Leto LXVH., št. 110 Ljubljana, sreda 16. maja 1034 Cena Din L- rseJK dan rrst vrsta velja mesečno popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a P^1 2-"» do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat & Din S.-, večji inserati petit t Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni lave* posebej. — >Slovenski Narod< v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNIATVO LJUBLJANA. KncAjeva ulica it 5 Telefon fit 3122, 312* 3124, 3125 to 3126 SOGLASNA OBSODBA Vsa mednarodna javnost odločno obsoja rovarjenje Madžarske in njenih protektorjev proti Jugoslaviji in vidi v tem le akcijo za kršitev miru Pariz, 15. maja. r. Tudi danes se v&i listi obširno bavijo z madžarsko kanrpanj-o oron Jugoslaviji ter podrobno ocenjujejo madžarske obtožbe. Pri tem ugorivijajo, da je že sama obtožba šesta/jena tako nedoločno in nespretno, da ne more biti nikakega dvoma o njenih pravih ciljih. Obtožba se sklicuje na incidente, ki so se pripetili pred dvema letoma, dočim se je madžarska viada še le sedaj spomnila, da ba bilo treba intervenirati v Beogradu, in to še le dva dni prej, pred-no je bila obužba izročena tajništvu Društva narodov. Vsi listi naglašajo, da vsa ta akcija ni nič drugega, kakor nov podvig revizionistov, ki bi hoteli na ta način dokazovati potrebo revizije meja. Akcija pa je naperjena tudi proti Maii antanti, ki je svoje stališče v Srednji Evropi v zadnjem času zelo učvrstila in koje politika je s sklenitvijo balkanskega pakta samo še dobila novo okrepitev. Ne najzadnie pa je ta akcija, ki so jo skovali v Rimu in je Madžarska samo izvršilni organ, naperjena tudi proti Društvu narodov. V Rimu so računali s tem, da Društvo narodov ne bo moglo takoj rešiti te zadeve. To bi dalo zaželjen povod za novo kampanjo proti Društvu narodov, in za dokaz njegove nesposobnosti in potrebe revizije, ki jo rimska diplomacija zahteva že vse leto sem. odkar je propadel famozni rimski pakt, s katerim je hotel Musso-lini uvesti diktaturo velesil in izločiti od soodločanja vse manjše države. V mednarodnih političnih krogih so vse te namene pravilno ocenili in dali ma-džarsko-italiiansJcim revizijonistom primerno lekcijo. Kar pa se Jugoslavije tiče, smatrajo v tukajšnjih krogih, da je to samo dobro došla prilika, da lahko tudi Jugoslavija iznese med mednarodni forum svoje utemeljene in konkretne obtožbe. Saj je danes že vsemu svetu znano, kaj se dogaja v italijanskih in madžarskih taboriščih in od kod prihajajo peklenski stroji in bombe ter atentatorji, ki le vsled ču-iečnosri jugosiovenskih varnostnih oblasti ne morejo nikdar doseči svojega cilja. Cilji madžarske kampanje Paril, 16. maje. A A. Pod naslovom Madžarsko manevriranje v Ženevi« se današnja >Ere Nouvelle< obširno bavi z demaršo budimpeštanske vlade zoper Jugoslavijo. V uvodu pravi med drusim. da je madžarski zunanji minister Kan7a zastopnik stare diplomatske šole. Kako iskren je madžarski korak v Ženevi, nadali J je bet, se najbolje vidi iz monoštrske in hirtenberške afere s tihotapstvom orožja in e tajno dobavo itali-ja7:skih letal Madžarski. Ko so od Madžarske zahtevali, da pojasni te afere pred Društvom narodov, se je izvijala na vse načine, da ie zavlekla svoj odgovor in se ognila še večji odgovornosti, ki bi jo bila morala nositi zaradi teh afer. Kakor se vidi, tedanjim prednikom sedanjega aunanjega ministra Kanve ni bilo do tega, da porabijo priložnost in dokažejo pred Društvom narodov svoie miroljubne namene. Tudi sedanja de-marša Madžarske bi se mogla smatrati kot znak zboljšanja razmerja med Madžarsko in J^coslavijo, če bi ta demarša dejansko imela za smoter to zboljšanje, po katerem se že nekaj let občuti potreba. Madžarska vodi svojo revizijonisticno .akcijo v vseh velikih evropskih prestolnicah. Znano nam je, da se Budinvoešta poslužuje vseh možnih sredstev, da nanada države Male antante, njen glavni namen je razbitje bloka teh držav. Manj je na znana v velikih evropskih središčih podzemeljska borba, ki jo vodi Madžarska že leta in leta proti varnosti Jugoslavije, pri čemer se z zelo prozornimi na-meni meša bodi v notranja vprašanja te drŽave. Tako so zadnja leta že večkrat juso-slovenska sodišča dokazala, da se je v Jugoslaviji izvršila cela vrsta političnih atentatov z neposredno podporo, ki jo dajejo madžarske civilne in vojaške oblasti nekim separatističnim elementom. Rilo bi preobširno, da bi hoteli naštevati vse te atentate. Zadosti je. če omenimo atentat na poslanca in bivšega jugoslo-venskega ministra »udorferja in atentate na jueoslovenskib železniških progih. Vse intervenciie jugoslovenske vlade v Budimpešti, da se napravi konec temu škandaloznemu početju madžarske vlade, so ostale brez uspeha. Madžarska je celo 51a tako da-'eČ. da ie dala nekim separatističnim ele-, m en tom na razpolago posestvo Janka-Pnist»> M izu jugoslovenske meje, kjer teroriste pod poveljstvom madžarskih častnikov poučujejo v ravnanju z razstrelivi in jih pripravljajo za vpade v Jugoslavijo ter prirejajo teroristične atentate. Razumljivo je, da je v *ak-šnib razmerah lugoslovenska vlada izdala na meji z Madžarsko celo vrsto ukrepov, da napravi konec temu političnemu razbojni-štvu. ki se vrši na jugosiovenskih tleh pod zaščito madžarskih oblasti. Prav tako je popolnoma naravno, da so dobile jugoslovenske obmejne oblasti izrecno zapoved. da onemogočijo tajno prestopanje meje; zato se ne smemo čuditi, do so poskusi nekaterih oseb, da tajno vdro z Madžarekeea v Jugoslavijo, povzročili obžalovanja vredne incidente. Ni dvoma, zaključuje »Ere Nouvellec, da Madžarska s svojo demaršo pri Društvu narodov ni imela namena ženevsko ustanovo seznaniti s podrobnostmi te afere. Jasno je. da je imela madžarska demarša popolnoma drug- namen, in gotovo se ne motimo, če rečemo, da je madžarska diplomacija hotela s tem nastopom v ženevi napraviti zmedo v sedanjem mednarodnem položaju, in sicer ravno v trenutku, ko je prizadevanje Jugoslavije in Male antante obrodilo že sadove na polju zbližanja vseh narodov jugovzhodne Evrope. Madžarska je s svojo bučno gesto v ženevi hotela hkratu predstaviti Jugoslavijo pred svetovno javnostjo za državo, ki dela nerede, in zato si je izbrala trenutek, ko je začel mednarodni prestiž Jugoslavije po zaslugi miroljubne akcije Nj. Vel. kralja Aleksandra in zunanjega ministrp Jevtiča naglo rasti. Upamo, pravi list, da bo Društvo narodov znalo presoditi razliko, Id je v tem primeru po naši sodbi velikanskega pomena, razliko med tistimi, po katerih inicijativi je prišlo do današnjega slabega razmerja med Madžarsko in Jugoslavijo, in tistimi, ki so po izčrpanju vseh sredstev za spravo, popolnoma zakonito se zatekli k normalnim sredstvom za zaščito svojih meja. Odmev v ČSR Praga, 16. maja č Češkoslovaški listi niti najmanj ne prikrivajo svojega ogorčenja zaradi madžarskega protesta v Ženevi. »Pravo Lidu« pravi, da je Madžarska silno skrbno zbrala gradivo m ga predložila svetu Društva narodov, da bi v njem naštela tudi najneznatnejše incidente na jugoslovensko-madžarski meji, zaradi kakršnih ni doslej ženevske mednarodne ustanove nadlegovala še nobena druga država. Posebno so se Madžari skrbno izognili gotovim dejstvom, ki jim bi ne delala prav nobene reklame. V svojem protestu in njegovi utemeljitvi niso niti najmanj navedli, kako prehajajo na skrivaj iz Madžarske v Jugoslavijo teroristični elementi, ki prinašajo s seboj orožje in razstrelivo za teroristične atentate. Zakaj Madžarska tudi teh incidentov ni navedla v svojem protestu. Kaj bi bilo. ko bi Jugoslavija protestirala proti Madžarski, da tolerira na svojem ozemlju pripravljanje atentatov in nasilja proti nedolžnim ljudem v Jugoslaviji. Tak protest bi bil gotovo zanimivejši kakor sedanji madžarski protest. Prozoren manever Bruselj. 