CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 82 KRANJ, petek, 25.10.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO n0 Pitna voda v cisternah na Gorenjskem so v nekaterih vaseh in naseljih zaradi >(iS? ostali Drez normalne preskrbe s pitno vodo. Težave za al se povsod uspešno obvladujejo. Povsod pa je potrebno rcevanje s pitno vodo — Velika nevarnost požarov si v^ranJ. — Ob pričakovani spremembi vremena v torek, 22. oktobra, so re'ni ^PanJu, da se je dolgo sušno obdobje končalo, tudi marsikje na Go-^ah oddahnili. Žal pa je rahlo rosenje samo ovlažilo izsušeno zemljo. H0 ^e razmere zaradi pomanjkanja pitne vode izboljšale, bi bilo potreb-2a c"6 •,a^cmevno obilno deževje. To so nam potrdili tudi v občinskih štabih no zaščito na Gorenjskem, kjer redno spremljajo razmere na tere- o v rine^a.tera naselja v jeseniški občini že nekaj časa vsak dan vozijo pit-HSs ?. 0 s cisternami. V krajevni skupnosti Planina pod Golico pripeljejo v jL, Plavški rovt vsak dan osem do deset kubičnih metrov, v naselje Vkr°- pa Pet do deset kubičnih metrov vode. V naseljih Lipce in Dobrava lih &Jevm skupnosti Blejska Dobrava pa vsak dan porabijo 30 do 40 kubična rn^royvode. Za zdaj v občini ne pričakujejo večjega poslabšanja raz-je J«. Pa jih zaloge podtalnice na črpališču na Blejski Dobravi, kjer v L* le"-te -Že na kritični "^J1-J0§t kranjski občini za zdaj vozijo vodo s cisternami v krajevno skupnost uPacM na §enturšk° goro. Sicer pa je dotok vode v naravnih izvirih tako HiCe ^' da že nekaj časa nadomeščajo izpad s povečanim črpanjem podtal- pa l*. iako jim za zdaj še uspeva vzdrževati normalni pritisk. Velike težave ^nastale ob morebitni okvari na črpališču. •^a občinskem štabu za civilno zaščito v Radovljici pravijo, da za zdaj e zaradi pomanjkanja pitne vode rešujejo na posameznih območjih z JUrrdmi omejitvami dobave pitne vode na dan. To velja še posebej za de v n° gorico, Srednjo Dobravo, Kropo in Podnart. S cisternami pa jim vo- *e ni bilo treba voziti. °bfcin6 o PomanJkanje pitne vode občutijo v različnih krajih v škofjeloški krai . cisternami morajo voziti pitno vodo v različna naselja kar v šestih frivrfi!"*1 skupnostih. V krajevni skupnosti Žiri so to Opale, Goropeke, Ko-^sniT' ^rzn vrn' Žirovski vrh, Izgorje in še dve naselji v občini Idrija: de- D m Govejk. V ta naselja vsak dan pripeljejo 16 kubičnih metrov vo-sti'wav toliko pa tudi v Puštal in Andrej nad Zmincem v krajevni skupno-vas |?st°-Skofja Loka. Po osem kubičnih metorv vode na dan pripeljejo v kraip *?na gora v krajevni skupnosti Stara loka—Podlubnik in v Rovt v s cisfVn^ skuPnosti Lenart. V Davči posamezni kmetje sami dovažajo vodo žg0£ ernami. v zaselkih Na pečeh in Pri cerkvi v krajevni skupnosti Dra-s Pa jo domačini sami prečrpavajo iz zajetij. Vedno bolj pa se razmere IH|J 2 v°do poslabšujejo v višjih krajih v krajevnih skupnostih Sorica, Luda v',/e^ezmki in Selca. V komunalni organizaciji v Škofji Loki ocenjujejo, do Sr jaJevnm skupnostih, ki so priključene na mestni vodovod, kljub suši ^drf K ne novemDra še ne bo težav. Lahko pa nastopijo, če bi prišlo do ne- *n Poškodb na cevovodu. stiČn 0c^0Dne težave pa imajo tudi v tržiški občini. Za potrebe Mejno turi-de. p ^a servisa na Ljubelju vsak dan pripeljejo po 25 kubičnih metrov votli^ ^av toliko jo pripeljejo tudi vsak teden v vas Gozd in po deset kubič-r»aSe,.e^rov na teden v vas Senično. Že nekaj časa primanjkuje vode tudi v skutJU ^nakovo v krajevni skupnosti Križe in v naselju Dolina v krajevni rije5* °sti Jelendol. V obeh naseljih si ljudje tudi sami pomagajo z dovaža- « vode iz Tržiške Bistrice. 8lede a G°rerijskem(v štabih civilne zaščite.pa poudarjajo, da je povsod, ne Po$ewna nemoteno preskrbo s pitno vodo,treba zares varčevati z njo. Še r*zliv.n-° Prev'dni pa moramo biti v teh dneh ob morebitnem kurjenju nih odpadkov, saj je zaradi suše nevarnost za. požare zelo velika! A. Žalar težave Krvodajalska akcija TRŽIČ - Občinski odbor Rdečega križa v Tržiču vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo 29. in 30. oktobra! Priznanja Radovljica — Občinska konferenca SZDL Radovljica je podelila priznanja posameznikom, društvom in organizacijam, ki so največ prispevali pri pripravi in izvedbi letošnjega zbora aktivistov OF v Begunjah. Med posamezniki so jih prejeli: Franc Jere, Milan Jerala, Niko Legat, Egon Cokan, Jože Polianec, Alenka Bole-Vrabec, Franc Cerne, Stane Kolman, Rudolf Hribernik-Svarun, Borut Rus in Stanko De-benc. S priznanji pa so se zahvalili tudi društvom in organizacijam, ki so delali ali nastopili brezplačno ali za majhen denar; prejeli so jih: SGP Gorenje Radovljica, Gasilsko društvo Begunje, Knjigoveznica Radovljica, Postaja milice Radovljica, moški komorni zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa, harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, mladinska pevska zbora iz osnovnih šol na Bledu in v Bohinjski Bistrici, ansambel Avseniki, Turistično društvo Begunje, godba na pihala Gorje in občinski izvršni svet, ki je za izvedbo prireditve prispeval sredstva. si pomagajo z izviri pod vasjo. Foto: L. B j V Zlitn ostajajo lozdi Tržič — V ponedeljek so v trži-škem Zlitu pripravili referendum za združitev temeljnih organizacij Žaga, Lesna predelava in Po-hištvo-tapetništvo ter delovne skupnosti skupnih služb v enovito delovno organizacijo. Z združitvijo bi zboljšali in pocenili poslovanje, kar je eden od pomembnih načinov, da se postopno izkopljejo iz težav. Za enoviti Zlit so glasovali domala vsi delavci v tozdu Pohištvo-tapetništvo, večina v Lesni predelavi, medtem ko jih je bilo v Žagi šestnajst za in dvajset proti. Ocene, zakaj referendum ni uspel kljub vsestranskim dobrim pripravam, pripravljajo v tovarniških družbenopolitičnih organizacijah. Naslednji teden se bodo o tem pogovorili na delavskem svetu, kot tudi o tem, kako ravnati naprej. H. J. V SREDIŠČU POZORNOSTI Kakršen gospodar, tak hram Naš star pregovor uči: »Kakršen gospodar, tak ima hram.« če bi naš hram, našo deželo, sodili po onesnaženosti, bi morali pritrditi, da nismo prav dobri gospodarji. Strokovnjaki ugotavljajo, da je zrak kot osnova za življenje vse slabši, saj ga kvarijo nečisti viri ogrevanja, izločki tehnološko neustreznih proizvodenj, naraščajoč promet in še kaj. Tudi vode so vedno slabše, najpogosteje zaradi uhajanja tekočih odpadnih snovi vanje, kar je posledica neurejene kanalizacije v večini naselij, neočiščenih tehnoloških odplak in marsikdaj tudi človekovega malomarnega ravnanja. Prav tako ne prizanašamo zemlji, saj sodobno kmetijstvo'uporablja vse več kemikalij, nanjo in vanjo pa odlagamo tudi vse mogoče škodljive trdne odpadne snovi. Posebno težavno pri onesnaževanju okolja je, ker ponavadi spoznamo problem šele takrat, ko občutimo že posledice. To dokazuje, da to problematiko slabo raziskujemo. Vse premalo upoštevamo tudi potrebne ukrepe pri načrtovanju na vseh področjih. To moramo na vsak način čimprej spremeniti, saj uresničevanja naložb kmalu ne bo več omejevala denarna stiska, ampak pomanjkanje čistega zraka in vode. Zavedati se moramo, da ne gre samo za onesnaževanje okolja in spreminjanje naravnih razmer za življenje, za kar so omejitve v vsakem okolju. Gre tudi za motenje odnosov v družbi. In posebno v socialistični samoupravni ureditvi je nespoštovanje dogovorjenega ter brezobzirno obnašanje po svojih potrebah na račun drugega povsem protislovno! Kaj nam je storiti? Najbrž ni dovolj ustanavljati posebna telesa in organizacije, ki bedijo nad varstvom okolja. Pomembnejša od ukrepov je vzgoja! Ta pa se začne pri skrbni organizaciji in dobri kulturi dela, naj gre za proizvodne ali druge dejavnosti. Skrb za urejeno, čisto in zdravo okolje mora postati last prebivalca sleherne soseske in delavca vsakega delovnega kolektiva. Le tako bo naš hram urejen in takrat se bomo lahko šteli za dobre gospodarje. S. Saje Sedem likovnih nagrajencev Kranj — Navadili smo se že, da učenci iz osnovne šole Simona Jenka v Kranju vsako leto poberejo toliko in toliko priznanj na velikih mednarodnih likovnih prireditvah. Običajno gre za medalje in diplome iz New Delhija, kjer sodeluje ves otroški likovni svet. Tokrat pa je novica še posebno bogata. V šoli imajo kar sedem nagrajencev z medaljami, za tiste, ki so morda dobili diplome, še niti ne vedo. Na moskovskem festivalu mladih sta bila z medaljama nagrajena Gordana Djuro-vič iz 7. b in Damjan Požeg iz 8. c. Iz New Delhija bosta prišli srebrni medalji za Petro Stare in Jerco Rozman, bronasta za Tajo Lojk, vse iz 7. a, srebrno pa pričakuje še Mitja Brauhar iz 7. b.Matjaž Druškovič iz 7. c je na bienalu otroške grafike v Torunu na Poljskem prejel grand prix. Kot so povedali učenci, tako visokih mednarodnih priznanj niso pričakovali. Učiteljica likovne vzgoje Jolanda Pibernik je pač izbrala, nekaj najbolj uspelih del in jih poslala na natečaje. Tako dela že vrsto let, ker meni, da je treba dobro delo otrok spodbuditi in nagraditi. In če dobijo priznanje otroci, ga dobi tudi njihov učitelj, ki mu je to največkrat edino moralno zadoščenje za trud. Jolanda Pibernik je v tridesetih letih, kar otrokom vceplja likovna znanja in spoznanja, dobila že precej čez tisoč takih zadoščenj. Priznanja so seveda odnesli otroci s seboj. Kar pa jih je ostalo — teh je blizu sto mednarodnega pomena — so jih te dni razstavili v šoli. S tem so učenci in sodelavci dali svojevrstno priznanje Jolandi Pibernik za trideset let njenega plodnega pedagoškega dela. u t i - H. Jelovcan S KOMPAS _ KRANJ KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN. NOTRANJA POLITIKA PETEK, 25. OKTOBRA 1§g Več kot 11.000 novoevidentiranih • Konec septembra so v delovnih organizacijah kranjske občine evidentirali 6488 možnih kandidatov za delegatske dolžnosti, v krajevnih skupnostih pa 4600 — Podatki še niso popolni, saj so v nekaterih okoljih na evidentiranje kar pozabili, čas za to pa je še do konca novembra — Medtem ko je evidentiranih za profesionalne funkcije veliko možnih kandidatov, pa je — vsaj doslej — še premalo imen za funkcije v organih delegatskih skupščin Kranj — Do konca septembra so v kranjski občini v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih evidentirali 11.088 možnih kandidatov za delegatske dolžnosti. Vendar pa je treba takoj povedati, da je bilo tolikšno število evidentiranih samo letos, medtem ko drugi v enotni evidenci sem niso všteti. V Kranju so se namreč — potem ko se je izkazalo, da enotne evidence možnih kandidatov niso urejene in torej niso soliden vir možnih delegatov za delegatske in kadrovske odločitve — dogovorili za nekoliko drugačne priprave na volitve kot v drugih občinah. S tem so se izognili napakam v enotni evidenci, saj zaradi znanih razlogov doslej še nikoli niso bile tako točne in sprotno urejevane z novimi podatki o kandidatih, da bi jih lahko uspešno uporabili. Na občinski konferenci SZDL Kranj ugotavljajo, da so priprave na volitve boljše kot pred štirimi leti. To pa ne velja le za število ljudi, ki so jih kot možne delegate predlagali v temeljnih okoljih; v pripravah na prejšnje volitve jih je bilo v istem času evidentiranih, dvakrat manj za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in kar trikrat manj za skupščine sisov. Tudi v strukturi evidentiranih možnih kandidatov se ohranjajo in celo boljšujejo deleži mladine, žensk, boljše izobrazbene ravni in drugo. lako kot drugje so tudi v kranjski občini v drugem krogu evidentiranja izbirali možne kandidate za funkcije v občini, republiki in federaciji. Medtem ko pred štirimi leti v tem času nikjer še niso evidentirali niti enega imena za funkcije, pa je zdaj slika povsem drugačna. V Kranju so doslej evidentirali 19 možnih kandidatov za predsednika skupščine občine, 34 je imen, evidentiranih za skupščinske organe, 7 je možnih kandidatov za predsednika izvršnega sveta, 3 za podpredsednika izvršnega sveta, 3 za sekretarja, 49 za člane izvršnega sveta in 40 za organe izvršnega sveta. Dosti manj kot za te funkcije je doslej možnih kandidatov za predsednike zborov skupščine občine. , Za vodilne funkcije v skupščinah sisov je evidentiranih 30 možnih kandidatov, v organe skupščin sisov 90 kandidatov. Ne glede na to da evidentiranje še ni končano, saj imajo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah še čas do konca novembra, pa je že zdaj znano, da je za organe občinske skuupščine in tudi skupščine sisov evidentiranih premalo kandidatov — vseh bi potrebovali namreč vsaj okoli 500. Za funkcije v republiki in federaciji pa je evidentiranih 45 možnih kandidatov. Tako kot že nekajkrat doslej so priprave na volitve ponekod dobro opravili, drugje pa se zatika. V podatkih o evidentiranih možnih kandidatih za delegatske dolžnosti niso zajete prav vse delovne organizacije in krajevne skupnosti. Kljub številnim spodbudam in pozivom se tega doslej niso lotili v štirih krajevnih skupnostih (Jošt, Šenturška gora, Voklo in Trste-nik), razen tega pa se še niso prebudili v 57 delovnih skupnostih ter 28 organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih z več kot tridesetimi zaposlenimi. Vsi evidentirani možni kandidati za vodilne funkcije v družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih ter člani skupin delegatov za republiško skupščino bodo objavljeni v drugem biltenu, ki ga bo občinska konferenca SZDL izdala decembra. Kot so povedali na predsedstvu občinske konference SZDL Kranj, namreč ne kaže hiteti z objavljanjem imen možnih kandidatov za vodilne funkcije, dokler še traja evidentiranje. Le tako bodo ljudje lahko razpravljali o vseh možnih kandidatih in tudi izbirali. Z objavljanjem imen še preden je zaključeno evidentiranje, pa bi po mnenju predsestva OK SZDL lahko ustvarili vtis, da gre že za tako imenovane ožje predloge možnih kandidatov. Skratka, še ves mesec bo možno evidentirati možne kandidate za vodilne funkcije. Morda še ena značilnost tokratnih priprav na volitve 86 — v kranjski občini niso izbirali imen le iz svojega okolja, temveč so tudi s širšim evidentiranjem možnim kandidatom pokazali, da jim ni pripravljena zaupati odgovornih nalog le njihovo okolje. L. M. Prejeli smo: Center za socialno delo Radovljica odgovarja Preseneča nas, kako smo bili obravnavani na Izvršnem svetu in hkrati moti, da v članku obtožbe niso argumentirane. Žal smo za kritiko na račun našega dela izvedeli šele iz časopisa. Ker so vzročne povezave in zaključki, ki se navajajo, neutemeljeni, se čutimo dolžne, da na članek odgovorimo, da javnost ne bi imela izkrivljene slike o Centru. Sklepanje, da je nepripravljenost Centra ob uveljavitvi »republiškega dogovora o socialnih nadomestilih« razlog za pomanjkanje denarja v skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva in deloma v zdravstvu, je očitno posledica nepoznavanja Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84) in dela Centra, nepoznavanje določil sporazuma tistih, ki bi to po svojih funkcijah in pri delu, ki ga opravljajo, nujno morali poznati. Razlogi za izgube so bolj ali manj navedeni v analizi Problematika SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica, ki je objavljena v Obzorniku št. 3 z dne 7/10-1985. V naši občini se z uresničevanjem določil sporazuma ukvarjamo že dobro leto. O poteku dela so informirani samoupravni organi ustanoviteljic preko strokovne službe Občinske skupnosti socialnega varstva. Sporazum določa, da centri za socialno delo opravljajo enotno skupno evidenco o prejemnikih socialnovarstvenih pomoči in pripravo strokovnih podlag za ugotavljanje upravičenosti občanov do socialnovarstvenih pomoči. Z evidenco naj bi dosegli racionalizacijo v poenotenju postopkov, ki so bili sedaj v pristojnosti SIS in se je večkrat zbiranje podatkov tudi podvajalo. V pripravah na izvajanje sporazuma je Center izdelal analizo stanja socialnovarstvenih pomoči v občini Radovljica za leto 1983/84, pripravil samoupravni sporazum o enotni skupni evidenci, izvedel inštruktažo v zvezi z izvajanjem določil za odgovorne delavce v kadrovsko-socialnih službah OZD in za člane komisij za socialna vprašanja v KS ter predstavil določila sporazuma tudi predsednikom OO ZSS in predsednikom KKSZDL. Prevzem novih nalog je zahteval novo organizacijo dela Centra. Zato je Center ustanovil enoto za socialnovarstvene pomoči, določil strokovne naloge enote in pripravil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju izvajanja skupne evidence. Kljub skrbnemu strokovnemu pristopu in pripravah pa ni bilo mogoče vnaprej predvideti vseh težav. Pri zbiranju podatkov o dejanskem stanju različnih pomoči v občini smo dobili od posameznih SIS zelo pomanjkljive podatke. Za vse zadeve glede uvedbe evidence, prevzema postopkov in financiranja naloge se je bilo treba samoupravno dogovoriti s sedmimi skupnostmi. Nova kinodvoruna na Jesenicah — Predvidoma za letošnji dan republike bodo ob gledališču Tone Čufar na Jesenicah odprli novo kino-dvorano s 400 sedeži. Kinopodjetje Kranj že montira notranjo opremo, na ureditev čaka le še okolica. Ko bo dvorana odprta — v objektu bodo še prostori Radia Triglav, kulturne skupnosti in gledališča — bodo zaprli star objekt kina Radio, ki je last jeseniške Železarne. — D. S. — Foto: F. Perdan Po sporazumu je bila predvidena računalniška obdelava podatkov, postavljeni pa smo pred dejstvo, da pripravimo podatke za ročno obdelavo. Tak postopek je zamuden in manj učinkovit zaradi velikega števila upravičencev (več kot 4000). Kljub finančnim, kadrovskim in prostorskim omejitvam (enota za socialnovarstvene pomoči je dislocirana), Center dogovorjene naloge izvaja. Očitek Centru, da nima evidence, kdo je resnično socialno ogrožen za pomoči, ki se zagotavljajo v Občinski skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti otroškega varstva, ne drži. Center v celoti izvaja določila sporazuma za vse dogovorjene pomoči, torej tudi za vse pomoči, ki se uveljavljajo v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva, v Skupnosti otroškega varstva pa za družbene pomoči otrokom. Na podlagi evidence socialnovarstvenih pomoči ugotavljamo, da se število otrok, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, glede na preteklo leto ni bistveno povečalo. Prevzem strokovnih opravil v zvezi s subvencijo oskrbnin v VVO še ni dogovorjen. Podatki o številu subvencij za plačilo oskrbnine v vrtcih so se zbirali v WO na podlagi posebne vloge. Podatek, da 80 % družin prejema subvencijo, nam premalo pove, da bi lahko zaključili, da so vse te družine resnično socialno ogrožene. Preoblikovanje ugotavljanja upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči iz ozkih cenzusnih krogov v ugotavljanje dejanskih razmer je zahtevna in dolgoročnejša naloga. Njena realizacija pa je odvisna od vseh dejavnikov, ki jih vključuje sporazum. Zato bo potrebno še veliko usposabljanja in prizadevanj za spremembo miselnosti in odnosa vseh, ki sodelujejo v postopku za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, to je od občana, OZD, KS, do strokovnih služb. Delavci centra Večje zanimanje za tuje jezike Radovljica — Delavska univerza je v jesenski semester vpisala več odraslih kot običajno, najbolj se je povečalo zanimanje za učenje tujih jezikov. V jezikovne tečaje nemščine, angleščine, italijanščine in francoščine se je vpisalo 150 odraslih, v tečaje nemščine in angleščine pa več kot sto otrok. Tečaje krojenja in šivanja letos obiskuje 90 tečajnic, eden je v Bohinju. Za strojepisni tečaj se je prijavilo 45, za tečaje avto-genega treninga pa 50 ljudi. Oktobra bodo odprli oddelek za usposabljanje elektrotehnikov in energetikov, za katerega se zanima 25 slušateljev, oddelek kovinarske stroke pa ima 40 slušateljev. Še vedno je tudi dovolj zanimanja za dopolnilno osnovnošolsko izobraževanje odraslih. Pripravljajo pa se na uresničevanje programov idejnopolitičnega in družbenega izobraževanja in usposabljanja. jr Jesenice — Minuli torek je bil na obisku v jeseniški občini predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ki se je s predstavniki jeseniške Železarne in občine pogovarjal o gradnji nove elektrojeklarne ter o financiranju največjega slovenskega objekta. Predsednik izvršnega sveta je poudaril, da je gradnja elektrojeklarne velik izziv za Železarno, slovenske železarje in za vse tiste, ki gradijo jeklarno. Kjerkoli se že pokažejo problemi jih je nujno treba takoj in odločno reševati, obenem pa si nenehno prizadevati, da se investicija resnično konča februarja leta 1987. V novo naložbo jeseniške Železarne vlagajo denar banke, slovenski železarji in kupci jekla. Največji problem so zdaj visoke bančne interka-larne obresti, saj znašajo okoli 12 milijard novih dinarjev. Železarji si prizadevajo, da bi jih plačali tedaj, ko bodo s proizvodnjo jekla v novi elektrojeklarni začeli, in ne zdaj, saj bo komaj dovolj denarja za nujna gradbena dela. S predstavniki Slovenskih železarn se je pogovarjal predsednik slovensK » izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Pred pogovorom si je ogledal gradbišč > klarne na Belškem polju. — Foto: F. Perdan . Jeklarna mora obratovati leta 1987 S predstavniki jeseniške Železarne in Slovenskih železarn sejj na Jesenicah pogovarjal predsednik republiškega izvršnega ta Dušan Šinigoj Na posvetu s predstavniki ne so opozorili tudi na predlog n ^ ga zakona, ki naj bi prepoved8 vlaganje oziroma združevanje "^jj ste amortizacije zunaj temelj?