi vseh starostnih skupin, velikokrat z ljudmi z margine družbe, sem tudi sama v zacetku prestajala njihove osebne in družinske težave, socustvovala z njimi in tuje težave tudi po koncanem delavniku nosila s seboj domov... Scasoma sem se naucila empatiji in asertivnem pristopu v delu do strank in bolnikov, kar pomeni predvsem cloveško razumevanje tujih težav in svetovanje ali pa tudi ukrepanje glede na konkretne potrebe posameznikov oz. družinskih clanov kot tudi razumevanja, da ne obstaja recept za sreco in reševanje problemov,da smo vsi delavci humanitarnih poklicev, predvsem pa psihologi, nekdo, ki razume, usmerja in pomaga pacientu priti do najboljše rešitve za njega samega, vendar je potrebno da vsak posameznik prevzame vajeti v svoje roke. »Psihološki koticek« si predstavljam kot koticek, v katerem bi pisala o temah, ki zanimajo bralce ali pa tudi kot koticek za psihološke nasvete, kdor jih potrebuje oz. kot odgovore na zastavljena vprašanja, ki jih lahko pošljete na naslov stojdan@sbb.com. V upanju na pozitiven odziv bralcev, morda nimajo poguma, podarjam eno ne majhnih in ne velikih oseb. Samo se že vnaprej veselim sodelovanja in misel, ki jo sledim skozi življenje – ljudje so. In sploh ni tako preprosto druženja tudi na tak nacin. In za konec nobeno vprašanje, ki ga zastavite, ni biti clovek. še za tiste, ki bi radi kaj vprašali, pa smešno, neprimerno, neumno... ker ni Danijela Stojnic IzLet na PovLen 16. FeBruarja 2020 Letošnja zima je bila dokaj mila, v nižinah, predvsem v Beogradu pa, razen nekaj snežink, snega nismo videli. Dnevi so bili soncni in nenavadno topli. Takšno vreme smo planinci kar pridno izkoristili in smo redno hodili v naravo, skoraj ob vsakem koncu tedna. Tudi 16. februarja smo se odpravili v Valjevske planine, hribovje kakšnih 100 km jugo-zahodno od Beograda. Hribovje je dokaj prostrano in zajema kar nekaj priljubljenih gora, ki so pogosto cilj planincev in pohodnikov. Z mini busom smo se pripeljali do sedla Debelo brdo, nekaj cez 900 m visok prevoj, od koder se asfaltna cesta zacne spušcati proti Drini. Že od tod se je v lepem soncnem vremenu pred nami kazal Mali Povlen, najnižji od treh povlenskih vrhov. Okrog nas so po travnikih bile le zaplate vlažnega snega, višje, na hribu pa je vse bilo belo. Makadamska, blatna cesta nas je peljala navzgor, a tudi malo navzdol proti povlenskim vrhovom. Ponekod je ob cesti že bilo nekaj vec vlažnega snega, ostankov vecjih zametov. Kmalu smo prišli do planinskega doma Povlen na 1040 m višine, kjer smo v soncnem vremenu posedeli zunaj, na lesenih klopeh. Od tod naprej je snega bilo cedalje vec, ostanki zametov pa kar en meter visoki. Kmalu smo prišli do konca sledov koles v snegu in smo nadaljevali po celem snegu. Ponekod je bil dokaj globok in smo cevlje le z naporom vlekli ven. Toda okolica je bila cudovito lepa: levo pobocje Malega Povlena, porašceno z gozdom brez listja in po tleh cisto belo, pred nami se je vzdigoval Mali Povlen, najvišji od treh povlenskih vrhov, pod snegom in popolnoma pokrit z gozdom, desno Beden, še eden nižji vrh. Ves ta predel je pokrit s snegom, ki se vidi tudi tam kjer je gozd, saj so Zadnji vzpon do vrha Mali Povlen je bil dokaj strm, skozi gozd, naši sledovi v snegu so bili edini. Vrh 1347 m pa je cist, brez drevja, popolnoma bel, pokrit z zmrznjenim snegom, katerega je katerega je oblikoval veter. Zmrznjene ledene svece, na kamnih in ostankih rastlin, ki kažejo v isto smer. In cudovit razgled v lepem vremenu. Ker je sonce mocno in je mirno, brez vetra, je prijetno toplo. Vidijo se vrhovi srbskih gora, celo Durmitora v Crni Gori. V dolinah proti jugu sivo-bela, naravna megla, proti severu, proti Beogradu pa je vse ovito v rjavkasto meglico – smog. Ves ta prostor od Valjevskih planin proti severu, od Drine do Donave ima mocno onesnažen zrak in tam živimo mi in vecina prebivalcev Srbije! Res porazna ugotovitev, ki mi je pokvarila užitek lepega zimskega vzpona. Uživali smo nekaj casa v lepem vremenu in toplem soncu ter se fotografirali. Po isti poti smo prišli do doma in avtobusa, ki nas je prepeljal v Valjevo in restavracijo ob Valjevski pivovarni, v kateri skoraj vedno, ob tocenem pivu, koncujemo planinski pohod, kadar smo v Valjevskih planinah. Branko Zorko Založnik: DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU – DRUŠTVO SAVA Beograd, Terazije 3/IX, tel/fah +381 11 33 40 875, e-mail: drustvosava@gmail.com www.drustvosava.org DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU - DRUŠTVO SAVA Uredništvo: Saša Verbic, glavni in odgovorni urednik, Ivana Mandic in Zorko Branko Lektura: Maja Đukanovic in Katjuša Zakrajšek Blagojevic Likovno-graficna priprava: Dušan Todorovic, Aleksandra Andelkovic in Jasmina Pucarevic. Bilten je brezplacen. izdajanje Biltena financira Urad vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. rokopi­sov, fotografij in risb ne vracamo. Podpisani clanki predstavljajo osebno mnenje avtorjev, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Delo v Biltenu je volontersko. CIP - .............. . ........... ....... .......... ......, ....... 061 BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) COBISS.SR-ID 140641548