16. maja r. Belgijski listi poudarjajo v svojih komentarjih o madžarskem protestu pri Društvu narodov, da je šlo samo za prozoren manever, ki naj olajša propagando za revizijo mirovnih pogodb. >Le Soir« pravi: Našo pozornost ob priliki madžarskega protesta proti Jugoslaviji je vzbudila zlasti okoliščina, da je bi! protest pri Društvu narodov vložen v času, ko se dogajajo na mnogih mejah v Evropi taki incidenti, in zlasti še v času,, ko se obravnava glavno vprašanje, razoro-žitvem problem, ki ga nikakor n; mogoče spraviti z mrtve :c*ke. Madžarska v svojem protestu ne navaja novih stvari. Incidenti so se dogodili že pred leti. Zakaj je Madžarska porabila prav sedanji trenutek za svoj protest? Ce so prestopk z jugoslovenske strani res tako hudi, zakaj je potem Madžarska čakala leta in leta, da jih sprav: pred mednarodni forum? V to zadevo mora biti vsekakor vmešan še nekdo drugi, ki mu je morda prav tako na tem, da dob: revizijska propaganda novo injekcijo. List končno obsoja tako politiko in meni. da bi bila Madžarska ravnala gotovo bolj pametno, če bi ne protestirala v tako neusrodnem času. Diktatura na Letonskeitt Delovanje političnih strank in parlamenta ukinjeno Poizkus državnega udara preprečen Riga, 16. maja. AA. Agencija Leta poroča: Letonska vlada je proglasila izredno stanje. Zasedanje parlamenta in delovanje političnih strank sta do sprejetja ustavne reforme ukinjeni. Vlado je k temu prisililo to, ker je izvedela, da se pripravlja poskus državnega udara z oboroženo silo, po drugi strani pa nesposobnost sedanjega parlamenta, zlasti v borbi zoper gospodarske težave. Spričo čedalje večjega nezadovoljstva, ki je prevzelo vse širše kroge, je vlada zaradi nevarnosti neredov smatrala za svojo dolžnost, da Izda vse ukrepe, ki so ji na razpolago, da orepreči notranje zapleti jaje. Krvavi spopadi na avstrijsko - nemški meji Hitlerjevci so obstreljevali avstrijsko obmejno stražo in dva Člana hudo ranili Dunaj, 16. maja. AA. Uradno poročajo, da 50 snoči v bližini nemško-avstrijske meje pri Diirnbergu na Sol-nograškem iz zasede streljali na avstrijsko obmejno straža. Ugotovljeno je, da so bili to trije Nemci v uniformah tritlerjevskih napadalnih oddelkov Ln dva civilista, ki sta z Bavarskega prišla na mejo. Pri streljanju ni bil nihče ranjen. Toda ko je pol ure nato Velika rudniška katastrofa v Belgiji Bruselj, 16. maja. Včeraj popoldne se je pripetila v rudniku Lambrechies, južno od Montsa, velika rudniška katastrofa. Zaradi eksplozije plinov je bilo zasutih v rovu 48 rudarjev. Kljub temu, da so takoi pričeli z reševanjem, ki je bik> zaradi širjenja strupenih plinov zelo nevarno in težavno, so do 1. ponoči spravili na dan komaj tri trupla. Po mnenju Inženjerjev so vsi zasuti rudarji izgubljeni ln najbrže ie mrtvi Do 11. dopoldne so Izkopali vsega 6 trupel, ki pa so tako iznakažena, da jih ni spoznati. Nesreča ie izzvala med rudari* ln okoliškim prebivalstvom veliko razburjenje. obmejni inspektor v spremstvu nekega orožnika iz Halledna patruliral v bližini kraja, kjer so prej streljali, je bil predmet ponovnega obstreljevanja iz zasede. Padlo je 7 strelov in sta tako inspektor kakor orožnik nevarno ranjena. Pozneje je ojačena patrulja izvršila ogled na licu mesta in našla viečo z več paketi nacionalno socialističnega propagandnega materijala. Japonska nevarnost I/todcm, 16. maja. r. >Morning--Post« je objavila poročilo, da so rimski službeni krogi vedno bolj prepričani o potrebi sporazuma in enotnega nastopa vseh evropsku držav proti azijski nevarnosti. Italijanski tisk stalno naglasa, da bodo evropsko trenje Azijci nedvomno izkoristili. Pri tem misli predvsem na Japonsko. Po neki vesti so sedaj Turki na Japonskem naročili 10 križark, v zameno pa bi odstopili Japoncem večja zemljišča, na katerih naj bi Japonci nasadili bombaž, v nekaj letih bi mogli Turki izvažati japonski bombaž kot svoje blago, istočasno pa bi se njihov vpliv na Sredozemskem morju znatno ojačil, ker predstavlja 10 križark silo, s katero je treba računati. Razen tega se japonska ekspanzija kaže že posebno tudi v Abesiniji. Podružnica: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, ljubljanska telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Oh kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. lu.foi Razstava ročnih del Otvorjena Je bila danes. — Zanimala bo zlasti naše ženstvo Ljubljana, 16. maja. V muzeju je danes ob 11. otvorio Splošno žensko društvo res veliko in poučno razstavo ženskih ročnih del v zgodovinskem razvoju, ki bo gotovo zlasti naše ženstvo izredno zanimala. Razen članic in odbora Splošnega ženskega društva pod vodstvom predsednice ge. Leskovčeve se je otvoritve udeležila tudi dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva, župan g- dr. Dinko Puc s soprogo, zastopnik bana g. Ribičič, predsednik Narodne galerije g. dr. \Vin-diseher, zastopnik škofa g- kanonik Vole. zastopnice Atene z gospo Kroftovo na čelu, predsednica ga. Pirkmajerjeva in tajnica ga. Kmetova za ženski odsek JS. za klub Primork ga. Maša Gromova z veči-mi članicami, zastopnice Kola jugosiovenskih sester in drugih ženskih organizacij, direktor muzeja g. dr Mal, konservator g. dr. Štele, slikar Sternen in msgr. Steska, ki je damam tudi pomagai pri zbiranju in več drugh odličnih gostov. Dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva je v svojem otvoritvenem govoru slikala čut naših mater za umetnostno udejstvovanje. da b: olepšale svoje domove, nato se je pa zahvalila glavnim sotrudnicam ge. Le-skovčevi, Vašlčevi in dr. Vrčonov.. zlasti pa gospe Marjane Lindtnerjevi, k; je tud; sprožila idejo 'epe razstave Govornica je izrekla zahvalo tudi arhitektu Osolinu, ki je razstavo aranžiral. ;n pa novinarju Gabru, ki je pomaga rri razstavi kot strokovnjak z nasveti. Razstava je nameščena v treh sobah, kjer je bila dosedaj muzejska ga!en>a slik V prvi sobi so razstavljena modema ročna dela. kjer se zlasti odlikujejo izdelki državnega zavoda za žensko obr z na>fi-nejšimi klekljanim: čipkami, ki so si priborile sloves že po vsei Evropi. Razen teh krasnih de! nam pa tudi ročna dela v najmodernejših tehnikah dokazujejo velik čut naših umetnic za stil in lepoto. V sobi pri vhodu ie razstavljena predvsem narodna umetnost od gotske dobe čez renesanso in barok do empira in bi-dermajerja. Mali cerkven prtiček je še iz 16. stoletja in njegov večbarvni ornament vidimo še sto'etja za njim na narodnih vezeninah naših namiznih prtov, oblači! :. brisač. Na razstavi vidimo razvoj naše avbe od preproste bele savijače do bohotne ziate avbe m pra\ t.pične zastopnice naš:h peč, ki imamo med ni m: celo še eno iz empira. V te' >oh vzbuja posebno pozornost velika postetjnj ode>a a!; kov-ter zaradi svojih krasnih omamen tov in barv. Z njim so se pokrivah Kalani na Visokem :n ga je dala na razpo ago njih potomka gdč. Anka Hafnerjeva iz Škofje Loke. V veliki dvorani je rjzstavijena predvsem cerkvena umetno>t. k. je zastopan.! s krasno vezenim: mašn m r ašč- od 15 stoletja dalje zlasti bogati so ru iaš' baročni plašči iz šentjakobske cerkve. Silno dragocena e zbirka najrazličnejših starih čipk a najlepš so »tarinsk vzorČnikj naših starih mater. Tudi prhe v d.mo tu in pa mali nunsk; Kruhek ter slike Henrike Langus :n grofice Auersperg ter miniature pokojne Ivane Koti.ca in naše mmiatunst-ke gospe Kast -Obere gner. Tud slike na steklu*, ki i:h je naprti.a kmečkj umetn-ca Podnartovčeva Urša v Secih so tu Razen de! z voska ie tud. mnogo de! iz as. peri in vseh drugh pripomočkov, k nam žena z njim: kras domove m saiša življenje. Dragocene >tar ne so ddme zbraie predvsem v muzeju in pri v:š em inšpektorju Sadnikarju ter znanem 70 rajcil Ste-ietu v Kamniku, pra\ mnogo 'e pa dala šentjakobska cerkev ter uršnJinska samostana v Ljubljani in v Šk fjj Loki, a največ sevedi posamezn lastniki starin. Smrt uglednega Ljubljančana Ljubljana, 10. maja. Jutn ob 16. bomo pokopali g. Franca V e r b i č a, ki je zatisnil oči v visoki starosti 83 let. Rojen je bi! v Hrušic: pod Ljubljano in se e izučil usnjarstva, nato pa po tedanj? šeg. popotoval po svetu in je dalje časa živci v Zgornji Avstriji. Ko se je vrnil v domovino, je tudi tu imel svojo usnjarsko oort, ki je zarad: solid-nosti slovela daleč naokrog. Preživel je svojo ženo in hčere, da seda- žaiujeta za njim le že druž.m njegovih dveh sinov, namreč Franca, ki je potnik pri tvrdki I. C. Mayer, in pa našega znanega javnega delavca in človekoljuba, trgovca Antona Verb ča v Stritarjevi ulici. Na stara -eta se je pokojnik preselil k svojemu sinu Anionu, vendar pa se sinova ob smrti nista mogla posloviti od svojega očeta ker sta bila oba na popotovanju. Antona 'e ujela žalostna vest o smrti predobrega očeta v Skoplju, kjer kot delegat našega trgovskega združenja na trgovskem zborovanju zastopa korist^ svojega stanu. Simpatičnemu možu časten spomin, njegovi ugledni družini pa naše najiskrenejše sožalje. Zagrebški Fotoklub v Ljubljani Ljubljana, 16. maja. \ oedelio dopoldne se je pripeljaJo iz Zagreba na mednarodno fotografsko razstavo in obiskat svoje prijatelje v ljubljanskem Fotoklubu nad 30 članov zagrebškega Fotoklub a pod vodstvom predsednika g. dr. Maksa Paspe m tajnika g. Frajtiča, posebno veseli smo bili pa mojstrov Habermiillerja, Dabca. Szaba m drugih razstavljalcev, ki sta med njimi tudi naša rojaka Ljubljančan Vidmajer in Mariborčan Cizelj. Za zagrebško »Foto-revijo« sta prišla urednik g. Erast in mž. Gorjan, nadalje direktor »Kodaka« g. Me-lichar, dr. Brihta s soprogo, Milan Fiizy in -več drugih dobrih znancev. že na kolodvoru je bilo svidenje nadvse ljubeznivo, ilasti prijateljski je bil pa sprejema na razstavi, kjer jih je pozdravil ves odbor našega Fotoklub a s predsednikom g. Lojzetom Peogalom na čelu in mnogimi razstavljalci. Razstavni prostor in razstavna dela so navdušila hrvatske mojstre in priznali so, da so se bali, da bodo morali konstatirati, kako smo Jugosloveni v fotografiji daleč za svetovnimi mojstri. Po ogledu so tufli najbolj kritični strokovnjaki in mojstri vsi srečni in ponosni ugotovili, da se ju-goslovenska dela častno kosajo z največjimi mojstri vsega sveta in da smo v fotografiji gotovo vsaj v Isti vrsti kot Cehi