*^ delovne organizacije. Slovenski*0^ lezarjem se zdi nesprejemljiv0.'^ drugih kvalitetnih sredstev za i ^ sticije nimajo, precejšen probleflj ; bi nastal, saj vsi železarji s»C gradijo novo elektrojeklarno na senicah. 0ye Po podatkih bo vrednost del . jeklarne na Jesenicah samo , več kot 50 milijard novih din^J& Denar zanjo združujejo kupci} ( banke, dobavitelj inozemske Mannesman Demag ter sami zarji z Jesenic, ki bodo letošnj slovno leto sklenili brez izgi1^-Na posvetu so poudarili, da si ska in jugoslovanska črna ^ e\# gija vsekakor potrebuje novo ^ trojeklarno, zato si je treba z v silami prizadevati, da naložba yj večjih stroškov čimprej za^.\\^ čimveč kvalitetnega jekla za w domači trg. ^ Priprave na volitve Je to želja pO oblasti? Radovljica — V pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto- Jj prisotna skrb, če bodo v teh težkih časih ljudje pripravljeni sprejel1 funkcije. Lagodneje je stati ob strani. Izvoljeni naj bi bili predvs ^ mladi in strokovno usposobljeni ljudje, ki lahko največ prispevajo reševanju nakopičenih problemov v naši družbi. Zato ponavljamo W žive o širokem evidentiranju, da bo izbor kandidatov večji, da bi la«1 izbirali tudi med kandidati. r Svojevrsten je zato primer v radovljiški občini, kjer si funkcion | ji občinske izobraževalne skupnosti želijo podaljšati mandat, takf predlog so spretno zavit v ne povsem jasne besede dali skupščini i ; braževalne skupnosti. ^ Delegatski mandat traja štiri leta z možnostjo enkratne P9n P" niso skoparili s pohvalami na račun Dalekovoda iz Zagre- Pr ir' P°stavlja daljnovod od Beričevega pri Ljubljani do Okroglega Kranju. Vse kaže, da bo zgrajen v predvidenem roku in s predvide-, mi sredstvi. Tudi pri vzdrževanju naprav imajo z zagrebškim Dale-k„ypdom dobre izkušnje, njihovi vzdrževalci ob morebitnih okvarah 4lv-?jo takoj m napake sami odpravijo, ne zahtevajo plačila. Zari *>ri iz8radnji transformatorske postaje Okroglo pa imajo težave z jdnjimj dobavitelji opreme, omenili so Iskro, pri kateri so na zamude * dobavah že navajeni, Rade Kdnčarja iz Zagreba in Tovarno aku u'atorjev Mežica, ki je na njihove prošnje takorekoč gluha. Kaj lahko rečemo pod črto. Brez dvoma to, da se pri tako velikih 11 ^agih objektih ne bi smeli šaliti, zamude jih dražijo, škoda pa je bfeJnu' s«j objekti učinka ne dajo pravočasno. Gradbenikom pa lahko Mto '"drege očitamo, da se jim z gradbišč ne mudi. Verjetno zato, ker $ev Sr novm' sai Je kriza v gradbeništvu velika. Takšne skrivalnice Meti • ?e *MM'° pripomogle k ozdravitvi našega gospodarstva, le za-Rft n ° Že ta'i" težke čase. Najboljše zdravilo bi bil seveda prepih, ki sU>r se z,'rava konkurenca, torej odprtost investitorjev v širši pro- M. Volčjak skušali najti dodatne oblike pomoči pri vzdrževanju in obratovanju, da bi ostalo več denarja za vzdrževanje in obnove manjših športnih objektov. Zanje naj bi OTKS še vedno prispevala 30 odstotkov od predvidene investicije. Pri investicijah so dali prednost športnemu parku v Žireh, potem je na vrsti dokončanje športnega parka na Trati, razširitev teniških igrišč pri športni dvorani Poden, letni plavalni bazen v Škofji Loki ali sanacija igrišča v Puštalu in športna dvorana v Železnikih. Telesnokulturna skupnost bo sodelovala z največ 40 odstotki denarja, zato bodo morali prispevati denar tudi delovne organizacije in krajevne skupnosti. V sedanjem srednjeročnem obdobju so izšolali 500 trenerjev, organizatorjev rekreacije, sodnikov, učiteljev, vaditeljev in gorskih vodnikov, vendar jih veliko ne dela. Za novo petletko naj bi usposobili za omenjene naloge 350 ljudi in jih skušali tudi obdržati v telesnokul-turni dejavnosti. ZDRAVSTVO Prednost bo imelo osnovno zdravstvo, ohranjanje dosežene ravni zdravstvenega varstva ljudi ter sanacija osebnih dohodkov zaposlenih. Pri naložbah bodo dajali prednost medicinski opremi, saj je sedanja že tako zastarela in iztrošena, da ovira dobro delo zdravnikov. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno nadoknaditi preveliko varčnost v preteklih letih, ko je delež družbenega dohodka za zdravstvo na Gorenjskem zelo padel pod republiško povprečje. Problem ni samo loški, ampak gorenjski, zato bi za sanacijo morali zagotoviti sistemske vire. Med investicijami pa razen posodobitve opreme in vzdrževanja objektov planirajo gradnjo zdravstvenega doma v Žireh. SOCIALNO VARSTVO IN SKRBSTVO Novih socialnovarstvenih pravic ne bo mogoče uvajati, ker bo z zbranim denarjem težko uresničiti že dogovorjene. Več denarja bo potrebnega še za v Sloveniji dogovorjeno izvajanje socialnovarstvenih programov, za katere bodo solidarnostno združevali denar. V ta namen bo potrebno prerazdeliti sredstva v ta namen znotraj posameznih interesnih skupnosti. Program dejavnosti socialnega skrbstva bo tudi v prihodnje usmerjen v preventivno, svetovalno in prostovoljno delo s posameznikom ali skupino, ki se znajde v stiski. L. Bogataj Trg nas sili v kakovost Kranj — Mnoge tovarne, ki veliko izvažajo na tuje, na zahtevnih trgih svoje izdelke prodajajo pod ceno. Tuje tržišče nas ne zavrača zgolj zaradi naše majhne plačilne sposobnosti, temveč zaradi manjše kvalitete izdelkov, dela in poslovnosti ter zaradi naše slabe odzivnosti na zahteve tržišča. Tovarne, kjer gre veliko izdelkov v izvoz, zato zadnja leta sistematično gradijo politiko kakovosti. Eden najbolj tipičnih primerov je Crvena zastava s posebno linijo za izvozni yugo, kjer uporabljajo najboljše surovine, delajo pa najboljši delavci in strokovnjaki. V prvi vrsti te tovarne vodi ostra svetovna konkurenca, vse bolj pa jih bo sčasoma tudi domače tržišče, kjer kupna moč pada, pa je zato pri nakupu tembolj odločilna kvaliteta. Med prvimi je s politiko kakovosti začela kranjska tovarna Sava, ki je pred štirimi leti vpeljala krožke kakovosti in kasneje tirne za kakovost posameznih izdelkov. Tu zdaj vlada naklonjeno razpoloženje prizadevanjem za kakovost, čeravno šele po nekajletnih dokazovanjih, da so stroški nadzora kakovosti še vedno manjši kot stroški slabih izdelkov, izmeta, preklasifikacij. Kljub vsemu mnogi izdelki še ne zadoščajo svetovnim merilom, pri čemer pa le kako desetino krivde nosi delavec. Ta dobi že slabe surovine in nekvalitetne polizdelke. Ob slabi organizaciji dela iz tega ne more nastati prvovrsten izdelek. Če k vsemu prištejemo še neodgovorno poslovnost, ki spremlja ta izdelek- na tuji trg, potem njegova cena na tujem ne more biti enaka ceni na domačem trgu. Če se kakovost konča v delovni organizaciji, je to za politiko zagotavljanja kakovosti izdelkov, dela in poslovnosti premalo. V Savi tožijo, da niti v lastnem sozdu ne dosežejo kakovosti, kar se naj-občutneje kaže v dobavi domačih surovin. Prav zato so v Savi pobudniki, da bi v družbi izdelali in se držali enotne politike zagotavljanja kakovosti. Ali bomo to zmogli, je v veliki meri odvisno od dobre volje, zlasti vodilnih v tovarnah, še več pa od znanja, saj manjka tovrstnih strokovnjakov. V kranjski tovarni Sava so si postavili cilj za 20 odstotkov zmanjšati odpadke v proizvodnji. Že pri 15-odstotnem zmanjšanju so prihranili 106 milijonov. Od 55 tisoč ton surovin, kolikor jih na leto predela kranjska Sava, jih je tri četrt iz uvoza. Četrtina surovin je od domačih dobaviteljev. Pri teh imajo 90 odstotkov vseh reklamacij. Žal so odvisni od redkih domačih dobaviteljev, tako da si ne morejo izbrati takih z boljšimi surovinami. O pobudi, ki jo podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije, bo razpravljala republiška skupščina, pred tem pa bodo vprašanje kakovosti dodobra pretresli v delovnih organizacijah. Vprašanje je dokaj novo (čeprav ne bi smelo biti), kar je bilo očitno tudi na seji predsedstva kranjskih sindikatov, ki so pobudo prvi dobili v obravnavo. Tu so ocenili, da je problem kvalitete dela, poslovanja, storitev in tudi odločitev ter odgovornosti tako pomemben, da bi ga morali obravnavati tudi v zvezni skupščini in da bi politika zagotavljanja kakovosti morala najti prostor tudi v srednjeročnih in dolgoročnih planih. V delovnih organizacijah pa naj bi kakovost vgradili tudi v osebni dohodek delavcev. D. Z. Žlebir Ob začasno zaprti trgovini s tekstilom Tržiški trgovci tarnajo Medtem ko v tržiškem Mercatorju vidijo izhod iz težavnega položaja predvsem v ugodnejših bančnih pogojih za kreditiranje zalog in v delni sprostitvi marž, je bolj verjetno, da se bodo morali reševati zlasti sami z boljšo organiziranostjo in delom Tržič — Problem, ki so ga v pone- Sindikati se zavzemajo, da bi vsak Malo novega deljek zjutraj izostrile prodajalke tekstila v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču, ni nov. 29.500 dinarjev, najmanj, kolikor je ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov dobila ena od prodajalk, pa 46.000, kolikor je prejela poslovodkinja, za današnje življenjske stroške resnično ni noben denar. Kljub temu bi svoje nezadovoljstvo najbrž lahko sporazumno rešile z vodstvom tržiškega Merca-torja ob odprtih vratih trgovine. • Ladislav Srečnik, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Tržiču, je dejal: »Stališče sindikata je, da so drugačni načini za pogovor. Novi obrtni zakon, ki ga je 16. oktobra sprejela republiška skupščina, kljub oDeiuiii obrtnikom ne prinaša skorajda nič novega — Ali bo obrtnik lahko imel po deset delavcev, bodo odločale občinske skupščine Kranj — Veliko predlogov za novi obrtni zakon so ponudili tudi gorenjski obrtniki. Predlagali so, naj bi imel vsak obrtnik lahko po deset zaposlenih delavcev, skupne obratovalnice, kjer vodita obrt dva lastnika, pa dvakrat toliko delavcev; v bifejih naj bi bili namesto sedanjih dveh zaposleni štirje delavci; začasno obrtno dovoljenje naj bi veljalo za dve leti, da bi v tem času obrtnik lahko naredil tudi preskus znanja in do konca uredil delavnico, obrtno dovoljenje naj bi se izdajalo za mirne obrti tudi v blokih, kljub temu da stropi niso tako visoki, kot so sicer zahtevani za obrtne delavnice. Dovoljevale naj bi se obrti za intelektualne dejavnosti, kot je vodenje knjig obrtnikom, računalniška obdelava podatkov, projektiranje, svetovanje in podobno. Predlagali so tudi, naj bi avtoprevoz-nik imel zaposlenega še enega voznika, ki bi lahko vozil vozilo tudi v odsotnosti lastnika (zdaj lahko vozi le v njegovi prisotnosti) in podobno. Skratka, gorenjski obrtniki so dali vrsto pobud, vendar novi zakon ne prinaša skorajda nič novega. Zveza obrtnih združenj je skupščini pred lagala le tri amandmaje, in sicer za dovoljenje žagarske in tiskarske dejavnosti obrtnikov ter za zaposlitev desetih delavcev brez dovoljenja občine. Skupščina je zavrnila vse tri amandmaje. Tako žagarska kot tiskarska obrt tudi v bodoče ne bosta v zasebnih rokah, kajti pri obeh panogah še družbeni sektor nima dovolj dela oziroma se mu vse bolj sproščajo zmogljivosti; o številu de- lavcev pri obrtniku pa bodo odločale skupščine občin. Skupščina je sprejela le amandmaje izvršnega sveta: odslej bo potrebno za pridobitev obrtnega dovoljenja predložiti tudi zdravniško spričevalo, občine pa bodo dolžne pošiljati podatke o obrti Zavodu za statistiko, ki bo vodil enotni register obratovalnic v Sloveniji. Novi obrtni zakon bo dovoljeval nekatere intelektualne dejavnosti, število ustanoviteljev obrtnih zadrug se je zdaj zmanjšalo s 15 na 3, možno bo dobiti začasno obrtno dovoljenje in dovoljena bo tudi komisijska prodaja. (Podrobnosti o teh novostih obrtnega zakona bodo znane kasne-je.) Za hitrejši razvoj obrti, posebno deficitarne, pa je skupščina predlagala, da je treba pospešiti prenos določenih programov iz družbenega sektorja v drobno gospodarstvo, občine naj v svojih prostorskih planih predvidijo lokacije za obrt, pOGnotJJo pa naj tudi davčno politiko, ki mora spodbujati vlaganja in zaposlovanje v obrti. Poenostaviti pa je treba tudi administracijo v obratovalnicah. Obrtniki so vse prej kot zadovoljni. Nič še ni bilo storjenega za omejitev šušmarstva, ki pri nekaterih panogah že resno ogroža socialno varnost posameznih obrtnikov, težave imajo • pri kreditiranju obrtnih in osnovnih sredstev, delovne organizacije jim počasi plačujejo račune in podobno. Vse kaže, da je več ovir za razvoj drobnega gospodarstva drugje, ki pa se jih ne stari ne novi zakon nista lotila. D. Dolenc delavec ne zaslužil manj kot 35.000 dinarjev, za kar pa morajo v združenem delu zagotoviti pogoje. V Mercatorju imajo že dalj časa težave. Zaostrilo se je konec minulega leta, ko so imeli izgu.bo. Zaradi tega in zaradi težavnega položaja trgovine sploh smo tudi na eni od sej predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov spregovorili o možnostih Mercatorja za boljše gospodarjenje. V Mercatorju so že lani pripravili sanacijski program, ki med drugim pravi, tudi to, da bi zaradi pomanjkanja prodajalcev in večje ekonomičnosti poslovanja v nekaterih lokalih uvedli deljen delovni čas. Vsekakor se bodo morali v Mercatorju ubraniti težav predvsem sami z boljšo organiziranostjo in delom.« • Marjan Gradišar, direktor tržiškega Mercatorja, pa je dejal: »Ukrepe za boljše gospodarjenje, ki smo jih sprejeli oktobra lani, v glavnem uresničujemo. Odprto ostaja samo vprašanje deljenega delovnega časa, ker ne bi radi izgubili še več dobrih prodajalcev in ker čakamo na enotno sistemsko rešitev v Sloveniji glede prodajnega časa. Gospodarimo v okviru naših možnosti. Najbolj nas bremenijo visoke obresti, ki jih plačujemo za kredite za zaloge. Konec minulega leta smo za obresti plačali 37 milijonov dinarjev, v prvem polletju letos že 33 milijonov dinarjev. Tudi odnosi med proizvodnjo in trgovino niso razčiščeni. Medtem ko proizvajalci obresti lahko vračunajo v ceno izdelkov, nam obresti poberejo glavni kos dohodka. Izhod vidimo samo v milejših bančnih pogojih za kreditiranje zalog in v delni sprostitvi marž, ki so za nekatere izdelke smešno nizke. Dokler ne bo tega, ne bomo imeli denarja, večje zaloge blaga in pestrejšo ponudbo, ne bo boljših osebnih dohodkov in s tem boljših prodajalcev, ne bo novih trgovin. V TrŽiČU nimamo živilskih trgovinic samo mi. Držimo pa Se Stališča izvršnega sveta, naj se lokali v mestu ne zapirajo. Zaradi tega in pa seveda zaradi konkurence prodajaln ne želimo oddajati. V tekstilu je bil jesenski čas izredno neugoden, saj je poletje dejansko preskočilo v zimo. Zato ni bilo načrtovanega prometa, prodajlke niso dosegle limita in osebni dohodki so bili res nizki. Zadnje tri mesece pričakujemo boljši promet, razen tega pa se bomo v torek na delavskem svetu dogovorili o sprostitvi limita.« H. Jelovčan 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 25. 0KT0BRA18£ Vsak bo glasoval za svojo vas in zase V nedeljo bodo prebivalci krajevne skupnosti Selca glasovali za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim naj bi (po lanskih cenah) v petih letih zbrali 20 milijonov dinarjev — Denar naj bi porabili za vzdrževanje komunalnih naprav, obnove cest, vodovodov, javne razsvetljave, zaščito kulturnih spomenikov, ureditev avtobusnih postajališč in za druge krajevne potrebe — Samoprispevek bo zbirala vsaka vas za svoje potrebe Selca — Prebivalci krajevne skupnosti Selca bodo v nedeljo že tretjič glasovali za uvedbo krajevnega samoprispevka. Plačujejo ga neprekinjeno od leta 1970. S pomočjo denarja, ki so ga sami prispevali, so veliko naredili. Zgrajena je bila nova šola v Selcih, ki je ponos krajevne skupnosti, asfaltirali so vaške poti, postavili trgovino v Dolenji vasi, uredili javno razsvetljavo, napeljali več vodovodov, modernizirali hribovske ceste, ob-, no vili kanalizacijo in napeljali telefon v sleherno vas krajevne skupnosti. Seveda so ljudje razen denarja prispevali tudi material in veliko sami delali. Sadovi prizadevnosti ljudi se poznajo na vsakem koraku, tako v dolinskih kot hribovskih vaseh. Napredek in boljše življenje sta vidna v vsakem zaselku in v vsaki hiši. Vse, kar so ljudje v preteklih letih z veliko truda zgradili, je potrebno primerno vzdrževati, izboljševati in posodabljati. Denarja, ki ga bodo dobili od občinske komunalne skupnosti in za dejavnost krajevne skupnosti, bo premalo. Zato, da objekti in naprave ne bi začeli propadati in da bi nadaljevali začeto, se v Selcih ponovno odločajo za samoprispevek, ki bo namenjen vsaki vasi posebej. Porabili ga bodo za vzdrževanje komunalnih naprav, posodabljanje cest, vodovodov, javne razsvetljave, izboljšanje vodovodnega omrežja, zaščito kulturnih spomenikov, opremo avtobusnih postajališč s pokritimi čakalnicami in za izboljšanje varnosti šolarjev. Z denarjem od samoprispevka bodo plačah tudi prispevek za telefonski priključek (8.600 din) vsem telefonskim naročnikom. V petih letih načrtujejo v krajevni skupnosti za 152 milijonov di narjev investicij. S samoprispevkom pa naj bi krajani zbrali 20 milijonov dinarjev in sicer z 1,5-odsto-tnim prispevkom od neto osebnih dohodkov zaposlenih, pokojnin in osnov za odmero davkov občanov, ter 4-odstotnim prispevkom na katastrski dohodek od gozdnih in ne-gozdnih površin. Samoprispevek je pomemben še zaradi nečesa drugega. Omogoča, da se krajevna skupnost s svojimi plani laže vključi v programe investicij samoupravnih interesnih skupnosti — zlasti OSKISA in tudi tam dobi del denarja, ki ga potrebuje. Hkrati pa je denar od samoprispevka osnova za pogovore z organizacijami združenega dela za pomoč. Če bo za samoprispevek glasovala več kot polovica volilcev krajevne skupnosti, ga bodo plačevali v celotni krajevni skupnosti. Če pa bi za uvedbo samoprispevka glasovala manj kot polovica volilcev, bo veljal samo v tistem naselju ali zaselku, kjer je bil izglasovan, oziroma je zanj glasovala več kot polovica volilcev. Vsaka vas bo namreč s samoprispevkom zbirala denar za reševanje svojih problemov. Pomeni, da bo vsak krajan plačeval prispevek za svojo vas, za urejanje vaških cest, vodovodov in drugih vaških potreb, oziroma zase. Zato se tudi ne bo težko odločati, saj bo denar ostal doma. V Selcih bodo zbirali denar za vzdrževanje komunalnih in gradbenih objektov ter vodovoda, za vzdrževanje in zimsko pluženje cest, asfaltiranje vaških poti, ureditev znamenja na vaši in obnovitev luči javne razsvetljave. V Dolenji vasi imajo v planu vzdrževanje komunalnih naprav, obnovo vodovodnega omrežja, in kanalizacije, asfaltiranje vaških poti, obnovitev javne razsvetljave in znamenja na vasi. Glavna naložba na Kališah je obnova ceste Selca—Kališe, vzdrževanje komunalnih naprav, dograditev zajetja za vodovod in postavitev znamenja na vasi. V Lajšah pa obnova ceste skozi vas in vzdrževanje komunalnih objektov. V Golici bodo zbirali denar za obnovo ceste Selca—Golica in za vzdrževanje komunalnih objektov. V Zabre-kvah prav tako za vzdrževanje komunalnih objektov in obnovo ceste Topolje—Zabrekve in v Topoljah za obnovo ceste Selca—Topolje, povečanje zmogljivosti vodovoda in vzdrževanje komunalnih naprav. L. Bogataj • Predsednik vaškega odbora na Golici Marijan Mohorič: »Največji problem vasi je zzzll do ■5?/C Przv~ kar jo^obnavijamo na spodnjem delu v dolžini 2 kilometrov. Tri tedne že stalno delamo na njej. Česta je sicer,izpadla' iz sedanjega srednjeročnega plana, vendar smo jo s pomočjo krajevne skupnosti letos začeli urejati. Uspeli pa smo jo vključiti v srednjeročni plan za naslednjih pet i£i in pričakujemo pomoč občinske komunalne skupnosti. Nekaj denarja bomo zbrali s samoprispevkom in vse, kar bomo le mogli, naredili sami. Tako bomo tudi ljudje na Golici prišli do boljše povezave z dolino.« • Predsednik vaškega odbora Topolje Franc Pegam: »Prihodnje leto imamo v načrtu rekonstrukcijo 2,5 kilometra dolge ceste do Selc, Urediti jo moramo tako, da bo pripravljena za asfalt. Pričakujemo pomoč od Oskisa in gozdnega gospodarstva, nekaj denarja bomo zbrali sami s samoprispevkom in delali bomo, kolikor se bo največ dalo, da bomo zmanjšali stroške. Cesto nujno potrebujemo, saj se polovica od 50 prebivalcev vozi na delo ali v šolo v Selca in Železnike. Narediti bomo morali tudi novo vodovodno zajetje. # Predsednik vaškega odbora v Zabrekvah fSShSL Jauševec: »Vas leži skoraj 900 metrov visoko in poleg telefona je dobra cesta najpomembnejša povezava z dolino. Zato jo moramo primerno vzdrževati, urediti podporne zidove, propuste za vodo in po vasi bi radi položili asfalt. Cesta je pri nas še večji problem kot drugod. Naša vas leži najvišje in tu se cesta konča. Zato moramo večji del kot drugod vzdrževati sami. Največ preglavic nam povzroča zimsko vzdrževanje in prav za pluženje bomo morali zbirati denar s samoprispevkom. Drugače smo pozimi lahko odrezani od doline.« • Predsednik vaškega odbora Kališe Franc Pogačnik: »Letos smo dobili telefon, za naprej pa planiramo posodobitev ceste. Makadamska je sicer dobra, vendar zahteva veliko vzdrževanja. Zato jo želimo v prihodnjih letih asfaltirati. Dve tretjini je že urejene, tako da bi lahko položili asfalt. Računati moramo tudi na novo vodovodno zajetje s pomočjo črpalk, ker je voda pod vasjo. Sedaj imamo vode dovolj, vendar pričakujemo, da se bo vas povečevala, saj precej mladih želi, da bi gradili tukaj. Vas je enotna in dobro sodelujemo pri vseh skupnih delih. Zato menim, da se bomo odloČili za samoprispevek, sicer bomo še težje prišli do boljše ceste.« V Podijubelju je televizor razkošje Ali zakaj se ljudi poloteva malodušje Podljubelj — Ljudje v Podljubelju so vedno slabše volje. Kot pravijo v krajevni konferenci socialistični' zveze, jih je bilo r^enoigo tega pH Vkaki akciji v kraju pripravljenih poprijeti sto in še več, danes jih s težavo navdušijo deset. Dolgoletni aktivisti se umikajo, drugi se funkcij otepajo. Precej gneva so v Podljubeljčanih sprožili graditelji vodovoda • Črni gozd, še posebej delavci SGP Gradbinec. Težak goseničar je vozil gor in dol po asfaltni cesti in jo načel. Cesto so zgradili krajani tudi z lastnim prispevkom. Gledati, kako ti nekdo nalašč — kako bi rekli drugače, ko pa nobeno opozorilo ni poma galo — uničuje asfalt, ni lahko. Bo treba podjetje tožiti, da bo popravilo škodo, ki je ni bilo se večji problem v Podljubelju pa je televizijski oddajnik. Krajani si že desetletje prizadevajo, da bi dobili pošteno sliko prvega ljubljanskega programa in drugi program, za kar sicer plačujejo naročnino. Pred leti so že zbrali potreben denar za postavitev oddajnika, nekaj jim je pristavil tudi občinski izvršni svet in še bi radi dali, samo da bi dobiH televizijski pogled v svet. Denar pa jim žalostno propada, ker ljubljanski televizijci ne uresničujejo obljub. Ne zaležejo nobena priporočila in urgence izvršnega sveta ter občinske konference socialistične zveze iz Tržiča. MCT zahtevamo nemogoče, sprašujejo krajani, ko gledajo — kjer sploh lahko — bolj ali manj zabrisano sliko prvega programa. Upravičeno se jih poloteva malodušje, vse bolj pa tudi nezaupanje v pravično reševanje družbenih problemov. Njihovo nezadovoljstvo se že odraža pri delu v krajevnih organih in organizacijah. Kaj, če se bo spomladi pokazalo še pri volitvah? V tem primeru reakcija republiških politikov gotovo ne bi bila tako počasna. A zaman bi iskali vzroke in odgovornost za »politični problem« v krajevni in občinski konferenci socialistične zveze. Obe sta že zdaimaj napravili vse, kar je bilo treba. H. Jelovčan Enotna pomoč krajevnim skupnostim V Škofji Loki predlagajo, da bi združeno delo za uresničevanje programov krajevnih skupnosti prispevalo iz čistega dohodka denar v višini 1 odstotka bruto osebnih dohodkov — S tem bi pomoč združenega dela krajevnim skupnostini enotno uredili za vso občino — Pomembna pridobitev zlasti za tiste krajevne skupnosti, kjer ni tovarn Škofja Loka — Sodelovanje med krajevno skupnostjo in delovni" mi organizacijami so imeli doslej najbolje urejeno v Žireh in v Železni" kih. Združeno delo v Žireh je, na primer, za uresničevanje programov krajevnih skupnosti prispevalo denar v višini 4 odstotke bruto osebnih dohodkov. Podoben sistem je veljal v Železnikih, kjer so se še posebej dogovarjali o financiranju večjih naložb. Drugod so si pomagali, kakor so vedeli in znali. V Gorenji vasi so se za pomoč obračali na domače delovne organizacije, zlasti na Marmor. Na Sovodnju, kjer je le ena delovna organizacija, se je razumelo, da morajo za pomoč prositi Termopol. V Javorjah so največkrat dobili pomoč le od Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki ima v vasi trgovin0-Tudi škofjeloške krajevne skupnosti niso imele urejenega sodelovanja z delovnimi organizacijami. Na pobudo občinske konference SZDL so hkrati s planskimi dokumenti za naslednje štiriletno obdobje dali v javno razpravo samoupravni sporazum, s katerim bi financiranje krajevnih skupnosti oziroma njihovo sodelovanje z združenim delom enotno uredili za celotno občino. Z njim predlagajo, naj bi temeljne organizacije združenega dela in vse druge samoupravne organizacije združevale za uresničevanje programov krajevnih skupnosti iz čistega dohodka denar v višini 1 odstotka bruto osebnih dohodkov. Odstotek od bruto osebnih dohodkov naj bi prispevali tudi obrtniki in drugi, ki se ukvarjajo s kakršnokoli gospodarsko ali negospodarsko dejavnostjo. Denar bi se zbiral na posebnem računu, razdelili pa bi ga po dveh merilih. Prvo bi bilo število zaposlenih delavcev v krajevni skupnosti in drugo število prebivalcev. Denar, ki bi ga tako dobile, bi krajevne skupnosti uporabile za naslednje programe: 10 odstotkov denarja hi morale prispevati za obveščanje, druga prednostna naloga je gradnja telefonije in tretja razvoj ostale prometne infrastrukture (ceste, vodovodi, kanalizacija). Predvidevajo, da bi na ta način lahko zbrali v na* slednjih petih letih 350 milijonov dinarjev (po lanskih cenah). To niso posebno veliki denarji, nekaj pa je vendarle. Tako naj bi Bukovica dobila 7,9 milijona din, Davča 2,1 milijona din, Dražgoše 4,9 milijona, Godešič 5,1 milijona, Lenart-Luša 2,5 milijona, Javorje 4 milijone, Log 4,8 milijona, Lučine 4,3 milijona, Poljane 14,4 milijona din. Reteče 6,4 milijona din, Selca 11,8 milijona din, Sorica 3 milijone din. Sovodenj 5,9 milijona din, Sv. Duh 15,6 milijona din, Trebija 5 milij0' nov din, Zminec 4,7 milijona din, Gorenja vas 21,8 milijona din, Železniki 39,7 milijona din, Žiri 47,4 milijona din, škofjeloške krajevne skupnosti pa 137,7 milijona dinarjev. Sporazum so zlasti pozdravili v krajevnih skupnostih, kjer so bili odslej odvisni le od prispevka iz občinskega proračuna in prispevka ljudi, z nekaj manj navdušenja pa tam, kjer so doslej dobivali vec-Nedvomno je enoten način zbiranja korak naprej in ne pomeni, da tam,kjer so pripravljeni, za dejavnost krajevnih skupnoti ne bi mog11 , dati več-___L. Bogataj_____, Krajevna skupnost Bitnje Lokalni problemi v senci novega naselja V Bitnjah ugotavljajo, da se utegnejo njihovi krajevni Pr<^}eip kot so kanalizacija, regulacija Žabnice in telefoni, zavleči & nekaj let, ko se bodo začela pripravljalna dela za Nove BitnJ Bitnje — Na javni razpravi o osnutku razvojnih dokumentov kranjske občine glede urbanistične zasnove bodočega novega naselja V Bitnjah je ostalo še marsikaj nedorečenega, vrsta problemov še nerešenih, soglasja krajevne skupnosti k nekaterim rešitvam odložena. Verjetno bo ob vseh dosedanjih razpravah in razčiščevanjih med načrtovalci in krajani treba dodati še nekaj razprav. Časa za takšna usklajevanja, upoštevanja nekaterih pripomb krajanov k dosedaj ponujenim variantam za rešitev nekaterih lokalnih problemov od vpadnic za novo naselje, dostopa do gozdov za novim naseljem itd. bo prav gotovo še nekaj. Kajti Bitenj ne bo mogoče zidati kmalu, morda šele leta 1993. Vendar* pa krajane Bitenj vznemirjajo krajevni problemi, za katere se zdi. kot da bi jih načrtovana nova gradnja stanovanj odmikala. Z ekonomskega gledišča bi bilo pač najenostavneje širiti telefonsko omrežje takrat, ko bi zasadili prve lopate za komunalno urejanje Novih Bitenj. To velja tudi za urejanje drugih problemov, ki so prav tako kar najtesneje povezani s projektom novega mesta v Bitnjah. Morda je še najbolj pereč problem kanalizacije, je pa verjetno vsaj časovno najdaljši. Vsaj tako so menili na javni razpravi krajani, še posebno tisti, ki najbolj čutijo posledice ponesrečene čistilne naprave v Bantalah. Ugotovljeno je namreč, da ni narejena po načrtih, zato tudi ne deluje, kot bi morala. Z umazano vodo zalitih travnikov in včasih tudi dvorišč hiš ne bo mogoče urediti drugače, kot da se sanacije loti komunalna interesna skupnost, za kar bo treba najti okoli 25 milijonov din. Tudi regulacija Žabnica je krajevni problem, ki so ga v Bitnjah načeli že vsaj v dveh srednjeročnih obdobjih. Do Žabnice je zdaj regulacija že prišla, naprej, do Bitenj, pa gre počasi. Vendar pa bo moralo biti to vprašanje urejeno vsaj do leta 1990, kot to zahtevajo načrtovalci nove stanovanjske gradnje v Bitnjah. Tretji karjevni problem v Bitnjah ie telefonsko omrežie. Že Dred štirimi leti so pri trgovini odkupili zemljiške, kjer bi stala stavba s telefon ce\o sko centralo, domenjeno je bilo z Iskro, da bo dala na razpolag0 skusno centralo za okoli 2000 V' ključkov. Toda vse je ostalo pri n ^ tih. Medtem ko mesto samo i11^ najmestne skupnosti v zadnjem ^ ali dveh dohitevajo zamujeno, P ^ v Bitnjah želje po telefonih vetl0rf odmikajo v čas okoli leta 1990. t L vsekakor ni rešitev, ki bi si jo v^jj, njah najbolj želeli. Zato. so da kaže takoj spodbuditi delo nj ^ ve komisije za telefonski proj^pjjf iskati možnosti, da bi se telei°^ rešila kaj prej kot šele z novim novanjskim naseljem. r NESPOŠTOVANO OPOZORI^ V čakalnici radovljiške a; ^ busne postaje je opozorilo, daLj, prostoru prepovedano k a° jfl Vendar je kadilcem za opoz° ^ bore malo mar. Kadijo in se ^ zmenijo za pripombe nekadd Ko sem enega od kadilcev rila, naj neha kaditi v čakal*1^ je odvrnil, naj grem ven, ce u gre kajenje v nos, sicer pa m ^ zadeva nič ne briga. Tudi ko 0 smeti v čakalnici je očitno s % za okras. Okrog njega je več s ^ ti kot v njem. Mora biti res p° čistilka žrtev nesnage? A M. Gril, Radov!)'4* POHVAiA PRODAJALCEM SAVE v Pred dobrim mesecem se<^ prodajalni kranjske tovarne *> ^ kupila cevke za pipo. Plačala^, tri cevke, doma pa sem ugot° ^ da sta bili v zavitku le dve.J- y fonirala sem v prodajalno. } yjf> vodja mi je obljubil, da mi v ^ manjkajočo cevko poslali P0-^' šti. Naslednji dan sem bila P^jij-no presenečena: prišla je P ka, vendar v njem ni bila ena. j ka, ampak tri, zraven pa pr'Pjjij opravičilom. Pohvala prodaj J Save za izjemen odnos do ku*£ M. Gril, RadovlJt^ KULTURA 5. STRAN ©®M1SWE2GLAS Tambure pojejo že 60 let y nedeljo, 27. oktobra, ob 16. uri bo v Retečah pri Škofji slavnostni koncert v počastitev 60. obletnice ustanovitve Prve re teške tamburaške skupine Danes si loško kulturno življenje BaS+ zarnjšljamo brez reteške-ca p buraškega orkestra Biserni-.r'P^nkanje na tamburice je tod P°staiože tradicija, p^kozi roke prizadevnega vodje Ja,*11^3 ^anta — na vprašanje o te- žavah pri svojem delu je skromno Ogovoril, da je bila vseskozi nje-j^a glavna težava, držati na vaje-^ disciplino svojih mladih gojen-^ — je šlo v povojnem obdobju že sedem generacij. Zadnja štiri leta le vodstvo ene od skupin prevzel Janez Kermelj, ki je pri skupini že leto. Začetek tega, za naše razdre dokaj nenavadnega amater-^ega orkestra pa seže že v leto 1925, ko je dr. Lojze Rant začel Rajati prvo 11-člansko skupino. £.a njim jo je do vojne vodil Tone ^ušar. Njihova glasba je pestrila ^asti odmore med igrami in razne Proslave. Že leta 1933 pa so reteški ^niburaši skupaj z zbori iz Mav-^lc. Sore in Brezovice pri Ljubljani predili prvi tamburaški koncert J* so, po pripovedovanju 40 takra-tamburašev, močno navdušili obcinstvo. . vojna je prekinila delovanje ^burašev, toda kali, ki jih je ta ^javnost zasejala v kraju, so oži-e|e takoj, ko so bile razmere ugod-. elše. Prosvetni dom je bil požgan ^ ker je bila šola prej obnovljena J?.Pa zgrajen nov kulturni dom, J° leta 1946 začeli vaditi v njenih prostorih. Ko je bilo naslednje leto ustanovljeno kulturno-umetniško društvo Janko Krmelj, je tambura-štvo poleg zborovskega petja in dramske dejavnosti postalo ena njegovih prvih stalnih sekcij. Po letu 1952 je KUD poskrbel tudi za prve lastne inštrumente, kar ni bilo lahko. Danes ima društvo v lasti 56 dvoglasnih farkaševih inštrumentov in devet štiriglasnih kvartnih tambur, od tega približno tretjino primerno kvalitetnih. Ob povojni oživitvi je tamburaška zasedba štela le šest deklet, medtem ko ima danes tamburaški orkester že 72 članov. Lahko se pohvali, da dobro in brez večjih težav skrbi za podmladek, k čemur nedvomno prispevajo tudi dokaj pogoste turneje. Danes aktivno vadita mladinska in pionirska skupina. Na slavnostnem koncertu pa se nam bosta predstavili še dve neaktivni skupini, od katerih je prva z vadbo začela že pred 1967. letom, druga pa po letu 1972. Za jubilejni praznik jim ni težko ponovno na oder, saj ljubezen do igranja na ljudske inštrumente ostaja tudi, ko za redno vadbo ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa. Reteški tamburaši kot prelomnico v svojem delovanju radi navajajo leto 1970, ko se jim je z rednim sodelovanjem s savskim KUD, zlasti s folklorno skupino Sava Kranj, dobesedno odprlo okno v svet. Od tedaj pa do danes je imel tambura- ški orkester Bisernica kar 733 nastopov, od tega 371 skupnih s savskimi folkloristi. Svojo glasbo so ponesli v svet na 19 turnejah. V tem času so sodelovali na petih republiških revijah, ki jih je priredila Zveza tamburaških skupin Slovenije, tudi sami priredili pet revij, snemali za radio in televizijo, pa še bi se našlo kaj. Samo v letošnjem letu imajo za seboj že 72 nastopov, kar je rekordno število. Sodelujejo tudi s folklornima skupinama iz Sore in Škofje Loke, kjer spremljajo belokranjske plese. In kaj lahko pričakujemo od nedeljskega slavnostnega koncerta? Poleg omenjenih štirih skupin tamburaškega orkestra bomo lahko slišali kot pevca in kot slavnostnega govornika še njihovega dolgoletnega prijatelja, basista Ladka Korošca, ter vokalni oktet Sava. Na slovesnosti bo krstno izvedbo doživela skladba Divertimento, ki jo je profesor Janko Gregorc napisal ob svojem 80. rojstnem dnevu in jo poklonil tamburaškemu orkestru Bisernica. Članom orkestra bodo podelili tudi Gallusove značke za delovanje na glasbenem področju, predvidoma dve zlati, sedem srebrnih in šestintrideset bronastih. Sklenimo tale sprehod skozi zgodovino in delo reteških tamburašev z željami za uspešno in plodno bodoče delo. In kakor bi rekel njihov vodja Franc Rant, zagotovo pa bi mu pritrdila tudi Janez Kermelj, dosedanji vodja starejše skupine, in predsednik kulturno umetniškega društva Vinko Žagar: naj se ljubezen do ljudske glasbe in veselje do igranja družita s koristno in prijetno izrabo prostega časa miadih! D. Šeško ^ešernovo gledališče Kranj ^aček v žaklju na Borštnikovem srečanju Jjj ponovitev Mačka na BS — Uspešen gledališki oktober — Do ^dališče pa svoje predstave V^..Sredno ni prijavilo selektorju ^iii Vredunu- Organizatorji BS so ***t iS °mu ansamblu omogočili kar ko a °novitev te znane komedije, ta-ski č *° ansambel na krajši štajer- ran Tudi sicer je oktober za Prešernovo gledališče kar se da uspešen: dve novi premieri in kar 26 ponovitev lastnih predstav. Koledar kranjskega gledališča je tako že v začetku sezone skrajno natrpan, vsi gledališko zanimivi termini pa izkoriščeni, do srede decembra razprodani. Ko bodo novembra gostovali za abonmajsko občinstvo komedijanti Mestnega gledališča ljubljanskega, bo Prešernovo gledališče na krajši turneji na Primorskem, kamor so jih povabili gle-dališčniki Primorskega dramskega gledališča. V okviru abonmajev, ki jih organizira PDG iz Nove Gorice, bodo v Idriji, Tolminu in Ajdovščini odigrali Hadžičevo komedijo DRŽAVNI LOPOV, ki bo kranjskemu abonmajskemu občinstvu predstavljena v prvi polovici decembra. Dobro zastavljene premiere v začetku sezone lahko kranjskemu gledališču omogočajo tako močno statistično in gostovalno uveljavitev gledališča s številnimi ponovitvami. Gledališče pripravlja za čas okrog Novega leta in ob praznovanju dedka Mraza predstavo za otroke Dobra volja je najbolja. Besedilo je po znani predlogi Josipa Vandota Kekec in Mojca pripravil Tone Partljič. Predstava bo premiero doživela v predno-voletnem času, ki je namenjen predvsem najmlajšim, kolikor ponovitev v okviru prazovanja bo doživela, pa še ni znano. V gledališču ugotavlja- jo, da sodeluje na praznovanju dedka Mraza iz leta v leto manj njihovih predstav. Kranjsko gledališče bo ob Kekcu ponudilo vsaj še dve otroški predstavi (Plešoči osliček in Finte naprodaj). K sreči so te predstave dobro obiskane in odigrane tudi vse leto. M. L. - KOLEDAR JUNICE - V razstavnem Vi ,*iu °olik na Jesenicah bo dre- ob 18. uri otvoritev razstave vj*sf laninskihTslikarskih kolonij bff* m Vr»ta 1985. Razstava bo y 7? do 6. novembra. ^ Kosovi graščini na Jesenicah s^drevi ob 19. uri otvoritev raz-t<>gA fotografij italijanskega fo-st*va k Maurizia Frullanija. Raz Hai^° °dprta do 15. novembra. SiveS^UlCA ~ v «aleriji Ob /lVe hiše v Radovljici bo drevi Uri otvoritev del akademij jUkarja in grafika Štefana 17 n illa- Razstava bo odprta do i^embra. Vet^^ljiški muzeji bodo od no-Ob °ra dalje imeli zimski urnik. ter redah, sobotah in nedeljah °dprr ^^vnih praznikih so ^loe,1 naslednji muzeji: Muzej llur V Begunjah od 10. do 10.Kovaški muzej v Kropi od Slar-Ure in od 15. do 17. ure, R d0air?ki muzeJ v Radovljici od v*ev ure in od 15- d0 l7> ure Su> k0& a v Badovljici je v ča-S^va v galeriji na ogled raz- S°^doCi-iprta vsak dan> razen ob % l8 eiJkih, od 10. do 12. in od 16. Ure. TRŽlC — V kinodvorani Tržič bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri prva abonmajska predstava slovenskega igranega dokumentarnega filma OVNI IN MAMUTI v režiji F. Robarja Dorina. KRANJ - V hotelu Creina v Kranju bo v petek, 25. oktobra, ob 10. uri otvoritev Vinoteke. V Prešernovem gledališču v Kranju bodo drevi ob 19.30 uprizorili delo G. Fevdesuja Maček v žaklju za Iskro Kranj. Isto delo bodo uprizorili v ponedeljek, 28. oktobra, ob 16. uri, v torek, 29. oktobra, ob 19. uri in v sredo, 30. oktobra, ob 17. uri. V nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri pa bodo uprizorili delo E. Vosa Plešoči osliček. V soboto, 26. oktobra, ob 19.30 bodo uprizorili delo F. Had-žiča Državni lopov za izven. V likovni galeriji NOVA v Kranju je odprta razstava del, ki so nastala na EX TEM PORU JOŠT 85. Sodelovali so: Anton Gaber, Branko Škofic, Igor Pokoren, Bojan Frantar, Zdravko Purgar, Izidor Vrhovnik, Vida Štemberger, Alenka Bizovičar, Damjan Štirn in Tomaž Šebrek. ŠKOFJA LOKA - V osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki je odprta razstava del J jžeta Pe-ternela-Mauserja. Bojan Rakovec, zmagovalec Zlate slušalke Kranj — Minuli petek, 18. oktobra, je Iskra znova priredila tradicionalno Zlato slušalko, glasbeno srečanje mladih pevcev amaterjev iz svojih delovnih organizacij. Na odru se je zvrstilo 14 nastopajočih, igrala so tudi Čudežna polja, gostja tokratne Zlate slušalke pa je bila glasbena skupina Agropop. Program je povezoval Marjan Kralj. Zmagovalca tokratne prireditve sta bila kantavtor Bojan Rakovec, ki si je z lastno skladbo Dobro jutro, dober dan prislužil prvo nagrado žirije in drugp nagrado občinstva, in Andreja Skvorc, ki je za pesem Nede Ukraden Nisi bio ti za mene ni ja za tebe dobila prvo nagrado občinstva in drugo žirije. Mesec knjige Ljubljana — V torek, 22. oktobra, so v Cankarjevem domu v Ljubljani svečano odprli mesec knjige 85, jugoslovansko akcijo, katere namen je, čim bolj približati knjigo bralcem. Tokrat je bila njena organizacija zaupana Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ki ji pomagajo Društvo slovenskih pisateljev, Narodna in univerzitenta knjižnica in Cankarjev dom. Na otvoritveni slovesnosti so odprli razstavo starega glagol-skega in cirilskega tiska pod skupnim naslovom Metodove dediščine. V literarnem večeru pa so nastopili pesniki, po eden iz vsake republike in pokrajine. Včeraj pa so pripravili okroglo mizo na temo Vloga literarnih revij v kulturnem življenju^ Mesec knjige je toliko pomembnejša akcija, ker raziskave javnega mnenja kažejo na dokaj slabo bralne navade na Slovenskem, ki se v zadnjem desetletju skoraj niso spremenile, navkljub prizadevanjem. V tesni zvezi z usodo knjige je seveda usoda našega, domačega avtorja. Vrednotenja avtorskega dela se nenehno slabša. Torej je težaven tako položaj knjige kot položaj avtorja. V mesecu knjige kaže torej tem problemom nameniti večjo pozornost. Vrhunec bo dosegel s slovenskim knjižnim sejmom, ki bo od 18. do 26. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. NEZNANI BRECHT NA JESENICAH — V soboto, 26. oktobra, bd v Gledališču Tone Čufar premiera Brechtove komedije MALOMEŠČANSKA SVATBA. Delo Bertolda Brechta, kije bilo napisano že leta 1919, prvič pa uprizorjeno leta 1927, bo doživelo na jeseniškem odru prvo slovensko izvedbo. Ljubljanska Drama bo to delo igrala v tej sezoni, premiera bo konec decembra ali januarja. Za gledališče Tone Čufar je Brech-tovo komedijo prevedla Tanja Premk, režija pa je v rokah Vesne Arhar. Osnutke kostumov je narisala Meta Sever, scenografija pa je delo inž. arh. Janeza Kovica. Glasbo za ta komad in za nekatere Brechtove pesmi, ki dopolnjujejo predstavo, je zložil dr. Urban Koder, korepeti-tor in glasbeni spremljevalec na odru je Borut Lesjak, ob njem pa nastopa in igra Gabrijel Skumavec. Ples in gib je zasnovala in naštudi-rala z igralci koreografinja Jasna Knez, lektorica predstave pa je Štefi Muharjeva. Dramaturgija je bila v rokah Bojana Stiha. S to predstavo, ki začenja novo gledališko leto v amaterskem delavskem gledališču Tone Čufar, pa se tudi začenja že vnainštirideseta sezona na Jesenicah. '---s Razstava fotografij v Kosovi graščini Od 25. oktobra do 15. novembra bo v KOSOVI GRAŠČINI na Jesenicah na ogled razstava fotografij italijanskega avtorja MAURIZIA FRULLANIJA, ki je nastala v sodelovanju s tržaškim Centrom za arhiviranje in širjenje fotografske slike PHOTO-IMAGO. Avtor, ki že dolgo deluje na področju fotografije bodisi kot pedagog bodisi kot sodelavec fototeke v okviru tržiškega Centro Culturale Pubblico Polivalente, na tej razstavi predstavlja svoja dela — med njimi tudi nekatera, ki so nastala v Aziji, katere temeljit poznavalec je — v katerih je jasno vidna značilna preobrazba, plod avtorjevega truda, objektivne stvarnosti v subjektivno, ki označuje vso fotografsko produkcijo MAURIZIA FRULLANIJA. Naj- KULTURNI KOLEDAR ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples v Železnikih so na ogled dela slikarja Edija Sever j a iz Škofje Loke. Razstava je na ogled do 8. novembra vsak dan od 8. do 19. ure. si so izbrani sižeji tibetanski menihi, indijski sveti možje, afganistanske karavane ali ulica, kjer prebiva avtor, s hišo na nasprotni strani ali staro podstrešje, v njegovih fotografijah vedno beremo sugestije in občutja, ki so ga prevzemala ob gledanju. Detajli njegovih slik nas s svojo obdelavo uvajajo v neko izključno subjektivno stvarnost, ki se zdi edino dopustna, ker s svojo grafično izvedbo zadeva samo bistvo. Avtor živi in dela v Ronkah v goriški pokrajini. Gostje iz Zemuna Kranj — V sredo, 23. oktobra, je prispelo v Kranj okrog petdeset učencev in učiteljev Glasbene šole Košta Manojlović iz Zemuna, ki so te dni gostje kranjske glasbene šole in njenih učencev. Včeraj so gostje iz Zemuna obiskali Koroško, danes, v petek, dopoldne bodo obiskali Bled, zvečer ob 18. uri pa bodo nastopali v kranjski glasbeni šoli. V celovečernem koncertu bodo igrali dela Čajkovskega, Scarlattija, Dvoržaka. Skrjabina, Brahrnca, Hačaturjana in drugih. dd Utesnjena radovljiška knjižnica Krajevna skupnost bo za večje sestanke lahko uporabljala občinske sejne sobe — Poslopje naj bi v upravljanje dobila knjižnica — V načrtih bo ostala gradnja prizidka Radovljica — O utesnjenosti knjižnice A. T. Linharta v Radovljici — matične knjižnice radovljiške občine — smo že pisali in osvetlili problem souporabe prostora v prvem nadstropju, ki f*a zdaj uporablja •krajevna skupnost Radovljica. Prostor je bil leta 1472 ob preselitvi knjižnice v sedanje prostore dodeljen njej, vendar 0a je po izselitvi stranke začela uporabljati krajevna skupnost. Ta se zdaj brani, češ da imajo toliko sestankov, da souporaba prostora — ureditev čitalnice v njem — ne pride v poštev. Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo je pred dnevi sklical sestanek delovne skupine, v kateri so predstavniki občinske kulturne skupnosti, knjižnice in krajevne skupnosti. Sprejeli so sklepe, ki vendarle dajejo napotke, kako bi zaplet lahko rešili. Krajevni skupnosti so predlagali, naj ponovno obravnava možnost souporabe prostora. Dodali pa sp, da bodo za večje, množičnejše sestanke lahko uporabljali občinske sejne sobe, natančneje malo sejno sobo v poslopju občinske skupščine in sejno sobo družbenopolitičnih organizacij. Gradnja prizidka pa naj bi ostala v srednjeročnih planskih dokumentih, za kar naj bi sredstva zagotovila kulturna skupnost. Predlagali so še, da bi poslopje, ki je občinska last, dobila v upravljanje knjižnica, ki že zdaj skrbi za kurjavo in vzdrževanje. Upajmo torej, da bodo predlogi uresničeni, aj je radovljiška knjižnica resnično utesnjena. Zgovoren je podatek, da knjižničarski normativi terjajo 1.385 površinskih metrov prostora, zdaj pa jih ima knjižnica le 285. Razlika je tolikšna, da bodo nekaj res morali ukreniti in ne zgolj obljubljati gradnjo prizidka. Radovljiška knjižnica je danes edina matična knjižnica na Gorenjskem, ki nima čitalnice, ter ena redkih v Sloveniji. Predvsem dijaki in študentje tako nimajo prostora, kjer bi lahko v miru uporabljali gradivo, ki ga knjižničarji na dom ne smejo izposojati. Skrajno utesnjen je tudi knjižnični pionirski oddelek, saj 20 površinskih metrov prostora niti za otroške knjige ne zadošča več, kaj šele, da bi otroci lahko sami izbirali knjige, da bi knjižničarji resnično lahko delali z njimi. Radovljiška knjižnica je ob preselitvi v sedanje prostore imela 10.648 knjig, danes jih ima 21.768. Podvojeno število knjig torej, v tem času pa se je podvojila tudi izposoja. Zaloga potujoče knjižnice pa je trikrat tolikšna kot leta 1971. Več kot deset let pa so vključeni tudi v medknjižnično izposojo. Če so podatki o utesnjenosti radovljiške knjižnice kar osupljivi, pa jih vsaj nečesa v knjižnici ni treba biti sram. Podatka o številu bralcev namreč. V Radovljici in bližnji okolici redno prihaja v knjižnico več kot 30 odstotkov ljudi, v zadnjih letih se odstotek giblje od 30 do 35. V Sloveniji pa je med redne bralce v povprečju zajetih 20 odstotkov l*udi- M. Volčjak 5EEGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 25. OKTOBRA 1985, TA MESEC NA VRTU Ob suhem vremenu konec oktobra izkopljemo tudi korenček za ozimnico. Za to opravilo je najprimernejša vilasta lopata. Navzlic pazljivosti nekatere korene morda poškodujemo. Te takoj izločimo za sprotno porabo, ker so za vzimljenje nerabni. Kore-nove cime ne smemo poreza-ti, temveč jo samo potrgamo oziroma odvijemo. Poškodovano ali obrezano korenje hitro zgnije. Ko spravljamo rdečo peso, moramo biti posebno previdni, ker je ne smemo poškodovati. Tudi listnega šopa ne smemo odrezati, temveč liste po potrebi posamično potrgamo. Rdečo peso izkopavamo tako, da ne poškodujemo glavne korenine. Vsaka poškodba povzroča »krvavitev«, pesa je zaradi tega manj vredna in začne gniti. Za zimo spravljamo rdečo peso v suhem vremenu v suho, hladno klet, najbolje pa se obdrži v zasipnici. Pozne sorte belega in rdečega zelja se pozimi mnogo bolje ohranijo v kleti kot v zasipnicah. Zeljne glave s ko-ceni in koreninami vred vložimo, to je vsadimo v vlažno zemljo, pesek ali šoto. Pred tem polomimo in odstranimo vse štrleče zunanje liste in pustimo samo tiste, ki tesno oklepajo glavo. Vložene glave zelja morajo biti toliko razmaknjene, da med njimi lahko kroži zrak, vendar se smejo le rahlo dotikati. V sili lahko spravimo zeljne glave tudi v zasipnici kot kavlo. Pri tem glave očistimo vseh nepotrebnih listov, kocena pa pustimo le toliko, kolikor je potrebno zaradi veh, ki obdajajo glavo kot zaščitni listi; v zasipnici obračamo glave z ostankom kocena navzgor. Belo in rdeče zelje ter ohrovt prenesejo nekaj stopinj mraza, vendar jih navadno pospravimo do konca oktobra. Majhna izjema je le glavnati ohrovt, saj podobno kot listnati prav dobro prenaša zimo in je mnogo okusnej-ši, ko ga popari mraz. Zmr-zlih zeljnatih glav ne smemo spravljati, ker bi pri tem in pozneje pri prevozu nastale poškodbe, po odtalitvi pa začno glave gniti. V mokrem spravljeno zelje ne čaka dolgo. Gomoljna zelena ne preneha rasti pred oktobrom, vendar jo moramo pospraviti pred hujšim mrazom. Ker gledajo gomolji precej iz zemlje, jih lahko poškoduje že sorazmerno neznaten mraz. Že nekaj stopinj pod ničlo je dovolj, da zelena zmrzne in potem gomoljev ne smemo izkopavati. Pred izkopom se mora namrzla zelena spet odtajati. Ko spravljamo zeleno, ne smemo poškodovati niti gomoljev niti srčnih listov. Vilasta lopata je za to delo najprimernejše orodje. Z njo privzdignemo iz zemlje vsako zeleno posebej in otrese-mo zemljo. To moramo nare- diti prav pazljivo, da ne poškodujemo gomoljev. Izkopano zeleno moramo takoj pripraviti za vzimljenje in ne sme dolgo časa ležati nezavarovana. Gomolji z listi na zraku hitro ovenejo, ker odvajajo listi nakopičeno vlago, ki izhlapi. Listov ne smemo porezati, temveč jih odtrgamo, razen najmanjših v sredini, ki ostanejo na gomoljih tudi v zimovališču. Ostanke starejših in odmrlih listov potrgamo z gomolja s topim nožem ali primernim kosom lesa. Korenine prirežemo z ostrim nožem na dolžino nekaj centimetrov pod gomoljem. Gomolje zelene lahko spravimo za zimo v hladni kleti, v zaprti gredi ali pa tudi v zasipu na prostem. V kleti vložimo gomolje v vlažen pesek tesno enega zraven drugega in to tako globoko, da vrh gomolja s preostalimi lističi še gleda iz peska. Enako delamo tudi v zaprti gredi in zasipu, le da namesto peska uporabimo navadno vrtno zemljo ali tisto iz zaprte grede. Občutljive gomolje moramo v zaprti gredi in na prostem zavarovati pred mrazom s plastjo šote; varovalna plast naj bo debela vsaj 20 cm. Enako zavarujemo tudi okolico zasipa in zaprte grede, da se mraz ne bi pritihotapil od strani. Šota mora biti groba in suha; prekrijemo jo s plastično folijo ali strešno lepenko, da bo ostala suha tudi pozneje. BARVA MI POMEMBNA Ljudje pravijo, da mesni sok in rdeče meso dajeta človeku moč. Vendar strokovnjaki trdijo drugače. Mesni sok nima posebne hranilne vrednosti, pravijo, saj je le obarvana voda. Rdeče meso pa ne daje več moči kot belo meso in niti več kot drobovina, ki jo ljudje tako malo cenijo. Barva mesa je odvisna od količine mioglobina, rdečega mišičnega barvila (pigmenta), ki nima nobene zveze s človeškim zdravjem. V mesu je pomembna le količina beljakovin, vse drugo dobi človek lažje iz drugih hranil. Ustvarjalen tip — Doktor, moj sin dela potičke iz mivke. Je z njim kaj narobe? — Sploh ne, to je povsem normalno. — No, vidite, njegova žena pa ravno zaradi tega zahteva ločitev. VOJNA V KINU CENTER- V četrtek, 10. oktobra, smo bili v kinu Center. Dolgo časa smo se tega obiska veselili. Prišli smo v kino in se skupaj s to-varišico usedli. Nestrpno smo čakali na pričetek. Za nami so prišli učenci iz osnovne šole Staneta Žagarja. Komaj je ugasnila luč, se je pričelo vpitje in žvižganje. Slišali nismo nič. Kmalu za tem so učenci iz osnovne šole Staneta Žagarja začeli metati divji kostanj in želod. Ciljali so dobro, z vso močjo. Zadetki so nas pošteno boleli. Veliko otrok je jokalo. Nekateri so začeli municijo metati nazaj in začela se je prava vojna. Mi smo dvorano zapustili in razočarani odšli v šolo. V šoli smo se pogovarjali o njihovem vedenju in jih ostro obsodili. Prav zanima nas, kaj za tako divjanje porečeta pionirska in mladinska organizacija v osnovni šoli Staneta Žagarja. 6. b razred v imenu učencev OŠ Helene Puhar Tudi nas zanima. Ne le, kaj o dogodku menijo v pionirski in mladinski organizaciji, ampak tudi v učiteljskem zboru. Prav bi bilo, če bi nam poslali pismo, ki bi ga objavili v prihodnji rubriki. Uredništvo VSAK MOJ DAN JE SVOBODA Vsak moj dan se začne že zgodaj zjutraj. Prebudim se v svoji sobi in v svoji postelji. Preden se dobro predramim, se umijem in svobodno zadiham v nov dan. Kaj, ko pa je po svetu drugače in tudi mojim vrstnikom po svetu se ne godi tako kot meni. Veliko otrok se ne prebudi nikoli več, veliko jih nima svojega doma in ne postelje. Po svetu divjajo vojne, najbolj pri tem pa trpijo otroci. Ko potrebujejo največ nege in materine ljubezni, jih preganjajo iz taborišča v taborišče. Mnogi po ves dan ne zaužijejo nobene tople hrane. Vsem tem otrokom bi želel vsaj tako otroštvo, kot ga doživljam sam v svobodni Jugoslaviji. To svobodo so nam priborili naši dedje in partizani s tovarišem Titom na čelu. Ponosen sem nanje. Na to, kar doživljam, sam lahko rečem, da je vsak moj dan prava svoboda. Matej Galjot, 5. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur RAZVOZLAJ Če prevedeš v angleški jezik in uporabiš tretjo črko besede, dobiš ime popularne slovenske skupine zabavne glasbe. osem štiri osemnajst štirinajst Vsako leto se mama hvali, kako lep krompir je pridelala, zato sem se odločil, da ga bom tudi sam posadil. Naredil sem majhno njivo. Najprej sem zemljo prekopal, navozil hlevski gnoj, na vrh pa sem dodal še boljše prsti. Nato sem počakal, da se je zemlja dobro osušila. Ko je nekega dne sonce toplo sijalo, sem videl, da je zemlja že dovolj suha. Vzel sem košaro s krompirjem in ga šel sadit. Z motiko sem naredil jamico in vanjo dal krompir. Če je bil prevelik, sem ga prerezal. Ko sem posadil prvo vrsto, sem si mislil, da bo gotovo boljši kot je bil lani mamin. Ker je bila njiva majhna, mi je še ostalo krompirja. »Saj je vseeno,« mi je dejala mama. »Bolje, da je ostal, kakor da bi ga zmanjkalo.« Zdelo se mi je, da dnevi zelo počasi minevajo. Vsak dan sem gledal, če je krompir že vskalil. Končno sem dočakal dan, ko je krompir pokukal iz zemlje. Krompir je bilo treba okopati. Mama ga ni hotela, meni pa se ga ni dalo. Treba ga je bilo opleti, zopet nič. Tudi škropil ga nisem. Prišel je čas, ko je bilo treba krompir izkopati. Zopet sem vzel košaro in motiko. Začel sem kopati. »Same Šiške!« sem zakričal, »nobenega debelega.« Ko sem vsega izkopal, sem ugotovil, da sem ga skoraj več posadil kot pobral. Od jeze sem se odloČil, da ga drugo leto ne bom več sadil. Marko Mijatovič, 8. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka LJUBEZEN JE TAKA, DA NI ZA DIJAKA, PUSTI TE BRIGE IN PRIMI ZA KNJIGE. Barbara, OŠ Simona Jenka Kranj r PRAV 1E. DA VEHO-, V kopalni kadi ali umivalniku so rumenkasti madeži. Poskušajte jih odstraniti s segretim kisom. Vijake boste laže privili, če jih boste premazali z maščobo. Tubo boste laže odprli, če jo z vrhnjim delom za nekaj trenutkov potopite v vročo vodo. Usločeno svečo boste znova zravnali, če jo za nekaj minut potopite v vročo vodo. Šalotko boste lažje lupili, če jo prelijete s slano vodo. Sir se ne bo tako hitro pokvaril, če položite pod stekleno posodo, kjer ga hranite, nekaj koščkov sladkorja. Suho sadje in zelenjava, ki jo hranimo v vrečkah, pločevinastih škatlah ali celofan-skih zavitkih, morata biti v suhih prostorih. Sveže zlikana srajca, bluza ali obleka naj visi na obešalniku, dokler se popolnoma ne ohladi. Če jo oblečete takoj po likanju, se znova zmečka. KUHARSKI RECEPT Piščanec s paradižnikom Potrebujemo 600 g piščanca, 40 g hamburške slanine, 1 čebulo, 1 vejico zelene, 4 zrele paradižnike, 8 žlic olja, mleto papriko in sol. Na olju pražimo sesekljano čebulo, zeleno in na koščke narezano slanino. Dodamo kose piščanca, popraži-mo, solimo, posipamo s papriko in dodamo na koščke narezan paradižnik. Nekaj minut dušimo, nato prilijemo zajemalko vode, pokrijemo in dušimo do mehkega. Po potrebi dolivamo vodo. Zraven ponudimo krompir v kosih. Darja Bidovec: Modne novosti letošnje jeseni in zime Barve Za spremembo od prej snih jeseni in zim je letos barvitost modelov zelo' raznolika. Navadno smo se v hladnejših dneh oblačili tudi v barve, ki so ta čas prevladovale v naravi. Ljubih smo odtenke rjave barve, od svetlo drap pa do skoraj črno-rja' ve, ki se je spremenila v črno, včasih smo ji dodali tudi malo temno rdeče ali pa zelene. Letos pa je moda poskrbela za pravo poživitev. Izredno modne so živo modra, živo rdeča, strupeno rumena in zelena, še vedno pa tudi črno-bela kombinacija-Povrnili smo se za dve desetletji nazaj in zopet osvežili mo-drozeleno kombinacijo, ki je bila dolgo časa skoraj nedovoljena. Obnovili smo tudi čudoviti karo, pepita. Coco Chanel je bila v svojih časih izredno priljubljena, a se tudi danes njihovih modelov ne bi branila nobena moderna žena. Posrečene so kombinacije pepita vzorca, a ne samo črno-bele, temveč tudi črno-rumena, črno-rdeča in druge. Torej, v letošnji zimi bomo barvno kar precej zaživele. Vrste modelov Lahko rečemo, da se nosi vse, od hlač, kril, jaken, blazer-jev, plaščev, jopic.Upoštevati pa moramo nekaj letošnjih zapovedi, kot so široka ramena, ozek pas, razne fazone, dolg3 krila, ki segajo do meč, ravno tako kot hlače. NOVO - PRAKTIČNO — NOVO — PRAKTIČNO - ^ OZEENOVCI, SREČNO! Po radiu, televiziji in v Časnikih se vedno več piše in go-' vori o organizaciji združenih narodov (OZN). Vendar mnogi še vedno ne vedo, kaj je to. Je skupnost približno 150 držav, ki so se odločile, da se bodo borile proti silam osi. Prva deklaracija združenih narodov je bila 1. januarja 1942. Takrat so se zbrali predstavniki 26 držav. Temeljno listino, ki je bila v San Franciscu leta 1945, od 25. aprila do 26. junija, pa je podpisala tudi Jugoslavija. S, tem smo se tudi mi obvezali, da bomo spoštovali pravico vseh ljudi, ne glede na raso, vero, jezik in spol in se za to tudi borili. OZN je povezana s približno šestnajstimi ostalimi mednarodnimi organizacijami, na primer UNESCO (organizacija združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo), UNICEF (organizacija združenih narodov za pomoč vsem otrokom sveta) in z drugimi. Vendar boj za spoštovanje vsakega posameznika ni le boj besed, temveč tudi boj dejanj. Tega se zavedamo tudi učenci naše šole, zato smo z mentorico ustanovili klub OZN. Zbiramo članke o rasni diskriminaciji, o aktualnih dogodkih, svetovnih problemih in pripravljamo razstavo raznovrstnega gradiva (zastave sveta, kovanci, značke) ob 40. obletnici ustanovitve OZN, 24. oktobru. Odločili smo se tekmovati v risanju znaka UNICEF, naše izkaznice so vstopnice za določene kino predstave, prodajamo voščilnice UNICEF, pogovarjamo se o manj znanih deželah, gledamo diapozitive, skratka, z mislimi, besedami in dejanji smo za enakopravnost in srečo vseh. Zato ponavljamo: OZEENOVCI, SREČNO! Erika štular, 7. a r. OŠ Matija Valjavca Preddvor NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NA JAZZ KONCERTU Konec oktobra smo poslušali jazz koncert kvarteta Toneta Janše. V dvorani smo sedeli učenci višje stopnJe' Za večino poslušalcev je bilo to prvo živo srečanje s to zvrstjo glasbe, zato smo bili vsi polni pričakovanja. .. Vodja kvarteta, Tone Janša, nam je najprej predstavil vse instrumente: klavir, kontrabas, bobne in pihala: saksofon, flavto in tenorsaksofon. Nato nam je pianist zaigra skladbo v ritmu ragtima, skladatelja Scotta Joplina. Janša nam je skušal ponazoriti razvoj jazza od samega začetka do danes, zato je nadaljeval v dixieland stilu. Sledila je ža-lostinka ameriških črncev, blues. Jazz se je hitro razvija1 in tako smo prišli že do prvih taktov modernega jazza. Kvartet Toneta Janše je znan po vsem svetu. Po kofl" certu v Indiji so napisali skladbo Goa. V njej so skušali združiti ritme modernega jazza z indijskim narodnim melosom. Ugotovili smo, da se jim je to dobro posrečilo. Še posebej pa se nam je zdela zanimiva priredba nase narodne pesmi Kje so tiste stezice. Čeprav so nekateri pred koncertom trdili, da bodo za-spali ali pa da ne bodo zdržali do konca, so po prihodu iz dvorane govorili drugače. Tone Janša jim je jazz približal- Susanne Čurič, OŠ Josipa Broza-Tita Predoslje Planinci — Linorez, avtor Dušan Vinkovič, 7. c r. Oš Kpmc^ da-Moste OKTOBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU .7. STRAN @®mHSS^5MGLAS IV SPORED sobota 26. oktobra Prgi&fce priljubljenih Pravljic: Obuti maček - 2. 