ter tako nadkriljujemo tudi Avstrijo ter druge evropske in prekomorske narode. Ravnatelj »Kodaka« g. Meltchar je bil tako navdušen da je takoj poklonil tri lepe nagrade za avtorje oajDoljSlil jugo*iove>fl skih portretov, pokrajin in aktov Taki« so se torej Zagrebčani na aagrade spoa nili pred ljuDljanskinii zastopniki inozemskih fotografskih firm ćlani Fotokluba so svojim Iragim gostom luzkazaJi tuj: vso Ljubljano, zlasti pa nebotičnik :« Tivoli, ki sta nasla spel ved- novih obculo-valcev. Posebno je Za srebra n«r razveselila razstava del Janeza 1'uharja. za katerega je sedaj nesporno iokazano, da ft izumitelj fotografije (*"e->rav je na razstavi Ie malo tujih del naprodaj, vendar je prodanih tudi že nekaj slik, iiamrov* KeighJeyevo -Zbiranje črede., Freda Pe-ela. »Zidni dekor«, torej ženski akt. ki posnema mramorni relief, a od Jugoslovanov Habermiillerje\a »Idila-. Schlei-merjevo Januarske soLnce. in Vertino-va »Visoka napetost« Kakor vidimo, je kupec v resnici iz.hral odlf^na tuja in* do-mača dela Pogrešana prekooceanska letalca London, lo maja g. O letalu Ponda in Sabellija, ki je včeraj startalo v Nevvvorku za polet v Rim ni doslej od nobene strani nobenih \esti Kakor je bilo določeno bi morala letalca davi preleteti angleške otoke. Čeprav je angleško zrakoplovno ministrstvo naročilo angleškim letalskim postajam, naj budno pazijo, ni doslej nihče videl prekooceanskega letala N'i izključeno, da sta letalca kljub svoji prvotni nameri letela bolj južno naravnost proti Rimu. Vsekakor obstoji možnost, da sta se letalca ponesrečila ker ni nobenih vesti, zlasti, ker je vreme na direktni prosi proti Rimu neugodno. London, 16. maja. r. Neprekinjeni polet iz Xewyorka v Rim V ni poSrecil. Letalca sta včeraj srečno prelr,tol-j ocean, toda tik ob obali *e jima je pokvaril motor in sta morala * bližini Moyja na Irskem zasilno pristati. Pristanek se je izvr*il Mno-ci okrog 9. krajevnega ca*a. Motor Ima hud defekt in bo trajalo popravilo delj časa. iz Londona so nujno pozvali monterje, da izvrše popravilo. Nameravanega rekorda torej ne bo Novi dunajski občinski odbor Dunaj. 16. maja. AA. Korbiro poroča* Predsednik dunajske občine Scmitz ie imenoval 64 uglednih osebnosti za člane zastopstva preiitolni>kpg3 me^Hnčtva fobč. od bora). LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam '2314.85 — Berlin 1347.91 - 1358.71. Brnaelj -802.23, Cjrih 1108.36 - 1113.95. LondO' 173.86 - 175 46. Newyork 3381..89—3410.15 Pariz-225.21 — 226.33. Prasa 142 23—143.0^ Tre t 289.79 — 292.19 (premija 28.5 odst | Avstrijski šiling v privatnem klirineu 9.40 9.50. INOZEMSKE BORZE. Curih, 16. maja. Pariz 20.32. Londo. 15.72. Newvork 307.25 Bruselj 72.025. VI i lan 26.19. Madrid 4215 Amsterdam 208>" Berlin 121.80. Dunai 57.55. Praca 12£4, Var Sava 58.30. Bukarešta 3.06. ■ Str a d 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. maja 1934 Stev 110 RAZPEČEVALO PONAREJENIH TISOČAKOV PRED SODIŠČEM Danes dopoldne se Je pričela obravnava v znani aferi z razpečevanjem ponarejenih tisočakov, ki je dvignila lani v javnosti toliko prahu Ljubljana, 16. maja. Minulo leto je bilo tako polno kriminalnih senzacij, kakor morda št nobtno prej, saj so javnost razburili kar trije umori v družinah in javnos* še danes ne more pozabiti Malija in Trdinovega procesa, zadnje dni je pa spet smrti oproščene Rohrmanove spomnila javnost na nepojasnjen umor njsn^ sestre Vse te razprave so viharno razmajale dutevrtOSt vsega našega prebivalstva, da ie bi) na sodne dvorane pri razpravah najsilnejši na\al. Danes se je pa pričela ruzprava proti razširjevalcem ponareja.: h tisočakov pred skoraj prazno dvorano. Za raz pravo namreč nikdo ni vedel in !c počasi sc ob pol 9. pričeli kapljati v z.uuu dvorano ;t. 79 v justični palači posa.nezm radovedneži. Med čitanjem obtožnue jih ie bil? šele 6 .n med njimi samo ena žensku Vest o razpravi sc je pa kaj naglo raznesla po justični palači in ob 0. so bile zasedene že skoraj vse klopi. 2ensk skoraj ni med poslušalci, večina moških ima pa tipično primorske obraze. Tudi prostor pred dvorano, ki je drugače nabito poln onih, ki brez vstopnice ne morejo do razprave, je tih in miren, saj na klopeh sedi le nekaj molčečih prič. Lansko jesen ie zavalovila vsa naša javnost, ko se je po Ljubljani in vsej banovini raznesla vest o ogromnih vsotah ponarejenih tisočakov stare izdajv. iSlob-ni jeziki so raztrosili naravnost fantastične vesti in si na vse načine prizadevali spraviti v zvezo s to afero tudi najuglednejše predstavnike naše javnosti. Dolgo ni prišlo iztreznenje, čeprav je policija posegla vmes s kaznimi in je tudi sodišče moralo obsoditi nekaj razširjevalcev takih vesti. Tako daleč smo prišli, da so tudi naši gospodarji smatrali za resnico, da je bilu v našo državo vtihotapljenih in razpečanih zs 96 milijarde tisočakov. Nikdo seveda ni pomislil, da bi te bajne vsote ne mogla zmenjati vsa banovina, kaj šele, da bi mogli spraviti v promet in omenjati toliko falzifikatov. 750.000 jur-jev je taka množina, da bi bil takorekoć ves naš denar falzifikat. Kakor govorimo o vojni in povojni psihozi, tako v gospodarski krizi moramo konstatirati psihozo nezaupanja in plašljivosti. ki se je v naši banovini tako razpasla, da nam je pr* tresla vse naše gospodarstvo. Najmočnej-i pojav psihoze nezaupanja so bile pa gotove vesti o pravljično visoki vsoti falzifikatov, ki naj bi bile pri njihovem raz-pečavanju udeležene tudi najbolj znane osebe. Senat in zagovorniki Senatu predseduje s. o. s. dr. Orožen, v njem st; pa še s. o. s. Kralj in sodnik Kovač. Na prvi klopi sedi B a-siliseo. Besednjak in G o 1 o b i o v-s k i. Vsi trije so inozemci in dvema so naše občine že obljubile pristojnost Prva dva obtoženca sta rojena v Trstu. tretji je pa Ukrajinec. Vsi trije so izredno krepki možje in tudi po dolgem preiskovalnem zaporu še taki, kakršne poznamo z ulice, le Basilisco je brez svojega na-geljna. Za inozemsko klopjo pa na drugi klopi sedita Baraga in Stupica, ki sta se zapletla v nesrečno mrežo zločina. Obtožbo zastopa sam državni tožilec Vilko L a v r e n č a k. Basilisca zagovarja dr. R 2 ž e m. Besednjaka dr. L C. Obla k, Golobio\skega pa dr. P e g a n, a Barago zagovarja dr. K n a f 1 i č in zagovornik Stupice je dr. Ž i r o v n i k. Na zagovornikih prostorih sede torej naši najbolj znani zagovorniki. Po. razgovorih na sodišču lahko pričakujemo, da bo razprava trajala ves dan. Obtoženci Obtoženi so Armio Basilisco, rojen 1. 18S1. v Trstu, oženjeni trgovec v Ljubljani; Albert Besednjak, rojen 1. 1887. v Trstu, samski trgovski poln U v Ljubljani; Roman G o 1 e b i o v s k i, rojen. 1. 1S90. v Zboiskem Lavovu, oženjen, solastnik tvnđke tJugoreklam« v Ljubljani; Ludvik Baraga, rojen 1. 1893. v Ljubljani, oženjeni mehanik in trgovec v Ljubljani; ter Stanko Stupica, rojen leta 1906. v Šmarjah pri Jelšah, oženjeni trgovec v Šmarja pri Jelšah Obtožnica ob-sesra 7 tipkanih strani. Iz obtožnice Basiiieoo, iJt^ednjak in uoiebiov&ki go sporazumno spravljali v promet ponarejene 1000 dinarske bankovce izdaje leta 1920, takozvane ^ržašKe faizifikate žt. 14«. Basilisco je lani v avgustu v svrho raapečeva.n ja naročil in prejel od nekega Andreja Gianuzia iz Trsta 101 falzifikat in mu za to obljubil 15.000 Din ter povračilo potnih stroškov. Besednjak Je v L-jubljani oval, naj iz Italije doni ponarejene dolarje ali oterlin-ge. Basilisco je slučajno »rečal v Ljubljani trgovskega potciaa Andreja Gianu-zija, ki mu je preakrbel ponarejene dina rake tisočake. Basilisco je o tem obvestil Besednjaka, ki je izjavil, da bo tisočake razpečeval Golebiovski, ki bo za jamstvo zastavil svoj osebni avto. Basilisco je vse fahrifikate izročil Besednjaku, ki mu je r*al garancijsko pismo Gole-biovskega. Basilisco prisnava, da je jpri-bavil tisočake, ki Jih je izročil Besednjaku in Golebiovskemu v razpečevanje, vendar trdi, da si za to nI izgovoril nobene nagrace in se tuđi ni za vso stvar več zanimal. Odločno zanika, da M kot delež prejel 500 lir. Zanimivo je, da je Basilisco preiskovalnemu sortnftu vse tajil, češ, da je gornje Izpovedal le, ker so ga na policiji pretepali. Besednjak je ;>riz.nal. da je falz5fikate preskrbel njegov šef. Ko je o zadevi govoril z Golebiovskim, se je ta takoj ponudil za raapečavanje in je hotel prodati osebni avto, da bi mogel Gianuzi ju ispla-čati 15.000 Din. Besednjak je Golebiov-skega seznanil z Basiliscom. Golebiovski je po presrledu falsifikata izjavil, da j« dobro ponarejen in da ga bo lahko spravi) v promet. Ko je izročil jamstveno pismo, je Basilisco dal Besednjaku 60 ponarejenih bankovcev. S tem denarjem je z Golebiovskim odpotoval v Snnjo, Sisak in Zasrreb. V Zagrebu sta nasla Ivana Ronacića. ki ga je Besednjak poznal iz Sibeniškib zaporov. Eonačič je hotel za svojega sina Jurija kupiti 5 falzifikatov zs 1300 Din. kar pa je Besednjak odklonil. Golebiovski je zatem hotel s ponarejenim denarjem kupiti hranilne knjižice ker pa se je bal od bi bili dolarji ali švterlingi. Xato mu