85n i -'utkovna nanizanka Nepomembno in Pomembno, 13. del 835 ^"^eTV Zagreb 84K M,ladanič in vila Miti in legende - Biblijski Niti: Legenda o Mojzesu -'• del, nanizanka TV 95n u* železniška postaja Moj sadovnjak spomladi, 9^ oddaja TV Zagreb J Zmavc: Norčije v 9'edališču, 2. del 101« PJ^ttave LG Celje ,gu računalništvo II. 8. del 1115r\n9leške serije desetletja uničevanja: utiranje poti, ponovitev 2. k(fe i an9|eške serije ^ Mudje in zemlja-l!3x Ponovitev | pograd: PJ v nogometu -°FK Beograd hročnost, prenos °eiela mustangov, Don lmer'ški mladinski film I ^ «dar: pj v košarki (m), ^adar: Bosna,prenos v Kodmoru propagandna oddaja *Q.odbe iz življenja rastlin: Arhitekt in cvet, 4. del francoskega > ^umentarnega niza Urnor na ukaz, Jjte ;ar,adsko-angleški film ^S?'0 tedna v'deogodba - 8. oddaja NEDELJA 27. oktobra inikijl. TV mreže ^dda__ iS seštevanje divjih zajcev Bienale Jugoslovanskega Hjn '"Varstva - Bugojno '85 Sabine Kleist, Wti ^n°dnonemški film ^ 'ale, 8. - zadnji del |W nadaljevanke ^ Spominski album, kto J?rodna glasba 1 ^ Mini shovv portret, »v zabavna glasba n0kumenti našega časa lil v poročila tete|Portna sobota lllk |ahovski komentar ^ Sigmund Freud, 4. del teto ^9'eške nadaljevanke I ^onika mednarodnega ^ima knjige (do 00.15) ^a J^r^aigb'- program '«všol pj 5011 fej n°Sometu - OFK "ograd : Budućnost. .pjk?'edar. T0 j r: Bosna, prenos l>, oriH t0, dokumentarna \\ V6daja onjj*. Postaja št. 8.10 Živ žav: Risanke, Bobek pred mikrofonom - 1. del madžarske nadaljevanke 9.10 Obiskovalci, 15. - zadnji del češkoslovaško-zahodno- nemške nadaljevanke 9.40 F. švantner: Življenje brez konca, 5. - zadnji del slovaške nadaljevanke 11.05 XVI. Festival narodne " glasbe - Ptuj '85 - 1. oddaja 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja ' 13.55 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 14.50 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke 15.40 Mozaik kratkega filma: Zdravniki plemena Bono, ameriški film 16.50 Čez Split ga ni, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb 17.35 Springfieldovka, ameriški film 20.00 G. Mihić: Varljivo poletje '68,1. del nadaljevanke TV Beograd 20.50 Športni pregled 21.35 Beseda da besedo, pogovor s prof. dr. Milanom Dimitrijevičem 22.05 Kronika Borštnikovega srečanja 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaja za JLA in jugoslovanski film Uporna delta 14.00 Kako biti skupaj, oddaja za zdomce 14.30 Glasbeno popoldne: Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine - nagrajene skladbe 16.00 PJ v boksu Pula: Slavija, posnetek 17.00 Zrenjanin: PJ v rokometu - Proleter Naftagas : CZ, prenos 18.25 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Stara mesta v Črni gori 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 20.00 Mesta: New York Georgea Plimptoma, kanadska dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Rdečeroki goupi, francoski film TV Zagreb I. program: 21.40 Morje, ljudje, obale -dokumentarno-zabavna reportaža PONEDELJEK •_ 28. oktobra 8.50 TV v šoli 17.35 O-o-o-okroglo 17.50 Pesmi in zgodbe za vas -Ivana Brlič-Mažuranič: Gozd striborov, oddaja TV Zagreb 18.10 Kostja. portret ilustratorja Kostje Ga trika 18.25 Podravski obzornik 18.45 Mladi upi 20.10 R. Marshall: Vedno na poti, 5. del angleške nadaljevanke 21.05 Aktualno 21.45 Glasbeni večer: 30 let simfonikov RTV Ljubljana Oddajniki H. TV mreže 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt. oddaja o športu 20.00 Znanost 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija, 70. del ameriške nadaljevanke " 22.05 Hit meseca 22.50 Kronika mednarodnega sejma knjige m&- ■■■ *i. TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani 16.30 TVvšoli 17.45 Podvigi družine pet petelinčkov, otroška serija 18.00 Skladatelji za otroke 18.15 O jeziku učbenikov, izobraževalna oddaja 18.45 Mladi upi 20 00 M. Zupan. Naredi po svoje, drama 20.55 Izbrani trenutek 21.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 21.50 Retrospektiva dokumentarnih filmov Zorana Tadića: Kite TOREK 29. oktobra 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija dober dan 14.00 Mali koncert 14.15 Obale, sovjetska nadaljevanka 15.25 Nedeljsko popoldne 17.35 Mačka, češkoslovaški film 20.00 Varljivo poletje '68,1. del nadaljevanke 20.50 Športni pregled 9.00 TV v šoli 16.40 Šolska TV 17.45 Poletni festival'85: Landini Consort, 2. oddaja 18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Legenda o Mojzesu 2. del, nanizanka TV Beograd 18.25 Obalnokraški obzornik 18.40 Po dolini Soče, oddaja TV Zagreb 20.05 E. Korvtko: Korespondenca z družino, predstava Male Drame SNG Ljubljana 21 20 Kronika Borštnikovega srečanja Oddajniki II. TV mreže 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 čas podvigov, dokumentarna oddaja 21.50 Brezkončnost sveta: Življenje rešeno iz peska Maroko, dokumentarna serija 22.20 šahovski komentar 22.40 Kronika mednarodnega sejma knjige (do 23.25) TV Zagreb I. program 31. oktobra 13.25 PJ v nogometu - OFK Beograd : Dinamo (V), prenos 15.30 Reportaža z nogometne tekme za Jugoslovanski pokal Samobor: Budućnost 16.00 Videostrani 1610 TVvšoli: Plovnost naših rek, Davor Trinajstić, Zanimivo potovanje, LR Kitajska 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.15 Knjige in misli 18.45 Naj te vprašam, zabavna serija 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Častna beseda, ameriški film SREDA 30. oktobra 8.30 TEST 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic: Zlata ribica, 5. del lutkovne nanizanke 17.50 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik, 1. del TV nadaljevanke 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Ščepec širnega sveta. Gorčica, 3. del angleškega izobraževalnega niza 20.05 Življenje na pločniku 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Film tedna: Pot, turško-švicarski film Oddajniki II. TV mreže | 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BIH: Hercegovski Nil 18.45 Slovaška narodna glasba 20.00 Koncert mladinske filharmonije: »Borislav Pašcan« 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Mirogoj, dokumentarna oddaja 21.40 Jazz v studiu: Koncert D. Gojkoviča in Plesnega orkestra RTSA 22.25 Povodi in sledi, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.15 Knjige in misli 18.45 Sprašujem te, poučnozabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodni pesmi naproti, oddaja narodne glasbe 9.00 TV v šoli 16.35 Šolska TV 17.40 Mati 18.00 Sonata z Jakopičem 18.25 Koroški obzornik 18.40 Obramba in samozaščita: Kako zmanjšati ognjeni davek 20.10 Tednik 21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 1. del angleške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Gerhard Hertzberg - Nobelov nagrajenec za kemijo 18.45 Jazz v Beogradu 20.00 Tass lahko objavi, 2. del sovjetske nadaljevanke 21.00 Poročila 21.05 Šahovski komentar 21.25 Bitef na TV: A. P. Čehov: Češnjev vrt, predstava gledališča Na Taganjki iz Moskve 22.55 Kronika mednarodnega sejma knjige (do 23.40) . TV Zagreb I. program 8.25 TV koledar 8.35 Lutkomendija, otroška serija 9.00 TV v šoli 12.00 Poročila 16 15 Videostrani 16.25 TV v šoli: Zgodba, Fizika v ladjedelnici. Portret znanstvenika: Vlaho Cviič, 17.30 Poročila 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Gerhard Hertzberg - Nobelov nagrajenec za kemijo 18.45 Jazz v Beogradu 20.00 Panorama - politični magazin 21.05 Pot v središče znanja - kviz 1. novembra 8.40 Flipper, otroška serija 10.35 TVvšoli 17.20 Videostrani 17.35 TV koledar 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BIH, izobraževalna oddaja 18.45 Slovaška narodna glasba 20.00 Filmoskop - nedeljsko kosilo, jugoslovanski film 10.00 Poročila 10.05 Ljudske žalostinke, glasbena oddaja 10.25 Roži v velikem mestu, zahodnonemški film 11.55 Poročila (do 12.00) 15.05 Milisav Savič: Hči, drama TV Novi Sad 16.10 Nepomembno in pomembno, 14. - zadnji del nanizanke TV Zagreb 16.30 Sokoli, 1. del angleške lutkovne nadaljevanke 16.55 Okteti pojo 17.35 Izlet v mladost, slovaški mladinski film t 20.05 Simonova vojna, angleška dokumentarna oddaja 21.20 Ne prezrite 21.35 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, 4. del avstralske nadaljevanke 22.25 Balada o narajami, japonski film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija 18.15 Posvetovalnica za starše, izobraževalna oddaja 18.45 Z Beograjskega festivala jazza 20.00 Pregled čez moderni balet, 4. zadnji del francoskega niza (samo za U 2) 21.00 Človeški faktor, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Močnejše od žalosti in bolečine, švedski film (do 23.30) TV Zagreb I. program 8.55 TV v šoli 16.20 Videostrani 16.30 TVvšoli 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija 18.15 Posvetovalnica za starše 18.45 Z Beograjskega festivala jazza 20.00 Pearl, ameriška nadaljevanka 20.50 Vsakodnevne pesmi, zabavna oddaja 21.50 Po deseti - kulturni magazin Sobota, 20.00 Nocojšnji film Umor na ukaz predstavlja nesmrtnega Sherlo-cka Holmesa v precej novi luči in prinaša na platno novo teorijo o zloglasnem Jacku Razparaču. Holmes in njegov nerazdružni prijatelj dr. VVatson tokrat raziskujeta skrivnostne umore londonskih prostitutk. Nedelja, 17.38 Leto 1864, čas ameriške državljanske vojne. Majorja Kearne-ya, oficirja severnjaške vojske, postavijo pred sodišče in vržejo iz vojske, ker je bojda s svojim strahopetnim ravnanjem zakrivil, da so za vojsko potrebni konji padli v roke južnjakom. Za raz- plet zgodbe ima pomembno vlogo tudi v tistih časih novo orožje — puška repetirka »springfieldovka«. Od tod tudi naslov fii- Torek, 20.05 Korespondenca z družino prikazuje zadnja leta v življenju poljskega rodoljuba Emila Koryt-ka, ki so ga avstrijske oblasti kot simpatizerja domoljubnega gibanja Mlada Poljska pregnale v Ljubljano. Sreda, 20.55 Fifm Pot je plod svojskega sodelovanja, saj ga je režiser Šerif Goren režirat v zaporu in uresn-ničeval prek lani umrlega Yilma-za Guneva, ki je bil na prostosti (obsojen je bil na 19 let ječe in je bil pogojno izpuščen na prostost zaradi številnih pritiskov in protestov napredne svetovne javnosti). Pot je prevzela za »svoj« film švicarska produkcija naprednih filmskih avtorjev. Film govori o Turčiji današnjih dni, ki živi v izjemnih razmerah pritiska in ni nikakršne razlike med življenjem zapornikov in večine turškega prebivalstva na svobodi. Četrtek, 21.20 Glavni junak Tujcev in bratov je Levvis Eliot, simpatičen in inteligenten karierist, ki mu uspe prodreti v angleško državno upravo. Petek, 2225 Zgodba Balade o Narajami temelji na starodavni legendi, izročilu, ki zahteva, da morajo ljudi, ki bodo stari sedemdeset let, odpeljati v samoto, daleč iz vsi, kjer bodo od lakote v divjini počasi umrli. 'iSa Jutranji program -3&:A05 Pionirski tednik -Si Se z nami - 12.10-14.00 Ni« u»olci čestitajo in po-Na " 1405 Glasbena pa-WVJa",15'|0-15.25 Popoldan-K'.-16.00 Vrtiljak in EP -j'^ini 10 00 17.00 - Zunanje-Magazin - 18.00 Škatlica !>Po " 20.00-23.00 Sloven-i%g Vetu - 23.05 Od tod do NEDELJA, 27. oktobra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Še pomnite, tovariši... -10.05 Nedeljska matineja - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 17.50-18.31 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 28. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate... - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana - 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 29. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Radijska igra - 23.05 Mozaik lahke glasbe SREDA, 30. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... (prenos iz studia radia Maribor) - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -20.00 Koncert za besedo - Gozd -21.05 Ruggero Leoncavallo: Odlomki iz opere »Glumači« -22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 31. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 14.05 Za mlade radovedneže -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Lju- ■ bljana - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov- 21.05 Literarni večer - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 1. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Posebna otroška oddaja - 8.40 »Postoj, kdor mimo greš« ... - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Posebna oddaja -12.40 Rasti, rasti rožmarin - 14.05 Dopolnil dan je bolečino - 14.30 »Jesenski ognji« ... - 16.00 - Zabavne melodije za popoldne -17.05 Posebna oddaja - 17.35 Spomini... (Skladbe za klavir in violino s spremljavo klavirja) -18.00 Adagio . .. (izbor iz simfonične literature) - 20.00 Razpoloženja, vtisi in spomini... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščaki-h + glasba IS h S"hfa£d,°ori5|i na »v°jra-Hl^5» ' bolje ob°zeval- dQ| e9a Svlvestra Stallo ^ i 9a bodo v tretjem rJ^°cky. Slaven in sre- ■ t!''»lo!nu Rocky usPešno J £Dr9v boksarskega prva- SC^SVnk"18 doDre izloge, Ni'i»n K°di rin0-a' sPreime V\|L D°j proti težavnemu lV.Su 'n seveda ostane IaV d RLockv,< je zai0ral V^Cj T°oeg v zmago. Da |VNreri"okazali svojo nad- KTNo 1943 leta v Parizu ^0'*UiiL*ekmo Prot' zavezni-r»h%bfl, • Tl seveda dajo da premagajo nem "tente in pobegnejo A Igrajo še: Michael Caine, Max van Svdovv, Pele. Zahodnonemška komedija Nadloga z dvojnikom prikazuje lastnika velike mednarodne združbe in lastnika propadle kavarne, ki sta si podobna kot jajci. Da bi prvi ušel gangsterjem, nagovori drugega, da ga zamenja v firmi Ta pa je toliko boljši Šef, da podrejeni pravega proglasijo za vsiljivca, ko se pojavi. Jaguarjev skok je jugoslovanska kriminalka, ki se odvija v Nevv Yorku, kamor Bogijeva lo čena žena. Američanka, odpelje ugrabljeno hčerko. Bogi išče sled in najprej odkrije od mamil izmučeno ženo, nazadnje pa še hčer KRANJ CENTER 25. oktobra: amer. komedija MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIKI ob 16. uri, predpremiera amer. spektakla CONAN ob 18. in 20. uri, 26. oktobra: amer. komedija MLADI ZALJUBUENI ZDRAVNIKI ob 16. in 18. uri. amer. komedija NEZVESTO TVOJA ob 20. uri, premiera amer. akcij, drame ROCKY III ob 22. uri, 27. oktobra: slov. lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 10. uri, amer. komedija MLADI ZALJUBUENI ZDRAVNIKI ob 15., 17. in 19. uri, predpremiera amer. komedije KOLO SREČE ob 21. uri, 28. oktobra: amer. vojni film POBEG V ZMAGO ob 16. in 18. uri, predpremiera amer. pust. filma KARAVANA ZA VACCARES ob 20. uri, 29. oktobra: amer. vojni film POBEG V ZMAGO ob 16., 18. in 20. uri, 30. oktobra: amer. akcij, film RAMBO ob 16., 18. in 20. uri, 31. oktobra: amer. akcij, drama ROCKY III ob 16. uri, filmsko gledališče ob 18. in 20 uri KRANJ STORŽIČ 25. oktobra: amer. akcij, film SINJA STRELA ob 16.. 18. in 20. uri, 26. oktobra: premiera jug. krim - filma JAGUARJEV SKOK ob 16., 18. uri, amer. dra ma OBDOBJE NEŽNOSTI ob 20. uri, 27. oktobra: ital. barv. pust. film GUNAN - KRALJ BARBAROV ob 14. uri, amer. pust. film LOV DO SMRTI ob 16. in 18. uri, premiera nem. komedije NADLOGA Z DVOJNIKOM ob 20. uri, 28. in 29. oktobra: nem. komedija NADLOGA Z DVOJNIKOM ob 16., 18. in 20. uri, 30. oktobra: kanad. srh-Ijivka SREČEN MOJ ROJSTNI DAN ob 16., 18. in 20. uri, 31. oktobra: amer. pust. film LOV DO SMRTI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 25. oktobra: franc. pust. film SPECIALNI AGENT ob 17. uri, filmsko gledališče ob 19. uri, 26. oktobra: franc. pust. film SPECIALNI AGENT ob 16. uri, amer pust. film ZAKLAD AMA ZONKE ob 18. in 20. uri, amer. komedija LJUBEZEN V RIU ob 22. uri, 27. oktobra: amer. pravljica MODRA PTICA ob 15. uri, amer. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma TIHI BES ob 21. uri, 28. oktobra: amer. kome dija LJUBEZEN V RIU ob 17. in 19. uri, 29. oktobra: filmsko gledališče ob 17. in 19. uri, 31. oktobra: srhljivka SREČEN MOJ ROJSTNI DAN ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 25. oktobra: amer srhljivka PSYCHO 2 ob 18. in 20. uri, 26. oktobra: amer. srhljivka PSYCHO 2 ob 16. uri, amer. ljub. drama ČASTNIK IN GENTLE- MAN ob 18. in 20. uri, predpremiera amer. pust. filma KARAVANA ZA VACCARES ob 22. uri, 27. oktobra: amer. franc. pust. film BELMOjNDO - PROFESIONALEC ob 15. uri, amer. ljub. drama ČASTNIK IN GENTLE-MAN ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma ROCKY III ob 21. uri, 28. oktobra: filmsko gledališče ob 18. in 20. uri, 29. oktobra: amer. akcij, film RAMBO ob 18. iri 20. uri, 31. oktobra: amer srhljivka SAMA V NOČI ob 18. uri, amer. komedija VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 20. uri DUPLICA 26. oktobra: amer. akcij, film RAMBO ob 20. uri, 27. oktobra: slov. lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 15. uri, amer. komedija NEZVESTO TVOJA ob 17 in 19. uri, 31. oktobra: nem. barv. komedija NADLOGA Z DVOJNI KOM ob 20. uri. JESENICE RADIO 25. oktobra: nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, film ROCKY III ob 21. uri, 26. in 27. oktobra: amer. vojni film POBEG V ZMAGO ob 17. in 19. uri, 28. oktobra: kanad. srhljivka SREČEN MOJ ROJSTNI DAN ob 17. in 19. uri, 29. oktobra: ital. pust. film GUNAN, KRALJ BARBAROV ob 18. in 20. uri, 30. oktobra: filmsko gledališče ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 25. oktobra: amer. vojni film POBEG V ZMAGO ob 18. in 20. uri, 26. oktobra: slov. lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 16. uri 27. oktobra: hongk film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 16 uri, nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 18. in 20. uri, 28. oktobra: ital. pust. film GUNAN - KRALJ BARBAROV ob 18. in 20. uri, 29. oktobra: jugosl. krim. film JAGUARJEV SKOK ob 18. in 20. uri, 31. oktobra: ital. ljub. film ZGODBA NAVADNE NOROSTI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 25. oktobra: ital. pust. film GUNAN - KRALJ BARBAROV ob 18. uri, 29. oktobra: amer. akcij, drama ROCKY III ob 19. uri DOVJE 27. oktobra: amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 19. uri RADOVLJICA 25. in 28. oktobra: franc. film NOČNA PATROLA ob 20. uri, 26. oktobra: ital. film BEL STAR ob 18. uri, angl. film LOKALNI JUNAK ob 20. uri, 29. oktobra: angl. film LOKALNI JUNAK ob 20. uri, 30. oktobra: nem film ZGODBA O LEPOTICAH ob 20. uri, 31. oktobra: ital. film BEL STAR ob 20. uri _BLED_ 25. oktobra: angl. film FANNY HILL ob 20. uri, 26. oktobra: amer. film OSAMLJENI OČKA ob 18. uri, amer. film ANDREA ob 20. uri, 27. oktobra: amer. film DVORIŠČNO OKNO ob 18. uri, angf. film FANNY HILL ob 20. uri, 28. oktobra: angl. film GANDI ob 19. uri, 29. oktobra: franc. film NOČNA PATROLA ob 20. uri, 30. oktobra: angl. film LOKALNI JUNAK ob 20. uri, 31. oktobra: nem. film ZGODBA O LEPOTICAH ob 20. uri BOHINJ 25. oktobra: angl. film FANNY HILL ob 20. uri, 26. oktobra: angl. film FANNY HILL ob 20. uri, 31. oktobra: angl. film LOKALNI JUNAK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 25. oktobra: amer. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. in 20. uri, 26. in 27. oktobra: amer. akcij, film TEXAŠKI RANGER McOua-de ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 25. oktobra: amer. film TEXAŠKI RANGER McOUADE ob 20. uri, 26. oktobra: avst. film ZADNJI VAL ob 20. uri, 27. oktobra: amer. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. in 20. uri POLJANE 25. oktobra: avst. film ZADNJI VAL ob 20. uri, 27. oktobra: ital. akcij, film PAR—NEPAR ob 18. uri JEUGLAS 8. STRAN. REPORTAŽA PETEK. 25. OKTOBRAjj NAPRAVE ZA PRENOS IN PRETVORBO ELEKTRIČNE ENERGIJE NA GORENJSKEM Grade toliko, kot še nikoli Novi daljnovodi in razdelilne transformatorske postaje, katerih gradnja je povezana z gradnjo nove elektrojeklarne na Jesenicah, bodo odpravile kritično napajanje Gorenjske z električno energijo in zadoščale za trideset let, zanesljivo pa do leta 2000. Savske elektrarne Ljubljana imajo kot investitor elektroenergetskih objektov na Gorenjskem v gradnji trenutno toliko naprav za prenos in pretvorbo električne energije, kot še nikoli. Na Gorenjskem pa je v gradnji tudi edina slovenska elektrarna — vodna elektrarna v Mavčičah. Gre za velike in drage naložbe. Predračunska vrednost vseh naprav za prenos in pretvorbo znaša 9 milijard dinarjev, predračunska vrednost elektrarne pa je zdaj ocenjena na 6,5 milijarde dinarjev. Daljnovod Beričevo— Okroglo Do konca letošnjega leta bo nared dvosistemski 400-kilo-voltni daljnovod od Beričevega pri Ljubljani do Okroglega pri Kranju. Dolg bo. 31,4 kilometra, imel bo 87 stebrov, od tega 68 nosilnih in 19 zateznih. Njihova skupna teža znaša 1.600 ton. Oprema daljnovoda je klasična, takšna kot pri že zgrajenih 400-kilovoltnih daljnovodih. Na kabelske povezave pač pri nas še nekaj časa ne moremo misliti, saj so zelo zelo drage. Steklene kapaste izolatorje so izdelali v Aranđelovcu, opremo je dobavila Elektro-tehna iz Ljubljane. Daljnovod postavljajo delavci Dalekovoda iz Zagreba, ki je dobavil tudi stebre in obešalni material, dobili so ga pri Energoinvestu v Sarajevu. Gradnja daljnovoda poteka po časovnem načrtu, sedaj delajo zelo pospešeno, saj nameravajo ujeti konec leta kot rok , izgradnje. V precejšnjem delu trase so že montirali tokovod- ne in strelovodne vrvi, opravljajo gradbena in elektro-montažna dela. Vse kaže, da zagrebški Dalekovod tudi ne bo prekoračil predračunske vrednosti objekta, ki znaša 1,2 milijarde dinarjev. To pomeni, da bo kilometer daljnovoda veljal 38 milijonov dinarjev, kar pri Savskih elektrarnah smatrajo kot zelo ugodno ceno. Razdelilna transformatorska postaja Okroglo Z razdelilno transformatorsko postajo Okroglo bo rešeno že kritično napajanje Gorenjske z električno energijo, hkrati pa bosta razbremenjena ljubljansko območje in Dolenjska, bistvenega pomena pa je seveda za napajanje nove elektrojeklarne na Jeseni- OB PRAZNIKU OZN »Kil fiaai i Klub OZN v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju je z 220 člani najštevilčnejši v Jugoslaviji. Temu primerno je tudi njegovo delovanje in nagrade, ki jih osvaja na številnih tekmovanjih. Kranj — Redki so klubi OZN v Jugoslaviji, ki bi imeli tolikšno tradicijo in članstvo, kot ga ima klub v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Klub dela prek 20 let in domala ves čas ga vodi Mara Črnilec, ki je za svoje mentorsko delo predlani prejela tudi zlati znak ZSMS. »V klubu delujejo tri skupine,« pripoveduje mentorica, ki dela z mladimi na področju OZN kljub številnim zadolžitvam še ne kani izpustiti iz rok. »Dve sestavljajo učenci višjih razredov na obeh izmenah, eno pa podmladek. Najmlajše smo za delo v klubu začeli navduševati lani; pri njih začenjamo z manj zahtevnim programom: rišejo, spoznavajo zastavo in druge simbole OZN, prikazujemo jim diapozitive ... Novincem v klubu najprej razložimo, kaj je Organizacija združenih narodov, opozorimo jih na vse pomembne dneve OZN, denimo dan člove-čanskih pravic, pa teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji, dan Unicefa, FAO, pa leto žena, leto mladih in podobno. Ob novem letu naši člani prodajajo voščilnice OZN (prodajo jih tudi 3000), vrečke, sestavljanke, koledarje. Vsakih 14 dni se članstvo zbere na sestanku, ki ga običajno spremlja predavanje ob diapozitivih. Včasih predavajo ,klu-baši' sami (opozoriti velja, da starejši člani vodijo tudi-skupino klubašev v nižjih razredih), drugič spet povabimo človeka, ki veliko potuje, pozna tuje dežele in mednarodno dogajanje. Tako smo poslušali že veliko predavanj o Aziji, Afriki, povabili smo tudi svetovnega popotnika Toma Križnarja, pa Mitjo Žagarja z republiškega centra klubov OZN. Naši člani tudi veliko tekmujejo in sodelujejo pri raziskovalnih nalogah in treba je reči, da velikokrat osvojijo prve in druge nagrade.« Klub OZN v Prešernovi šoli je bil tudi med prvimi, ki je s koncertom zbiral denar za lačno Etiopijo. »Lanski 8. b je predlagal, naj učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pripravijo koncert. S tremi koncerti smo zbrali 25 tisoč dianr- jev, ki smo jih poslali občinskemu centru klubov OZN,« je povedala osmošolka Barbara Vencelj, že tretje leto aktivna članica kluba. »Delo v klubu je zelo zanimivo, saj spoznamo veliko tujih dežel. Veliko moramo prebrati in ves čas spremljati časopise in televizijo, da se pripravimo na tekmovanja. Mene je prav tekmovanje za klub OZN pritegnilo k delu.« Osmošolec Klemen Jenko je drugo leto v klubu: »Mednarodna problematika te privlači, če spremljaš televizijo, potem prideš na prvi, pa na drugi sestanek kluba in stvar te začne zanimati. Navsezadnje sploh.ne moreš nehati, saj spoznaš veliko zanimivega. Poleg vsega drugega je privlačen tudi vsako- " letni izlet na avstrijsko Koroško, kjer obiščemo vse kraje, kjer se sliši slovenska beseda.« Veliko je privlačnega, kar šolarje v Pre-» šernovi šoli privablja k delu v klubu OZN, zanimivega za vedoželjne učence, ki jim ni odveč uro več sedeti pri knjigi, da bi prodrli v skrivnostni svet mednarodnega dogajanja. Za OZN se navdušujejo, ker se zavedajo hu-1 manega pomena mednarodne organizacije, čeprav vedo, da v svetu nima tolikšne moči I in vpliva, kot bi si ju zaslužila. Zadnja leta ' učence v Prešernovi šoli zanima tudi vse ak-tualnejša mednarodna problematika, var-stvo okolja, ki so ji pred tremi leti namenili večjo pozornost. Izdali so poseben list Zeleni planet, v katerem so objavili izsledke raziskovanja onesnaženih Save in Kokre. Raziskavo bodo letos bržkone ponovili. »Klubaši« bodo obhodili kranjske tovarne in v njih raziskovali, kako industrija onesnažuje naše vode. Pred leti so za nalogo dobili tudi nagrado. Nagrade sicer niso njihov cilj, so pa dokaz, da dobro delajo, in spodbuda, ki mlade žene naprej. Ko člani kluba zapustijo Prešernovo šolo, še vedno ostanejo navdušeni »klubaši«, ki vodijo delo klubov v srednjih šolah. D. Z. Žlebir cah. Rok izgradnje je postavljen na konec prihodnjega leta, menijo, da je uresničljiv. Napetostni polji na 400 in 110 kilovoltov imata cevne zbiralnice, ki so že montirane. Postavljen in montiran je tudi energetski transformator firme Italtrafo. Gradbena dela so v glavnem končana, v teku so elektromontažna dela v sti-'kališčih. Montirane so tudi že vse jeklene konstrukcije, ki jih je dobavil Elkov Laško. Glavna visokonapetostna oprema je dobavljena, sklepajo pa zadnje pogodbe za dobavo naprav za lastno rabo, telekomunikacije in vodenje. Razdelilna transformatorska postaja bo namreč daljinsko vodena iz območnega centra v Beričevem. Predračunska vrednost postaje je po novem ocenjena na 2,5 milijarde dinarjev, vendar je težko reči, če bo pri tej številki tudi ostalo, saj se material v zadnjih mesecih hitro draži, težave pa imajo z zadnjimi dobavitelji opreme,' z Iskro, Radom Končarjem in tovarno akumulatorjev Mežica. Daljnovod od Okroglega do Jesenic Pripravljajo se na gradnjo dvosistemskega 110-kilovolt-nega daljnovoda, ki bo razdelilno transformatorsko postajo Okroglo povezoval z novo jeseniško elektrojeklar-no. Dolg bo 26,3 kilometra, pred njegovo postavitvijo bodo odstranili dotrajan stari del. daljnovoda. Novi bo imel 80 stebrov, od tega 59 nosilnih in 21 zateznih. Tehtali bodo 350 ton. Na delu trase od Most do Jesenic bo namesto strelovodne vrvi montiran samonosilni telekomunikacijski kabel nemške firme Felten, ostala izvedba in oprema daljnovoda pa bo klasična. Predračunska vrednost daljnovoda je 810 milijonov dinar- jev, računajo, da bo postavljen sredi prihodnjega leta, seveda pa bo to odvisno od tega, kakšna bo zima. Razširitev stikališča v Mostah Zaradi vključitve novega daljnovoda in napajanja jeseniške Železarne bodo morali razširiti 110-kilovoltna stikališča v vodni elektrarni" Moste. Obsega gradnjo treh daljno-vodnih polj, podaljšanje zbiralnic in vzdolžno ločitev. Trenutno potekajo gradbena dela, saj morajo teren ustrezno pripraviti. V izdelavi so jeklene konstrukcije, za glavno opremo imajo pogodbe že sklenjene. Menijo, da bodo delo opravili do konca prihodnjega leta. Veljalo bo 650 milijonov dinarjev. 4,7 kilometra s l6 **ul# monosilnim teletoJJJ I skim kablom na»es Jj vodne vrvi, ki ga F ten iz Kolna že do^jJ novod bo postavil j-iz Zagreba, rok f g le& povezan z zagonom■ 4. ne. Daljnovod bo ve«* ki lijonov dinarjev. a l Razširitev C stikališča \ v Beričevem [ Priključni daljnovod Mavčiče— Žabnica Z gradnjo novega da in razdelilne P<» ^ glo je povezana raz ^ kališča v Beričeve^ ga bodo za dve 4U" o polji ter temu ustre* dili tamkajšnje wv red so gradbena ae» J rane jeklene k°nS\/ teku pa etek£g$J, in priprave za 1 \e$% munikacijske V°* fl, novi oceni bo ".gV, J* 970 milijonov dinarj {of* Razdelilno tra**^ Gre za vključitev vodne elektrarne Mavčiče v obstoječe 110-kilovoltno omrežje. Postaviti ga bodo morali v dolžini Kazaeinno sko postajo 9k.r<^^aduJ drugi s' čali za daljnovodno P°?e' V-S kajo pripravljena m žba pa je ocenjen" jardi dinarjev. ^ ^1 »Otroka je treba navdušiti za nek način dela. Ko je spodbujen, dobi lasten odnos in ustvari lastno likovnost. To je likovna igra, v kateri uživa. To pa je tudi največ, kar mu lahko dam,« pravi slikar Herman Gvardjančič, ki vodi galerijo in lokovno šolo Nova. Kranj — Iz prvih likovnih krožkov, s katerimi je že prod veliko leti začel Milan Batista, se je izoblikovala sedanja galerija in likovna šola Nova, ki jo vodi slikar Herman Gvardjančič. Gostuje v kleti kranjskega Delavskega doma, gosti pa tako otroke kot odrasle. V galeriji Nova so s svojimi deli zastopani predvsem slikarji, ki so zanimivi za študij likovnosti, občasno pa se predstavljajo tudi nekdanji učenci likovne šole, ki so že diplomirali ali še obiskujejo akademijo. V torkih zvečer prihajajo v likovno šolo odrasli, predvsem tisti, ki se pripravljajo za sprejemne izpite na višjih in visokih šolah likovne smeri, nekaj pa je tudi takih, ki jim je slikarstvo konjiček. Oboji bi znanje radi obogatili. Odraslim bodo letos namenjeni še trije posebni tečaji: grafični, študijskega risanja in keramični. Štiri popoldneve v tednu pa prihajajo v likovno šolo otroci. Med približno petdesetimi, kolikor jih zdaj obiskuje šolo Hermana Gvard-jančiča, so večinoma predšolski. Med šolskimi prevladujejo prvošolčki, medtem ko število kopni, ko prehajajo v višje razrede. Osmošolca, na primer, letos ni nobenega. Ne čutijo takšne potrebe, ker imajo zelo dobro likovno vzgojo že v osnovni šoli. Drugače je v vrtcih; tu je likovni pouk bistveno slabši, v srednjih šolah ga sploh ni. To je neke vrste »genocid«, saj ugotavljamo, da otroci danes ogromno znajo, vzgojno, kulturno pa so zelo siromašni. Nekaj kulturne vzgoje dobivajo prav v likovni šoli Hermana Gvardjančiča. »Poskušajo se v glavnem v vseh tehnikah oziroma ma- bujen, dobi l^ff^N ustvari lastno »»J^fijvi je likovna J va. To pa je tudi l mu lahko dam-ko otroku nekaj ' # tr, mora napraviti Herman Gvardjančič pri delu z otroki terialih, od gline do raznih lepljenk in striženk. Pomembno je, da znajo likovno uporabiti čim več materialov,« je povedal Herman Gvardjančič. »Kateri otroci prihajajo? Zelo različno. Nekateri imajo ambiciozne starše, drugi so pristni ustvarjalci, ki imajo sami-globljo potrebo po izražanju. Starši jo opazijo in jih pripeljejo. Ko so starejši, pridejo sami, ker pač čutijo, da jim manjka znanje. Otroka je treba samo spodbuditi, ga navdušiti za nek način dela, delati pa mora povsem sam. Nikoli jim ne rišem, ker bi šlo v tem primeru za potvorbo otroške likovnosti. Otrok mora stvar, ki jo bo risal, najprej čustveno sprejeti in ko to stori, jo zna narisati. Seveda po svoje, v vsakem starostnem obdobju drugače. Z drugimi besedami: ko je otrok spod- mora napravu- r pi,kerganisposo£y% viti. Seveda pa f m priložnosti, darflVi, m usmerjam. Ko Pf*^ sliko končal ah ^ dobra, mu svetuje^' ^ še naredi in kako« m Jernej PolovseK J., dem let in hodi v f Prešernove šole. *^ šolo sem hodil zf ■ f m sem drugič. Všec^J| barvam. Danes sr«0^ ■ stri risali jesensko .J K bilo težko. Tovariš■ da sem dobro "T^f^ bom prišel. NajraJe ^4 lik0 Abr skuje malo šolo, v.edr%J li pa je prav tako z J? z to: »Mami in oc* Jfav W gala, da bi hodil- * .„f ^ Enkrat smo šli v^V**: kredo risali po j^J glavnem z nav čami.« Šestletni Jure Jure Kern: »Rad r do po cesti.* sem parkirišče *n,i#P znake. Tudi cloinjLjJJft X sem s kredami- T^'J mo polno vrečo * y nov in tudi pra^' V po cesti. Rišem čem. Večkrat Pa na liste.« y j^jo' SSLIL9KT0BRA1985 EKINITVE DELA NA GORENJSKEM REPORTAŽA .9. STRAN (!®IMgSSoJJgimiGLAS ^oblemi so se nakopičili med delavci je završalo tajskem so letos delavci v 12 temeljnih organizacijah prekinili delo. Povod je bil večine. P* osebni dohodek, vzroki pa mnogokrat globlji Sindikat je bil f^^J^ ^jn tovarn niso pretresali »štrajki«, manj izpostavljen zda, pa zar adi teh ^ogodto * očitek, da ni odigral svoje vloge in ni znal preprečit, konfliktov. O vlog. s.nd kata| pr. re * tovrstnih problemov smo se pogovarjali s predsednikom gorenjskih sindikatov, Ivanom ri£5li.ie kovalo letoš-Skem«>InitVa,n dela na Go' fte12* zaostritev so bili v KT?umn°g° globlji. Nekaj X* sestankov je bilo ! i* z* ?0poln° presenečenje '^^at, ker je ljudem PETKOV PORTRET da s svojim delom '^rejo več pokrivati živ-g«h stroškov. Tako je bi-^lurrio, v Iskri Telematiki. e Pa so bile prekinitve , « višek nezadovoljstva, ^terega je sindikat več-j^pozarjal. V delovnih or-jf^^Jah niso izvajali plan-•U>Za?0lžitev' zaradi tega ni Wtd°voljiva delitev, delav-iiiKkift 0D6utili že dlje časa, ^4J®*> pa ni bilo nič. Tako so Jtrmere zaostrile do skraj- Jako sindikat gleda na '*• kje«* delavci vzkipijo, , ntorejo več na samo-1 način opraviti s pro-o Vj' »n kako na tiste, kjer >v *a izsiljevanje večjih pa'^zahteve delavcev, ki so Ktoo S samoupravnimi ak-sindikat podpirati in jPjJ^no razreševati, če se ^.(^den pride do skrajno-ffi• ^,Pa samoupravni akti ni-A?!: da bi delavci lahko ^ ?!n zagotovili svoje pra-vLllQ 3e treba spremeniti, ^\ ^imo njih uveljavljati Jr^e: Ob takih primerih V% Slndikat oceniti, ali so Xu izkoristih vse samo-e5Ce poti in možnosti za ^ojih pravic. Če jih ni-^•A, aio odločneje terjati eyj°8ih prekinitvah dela zgolj za izsiljevanje ^Aov delitve osebnih do-°ii%;^a videz je to pravič-i; ^Tv- češ da imamo vsi ^'lfe2el°dce, vendar se ta 1% °st kmalu sprevrže v aasorr>«~ če začnemo Vat protje. 1 osebne dohodke enakih zneskih, bomo prizadeli najboljše delavce in strokovnjake. Ker svojim sposobnostim, pridnosti in prizadevnosti niso primerno plačani, odhajajo ali pa delajo slabše. To vpliva na poslovne rezultate, ki so kmalu tako slabi, da nam onemogočijo, da bi obdržali celo nizko raven dohodkov.« • Ob letošnjih prekinitvah dela je bilo najostreje občutiti težnje po uravnilovki? »Socialna delitev mimo rezultatov dela nam poruši razlike, ki v osebnih dohodkih morajo biti. Bolj ko pada življenjski standard, manj ko imamo na razpolago sredstev za osebne dohodke, bolj prihaja do izraza težnja po uravnilovki. Iz omejene mase za osebne dohodke moramo reševati tudi socialno ogrožene. Rešitev je ustvariti več dohodka, to pa bo šlo le z boljo organizirano proizvodnjo in programi, ki bodo vsebovali več znanja, tako bomo lahko vrnili ceno delu. Kadar gre za delitev sredstev za osebne dohodke, pa moramo misliti tudi na zagotovitev akumulacije. Brez nje jutri ne bo osebnih dohodkov. Nekatere delovne organizacije (denimo tekstilci) že tako gospodarijo, da imajo večino lastnih sredstev.« • Kje so trenutno žarišča morebitnega nezadovoljstva? »Sodeč po polletnih gospodarskih rezultatih in po izplačanih osebnih dohodkih je to 60 gorenjskih tozdov. Najbolj kritično je v trgovini, v gostinstvu in turizmu, pa tudi pri nekaterih tekstilcih, kjer so povprečni osebni dohodki pod 35 tisoč dinarji, kjer jih bremenita nizka reproduktivna sposobnost in boren poslovni sklad. Razpoloženje delavcev pa ni odvisno zgolj od osebnega dohodka, temveč tudi od tega, kakšne so razvojne možnosti kolektiva, tudi od življenjskih razmer doma. Mlajši delavci so nezadovoljni, če v tovarni ne vidijo prihodnosti.« * Ima sindikat morebiti kako strategijo, kako ravnati, da se razmere ne zaostrijo do skrajnosti? »Sindikat mora podpreti zahteve delavcev, če so upravičene in usmerjene k hitrejšemu razreševanju razmer v kolektivu. Za take pobude mora sindikat imeti posluh. Spodbujati mora, da delavci o njih govorijo, da ta problematika dobi pravo družbeno širino. Morda je še premalo stikov med sindikatom iz tovarne in sindikatom na občini, zaradi česar sindikat tudi ni zadosti učinkovit. Ta stik je treba vsposta-viti, kar je naloga nas, funkcionarjev. Težišče našega dela je v tozdu, v osnovni sindikalni organizaciji, tam je središče dogajanja. Sindikat mora v večji meri prenašati sklepe, stališča, mnenja v tovarno, sicer organi sprejemamo sklepe le sami zase, papirnato. Korak k učinkovitosti naše organizacije pa je tudi v podpori delavcev ne le tistih, ki v sindikatu iščejo le pravice. To naj bi v večji meri iskali pri dobrih delavcih, ki jih premalo vključujemo v družbeno dogajanje. Če bomo imeli njihov glas, nobena sindikalna akcija ne bo izzvenela v prazno.« D. Z. Žlebir L, so se t01 gaPred nekaj ^ bi°0°hškl partizani Sto*? k> kl so ga hei" lkndSj?J?ka obrtnika ^StaQul,c in Miloš Žuga takrat lotila, Vsega povarila, U»fl sL" sta STV ,n Miloš Zu-i ^Nvil? ga takrat lotila, O1* in n VSega Povarila, r*Wiala sta brezpla-li koro-prizna- L"*rat a Sli* b [*ij širn^lh delovnih or-^aS?OJogoslavijr, v^i Va!.Jl.n na glas poveznil- ' %!wko 5«inie6ovo odhčno! ki tolikokrat itO^^odnjo. 