je omenil, če bi se dal dobiti ponarejen denar. Kmalu je Basilisco odpotoval v Dalmacijo, po povratku pa mu je povedal, da je prinesel s seboj okoli 100 komadov falzifikatov tisočakov, ki stanejo 16.000 Din. gef je imel sam toliso denarja, da bi jih lahlko kupil, ni pa tega storil. Zato se je dogovoril z Golebiovskim. Obširno je obtoženec pripovedoval, kako je v Zagrebu srečal Bonačiča. ki ga je poznal iz zapora v Šibeniku in ga je pri tej priliki tudi vprašal, če ima slučajno kaj falzifikatov. Besednjak jih je imel ta&rat pri se-bl v aktovki. BonačMč mu je rekel, da bi jih rje-gov sin. ki je plačilni natakar, prav lahko spravil v promet. Besednja« takrat ni poslu preveč zaupal in se Je brez uspeha vrnil v Ljubljano. Pred«ednik: Ali s*te denar izročili Basiliscu? Besednjak: Ne. Basilisco ml je naprej izročil 50 tisočakov, nato pa še 40. Vse sem spravil v poseben predal, ki sem ga imel v šefovi pisarni. Predsednik: Zadnjikrat ste izpovedali, da ste denar vrnili Basiliscu. Besednjak: NI bilo tako. Predsednik: Katoo je bilo i pisalnim strojem, ki ga je Golebiovski kupil pri Baragi ? Besednjak: Golebiovski mi je povedal, da Baraga ve, da bq dobil za stroj 8 falzifikatov. V roko mi je stisnil denar, da mu ga zamenjam za faizifikate. Vzel sem 8 ponarejenih bankovcev iz predala in jih nesel Golebiovskemu. Zagovornik dr. Knaflič: Kolika je bila tržna cena ponarejenega tisočaka? Obtoženec: 150 Din. Predsednik: Ali je bil predal, kjer ste imeli faizifikate zaklenjen? Besednjak: Ne. — Kdo je Imel ključ pisarne? — šef. Samo v njegovi prisotnosti sem mogel vzeti faizifikate. Bonačič mi je pisal, da je našel gospo, ki bi prodala hranilno knjižico in da naj takoj odipotujem s falzifikati v Zagreb. Ko sva z Golebiovskim prispela tja, so naju aretirali. Predsednik: V Zagrebu sta si z Basiliscom v policijskih zaporih dopisovala. Basilisco vas je prosil, da bi izpovedali zanj razbremenilno. Odgovorili ste mu v pismu, kako naj se zavgovarja in ste ga prosili, da najame zase In za vas zagovornika. Kaanenec, ki je prenašal vajino pošto iz celice št- 19, kjer je bil Basilisco, v celico št. 24, kjer ste bili vi, je pri zaslišanju iadal vse. Pismo je policija zaplenila. Predsednik: AJ1 ste imeli vtis, da Golebiovski sodelovanje samo fingira, da bo 'ahko pozneje vse Izdal policiji? Obtoženec: Ne. Sledilo je zasliševanje Goleblovskega, ki je podrobno opisal vso zgodbo. Besednjak mu je nekoč zaupno povedal, da bi potreboval 15.000 Din za ponarejene tisočake. O zadevi je nato govoril s policijskim nad&oraikoan 2ajdelo, kateremu je namignil, da nekaj ve, nekaj bo pa najbrž Se zvohal. Predsedmik: Zajdela o tem ne ve ničesar. Golebiovski je nadalje iz/povedal, da mu je Besednjak rekel, da je bankovce pribavi] neki Sartori, ki stanuje v hotelu Miklič. GolebiovsKi je o tem pravil detektivu Ketteju, ki je o zadevi poizvedoval, vendar pri Mikliču ni bilo nobenega Sartorija. Zaslišanje Golobievskega je trajalo skoraj celo uro. V bistvu je izpovedal tako, kakor v preiskavi in zagotavljal, da on nikakor ni nasproten Baragi, s katerim sta si bila vedno v dobrih odnosajih. Njegovo zaslišanje je bilo večkrat prekinjeno zlasti z nastopi Besednjaka, ki ga je dvakrat opozoril, naj govori samo resnico Izpovedi Golobievskega so pa dale tudi zagovorniku obtoženca Barage dr. Knaf-liču povod za razna vprašanja, ker se v bistvu vendarle niso popolnoma ujemale s prejšnjimi izpovedbami. ki so v zapisniku, zlasti ne glede datumov, ki jih je popreje Golobievski točno navajal, danes je pa zatrjeval, da se jih ne ve točno spominjati. Ob pol 12. je bila razprava prekinjena, po kratkem odmoru se je pa nadaljevala z zasliševanjem predzadnjega obdolženca Baraga, ki je odločno zanikal, da bi imel kakšen razgovor z Golobievskim, in tudi ni res. da bi prejel od njega kak ponarejen tisočak, še manj pa, da bi mu izplačal zanj 450 Din. Glede ponarejenih 10 tisočakov, ki so jih dobili pri njem. pa pravi, da mu jih je Golobievski podtaknil, ko je kupoval pri njem pisalni stroj, ki mu ga je plačal s temi bankovci, česar pa Baraga v naglici ni opazil. Nalivno pero mu je bilo takrat ukradeno. Razprava, za katero vlada v javnosti veliko zanimanje in ki ji prisostvuje polna dvorana občinstva, se nadaljuje. Iz Kranja — Kontrola sodov. Vsi trgovci in gostilničarji ee opozarjajo, da se bo v petek 19. •n v eoboto 30. t. m. vršila kontrola eodov v hiši sr. Cofa, Re&na ulica 34. — Xa ponedeljkov živinski sejem le bilo pripeljanih 413 glav živine in sicer 4 b'ki. 3S volov, 26 krav, 2 telici. 2 teleti in 33^ nra^ičev, prodanih pa je bilo 264 slav. — Naivce ie bilo sklenjenih kupčij a praš;ci. cene eo bile običajne. _ Vodarino naj nlaeajo stranke, ki eo se v 7aostanku s plačilom za L četrtletje, v občinski pisarni. f živilski trg Ljubljana. 16. maja. Ni novem živilskem trgu je bilo dane« flvil sa tržni dan. kupčija pa ni cvetela temu primemo. N'a novem trgu je čedalje več prodajalcev. Posebno privlačno za prodajalce je, da jim ni treba plačevati trinine. čeprav ni tako visoka. Cene ao niake tudi na novem trgu, kjer je lepa iabira, vendar se ie gospodinje niso povsem sprijaznile z novim trgom. Na obeh trgih je zdaj med zelenjavo zlasti mnoso kolerabe, ki ae pa gospodi njaon vseeno se ne adi dovolj poceni. Drobno prodajajo v majhnih šopkih po dinarju. Branjevci prodajajo precej lepu Po 7 Din kg. Graha ni več toliko na trgu. ko*t ga je bilo še v soboto, cena je pa ie nespremenjena. 5 Din kg. Precej gospodinje pogrešajo cvetačo. ni je je zelo malo na tr^u in je tako draga, da prodajalke ne upajo niti povedati cene na teto, če jih vprašaš po nji. Cvetačo prodajajo po komadih od 3 do 6 Din. Cresnje postajajo sezonska dobrota In branjevci se zalagajo čedalje bolj z njimi. Danes so jih imeli celo že več kot graha, zato so se tudi zjtatno pocenile, najcenejše so po 5 Din- Največ jih je bilo po 6 Din. Nekoliko se je pocenila uvožena resa. ki jo zdaj že dobiš po S Din kg. Po ktrmarah še ni posebnega povpraševanja, ker so ie vedno po 12 Din. Artičoke so se pocenile od - Din kornad na 1.50 Din. Začela se je tudi že sezona za gobe. ki jih je bilo danes ie precej i'i so jih prodajali po 6 Din merico, torej po ceni kot v nekoliKo slabši aezoni. Posebna novost so prve rdeče jagode, ki so temu primerno slane, mali šopek stane dinar. Cena jajc, ki je občutno padla o veliki noči. se ne more več dvigniti. Zdaj so najlepša jajca po 50 par komad, drobnej-ša pa prodajajo celo po 26 komadov za 10 Din. Gospodinje se precej zanimajo za piščance, zato je pa tem manj povpraševanja po zaklani perutnini, ki jo Je danes prodajala samo Kmetijska družba. Zvočni kino SOKOLSKI DOM v AiŠki leitfoi 5v.-r.fv v sredo i a Četrtek oh ^ in '^S LJUBEZEN MIHAJLA PETROVA 6 .--- - m :wi-e«knj Lavrence Tlbettom. PrAel Magda Sateeioer, WHj Fm*! »Ne poznam, a ljubim te!« Z Jadransko stražo na morje Ljubljana, 10. maja. Že ta teden nas popelje JS na naše dalmatinsko primorje, za kateri izlet »e je prijavilo doslej preko 360 potnikov, tako da je r>otre>ben noeebni vlak. Prijave so zaključene. Vlak bo odhajal iz Lfjbljane glavni kolodvor dne 19. maja ob 1S.10 uri. bo imel postanek v Zagoriu ob 19. uri, na Zidanem mostu 19.25 do 1932, v Sevnici ob 19.55. Videm-Krško ob 20.14. Brežice 20.25, v Za-srebu-Sava 21.03, v Karlovcu ob 22.06 ter bo prispel v Solit dne 20. maja ob 7.32 uri. Zaradi prej označenesn odhoda vlaka je potrebno, da ee pripeljejo udeleženci z Go-renjč>ke2a v Ljubljano z osebnim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob lo.Oo. a udeleženci iz krajev severno Zidaneca mosta se morajo nripeliati na Zidani most ob 16.28 Mri. Na povratku bo odhajal posebni vlak iz Splita dne 21. maja t. L ob 20.25 uri. bo dospel v Knrlovec dne 22. maja ob 6. uri. v Zagreb-Sava ob 6.55. v Brežice S.01. Videm-Krško S.53. Sevnico 8.32. Zidani most 8.50, Ljubljano 10.02. Potniki iz krajev severno od Zidanega mosrta imajo takoj priključek na osebni vlak, ki odhsja od tu ob 9. uri in prispe v Maribor ob 11.09. Udeleženci iz Gorenjske imajo zvezo b potniškim vlakom z odhodom iz Ljubljane ob 12.06. Vč^ak potnik posebnega vlaka se nmra pri vsfopu v vlak zelasiti pri vodatvu izleta, kier prejme zavitek, v katerem ae bo nahajal znak, ki sa mora nositi vsak udeleženec, vozni karti in podrobna navodila slode hrane in prenočišča- Karti je treba dobro hraniti, ker velja ena za tja. a draga za povratek in se morajo pokazati železniškemu kontrolnemu organu, a brez teh kart bo moral vsakdo plačati polno vozno ceno. Na zavitku samem bo pa označeno njegovo mesto v vlaku, ker je zaradi reda potrebno, da eo posamezne skupine izletnikov skupaj razmeščene v železniških vozeh. Za vse potnike, ki bodo vstopili šele tekom vožnje, bodo rezervirana mesta, katera moraio respektirati vsi v Ljubljani vstopivši potniki. Ker ie število udeležencev izven Ljubljane premajhno, ni bilo za njih mogoče doseči za priključne proge posebnih pop i-stov. na kar is>te opozarjamo. Zato moraio ti udeleženci od svoHfa vstopnih postaj do Ljubljane odnosno Zidanega mosta kupiti celo vozno karto odnosno polovično, ako so državni nameščenci. Potniki, ki vstopijo v Ljubljani, morajo biti ob *t& na kolodvoru. Iz Novega mesta _ čitateljem >S1<*>. Narodac sporočanio. da prihaja 'Slov. Narod v Novo mesto že ob pol uri popoldne. List se bo odslej lakoj dostavljal na dom. dobi pa se sicer ob {■ti uri v naši podružaiici. — Prve gobe. Na trgu eo se pojavile i>o obilnem blagoslovu potrebnega dežia prve gobe-j irčki. no katerih pridno segajo naše gospodinje. Kljub temu. da so prve na trgu. so precej poceni, istotako pa je nizka coni vsemu sočivju. ki ga ie v obili meri na našem živilskem tnrJ. Ako bo sreča mila našim revnim sobarjem, bodo letos prišli do svojega zaslužka, ker se obeta obilo gob. — Pozornost sprehajalcev na Grmu vzb:-ia krnsno urejen botanični vrt kmetijske šole ob drevoredu. Vrt je oskrbel in uredi! ?. inž. KoflovSek. Tudi novozasaiena kolona dreves nudi lepo sliko ogromnega sadnja vrta. ki se razprostira na kraju prejšnjih goščav in coličav. — Podražitev moke. V zadniem Času je •voskrvČMa cena krušni moki za 0.50 Din pri krt. Zdi te nam. da te ta nenadna podražitev \-peV -vnr o-et?r^na «nj im*mo še bogate »atote moke in Žita. Tudi v PmlgorTu pro-fafitf* nefeaterl mlinarji km^om. kf niso :>r:delali dovo1! koruzp. oa iih sila tira po «*»'-«iooviniu »ivoža. mernik koruze r,n Oih 35. Vsekakor bo treba nekaterim takim stopili malo na prote, da n# bodo izrabljali stiske kmetov v e^vojo koriat. Zaradi suše t^o bili seveda kmetje v začetku obopani. ker so mislili. anes; Sreda 16. maja katoličani: Ivan Nepomuk, Mladena, pravoslavni 3, maja. D.VN AS N J B PRIR BDITV K. Kino Matica: Jennie Gerkardt. Kino Dvor: Uijak-prosjak. Kino šiška: Ljubezen Mihajla Petrova DE2UBNE LEKARNE, Dane*: Mr. bahovec. Kongresni trg 12, Hočevar. Ljubljana VII., Celovška cesta 34 in Ustar. Sv. Petra cesta 78. 3mita Tantijeme bi lahko brez \sake škode odpravili in bi bilo marsikomu ustreženo, seveda tistim ne, ki jih dobivajo. Sc mislimo mastnih tantijem za udobno vol njo in druga taka težka opravila, temveč tantijeme za literarna dela. Za vsako malenkost moraš šteti denarce. čc jo hočeš spraviti na gledu!iPri belem konjičku« v novi razširjeni obliki. Vlogo natakarja poje g. Gostič. krčmarico ga. Poličeva, popularnu vlogo Kotenine pa g. Zupan. V.-a zasnova uprizoritve je postavljena na najširšo bazo in preverjeni smo, da bo pridobila uprizoritev na tem odličnem prostoru, ki je kakor nalašča ustvarjen za Belega konjička. V ponedeljek ob 15. uri popoldne se poj. Foersterjeva popularna komična oper-i Gorenjski slavček z vsem velikim aparatom, kot ga zahteva uprizoritev na prostem. Aranžma obeh del je v rokah gos p prof. šesta, muzikalno vodstvo revije Pr belem konjičku ima kapelnik ftuitotiU Gorenjskega r-Iavčka pa dirigira ravnatelj Polič. Predprodaja vstopnic je od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi, na Hcu mesta, pred stopniščem hotela Tivoli, pi se bo vršila prodaja eno uro pred predstavo. — Podeželni gostje sc opozarjajo na to, da uživajo za predstave na prostem popust, ako naroče vstopnice pism r.im potom pri upravi Narodnega gledališča do sobote. Javiti se morajo skupin* vsaj po 10 oseb. Iz Litl|£ — požar v litijski predilnici i>jt r< Dodatno k poročilu o požaru v litijski pr< dilnici moramo pohvalili naše vrle litijski gasilce, ki eo bili zelo našlo na kraju po žara. za kar eo preieli tihi i pi«=mono pohvalr-Dredilniške direkcije. V trenutku, ko j<" oreiel komandir orožniške postaje e. Reb^r nik Koloman telefonsko veet o požaru. \f poslal orožnika k eer&ovnik i bit pht zvo na in na Kun^HeriPvo sireno, ki je datu takoj znake ?r\ požar. Gasilci po bili tako: v orod.iarn'fi in t^o t avto brizualno ortbrzfl v tovarno. \s~i ?a£i!cf eo fie s svoiim na*ol nikom p. Konr;vnik?rtem (p s novolinikon 5. Pobravcem res tljajno izkazali. PoppTv1^ on *o ponosni na svofenfs tovarfffa Dobrav ca. Ta »>e ie vraral — le dimn:knr — \r mučen 7 dela. Bil ie seveda v dimnikansk' obleki. Ko ie za cul znak za požar in ie vi-d»I. da nori v tovarni. Je odložil sredi po ta evoje dimnikarsko orodje in pomajr.il easit do konca. te v 110 ♦SLOVENSKI NAROD«, e. Za banovin-ske?a upravno pisarniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani je imenovan Janko Bedrač. — Nove ol»fin>ke volitve. Ker eta bili uefanovl [en i novi občini Bočna v gomje-erajekem «*rezu in Golovlje v celjskem sre iu, bodo v prvem volitve občinskega odbora v nedeljo 1. julija v drjci pa v nedeljo 17 'ulija. Ozemlje obrine Velenje srez elovenj-eraški je bilo pa izpremenjeno in zato bodo volitve občin*ikena odbora v tej občini v nedeljo 8. julija. — Proračun Zbornice za TOI odobren. Ban dravske banovine je na podlagi odloka ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934 odobril proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za poslovno leto 1934 s preliminiranimi dohodki v znesku Din 3,156.000 ter izdatki Din 2.994.041, to rej z zneskom Din 161.959 proračunske blagajnične rezerve. Obenem je trgovinski minipter sporazumno s finančnim ministrom odobril, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1934 odmerja in pobira 10'"r doklada od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov, in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka po 1.2*%, ki ga morajo po čl. 86 odst. 2 zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, zavezana k javnemu polaganju računov. Predpisane doneske za Zbornico so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis. — Prepovedanih rastlin vidimo zadnji čas vedno več naprodaj po naših ulicah, vendar se pa nikdo ne razburja, saj tudi zakon mora imeti usmiljenje z bednimi prodajalci prepovedanih cvetlic. Na kmetih je kriza že tako daleč, da v marsikateri hiši ni več soli in tudi ne več kruha, zato pa zatisnimo oči ali poglejmo skozi prste, če srečamo staro ženico ali sestradanega otroka s šopki zaščitenih rožic. Sploh je treba, da se zakon o zaščiti rastlin izpremeni, ker je zaščitenih nekaj rastlin po nepotrebnem, druge mnogo redkejše rastline pa lahko trgamo in prodajamo, kakor hočemo. Na Dolenjskem gotovo ne rabi zaščite božje drevce ali hodičje. ki ga znanstveniki imenujejo ilex aquifolium. ker ga je povsod dosti in je največja nadloga po dolenjskih gozdovih, pao naj pa zaščita velja za Gorenjsko in druge kraje naše banovine, kjer je božje drevce redko. 2e nekaj dni prav radi kupujem^ tudi lepo rdečo jožefco. sestrico /iaJe znamenite blaeajke aH Blagavevega volčina. Tudi ta rožica je prepovedana in prav je, da ne preganjamo revnih prodajalk, čudno se nam je pa zdelo, ko smo rdeče jožefce videli tudi v izložbenem oknu neke cvetličarne. Tega bi ne bilo treba, saj napravi na zaščitenih rastlinah Itak dosti škode drhal, ki na svojih izletih brezvestno uničuje našo pisano in redko floro, da bodo kmalu izginile rastline, ki se z njimi ponaša naša banovina pred vsem svetom. Pomisliti moramo, da so tudi redke cvetlice atrakcija za tujce, zato naj pa vsak izletnik pazi na druge in se z divjaki tako pogovori, kakor zaslužijo. — Ekskurzija praktičnih elektro In strojnih tehnikov. Oreran fzaei ja praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani lOPBST) je priredila v nedeljo svojo prvo lenofinjo ekskurzijo, in sicer v Tržič, kamor se je odpeljalo 30 članov. Pod strokovnim vodstvom obratovodje tovarn Glanzman in Gassner inž. Smollka in svo-jera kolere elek-trotehniftra g. Pravita so si izletnlKi ogledali tovarno in njene naprave. Udeleženci ekskurzije se zahvaljujejo vodji za vodetvo. razlaganje in raiz-kazovanje, vodstvu tovarne pa za prijaznost, da jim je dovolilo ogled naprav. OPBST je z.nana. da (prireja ekskurzije za svoje člane, ki si tako razširjajo svoje praktična rvhzorje. Prejšnja leta je priredila tri večje ekskurzije v inrvjre.mctvo. zdaj pp pa mora omejevati na okMmr-zije v n'a&l državi. — članstvu sreskih učiteljskih druebev Ijubljanfl. Ljubljana okolica vzhodni In zahodni del, Titijn in Kamnik. Društva bodo imela skupno zborovanje v soboto 19. t. m. ob 9. uri v dvorani hotela Union v Ljubljani. Na dnevnem redu je kot prva točka predavanje šola in prosveta v Češkoslovaški«. Predaval bo g. Salih Lju-bunčič, profesor iz Zagreba. Sledilo bo si-tuacijsko poročilo o JTJTJ. ki ga bo podal predsednik sekcije JTJTJ za dravsko banovino g. Ivan Dimnik. Po skupnem zborovanju bodo zborovala še posamezna Freska učiteljska društva vsako zase. — Uporaba znaka Rdečega križa. Glasom čl. 27 zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, 2. odst., se more uporaba tega zaščitnega znaka dovoljevati tudi pomožnim postajam, ki izključno brezplačno dajejo pomoč ranjencem in bolnikom. To dovoljenje daje samo izvrševalni odbor društva Rdečega križa v Beogrsdu. Vse one institucije, ki uporabljajo znak Rdečega križa (gasilna in reševalna društva i. j.), naj zaprosijo za predmetna dovoljenja potom dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. ba-nake uprave nVavske banovine« St. 39, z nme 16. t m. objavlja uredibo o višini, načinu pobiranju in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, navodilo o pobiranju tak« za obnovo spora pri upravnem sodišču ali državnem svetu, razveljavljen je oprostitev glede plačevanja taks, dopolnitev prvega odstavka t. 6. čl. o. zakona o taksah, razglas banske uprave o odobritvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani za Teto 1934, razglasi bansKe uprave o razpieu volitev obcin^ch odborov za ofc-čine Bočna, Gotovlje in Velenje, popravek k zakonu o notranji u/pravi in objave banske uprave o pobiranju občtnslrlh trošarin v letu 1934. — Planinski dom na Biokovu. V nedeljo bo na Biokovu svečano otvorjen Aleksandrov dom, last Hrvatskega planinskega društva, zgrajen po zaslugi po- družnice vi:ej*6 zd.