5l osIiuhc ima obrt v Sprva , kasneje Prehajal le na tr INR™J Preha™ lft^niJa2nih" kovinskih f10 Je n'.recepte in teh- ^°N?5£sel iz stutt- w .K V Cra. pri katerem v!1: ^di kasneje, ^SeLnie8ovo dolavii-tn^Ldel°.Jeskočilv f k fPri *ir Danes je ■"jBJfcg1 Romanja, brez S&S U:;tovilo delo v ^ -< W^Sfil Jugoslovanski K,1 ie s , % ?v2a jemanjem drob-? 'fl1 W;°S0Ve tekstilne A )ndruPPotem valjev, Ugega za Gostol Nova Gorica, orodij za podplate za Peko in druge. Potem so prišla večja naročila iz Litostroja, ki je do takrat vozil dele v trdo kromanje v Trstenik v Srbijo. Prevozi so postali dragi, zato so iskali bližjo gal-vaniko. Danes je Litostroj Renduličev stalni naročnik ne le zaradi bližine, temveč zaradi odlične kvalitete kromanja in zaradi obdelave delov, ki so jih pošiljali na obdelavo le v tujino. To so bile razne tuljke za ladijske motorje in podobno. Zdaj se Litostroj obrača nanj za vse svoje potrebe, za obnovo delov pri viličarski proizvodnji, pri prešah in drugod. Tudi Slovenske železarne bi si danes ne mogle zamisliti dela brez Renduličevega sodelovanja. Kardanske osi, valji za valjanje pločevine, ki so Železarno Ravne pred leti stale stfašanske vsote dolarjev, je on obnovil veliko ceneje in za dinarje. Prav tako ga potrebujejo vse Iskre za trdo kromanje orodij, pa Sava, Elma Črnuče, Aero Celje, vse opekarne za kromanje opekarskih polžev, kjer je potreben velik nanos kronia. Prav tako si brez njega ne morejo zamisliti dela vsa avtoprevozna podjetja v Jugoslaviji, ki vedno znova potrebujejo, obnove hidravličnih osovin, cilindrov, pri ve- Dr. Igor Veter Hiša s 60.000 dojenčki Tri desetletja obstoja Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo Kranj pomeni obdobje razvoja od neznatnega oddelka porodnišnice na starem Gašteju do sedanje, strokovno priznane in med gorenjskimi ženami cenjene ustanove — Vsa leta je BGP Kranj vodil primarij dr. Igor Veter KRANJ - V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj so pred kratkim skromno proslavljali tridesetletnico svojega obstoja. Morda takšna skromnost ni ravno upravičena, saj je v vseh letih od prvih začetkov na Gašteju pa do polletja letos prijokalo na svet več kot 60.000 novorojenčkov, razen porodnic pa se vsako leto število sprejemov na ginekološki oddelek suče okoli številke 3000. Vsa ta leta je kranjsko bolnišnico vodil prim. dr. Igor Veter, zato je jubilej te zdravstvene ustanove obenem tudi njegov jubilej. Sam pravi, da je postal direktor ustanove — takrat se je še imenovala Porodnišnica — zgolj slučajno, bil je pač prvi zdravnik — ginekolog, ki je prišel v novoustanovljeno porodnišnico novembra 1955 kot specializant, najstarejši izmed treh mladih ginekologov. Razen njega sta prišla še dr. Košmeljeva in dr. Rai-ner. V naslednjih letih se ni povečevalo le število v porodnišnici rojenih otrok, več je bilo tudi posegov, potrebnih pri ženskih boleznih, povečale so se potrebe po opremi in seveda po prostorih — v novo stavbo na Kidričevi cesti se je bolnišnica preselila devet let po ustanovitvi. Številke in dejstva ne povedo vsega. Veliko pa pove to, da je bila in je kajpada še vedno BGP Kranj med najbolj »iskanimi« bolnišnicami pri nas, v kateri so hotele poviti otroka tudi porodnice iz drugih, ne le iz gorenjskih krajev, enako pa velja tudi za druge zdravstvene posege. Ustvariti tolikšno zaupanje žena, ki so hotele roditi otroke prav tu, v Kranju, in ne v kateri drugi, tudi prav tako dobri bolnišnici, je verjetno zasluga takšnega kadra, ki je znal v svoje delo vgraditi skrbi in napore, uspehe in razočaranja, veselje in žalost dnevov in noči, kot je v uvodni besedi v jubilejni brošuri zapisal prim. dr. Veter. Takšno priznanje najbrž zori lahko le dolga leta, mar ne? »Začetki so bili res skromni, za današnje razmere že kar nepredstavljivi. Toda vedno smo se trudili, da bi likih tovornjakih, gradbeniki pri gradbenih strojih in podobno. Zdaj so se pričeli oglašati še ladjarji za trdo kromanje delov ladijskih motorjev. Pravkar je Jože Rendulič s svojimi delavci obdelal največji kos, kar jih je kdaj dobil v svojo delavnico: štiri metre dolgo in dve toni težko batnico za Uljanik Pula. Do zdaj je Uljanik te dele pošiljal na kaljenje v Švico. S trdim kroma-njem pa je dosežen enak, če ne še večji učinek. Pošteno so se namučili in veliko spretnosti so morali uporabiti, da so batnico sploh spravili v kad. Zdaj že prihajajo nova naročila iz splitske ladjedelnice, iz Rovinja in od drugod. Vesel je, da lahko ustreže delovnim organizacijam. Kako hvaležni so mu v vinski kleti v Dobrovi, kjer so dele za linijo za polnjenje vina vsako leto dajali v trdo kromanje v lahko ženam nudili vse, kar premore moderna ginekologija. To pa pomeni tudi stalno izobraževanje, povezavo s kliniko, sodelovanje z drugimi ustanovami. Odločilno pa je bilo tudi to, da smo od vsega začetka gojili nekatere principe, nadvse pomembne za počutje žena v bolnišnici. Prosta izbira zdravnika pri nas, ki je za ženo skrbel v dispanzerju in specialistični ordinaciji, jo po potrebi sprejel v bolnišnico in kasneje spet kontroliral v ambulanti, je bila pri tem pomemben dejavnik. Naša bolnišnica je dokaj majhna, v takih pa je možen tudi drugačen, osebnejši stik zdravnika oziroma osebja z bolnicami. To pa ustvarja tudi zaupanje poleg vsega drugega, kar sodi zraven — urejeno okolje, prijaznost osebja — vse do strežnice. Več zaupanja pa terja tudi več odgovornosti, več znanja, več dela, več izpopolnjevanja,« meni prim. dr. Veter, ki ne more kaj, da ne bi ob tem v stilu, ki ne pozna »robčka pred usti«, pograjal našega študija medicine, ki je v več kot treh desetletjih močno zmanjšal število ur pridobivanja znanja, namesto da bi jih povečal. Ob takem jubileju je sicer težko v kratkem povzeti strokovni napredek ustanove, toda vendarle! »Najvažnejše je verjetno to, da smo polagoma uveljavili stalno preventivno skrb za zdravje žene; začeli smo v obratnih ambulantah kranjskih tovarn, nadaljevali v dispanzerjih. Gorenjsko ženo smo prepričali o potrebnosti takih pregledov, obenem pa smo si naložili veliko delo, saj na Gorenjskem na 100 žensk opravimo letno kar 30 pregledov ali dvakrat več, kot je slovensko povprečje. Pohvaliti se moramo z uspešno zastavljenim delom pri odkrivanju zgodnjega ginekološkega raka. Vseskozi smo sledili napredku medicine, sprejemali novo, aktivnejše porodništvo, uvajali smo nove operativne in diagnostične metode, pri opremi so nam pogosto finančno priskočili na pomoč kranjski kolektivi.« Pred leti vas je bilo tudi pogosto videti v delegatskih klopeh zdravstvenih skup- ščin, kjer ste dokazovali — na osnovi neprestanih finančnih težav v zdravstvu — da zdravstveni delavec v naši družbi pravzaprav ni najbolj cenjen. Še vedno tako misli- . te? »Še vedno. Vseh trideset let, ko sem načrtoval delo naše bolnišnice, prav vsako leto je bilo ali posebno težko ali restrikcijsko, reformno ali kako drugače zabeljeno. Vsa leta nam je primanjkovalo denarja, pa čeprav smo dobro delali. Zmanjševali smo si osebni dohodek, da smo lahko nudili moderno zdravljenje. Ne vem, če je še kje poklic, ki bi del svojih dolžnosti opravljal na lastne, osebne stroške, kot to delajo zdravstveni delavci. Razumemo težke čase, ki jih preživljamo, za skromno nagrado, ki mora zaostajati za nagrajevanjem v gospodarstvu, opravljamo vse, kar menimo, da je potrebno in to zelo resno. Vendar pa se razumevanje konča, ko zdravstveni delavec dobi še nizko pokojnino ob koncu svoje delovne dobe. Kje je vzrok? Zdravstveni delavci so morda naredili napako, ko so dovolili svoje delo ceniti malo. Kje drugje, razen v zdravstvu, pa še opravljajo svoje delo brez ozira na plačilo? Ob tem pa za povrh še pravimo, da sodi delo zdravstvenega delavca v tako imenovano potrošnjo. Koliko je, na primer, vredno življenje matere in njenega otroka? Koliko življenje človeka s pravočasno odkritim rakom? Koliko je vreden bolnik, ki mu vrnemo delovno sposobnost? Po izkušnjah, ki jih imamo zdravstveni delavci, bore malo. Za povrh pa nam v zadnjem času restrikcije v financiranju zdravstvenega varstva postavljajo omejitve še pri izpopolnjevanju, izobraževanju, pridobivanju in nadgradnji znanja. Nerazumljivo je, da zaradi dozdevne štednje zapiramo vrata knjigam, znanstvenim revijam in s tem znanju, ko po drugi strani prav zaradi pomanjkanja -novega znanja trošimo ne-slutene vsote in celo življenja. Bojim se, da kljub temu. da neprestano slišimo in be-f remo o tem, kako potrebno-je znanje, le-tega sploh ne spoštujemo in — še huje —j ne pogrešamo,« pravi prim. dr. Igor Veter. L m. Italijo in plačevali za to drage devize. Ko jim je te dele pred tremi leti za veliko manjše denarje obdelal Rendulič, do danes še ni potreben remont linije. Zanimiv je tudi primer rezilnih svedrov za izdelavo sider v tržiški Metalki: prej je sveder zdržal le en dan, po njegovi obdelavi pa celih 20 dni. In še bi lahko naštevali. Kaj je v bistvu njegovo delo? Del, ki je obrabljen, dobi v njegovi galvanki zelo trdo površinsko in izredno gladko plast, odporno na kemično in mehansko obrabo, pridobi pa lahko tudi odlično rezilno sposobnost. S tem je strojni del obnovljen in še bolj odporen in zdržljiv kot nov. Renduličevi stroji delajo noč in dan, brez prekinitve. Hitreje ne gre. Hudo mu je, ker vsem takoj ne more ustreči. Dobro ve, da mora stroj sta- ti toliko časa, ko njegov del tu čaka na kromanje, toda več njegova delavnica ne zmore. Potreboval bi večjo proizvodno halo, kamor bi postavil nove stroje. Delovne organizacije mu ponujajo soudeležbo. Zemljišče ima kupljeno, a so zadržki, ker je prav ob njegovi delavnici včasih tekla tržiška železniška proga. Vedno je bil deležen razumevanja na kranjski občinski skupščini in na davčni upravi. Zato ve, da bi mu tudi tokrat ustregli, če bi le mogli. Vendar deli strojev, ki leže po vsem dvorišču, za silo pokriti s »plahtami«, bodejo v oči in boli ga, ko ve, kako nujno je vsak del potreben v proizvodnji, on pa ne more hitreje, kot dela njegova gal-vanika. Če ne bo mogel gradi ti, bo moral zmanjšati proizvodnjo. Žal mu je, a več, kot zmorejo stroji, tudi on ne zmore. D. Dolenc 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA, BANKA SPOROČA PETEK, 25. OKTOBRA!^ Dvajseti jesenski kros za pokale Deia Kranjčani spet zmagovalci NOVO MESTO — Atletski delavci iz Novega mesta so bili v nedeljo organizatorji letošnjega, že dvajsetega jubilejnega jesenskega krosa za pokale Dela. Pred finalom so bili v vseh občinah domači krosi, na katerih so zbrali občinske reprezentance. Na njih je nastopalo nad 20.000 tekačev in tekačic vseh starostnih skupin. To je zagotovilo, da imamo med mladimi tekači obilico dobrih športnikov, tekačev, ki.bodo z dobrimi treningi v dobrih razmerah lahko odlični atleti. Na finalnem jesenskem krosu Dela v Novem mestu je nastopilo enainštiri-deset občinskih reprezentanc. Vsi, ki so tekli na tem krosu, so dokazali, da so dobri tekači na takih in podobnih rekreativnih krosih. Vendar je prišlo pri seštevku vseekipnega zmagovalca do pomote in protestov. V občinski reprezentanci Titovega Velenja" je med veterani v mlajši kategoriji tekel prestar tekmovalec. Ko so od njega hoteli osebno izkaznico, Velenjčanov ni bilo več na prizorišču. V vseekipnem tekmovanju in v konkurenci ostalih ekip so imeli največ uspeha Gorenjci. Kranjčani so ponovno osvojili vseekipni pokal, v tej konkurenci so bili Tržičani četrti. Uvrstitve v posameznih kategorijah za Gorenjce — ml. pionirji A — 1. Vi-dovič (Jesenice), 2. Janežič (Tržič), ml. pionirke A — 1. Mlakar (Jesenice, 6. Ude (Tržič), ml. pionirji B — 2. Nartnik (Kranj), ml. pionirke B — 3. Hafner (Kranj). 5. Garibovič (Tržič), st. pionirji Namizni tenis Visoki zmagi Kranjčank A — 1. Gaber (Škofja Loka), st. pionirji B — 2. Ožegovič, Nunar, Prevodnik (vsi Kranj), st. pionirke B — 5. Grošelj (Kranj), ml. mladinke — 4. Šmid (Radovljica), st. mladinke B — 3. Pesjak (Tržič), Članice — 6. Jerman (Tržič), veterani (41 let) — 1. Štros (Kranj), 2. Bertoncelj (Škofja Loka), veteranke — 1. Erzetič (Kranj), pripadniki (JLA) — 1. Zuletić (VP 5312 Vrhnika), 5. Povirk, 6. Oblak (oba VP 1098 Kranj). Ekipni vrstni red — ml. pionirji A — 1. Maribor Tabor, 2. Tržič, ml. pionirke A — 1. Šmarje pri Jelšah, 3. Tržič, ml. pionirji B — 1. Kranj, ml. pionirke B — Škofja Loka, 3. Tržič, 5. Kranj, st pionirji A — 1. Celje, 5. Kranj, st. pionirke A — 1. Celje. 5. Tržič, st. pionirji B — 1. Kranj, 4. Škofja Loka, st. pionirke B — 1. Ljubljana-Bežigrad, 3. Kranj, ml. mladinci — 1. Celje, 5. Kranj, ml. mladinke — 1. Celje, 3. Tržič, 6. Radovljica, st. mladinci — 1. Novo mesto, 5. Kranj, st. mladinke — 1. Ljubljana-Bežigrad, 3. Tržič, 4. Kranj, člani — 1. Celje, 4. Kranj, članice — 1. Celje, 4. Radovljica, 6. Tržič, veterani — 1. Kranj, 3. Škofja Loka, 4. Tržič, 5. Radovljica, veteranke — 1. Ljubljana Šiška, 2. Kranj, 4. Tržič, pripadniki JLA - 1. VP 1098 Kranj, 2. VP 1132 Ljubljana, 3. VP 1266 Ajdovščina. Vseekipni vrstni red — 1. Kranj 1.117, 2. Celje 1.082, 3. Maribor Tabor 1.078, 4. Tržič 1.072, 5. Novo mesto 1.057, 6. Ljubljana-Bežigrad 1.006. D. Humer KRANJ — V vseh zveznih in republiških ženskih in moških namiznoteni-ških ligah se je v soboto in nedeljo začelo tekmovanje za vse naslove. V medrepubliški ženski ligi so startale tudi namizno teniške igralke Kranja Frelihova, Gašperšičeva in Markoviče-va v prvih dveh kolih. Brez težav so visoko premagale igralke Semedele in Vrtojbe. To je vsekakor spodbudno za nadaljevanje prvenstva, saj letos Kranjčanke v tej ligi startajo na visoko mesto, ki naj bi jih prepeljalo v prvo zvezno žensko namiznoteniško ligo. Izidi — Kranj : Semedela 8:1 Fre-lih : Piligram 2:0, Markovič : Lovrenčič 2:0, Gregorič : Lozej 2:0, Markovič : Pili-" gram 2:0, Frelih : Lozej 2:0, Gašper-šič : Lovrenčič 2:0, Markovič : Lozej 2:0, Gašperšič : Piligram 2:0, Markovič : Lovrenčič 02; Kranj: Vrtojba 7:2 Frelih : Gorkič 2:0, Markovič : Nišovič 1:2, Gašperšič : Markič 2:0, Gašperšič : Gorkič 2:0, Frelih: Nišovič 2:0, Markovič : Markič 2:0, Gašperšič : Nišovič 2:0, Markovič : Gorkič 2:0, Frelih : Markič Šport ob koncu tedna ROKOMET — Tekmovanje v republiških rokometnih ligah se je prevesilo v drugo polovico. V ženski republiški rokometni ligi bo jutri na sporedu osmo kolo. Že ob 15.30 se obeta izredno zanimivo prvenstveno srečanje Alp-les : Mlinotest. Srečanje bo pri osnovni šoli v Železnikih. V drugi moški republiški rokometni ligi je jutri in v nedeljo na sporedu osmo kolo. Rokometaši Peka, vodeča ekipa prvenstva, se bodo pomerili v nedeljo ob 10.15 na igrišču v Bistrici pri Tržiču z ekipo TOK II. Bistrica. Rokometaši Kamnika gostujejo v Kočevju, rokometaši Preddvora pri tretjeuvrščeni ekipi Grosuplja, ekipa Termopola pa gostuje pri drugouvršče-ni Novi Gorici. Tekmovanje v ženski drugi republiški rokometni ligi gre h kraju. Na sporedu so srečanja sedmega kola. Derbi srečanja bo jutri ob 18. uri Duplje : Cerkno v Dupljah, vo-deč^ 'ekipa zahodne skupine, rokome-tašice Preddvora, pa gostuje v Novem mestu. V mladinski republiški rokometni ligi je srečanje Termopol: Šentvid na sporedu že danes ob 16.30 v Škofji Loki, jutri ob 18.15 bo srečanje Alp-les : Kamillk, v nedeljo ob 9. uri Peko : Olimpija in ob 10. uri derbi vodećih ekip Preddvor : Dinos-Slovan. Mladinke pa bodo odigrale osmo kolo. Derbi srečanje bo v nedeljo ob 11.15 Preddvor : Duplje, jutri pa bodo srečanja A!ples : Kamnik ob 17. uri, Ratito-vec : Šentvid ob 14.15 in v nedeljo ob 10. uri Kranj : Polje. V občinski rokometni ligi je na sporedu šesto kolo. Danes ob 16.30 bosta, srečanji Gumar: Krvavec in Bri-tof : Storžič, ob 18. uri pa še Križe : Sava. V B skupini bosta danes dve srečanji, in sicer ob 16. uri Žabnica vet.: Veterani Kranj in ob 18. uri Preddvor vet.: Duplje. Že v ponedeljek, 28., in torek, 29. oktobra, bo na sporedu sedmo kolo občinske rokometne lige. V ponedeljek ob 19. uri bo srečanje Storžič : Gumar in ob 19.30 Krvavec : Križe, v torek pa ob 16. uri Sava : Termopol in Besnica : Britof. V B skupini pa bodo vsa srečanja v ponedeljek ob 16. uri Sava vet.: Preddvor vet. in Veterani : Letališče ter ob 19.30 Duplje : Žabnica vet. — J. Kuhar 2:0. Že včeraj pa so igralke Kranja gostile vrstnice Petovie iz Ptuja. Začetek tudi v republiških ligah KRANJ — Prvenstvo so začeli tudi moški in ženske v vseh republiških ligah. V teh nastopajo z Gorenjske Triglav, Kranj, Sava in Jesenice. Izidi — moška A liga — Novo mesto : Vesna 3:6, Radgona : Branik 5:4, Sobota : Kemičar 8:1, Olimpija : Kočevje 1:8, Gorica: Kranj 2:7, Radgona : Kemičar 3:6, Sobota : Branik 72, Olimpija : Kranj 3:6, Gorica : Kočevje 1:8; ženska A liga — Ilirija : Vesna 6:3, Sobota : Kemičar 7:2, Olimpija Triglav 8:1, Vrtojba : Jesenice 4:5, Sobota : Pe-tovija 4:5, Olimpija : Jesenice 6:3, Vrtojba : Triglav 5:4; moška B liga — Sevnica : Piran 1:8, Logatec : Izola 2:7, Vrtojba : Jesenice 4:5, Kobarid : Sava 3:6, Sevnica : Izola 1:8, Logatec : Piran 1:8, Vrtojba : Sava 4:5, Kobarid : Jesenice »»• D. Humer Balinarji 5. avgusta v slovenski ligi ŠKOFJA LOKA - Na Trati v Škofji Loki je bil BK Trata organizator letošnjega kvalifikacijskega turnirja za vstop v prvo slovensko balinarsko ligo. Od gorenjskih ekip se je turnirja udeležil tudi gorenjski članski prvak, društvo 5. avgust iz Tržiča. Tržičani niso razočarali, osvojili so prvo mesto in s tem za leto 1986 postali ligaš slovenske balinarske lige. Tržičani so bili na teh kvalifikacijah res odlični, saj so med sedmimi ekipami dosegli prvo mesto. Za 5. avgust so igrali: Stojan Knific, Matjaž Knific, Darko Zupan, Ferdo Demšar, Janez Majeršič in Andrej Pogačnik. Iskrene čestitke moštvu 5. avgusta iz Tržiča. V slovenski ligi bodo nastopala še gorenjska moštva Trata iz Škofje Loke, Borec iz Kranja in Lesce. Balinarji Radovljice pa so se letos uvrstili v drugo zvezno ligo — sever. Zaradi uvrstitve 5. avgusta v slovensko ligo je gorenjsko ligo moral zapustiti Kranj Center, nova člana pa sta Primskovo in Križe. Vrstni'red kvalifikacij na Trati — 1. 