-a.rijfn;« \&oh vrst r«vniattzuMi, i&i-ien«?k.h Ko!«-zn*. &rterio«&i«roae, tn*ianj« krvnega tia-ka itd Odprto ć&ozi vse leto. — V predsezoni irviŽA-ae cene! Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. V pavi« ni peniiji je vračunano: hr»r» in stanovanje, dnevno po en« kopel, e-na ali dre zdravniški preiskavi ^n vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. »558 — Vreme. Vremenska napoved prav:, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj Je deževalo v L»}ur>ljan: in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 28, v 9kopIju 26, v Sarajevu in Splitu 24, v Zagrebu 25, v Ljubljani 15.9, v Mariboru 12. Davi je kazal barometer v LJubljani 760.4, temperatura Je znašala 10.4. — Ameriške metode zagrebških bano>i-tov. Včeraj je zagrebška i\-:minaLna po-Mcija v zadnjem trenutku preprečila roparski napad na znanega zagrebškega veletrgovca žigo Stterna in njegovo rodbino. Steni velja za enesa najbogatejših Zagrebčanov. Banditi so hoteli oboroženi vdreti v njegovo hišo, zvezati vse stanovalce in prisiliti Sterna. da bi jim izročil denar. Glavni organizator roparskega napada je bil stari zločinec Rudolf Lipko-vac. Banditi so zasnovali roparski napad po ameriških metodah. Policija jim je pa prišla na sled in včeraj dopoldne Je brpkovca fn njegovega pajdaša na Zrinjevcu areth-ala. — Nečak ubil strica. V Novem Maro-fu blizu Varaždina je ubil v ponedeljek Oskar Guttmann svojega 651etnega strica Ljudevita Piroško, ki je bil 40 let upravitelj vseh posestev grofa Erdodiva na Hrvatskem in Ogrskem. Rodbina grofa Erdddy je svoja posestva prodala, Pi-rodko je pa izplačala s tem, da mu je podarila eno inmed svojih posestev, vredno nad poldrugi milijon Din. Po krivdi svojega nečaka je prišel Piroška lani v kon-Kurz. Z nečakom sta se večkrat prepirala, stric mu je očital, da zapravlja preveč denarja. Tako sta se sprla tudi v ponedeljek. Med prepirom je nečak pograbil sekiro in ubil strica. Iz Ljubljane —lj Mokra Zofka je tudi pošteno namočila zaprto Ljubljaničico strugo. Včeraj so delali v Ljubljanici samo dopoldne. Popoldne je nastopila vieoko voda v etrufri pod jezom ter zalila tudi del 6tavbne želeanice. V strugi imajo montirano*firpalko na električni pogan, vendar ne bodo mogli vode izčrpati tako kmalu iz zalitega dela struge; zato bo delo nekoliko zastalo, če bo deževalo deli £a*a, za jez vseeno ni nevarnosti in četudi bo voda tekla čeaenj, mu ne bo mogla mnogo škodovati. —IJ »Srečna zakonca« sta prav gotovo naša stara znanca ln prijatelja debeli Staniv in suhi Oliv. Njima se v zakonu dogajajo take stvari, o kakršnih čitamo samo v prav napetih romanih. Taioo eta bila sretoa, da sta se na koncu morala prav i)ožteno spokoriti. Mislila sta dobro, a preobrnilo se je v slabo. Tako je vedno, kadar cloveOc skrbi, da se drugi zabavajo, on pa mora nositi posledice. Sicer Pa sta oba kljub temu zelo dobre volje in obljubila sta, da bosta za praznike zabavala binmance in bircnanfee, staro iti mlado, žea^ke L« mo&ke in to v Elitnem kinu Matrci pri predstavah ZKD. Prva predstava bo že v petek ob 14.30. Cene pa bodo kljub temu, da bo doeti smeha in zabave. Jako niake: 2.50. 4.50 in 6.^0 Din. —Ij Danes zadnji dan velefilma »Jen-nie Gerhardt«, v Katerem igra glavno vlogo ljubka in lepa Svivia Sidmey. To delo je prava epopeja velike ljubezni in zvestobe. Svlvija Sidnev je igralka, ki si na mah oevoji množice gledalcev. Njene kreacije so nepozafane. Jutri nam EHtini kino Matica pokaže veliko delo, v katerem igra naš priljubljeni igralec g. Rogoz. To delo smo sicer že videli, vendar pa smo uverjeni. da bo naše občinstvo gledalo film »Ekstaza« z velikim zadovoljstvom in užitkom, a binko&tne praznike bomo videli «Vesele svate«. To je film, pri katerem se bomo zabavali in nasmejali do solz. To je svojevrstna filmska opereta, polna veselih in 'Komičnih prizorov. —lj Šola in pro»veta na Češkoslovaškem. Jugoslovensko-češkoslovaška liga in Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sresko društvo v Ljubljani priredita v soboto 19. t. m. ob 9- uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani predavanje »šola in prosveta v Češkoslovaški«. Predaval bo znani pedagoški pisatelj profesor g. Salih Ljubunčič iz Zagreba. Vstop prost. Predavanja se bo udeležilo tudi članstvo sreskih učiteljskih društev Ljubljana — okolica vzhodni in zahodni del, Litija in Kamnik. DO PETKA zvečer oddane obleke v kemično Čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje In svetlollkanje perila iz^otovi sigurno do binkošti 4562 TOVARNA JO S. REICH —lj ViolinskI koncert francoskega violinista Roberta Soetensa bo, kakor že ponovno javljeno, jutri v četrtek 17. t. m. ob 20. uri v filharmonični dvorani. Poleg del Cesarja Francka, Debussya, Milhauda in Ravela bo izvajal tudi Mozartov koncert št. 7. Na klavirju ga spremlja prof. Marijan Lipovšek. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Jezdni odsek ljubljanskega Sokola vabi evoje in člane Sokola III in Vič na sestanek, ki se vrši dne 17. maja 1984 ob 8. uri zvečer pri bratu Zupančicn, Ahaclje-va cesta. —lj Očala, daljnogledi, barometri, foto- aparati itd. n&iucodneiši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optikj. Liubliana. Stari trj 9. Ceniki brezplačno. 8-T I VESELI SVATJE | Iz Celja —c Uspeh celjskega Šahista. Akademik n. Ivan Marek, član Društva jucoelovenakih akademikov v Celju, se je na glavnem šahovskem turnirju za prvenstvo Ljubljane povzpel med elito ljubljanskih šahislov in s tem postal prvorazredni igralec. Čestitamo! _c Umrla je v ponedeljek dne 14. t. m. v Celju (Za kresiio 16) v visoki starosti 83 let mestna reva Mariia Sekirnikova raj. Kn-žaničeva. —c Neznan prijatelj tujih koles je ukradel v soboto ob 20.45 iz neke gostilniške veže na Mariborski cesti 500 Din vredno moško kolo znamke ^Puch<. tov. St. 128.S40, evid. št. 2-13.996-5. —c Imena nemških pesnikov in skladateljev, ki so dobrih 15 let po osvobojenju še ostala na poslopju Mestnega gledališča, ae-daj končno odstranjujejo. Zares, dolgo je trajalo, da se ie to zgodilo. Drugi narodi bi gotovo ne bili zmožni tako velike široko-gr ldnosti. Iz Trbovelj _ Raadelitev moke bednim rudarjem. Kakor smo že poročali, ie banska uprava na posredovanje tukajšnjega županstva nakazala za bedne rudarje v Trbovljah 2 vagona koruzne moke, ki bo te dni razdeljena. Za vsakega delavca do odgovarjajocoga zaslužka bo določen 1 delež, za ženo pol deleža in za vsakega otroka pod 16. letom Četrt deleža. Delež bo znašal 4.S0 kg. Za delavstvo zapadnega okrožja se bo delila moka v torek dne 22. t. m. in sicer se je bo razdelilo okrog 6.560 kg., za delavstvo vzhodnega okrožja. Dobrna in jaška III se bo delila v sredo 23. maja ter ee bo razdelilo ">S82 kg, dočim se bo v četrtek dne 24. maja delila za delavstvo vseh ostalih obratov in to dnevnega kopa Neža (1869 kg), separacije (2277 kg), zunanjega obrata (697 kg), delavnice (948 kg) in elektro-obrata (339 kg). Zadnji dan, to je v petek dne 25. maja pa se bo delila moka delavstvu podjetia DukiČ (1700 kg) in cementarne (722 kg). — Kdor bi do 25. maja po lastni krivdi ne prišel po koruzno moko. izgubi pravico do nje. — Blagodejen del jo včeraj temeljito namočil vrtove in travnike, ki so zadnje dn: že precej trpeli zaradi *jt>. Sadje letos izredno dobro kaže. Tudi eočivja bo letos dovolj, kar je Se edina tolažba delovnega liudstva v poletju, ko je treba vsako leto pasove nategniti do zadnje luknje. Beli zobje: Chlorodont Tube Din 8 - in Din 13 - Naši učitelji so zborovali Zborovanje učiteljev Škofjeloškega okraja in okrajnega društva Maribor — desni breg škofja Loka, 14. maja. Lep znak stanovske vzajemnosti in to- vari&ke solidarnosti je bil tudi tretji zbor uiiteljetva škofjeloškega, okraja, ki se je »bralo v aoboto dopoldne v risalnici Škofjeloške deSke šole. Ob prisotnosti okrog 60 uCiteljev in učiteljic ter učiteljskih abitu-rientk je otvorii zbor predsednik Voj teb Debeljak, ki je pozdravil uvodoma zboro-valce z najlepšimi željami, imenoma pa predstavnika sekcije iz Ljubljane Metoda Ktmilja, predavatelja univ. docenta in prof. dr. Stanka Gogalo. prosvetnega referenta Vinka Zahrastnika in upravitelja meščanske sole Karla Sovreta, nakar se je v daljšem nagovoru spominjal predvsem 50-letnice bana dr. Draga Marušića in 60-letnlce Engelberta Gangla. Po zavrnitvi gotovih naziranj glede ustanovitve škofjeloškega društva je oćrtal položaj uradni-štva v državi in se zlasti bavil z zadnjimi odtegljaji, ki kličejo v mnogih primerih po reviziji uredbe. V istem Času, ko se zmanjšujejo uradništvu njegovi prejemki, stoji pred nami cela kopica najrazličnejših društev, ki jim učiteljstvo sicer z vsem razumevanjem proži svoje telesne in duševne sposobnosti, ni pa mogoče zahtevati, da bi ono potem še potrošilo svoje prejemke na raznih članarinah. Po ugotovitvi, da ao nekateri členi projekta o nadaljevalnem šolstvu za učiteljstvo narodnih šol nesprejemljivi, je apeliral predsednik na aktivnost društva in to pri vseh akcijah JTJTJ. Slednjič je navajal, da potrebujemo vprav na naši državni meji najboljše šole in zato nikakor ne smemo pozabiti, da meji loški okraj a skoro 50 km dolgim pasom na sosedno državo. Sledilo je krasno predavanje prof. dr. Gogale o sodobni mladini. Po lastnih izkustvih je nanizal predavatelj v nad enotirnem govoru vse one postavke, ki so nam dale tako m'adino, kakršno imamo. Predvsem je govoril o njeni samostojnosti, ki izvira iz športnega življenja, Čudnih socialnih razmer in nepojmljivi popustljivosti in prizanašanju staršev. Ne smemo pozabljati, da vodi vzgojna mlačnost v izrabljanje svobode. Dočim je postala mladina z ene strani odkritosrčnejša, je z druge cinična, predrzna in zelo malo pripravljena na ubogljivost. Prešel je potem na duhovno razgibanost sedanje mladine in na njene realistične poglede na sedanji svet. Ljubezen jc izgubila pri nji svojo stvarno stran, čestokrat je brutalno telesna. Tudi do Šole nima mladina zanimanja. Ne vežejo mladine nikaki kulturni odnosi, šola se gleda predvsem sredstveno, za dosego socialnega položaja. Je pa vzrok te odtujenosti od šole tudi v tem, ker je med življenjem in šolo prevelika razlika in to jo dela nepriljubljeno. Potrebujemo zato v šolah očetovstva, mnogo življenja in pravih vzgojiteljev, dobrih učiteljev. Pot dela naj si izbira vsak sam, kajti je jedro uspešnega vzgojnega dela v učiteljevi osebi. K referatu, ki je izzval navdušeno odobravanje, so govorili tov. Sovre, Prešernova, Horvat in Mihelič. Obrsežno tajniško poročilo je podal tajnik Ivo Mihelič. Sklenilo se je, da bo vsak član društva prispeval za nezaposlene abi-turijente po 1 Din na mesec, potem pa je poročala o blagajni tov. Finžgarjeva. j VESELI SVATJE | Situacijsko poročilo o položaju v organizaciji JTJTJ je podal sekcijski tajnik Ku-melj, ki je govoril o finančnemu zakonu, o oprostitvi šolskih upraviteljev od šolskega pouka, o upokojitvah in nastavitvah, o prostih mestih, ki jih je v dravski banovini okrog 300, o namestitvi abiturijentov, o Prosvetnem glasniku, o učiteljicah ženskih ročnih del, o šolskih nadzornikih, o orga-nizačnih načelnih stališčih, o povračilu potnih stroškov in marsičem drugem, kar pać zadeva bitne interese učiteljskega stanu. — V najlepšem razpoloženju je bilo zborovanje zaključeno. Stidenice pri PoljČanah, 14. maja. V soboto je učiteljstvo okrajnega društva Maribor, desni breg, prvič zborovalo v Stu-denicah pri Poljčanah. V prijazen kotiček pod zeleni Boč jih fe gnalo pač neka? posebnega, saj je starodavni trg Studenice izven njihovega okraja. Prišli so tja, da se nekako oficijelno poslove od svojega cenjenega v pokoj se od pravi jajočega šolskega nadzornika g. Ivana Koropea, studeniškega rojaka, ki je bil več let njih voditelj in 'žitelj. Številne zborovalce je pozdravil predsednik društva lo\. upravitelj Petrovič, posebej še elavljenca ter goste vpok. nadz. Černeja, predsednika okraj. učit. društva Maribor, levi breg. Mirka Vauda. vpok. 5o4. vipravite-lja Kokla. domače učiteljstvo in učitelja Kovica H Poličan. Prečital je razne dopise tako glede položaja v JUU, ustanovitve posebnega denarnega zavodn za učitelistvo bivše mariborske oblasti, direktnega nakazovanja doklad krajevnim Šolskim odborom, dalje glede zadnje uredb« reduciranja prejemkov, ki naj se preklic0 itd. K znani anketi, ali naj se obdrži revija >Naš Rodc ali uvede mladinski časopis, je učiteljstvo zavzelo stališče, naj se dosedanji reviji »NaS Rod« in »Zvonček* združita. Časopis pa naj se odloži na boljSe čase. Po absolviranju stanovskih zadev je tamošnji vpokojeni šolski upravitelj Roki kratko, a zanimivo očrtal zgodovino Stude-nic. nastanek tamošnjega samostana in življenje nekdanjih redovnic dominikank. Zvedeli smo, da nosi trg ime,po studencu, ki je še zdaj na samostanskem dvorišču in ima boje celo zdravilno moč. Začetek samostana sega v 13. stoletje, navedel je razne razvojne dobe. omenil kmetski punt. prihod Turkov itd. Sledil je slovesen trenutek, ko je društvo počastilo svojega nadzornika in mu izročilo lično diplomo čaetnega članstva. NT3 diplomi ie stalo med drugim: Pospeševate-Ijii prosvele in iskrenega tovarištva. ••^Iski upravitelj Hren iz studencev pri Mat iboru >e imel pri tej y>riliki kratek na-uovor na t>poš'ovaneua in priljubljenega n.nl/uniika. Dejal je med družini, da je g. nadzornik žrtvoval vtfc BVOJe moči za vzorno delo v :*oli in izven nje. V službenem pt>-lo/.aj.i ni bil «?amo vesten nadzornik, tem-wi- tinli ir^krt-n tovariš. Svoj £OVor je zaključil z besedami; >Ti ti bil, si in bol nas!« Uinje-n se je g. nmlaornik h"valil za izkazano pozornost in Ljubezen j>odrejeneua mu učiteljtstva. Češ, da je vedno delal v blagor šolstva in domovine. .Mnogo prisrčnih napitnic je bilo i/,n\V-nili pri slavnostnem kosilu v uo^toljjbni Virtovi gostilni (kjer je g. nadzornik doma), ki so vse dokazovale, kako prijetna in prisrčna ^o takale majniška zborovanja na deželi, izven prašnega mestnega vzdušja. De- fa Poljčan — Materinski dan jo proslavila šola v nedeljo popoldne v sokolski dvorani. Na sporedu so bile srOKane deklamacije.njim pa je lledUa Ribičičeva Urica s petjem v 3 dejanjih »V kraljestvu palčkov*. -Isrica je kot nalašč ustvarjena za mla otroško dušo. ugajala pa Je s svojo pestrostjo tudi odraslim. Sodelovalo je 30 otrok, ki so bili deležni s atrani ttevllnega očinstva nedeljeneira priznanja. Nihče tudi ni mogel prehvaliti bajne seenerije, ki Jo je naslikal zelo spretno br. ZitniK. — Iz prosvetnega delovanja Sokola. Tukajšnji Sokol jo priredil na vneboh«-za ileco mladinski popoldan. Pri tej priliki se je zibralo v soKolski dvorani o-kro^ 60 Sokoličev in Sokoli-č-u-, ki so bil! tudi skromno pogoščeni s pecivom, mnlinov- eem in žitno kavo. Vmes so deklamirali, peli, pokazali proste vaje mi. Ob živahnem medsebojnem kramljanju je prav hitro minil čas. Ta dam bo ostal deci v prav lepem spominu. Brat starostn 1/ povsek je h koncu deci spregovoril par besed, češ, naj se Se v naprej tako pri i-no krepijo duha in telo. V imenu sokolske deee se Sokol vsem, Ki so pripomogli k uspelemu popoldnevu najlepše zahvaljuje. Iz Maribora — Spremembe v avtobusnem prometu. S 15. majem 'bodo nastopile nekatere spremembe na avtobusni progi Maribor-Celje, ua kar opozarjamo mariborsko javnost, istočasno pa bo otvor jenu nova avtobusna proga iz Maribora preko Novo vasi, Radvanja, Feker in Linubuša na Ruše. Ta proga je namenjena predvsem izletnikom, ki so za to ugodnost mestnemu avtobusnemu podjetju zelo hvaležni. — Atentator na prodajalno Bat'c obsojen, V torek dopoldne se je vršila pred malim senatom tukajšnjoga okrožnega sodišča razprava proti 39letnemu brezposelnemu čevljarju Kukalju I^jubi iz Šibenika. Osumljenec se je že dalje časa zadrževal v Mariboru in iskal zasluživa v svoji stroki. 1. maja zvečer se je priibližal prodajalni Bat'a oa Aleksandrov; rrsti, ie ozrl na vae strani ter vrgel v izložbeno okno za pest debel kamen. Obtoženec Je razbil šipo v velikosti 3x3 m v rredu -sti 15.000 Din. Po dejanju je osumljenec zbežal po Sodni ulic! do Marijine ulic«-, Po tej dalje do Frančiškanske in nato na Aleksandrovo ceeto ter se skril v Jaroeta stranišču pred frančiškanBko cerkvijo. Tu so ga policijski organi, ki so mu ves ča* sledili, našli in aretirali. Osumljeni Ku-kalj je dejanje priznal. Zagovarjal pa s*-je, da je dejanje storil radi tega, da bi si ohladil svojo jezo nad tvrdKo Bat'a. ki s svojo produkcijo v masah povzroča brezposelnost med čevljarji. Kukalj je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno e^ 2 leti. — Nezgoda 5letne deklice. V ponedeljek zvečer Je Sla po stopnicah v prvo nadstropje 5 let stara Anica Medvedova, doma na Koroški cesti. Ker pa je bil<~> že mračno, je deklica tako neerečaio padla, da si Je zlomila desno reko v ra > > 80 > »rebrne > > > 130 > 14k.zlate > > > 250 > dobite samo pri ANT. KIFFMANN, Maribor, Aleksandrova stev. 11 nasproti gostilne »Pri grozdu< 1803 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. ako Jo pustite Kemično ćlstiu to barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA. Poljanski nasip štev. i-ti Pralnica — sve ti ol i kalni ca KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 34/T STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj ali pozneje. — Rožna dolina Cesta IX, št- 49 (pod Rožnikom). 1835 PRVOVRSTNI SLADOLED pecivo, čokolado, kandite na drobno in debelo pri Uich Ema-nneL slaščičar, Maribor, Slovenska ulica 5, Aleksandrova cesta ftt. 40. 1834 VELIKA IZBERA SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo 0 caran za glasbeno šolo »Sloge« ugla-nije, popravlja in prenavlja TVRDKA J. BA J DE. istotam se sprejemajo naročila; Delo točno in solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39 33/T TRAJNO ONDULACIJO izvršuje z novimi preparati od 60—90 Din — Salon, Šmartin-ska cesta 22. 1814 OKREPCDLA, SLADOLED, ledeno kavo, vseh vrst sadne sladolede iz naravnih sadnih sokov in sadne kreme — priporoča slaščičarna J. Pelikan, Maribor, Gosposka ulica štev. 25. 1833 ZADOVOLJIMO VSAKEMU OIOJSU! Kemična čistilnica, pralnica in svetlo-likalnica SAVS STANE LJUBLJANA, Tvrševa cesta št. 36 fUSJb za volane v različnih guban. SPECLEJLN1 EN TEL obtok, volan, šalov Ltd. A2URLRANJE, enteJ vložkov ln Čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zavPs perila Hitro, fino in poceni izvrši • Matek & Mikeš, Ljublja- poleg hotela Strakelf s tem j čudnim »Ljubezenskim Pudrom'1 Ona je imela 'ljubezensko kozo«, tako je on večkrat govoril, a ni vedel, da je ona premišljeno uporabljala »Ljubezenski puder« namesto, da bi se posluževala navadnih vrst pudra. Kakšna je Čudovita skrivnost tega »Ljubezenskega pudra«, ki daje koži redek magnettčen efekt, — ki tako opaja čuvstva očaranoga moža? Karkoli delate, prepričani pa ste lahko, da bo dal puder Tokalon Vaši koži po dnevu aH pri umetni razsvetljavi prirodno polt divne lepote brez bleska ter nežno kakor puh, kar ni mogoče doseči z nobeno drugo vrsto pudra. Puder Tokalon se nežno prilepi na kožo ter se drži vkljub potenja, vetrn ali dežju. Poizkusite »Ljubezenski puder« Tokalon ie ta večer, da se prepričate o njegovem Čarobnem učinku. Mumija umorjenega moža v kleti Hči nad leto dni z umorjenim očetom v stanovanju — Kdo je morilec ? V Pragi j-e ležalo v klen pod kim nočnim lokalom nad leto dni človeško truplo, ljudje so dan za dnem nad kletjo plesali in se zabavali, ne da bi slutili, kaj imajo pod seboj. Pod košarami in cunjami je ležalo zavito v rjuhe izsušeno truplo moža, žrtve starega zločina, ki je prišel na dan šele v ponedeljek. Na policiji se je namreč zglasila 30 letna Marija Vylera!kova in izpovedala, da leži v kleti hiše št. 3 v Provaznicki ulici truplo umorjenega moža. 2ena je bila zelo razburjena in na policiji so prvi hip miskli, da je duševno bolna. Previdno so jo zaslišali in spravili iz nje, da je bil njen oče Jan umorjen v njenem stanovanju in sicer s sekiro. Zločin je bil storjen baje 22. marca 1933; truplo je morilec stlačil v jamo, žalil z apnom in pokril s starimi cunjami. Nekaj dni je ležalo tam, poten, je bilo pa preneseno k štedilniku, da bi se izsušilo. V začetku aprila je biiO truplo prepeljano v klet omenjene hiše, kjer je ležalo šest tednov. Tako je izpovedala Vyletalkova na policiji. Takoj po zaslišanju se je napotila uradna komisija v Provaznicko ulico, da bi preiskala klet pod nočnim lokalom. Tam so po daljšem iskanju res našli truplo Jana Tyla. Najprej so zagledali iz kupa starih cunj molečo in popolnoma izsušeno nogo. Ko so odstranili cunje, so opazili, da je tudi truplo izsušeno, podobno mumiji. Ležalo je na kosih apna. Celo utrjeni policijski uradniki so ostrmeli nad tem prizorom. Izpovedbe zbegane žene so bile v celoti potrjene. Policija je takoj odšla k Vyletalkovi na dom in preiskala njeno stanovanje. Vyletalkovo so znova zaslišali in izpovedala je, da je prišel njen mož lani 22. marca domov, kjer je zasačil tasta, kako je s palico v roki navalil na svojo hčer. Mož se je baje razburil, pograbil je se- kiro in ubil tasta. Vyletalkova je putem truplo zavila v rjuhe in skrila v Kuhinvi za štedilnik. Tam je ležalo truplo do 4. aprila, torej nad leto dni. in šele potem je bilo prepeljano v klet pod nočnim lokalom. Bilo je tako dobro zavito, da niti uslužbenci prevozniškega podjetja niso vedeli, da peljejo truplo. S truplom je poslala Vytalkova še tri velike košare perila in obleke. Njen mož baje o umoru ni več govoril z njo. Letos 17. marca se je preselil od nje, žena je pa često zahajala k njemu in ga prosila, naj se vrne k nji. Mož sedi v preiskovalnem zaporu in trdi, da ni umoril tasta, temveč da je postal žrtev svoje žene, lri je zelo histerična. Policija je dognala, da si je Vytalkova izposodila od očeta 18.000 Kč in jih zapravila. Na vesti ima še druge grehe, bila je že policijsko kaznovana, dočim njen mož še nima nobene kazni. Ce so jo sosedje ali znanci vprašali po njenem očetu, je odgovarjala, da je bolan odnosno zaprt. Tyl, ki je bil invalid, se je držal vedno doma. le zvečer je zahajal v krčmo med svoje znance. Ključavničar Jaroslav Vyletalek je živel s svojo ženo zadnje čase neprestano v prepirih. Njena prirojena histeričnost se je stopnjevala z alkoholizmom. Vyletalkova je popivala, kradla in se prepiraia, dokler je mož končno ni zapustil in se preselil k svoji materi. Vyletalkova mu je prigovarjala, naj se vrne, ker pa to ni nič pomagalo, mu je začela groziti z ovadbo. Pa tudi to ni nič zaleglo. Končno ga ;e res ovadila policiji. Mož trdi, da je njegov tast lani 22. marca izginil z doma. 2ena mu je pa dejala, da je zaprt; pozneje je zatrjevala, da je odpotoval, slednjič je pa pripovedovala, da je umrl. Policija pa niti njemu, nit: njegovi ženi ne verjame. Prepričana je, da sta kriva oba. Menžinski umrl V Moskvi je umri v četrtek član Ceke in pozneje predsednik OGPU Viktor Rudolfovič Menžinski, star 60 let. Podlegel je poapnenju žil. Do končne odločitve glede n egovega naslednika sta prevzela vodstvo OGPU višji državni tožilec Akulov in pooblaščeni namestnik predsednika OGPU Jagoda. O končnem vodstvu bo padla odločitev, ko bo urejeno vprašanje reorganizacije OGPU, ki je že dolgo na dnevnem redu. Pogreba Menžmskega so se udeležili zastopniki obmejnih čet OGPU iz vseh krajev Sovjetske Rusije. Zemske ostanke Menžinskega so vpepelili v Moskvi med posebnimi obredi. Pogreba se je udeležil tudi Stalin. Menžinski je bil rojen 1. 1874. Bil je advokat in politik; zaslovel je šele po revoluciji, čeprav je že od leta 1895 deloval v revolucionarnem pokretu. Leta 1900 se je približal boljše-viški skupini ruske socijalno demokratske stranke in čez dve leti je bil že med njenimi voditelji. Po revoluciji 1914 je postal komisar financ, leta 1918 pa generalni konzul v Berlinu. Leta 1920 je vstopil v Ceko. Ko je bila 1922 Ceka spremenjena v OGPU. je bil Menžinski najprej načelnik prvega oddelka, potem pa namestnik predsednika FeLiksa Dzerdžinskega. Po njegovi smrti 1926 je postal sam pred- sednik OGPU. Pokojnik je bil osebni prijatelj Stalina in Vorošilova ter zagrizen nasprotnik Trockega, proti kateremu je neprestano zbiral obtežilm materijal. Odtod tudi njegova karijera. Zadnja leta se je pa spri s Kaganovičem in ker je bil na sumu, da ni zanesljiv, je mnogo pripomogel k lanski reorganizaciji OGPU, ko je bilo višjemu državnemu tožilcu Akulovu poverjeno nadzorstvo nad sodstvom te najstrašnejše ustanove ruske revolucije. Prva lastovka. — Odvadim se kaditi in piti, k3 si se tL — Čestitam! Kdaj se pa misliš oženiti? I>va aforizma. Najdražje pohištvo so ministrski stolčki. — Na svetu sta ?amo dve vrsu žensk: ene, ki govore mnogo in druge, ki govore še več. Varčnost. — Ali vam pripoveduje vaš mož tudi o svojih trgovskih križih in težavah? — Da, toda samo takrat, kadar si hočem kupiti novo obleko ali odpotovati na morje. Grehi očetov. Učitelj: Grehi očetov se maščujejo na otrocih. Kdo mi lahko pove kak primer? Jurček: Če pomaga oče sinu pisati domačo nalogo, gospod učitelj. pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, rreds. opr. Stev. 268. I/K V Ljubljani, dne 12. maja 1934. Vabilo na XIII. REDNI OBČNI ZBOR POKOJNINSKEGA ZAVODA ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1934* ob 9* uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskih zaključkov za leto 1933. 3. Sklepanje o letnem poročilu upravnega odbora za leto 1933. in njegovi odvezi. 4. Določitev zneska za podpore po paragrafu 6. pravilnika o dra-ginjskih dokladah. 5. Določitev zneska za podpore brezposelnih zavarovancev v smislu paragrafa 37., točka 8. statuta. 6. Slučajnosti. Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence. Dr. BAJLTIČ 1. r. OPOMBA: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine fslužbodajalcev in nameščencev) navzoča vsaj ena tretjina izvoljenih delegatov (§ 34., točka 3. statuta). Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v 6 tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih članov (§ 34., točka 4. statuta). Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov (§ 34., točka 5. statuta). *TpeJuJe: Josip Zup*^*«* /» j pravo in lnseratnl del Usta: Oton Cnnatot — Vd v Ljubljani.