5. avgust 11,2. Medvode 10, 3. Metalna (Maribor) 9, 4. Iskra ceo (Ljubljana) 8, 5. Partizan (Trbovlje) 7, 6. Virtus (Duplica) 6, 7. Ziri 5, 7. Krka (Novo mesto) 0. -dh Tekmovanji na Godešiču Godešič — Ob krajevnem prazniku je Športno društvo Godešič priredilo tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Godešiča. Turnir je bil izenačen, saj so o zmagovalcu odločale sedemmetrovke. V finale so se uvrstila moštva Kondorja, Poleta in Virloga Union, ki so medsebojno igrale neodločeno, vendar so igralci Poleta in Virloga zabili več golov in zato igrali v finalu. Zmagal je Polet, lanski zmagovalec Virlog pa je bil drugi. Tretji so bili člani Kondorja in četrti veterani Kondorja. Ob prazniku so pripravili tudi namiznoteniško prvenstvo Godešiča. Med 12 nastopajočimi je zmagal Janez Starman pred Novincem, Pintarjem in Krajnikom. j Starman ŠPORTNI SPEKTAKEL NA GORENJSKEM SEJMU - V torek zvečer je bilo v hali Gorenjskega sejma v Kranju zelo zanimivo. Boksarska sekcija TD Partizan iz Hrastnika je pripravila pravi športni spektakel. V prvi točki sta se v boksu pomerila Kranjčan Čavić in Marinković z Dunaja, nato je bil na sporedu akrobatski rockand roll inzanimivo povratno srečanje v full contatcu v disciplini kung fu med svetovnim prvakom v supertezki kategoriji Prosenico iz Zagreba in Domžal-čanom Flisom. Boljši je bil Prose-nica iz Zagreba, (-dh) — Foto: F. Perdan \-_> ŠD Vodovodni stolp obvešča Športno društvo Vodovodni stolp bo začelo 23. novembra 1985 z redno rekreacijsko telovadbo v prostorih osnovne šole Simona Jenka. Vse interesente vabimo k telovadbi, obenem pa jih obveščamo, da se morajo pred začetkom javiti v prostorih KS, da bomo izpolnili seznam udeležencev. Vse ljubitelje šaha obveščamo, da bomo začeli s šahovskimi treningi v petek, 15. novembra 1985, ob 17. uri v prostorih KS. Treningi bodo rednov vsak petek, želimo pa, da se jih udeležuje čim več predvsem mladih ljubiteljev šaha. Naše društvo prireja tudi letos zanimiv izlet na Dolenjsko, ki bo popestren s kopanjem v Dolenjskih Toplicah, ogledom znamenite kartuzije Pleterje, najbolj privlačno pa je znano dolenjsko martinovanje v zidanici sredi lepih dolenjskih gričev med zlati-ijii vinogradi. Izlet bo 16. novembra 1985, odhod bo zjutraj ob 6. uri izpred osnovne šole Simona Jenka. Prijave in informacije boste lahko dobili vsak ponedeljek v KS, lahko pa pokličete tudi po telefonu na št. 23-004. Kdor se ne more oglasiti v ponedeljek, se lahko pri administratorki KS oglasi vsak dan dopoldan. Na izlet vabimo vse krajane, športnike, člane ZB in ostale. Tudi letos »Pomagamo« LJUBLJANA — V organizaciji Nedeljskega dnevnika in Radia Ljubljane bodo v soboto, nedeljo in ponedeljek beli koncerti z naslovom Pomagamo. Že tradicionalni beli koncerti so znanilci nove zimske sezone v alpskem smučanju, smučarskih skokih in smučarskem teku. V soboto, jutri, bosta dva koncerta v Novem mestu, v nedeljo se bodo naši smučarji predstavili v Mariboru, v ponedeljek pa v Hali Tivoli v Ljubljani. V minulih letih so ti koncerti vedno pritegnili obilo ljubiteljev smučanja. Organizatorja menita, da bo tudi letos tako. Za organizacijo podobne prireditve se zavzemajo tudi Sarajevčani in podoben koncert načrtujejo ob koncu novembra. Takrat bo namreč na smučiščih Jahorine in Bjelašnice zbrana vsa svetovna alpska elita na otvoritveni tekmi v novi smučarski alpski sezoni 1985-86. Zakaj je letošnji koncert Pomagamo bolj zgodaj kot v preteklih letih? Gre predvsem za željo tekmovalcev. Na vseh prireditvah bodo kot vselej doslej nastopili znani slovenski glasbeniki in umetniki, ki se vedno odpovedo svojim honorarjem. Vstopnina bo letos 400 dinarjev, posebne popuste pa organizatorji ponujajo šolam in sindikalnim organizacijam. V Ljubljani so vstopnice v predprodaji pri Festivalu in Kompasu na Titovi cesti. -dh Strelsko tekmovanje Strelska družina Franc MRAK iz Predoselj je organizirala v počastitev krajevnega praznika ekipno in posamično strelsko tekmovanje z zračno puško. V ekipnem delu so tekmovali člani OOZB Kokrica, Britof in Predoslje, posamično pa strelci strelske družine Franc MRAK Predoslje. Ekipno je zmagala ekipa OOZB Kokrica s 457 krogi, Britof s 318 in Predoslje s 306. Posamezno člani OOZB: 1. Jože MIKUŽ 154, 2. Darko MUGERLI 153, 3. Franc OMAN 150, vsi OOZB Kokrica. Posamično člani strelske družine Franc MRAK Predoslje: 1. Zoran SITAR 183, 2. Ciril LUKANC 180, 3. Jani Umnik 177, 4. Srečo JERMAN 176, 5. Tone MARKIČ 176, 6. Franci MUBI 174, 7. Marjan UMNIK 173, 8. Mija STRNIŠA 172 krogov od 200 možnih, itd. I. Sitar r Po prvem krogu državnega hokejskega prvenstva Vsi favoriti že med poraženci KRANJ — Med tednom se je končal prvi krog letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu. Nihče od favoritov ni več med tistimi, ki ne bi bili poraženi. To se je v sredo na Jesenicah zgodilo tudi branii-cu naslova, Jesenicam. Na ledu pod Mežakljo so jih zasluženo premagali beograjski črno-beli. Med poraženci pa so tudi Partizan, Crvena zvezda in Kompas Olimpija. Ta štiri moštva namreč računajo na letošnji državni naslov. Podobno je tudi v drugi polovici prvenstvene lestvice. Tu so poraze doživeli Bosna iz Sarajeva, Cinkarna iz Celja, K***?" ska gora, Vojvodina iz Novega Sada, Medveščak iz Zagreba in seveda Avtoprevoz iz Maribora, ki je po prvem krogu še vedno na dnu lestvice brez točke. Vsekakor bo letošnje državno prvenstvo sila kvalitetno m zanimivo vse do konca. Že sedaj je težko reči, kdo bo letošnji prvak m kdo se bo v končnici boril za naš hokejski naslov. V letošnjem prvenstvu so se z igralci iz ČSSR, Kanade, Poljske m ZDA okrepila skoraj vsa moštva. Brez tujcev sta edinole oba Gorenjca. Jesenice in Kranjska gora. Le ta dva se namreč za čim boljši hokej v državi borita z domačimi igralci. To je tudi edina pravilna poteza. moremo reči, da tujci niso prinesli v naše hokejske vrste izredne kvalitete. To so res dobri hokejski igralci, pa naj bodo iz Kanade, Amerike' ČSSR ali Poljske. Tisti, ki igrajo za Crveno zvezdo, Partizan, Vojvodino, Bosno, Medveščak in Cinkarno, so prinesli v naš hokej še Pose^T draž. Do 1. novembra še traja nakup tujih hokejistov. Do takrat se bodo okrepili še pri Kompas Olimpiji z dvema izvrstnima igralcema # Kanade, v Mariboru in še pri Medveščaku. Za tujci pa gledajo še pr obeh klubih v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu ter še kje. . In koliko zaslužijo tuji hokejisti v naših hokejskih klubih? Vsi pravijo, da s hrano in stanovanjem dobivajo po štiri dolarje na dan- ^ kdo verjame v to. Nič ni skrito, da skoraj vsi dobivaj od 1000 <*° 2000 dolarjev, nekateri celo več. Kaj so prinesli tujci v naš hokej, je že sedaj jasno. Kvaliteta se dviguje iz kola v kolo. Naši hokejisti, predvsem mladi, se že zgledujejo in igrajo ter se učijo od tujcev. To je pokazalo že lansko prvenstvo m naša reprezentanca se je na svetovnem prvenstvu uvrstila iz C skupf' ne v B. Vse to kaže, da bodo tudi letos na svetovnem prvenstvu skupi' ne B igrali tako dobro kot lani in da v tej ligi ne bodo igrali samo eno sezono. D Humer Nogomet Kar trije remiji KRANJ — V osmem kolu občinske nogometne lige ni prišlo do večjih presenečenj. Izidi — člani A liga — Bitnje : Pod-brezje 2:2, Kokrica: Trboje 1:1, Šenčur : Britof 0:0, Sava : Mavčiče 4:2, Kokrica : Trboje 4:0. Vrstni red — Britof 12, Primskovo 12, Zarica 11, Sava 11, Bitnje 8, Mavčiče 7, Kokrica 7, Šenčur 7, Podbrezje 5, Trboje 0; člani B liga — Hokej na ledu Visoke zmage favoritov KRANJ — V nadaljevanju drugega kroga državnega hokejskega prvenstva ni bilo nobenega pravega derbija. Vsi favoriti, ki še računajo na prvo mesto in finale v končnici, so to kolo igrali s slabšimi nasprotniki in so brez težav zmagovali z dokaj visokimi izidi. Kranjska gora je brez težav opravila z Vojvodino, Jeseničani pa so bili v Sarajevu boljši od domače Bosne. Kompas Olimpija je v Zagrebu premagala Medveščak, Partizan pa je visoko premagal Cinkarno iz Celja. Mariborčani so se na domačem ledu dobro upirali Crveni zvezdi, a vse to jim je bilo premalo za prve točke v prvenstvu. Izidi — Kranjska gora : Vojvodina 11:3 (1:2, 5:0, 1:4), Bosna : Jesenice 1:9 (0:2, 0:3, 1:4), Partizan : Cinkarna 16:0 (5:0, 3:0, 8:0), Avtoprevoz : Crvena zvezda 3:6 (0:3, 3:0, 0:3), Medveščak : Kompas Olimpija 2:13 (1:2, 1.5, 0:6) Pari prihodnjega kola (sobota 26. oktobra) — Jesenice : Medveščak, Kompas Olimpija : Kranjska gora, Vojvodina : Partizan, Cinkarna : Avtoprevoz, Crvena zvezda : Bosna. _dh Preddvor: Podgorje 62, * #"> NOGOMET - Člansko moštvo * jj, glava, ki nastopa v enotni slovens ^ gi, igra iz kola v kolo bolje, saj je *~ jfr deljo z gostovanja v Celju iz ^ret0^ mačim Kladivarjem prineslo obe ^ ^ ki bi ju lahko dobilo tudi pretek1^, deljo v srečanju z Muro, saj je ie^te 10, a na koncu je le moralo priznat' r moč domačinom. To je tudi dober n rok za nedeljsko srečanje z ljublj3 Olimpijo. Gledalci, ki bodo prišli gJJa srečanje, se bodo lahko sami 9tef^ 11, da je forma nogometašev Trigia vzponu. $ Srečanje Triglav : Olimpija bo * $ deljo na stadionu Stanka Mlakan\j|j 14.45. Ob 13. bo predtekma mladin*g^ moštev Triglava in Slavije iz Vevč- f čanje bo odločalo, kdo bo jesens*1 vak v tej mladinski slovenski lig1, Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja,vabimo mlade varčevalce, da s» ogledajo kinopredstave, ki bodo organizirane v petek, 25. oktobra,v Poljanah ob 17. uri, v soboto, 26. oktobra,na Jesenicah (Plavž) in Bledu ob 16. uri, v Žireh ob 17. uri, v nedeljo 27. oktobra v Škofji Loki ob 9. UP in 10.30, v Kranju ob 10. uri, v Tržiču ob 15. uri in v Železnikih ob 16. uri. MMk ljubljanska bank*5 ^W Temeljna banka Gorenjs^ 31. oktober — svetovni dan varčevanja \ ta*. 25. OKTOBRA 1985 OGLASI IN OBVESTILA, KRIŽANKA 4:3-te*' Vf treni' rt U« i ' J«. i. rt i* do- o* p0- t^^*1* lVii*nke * dne 18. oktobra: sto tak, topilo, amonal, nakana, •V Da*= o^? oglja- e8°- akadem. Genova, lisa, Uliks, plen, nikotin, lignit, ^ ««8, bUvana, AN, ariane, ant, nič, Ikaria. ^U,^)i^nire$IU!V- Izil*l>»ni so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Frančiška kfcT**««. Ki3 ^ ~ Reteče 1, Škofja Loka, 2. nagrado (300 din) prejme Iva ^ 10, ŽiH ki' ***** Jošta 61, 3. nagrado (200 din) prejme Pavel Dolenc, Bre-Nagrade bomo poslali po pošti. ure na naslov: ČP Glas nagrada 500 din, 2. na- mT^?« kriianke pošljite do 30. oktobra do 9. *H)din =1*?e>a l>1 oznako Nagradna križanka. L 1» «-----.---Nagradna «n 3. nagrada 200 din. Sov, NSKO PODJETJE KRANJ, p.o. Kranj, Šuceva 27 eP SVet ^e na 17- redni seji 30- septembra 1985 sprejel • u« se razpiše lici vilic ^iča str0 l4acija za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Car« nosilnosti 2,51, vozen, izklicna cena 450.000-din r. nosilnosti 5 t, vozen, izklicna cena 1.100.000.- din d-in 1 *a 2a"vanje s poliuretanom, izklicna cena 5.000.000.- \} l2 b° 4- novembra 1985 ob 10. uri za družbeni sektor, l(?eležen Za privatni sektor. st ^totk* ^ic'taciJe morajo pred začetkom licitacije vplačati ^ki j0vvvarščine od izklicne cene pri blagajni DO, pred-aružbenega sektorja pa predložijo barirani ček. ^Of^SKA^ZAdruga p.„. ih Prosta dela in naloge ^^ESeVANJE ZrVINOREJSKE PROIZVODNJE SEVANJE RASTLINSKE PROIZVODNJE ^HTrS?EVANJE KMEČKEGA TURIZMA IN DELO Z fl KMEČKIH ŽENA h!^1*! rU? de^a 'n naloge so objavljene za nedoločen čas, s ^ i plovnim časom: 1^. diplomirani inženir ali inženir agronomije — živi- • -~ !J?reJslta usmeritev, diplomirani veterinar, v ^Plomirani inženir ali inženir agronomije — polje- 3. ^ ~elska usmeritev, k dlPk>mirani inženir ali inženir agronomije — eko- h ^li n°mije, gozdarstva ali pedagog Nil* ^0 i §b> °*nr> * da ima zaradi terenskega dela kandidat lastno redstvo- M** PorThP° d°g°voru- ^M^jih J^ z d°kazili o strokovni izobrazbi in opisom do lojfPosntev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Ka. osem dni po objavi razpisa. AERODROM LJUBLJANA, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 2 ANALITIČNO PROUČEVALNA DELA PROGRAMIRANJE IN ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV 3. ZAČETNA DELA VODENJA POTNIKOV (več delavcev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — visoka izobrazba ekonomske ali prometne smeri, — znanje enega svetovnega jezika, — 3 leta delovnih izkušenj; pod 2. — visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — znanje angleškega jezika, — 2 leti delovnih izkušenj; pod 3. — končana štiriletna srednja šola, — znanje angleškega jezika, — uspešno opravljen strokovni tečaj, ki ga bo organizirala TO. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Pri izbiri kandidatov za dela in naloge pod 3. bodo imeli prednost moški z odsluženim vojaškim rokom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite, v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. i SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA Hajdrihova 2 Delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije razpisuje za potrebe TOZD HE Moste naslednji kadrovski štipendiji za šolsko leto 1985/86: 1. eno štipendijo za poklic strojni mehanik IV. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe 2. eno štipendijo za poklic elektrikar — energetik IV. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe Prijave sprejema na predpisanem obrazcu (SPN-1-DZS obr. 8,40) Kadrovska služba Savskih elektrarn Ljubljana, Hajdrihova 2, v 15 dneh po objavi. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Kopališka 10 Objavlja dela in naloge 1. VARUHINJE v varstveni družini na Posavcu — za nedoločen čas Pogoj: — končana šola za varuhinje, — dopolnjenih 18 let starosti. 2. SNAŽILKE v otroškem vrtcu v Bohinjski Bistrici — za določen čas 3. SNAŽILKE v otroškem vrtcu v Radovljici — za določen čas Pogoji pod 2. in 3. — po možnosti dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke. Kandidati naj vloge pošljejo v roku 8 dni ob objave. Čevljarna „RATITOVEC ČEVLJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI Objavlja prosta dela in naloge 1. POMOŽNEGA ČEVLJARSKEGA DELAVCA — 2 mesti montaža — enoizmensko delo 2. POMOŽNEGA ČEVLJARSKEGA DELAVCA — 5 mest šivalnica — dvoizmensko delo Pogoji:— nekvalificiran delavec, — poskusno delo traja 90 dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave v 8 dneh po objavi pošljejo na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. u. stran UU OGLASI tel.:27-960 miaHAlfe apaiatl.rttoll Prodam črno-beli TELEVIZOR panorama. Makuc, C. 1. maja 63, Kranj, tel. 25-209_13772 PLUG, obračalnik, skoraj nov, primeren tudi za manjše traktorje, prodam. Mazi, Zabukovje 12, Besnica _13773 SINCLAIR ZX spectrum 48 K, pro-dam. Telefon 26-121 popoldan 13774 Prodam čevljarski ČISTILNI STROJ, ČEVUARSKI REZKAR in šivalni STROJ CILINDRICA, znamke JAX ela-stic. Informacije po tel. 064/25-500 po 19. uri_13775 Prodam barvni TELEVIZOR mont-real, na daljinsko vodenje, za 11 SM. Telefon 061/612-341_13776 Prodam PLUG za pluženje snega, priključitev možna na vse tipe traktorjev, ki imajo montiran nakladalec riko. Praprotna polica 19_13777 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Tele-fon 37-452_ 13778 Za BCS KOSILNICO poceni prodam MOTOR ACME (petrolej, bencin). Te-lefon 26-091_13779 Nov stereo RADIO z dvojnim kasetofonom, prodam za 60.000 din. Tupa-liče 59, Preddvor_ 13780 OJAČEVALEC fender in KITARO gherson, prodam. Predoslje 2/a 13781 Prodam OJAČEVALEC gitacord, 50 W. Telefon 69-051_13782 Ugodno prodam nov ZX SPECTRUM 48 K in CB postajo, znamke »Hy gain«. Ogled v petek in ponedeljek od 13. do 18. ure. Golmajer, Proletarska 26, Tržič_13783 Prodam TRAKTOR TV 523, star eno leto. Telefon 77-583 od 6. do 14. ure _13784 Prodam stereo AVTORADIO s kasetofonom, znamke asahi. Železnik, Tro-jarjeva 55, Kranj, tel. 28-379 13785 Prodam barvni TELEVIZOR simens bildmeister SC 681, ekran 56 cm, na daljinsko upravljanje. Telefon 74-587 _13786 Prodam črno-beli TELEVIZOR riz. Rozman, Podlubnik 154, Škofja Loka __13970 Prodam novo, 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, ceneje kot v trgovino. Jovo Kuprešak, Frankovo naselje 42, Škofja Loka popoldan_13971 Prodam brezhibno, universalno kopirno stružnico močnejše Izdelave, stružna dolžina 2,5 m. Suška 26, Škof-ja Loka, tel. 60-928_ 13972 Prodam varnostni LOK za TRAKTOR deutz. Korbar, Glinje 4, Cerkllje 13973 Prodam trifazni CIRKULAR za žaga-nje drv. Poženik 40, Cerklje 13974 Prodam TRAKTOR torpedo 4506 S. Pivka 9, Naklo_13975 Prodam nov barvni TELEVIZOR grundig super kolor. Šefkija Hodžič, Levstikova 3, Kranj_13976 Ugodno prodam KASETOFON con-tinental. Telefon 26-657_13977 Prodam črno-beli TELEVIZOR iskra panorama, VARILNI TRANSFORMATOR 220—380 V, »Furlan«, nerabljen, KOTNO BRUSILKO iskra, 2000 VV, PRALNI STROJ gorenje v okvari in novo kad s protiutežjo za pralni stroj go renje. Polajnar, Snediceva 2, Kokrica _13978 VERMONA 80 W OJAČEVALEC za kitaro ugodno prodam. Miro šober, Pristava 69/a, Tržič_13979 Prodam malo rabljen tribrazdni PLUG sremac. Voglje 88, Šenčur _13980 Prodam SPECTRUM 48 K Telefon 49-163 popoldan_13981 Ugodno prodam GRAMOFON tosca 20 z zvočnikoma. Sandi Igličar, Godešič 110, Škofja Loka, tel. 61 823 popoldan__13982 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat. Telefon 37-009, Kranj_13983 Prenosni stereo RADIOKASETO-FON prodam. Milan Peternelj, Poljane 63 nad Škofjo Loko_13984 TRAKTOR štore 402 z varnostno kabino, kompresorjem in utežmi pro-riam. Grad 7, Cerklje_ 13985 gradbeni mal Prodam 33 vreč APNA in 300 kv. m »pobjonskih« DILC. Telefon 064/ 39r044_14008 Prodam rabljena BALKONSKA OKNA z vrati, dvojno zastaklena, z roletami. Franc Rogelj, Drolčevo naselje 21, Orehek, Kranj, tel. 27-443_14009 Prodam 400 kosov rabljene SALO-NITKE 40 x 60 cm. Mlakarjeva 7, Kranj _14010 Ugodno prodam 1 m schiedel DIMNIKA, premera 20, in krovno ploščo, 8 kub. m TERVOLA II. vrste. Šlamber-ger Ludvik, Loka 109, Tržič_14011 Prodam dve novi OKNI 120/90 ali zamenjam za manjši 100/90. Niko Šu-šteršič, Zg. Bitnje 213_14012 Rabljena VRATNA KRILA in GAJBI-CE prodam. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor_14013 UMETNI. KAMEN (gokl), 60 kv. m, ugodno prodam. Telefon 061/612-932 __14014 Prodam 48 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Urbanec, Pševska 2/i, Kranj_14015 Prodam 8 kv. m lamelnega PARKETA. Miran Gosar, Šutna 7, Žabnica _14016 Prodam nova cementna STREŠNA KORITA. Telefon 70-513, Podbrezje 145_14017 Prodam približno 14 kub. m smrekovih DESK. Medja, Jereka 33, Bohinj __14018 Ugodno prodam 10 PODBOJEV ani-gre in 40 kv. m OPAŽA II. vrste. Šen-čur, Pipanova 52_14019 LENDAPOR 5 cm, 200 kv. m, 3 OKNA 1 x 1,2 m in R-4 za dele prodam. Telefon 21-164_14020 Prodam 15 kub. m smrekovega LESA (lege, špirovci, prizme, plohi). Darko Mlakar, Jermanka 4, Bled, tel. 77-139_14021 OKNO 130x 170, belo, zastekleno, z roleto, rabljeno, cena 8.000 dih in zemeljski KABEL 3x4kv. mm, približno 27 m, nerabljen, cena 30.000 din, pro-dam. Telefon 26-709 - Kranj 14022 Prodam GRADBENO BARAKO pri avtobusni postaji Jama. Mavčiče 38 _13806 Prodam SIPOREKS, 85 kosov, debe line 5 cm; ter 70 kosov, debeline 10 cm; ter 15 kosov PRIZEM, belih. Bi-strica 17, Duplje_13807 Prodam rabljena OKNA z roletami (160 x 80 — eno; 160 x 130 — tri). Sve teljeva 21, Šenčur >_13808 Prodam dva trika RADIATORJA (22 in 18 členov), višina 60 cm in 1 m. Ko-lar, Podnart 18_13809 Prodam troja VRATNA KRILA z okovjem. Naslov v oglasnem oddelku _13810 Prodam 400 BETONSKIH KVA DROV, 40 x 20 x 20. Telefon 47 611 _13811 Prodam PESEK, cementni in beton-ski. Luže 45, Šenčur_1381.2 Prodam 100 kv. m LESENIH STEN" SKIH OBLOG (opaž). Papler, Križe 20, Tržič_13813 Prodam nova OKNA z roletami (4 — 180x 90; eno 80 x 140 in eno brez rolete 180 x 140), vsako okno ceneje 5.000 do 8.000. Sofrič, Jezerska 94, Kranj ___13814 Prodam belo MIVKO. Telefon 70 293__:_13815 Prodam cementno STREŠNO OPE KO folc. Marko Proj, Virmaše 2, Škofja Loka_14006 IZOLACIJSKI MATERIAL za fasado 5 posod demit emulzije in 16 vreč su he malte prodam 20% ceneje. Struže-vo 25, tel. 22 901 14007 razno prodam Prodam JABOLKA bobovec. Sred-nja vas 16, Golnik_13740 Prodam KOLOVRAT in KRTAČE za predenje in krtačenje volne, ter litože-lezno KOPALNO KAD. Naslov v oglas-nem oddelku_13741 Prodam KOLO amater, 10 prestav in FOTOAPARAT praktica LTL 3 z 200 mm teleobjektivom. Telefon 70-073_13742 Prodam REPO in ZEUE v glavah. Vodiška 58, Vodice_13743 Ugodno prodam leto in pol star črno-beli TELEVIZOR, rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika); štiri GUME radial — tiger, dimenzije 145 — 13; in ohranjeno OTROŠKO SOBO. Golnik 78_ 13744 Prodam ZELJE v glavah. Škofjeloška 33, Kranj_13745 Otroško ŠPORTNO KOLO, prodam za 1,6 SM. Telefon 28-681 dopoldan _13746 Prodam dobro ohranjeno diatoni-čno HARMONIKO (frajtonarico). Janez Zupane, Voglje 69, tel. 064/49-098 _13747 Ugodno prodam športni KANU dvo-sed. Veternik, C. JLA 17, Kranj 13748 Prodam SADIKE jabolk, hrušk, sliv, češenj. DREVESNICA Cegnar, Dorfar-je 26, Žabnica _13749 Prodam biološko čist KROMPIR ki-felc za seme in ozimnico. Rudi Dolžan, Breg 109, Žirovnica_13750 Prodam skoraj nov KOMAT, 26 col. Poljšica 13, Zg. Gorje_13751 Prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO roval. Radovljica, tel. 74-328 __13752 Ugodno prodam ČESEN za ozimnico. Naslov v oglasnem oddelku 13753 DAN MRTVIH! KRIZANTEME veli-kocvetne in pajkovke^ po ugodni ceni. Antolin, Dorfarje 20, Žabnica 13754 Poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec in rabljen vzidljiv ŠTEDILNIK. Telefon 50-476 - Tržič __13755 Prodam KOTEL za kuhanje žganja, električni MLIN za sadje, PRESO za mošt in SODOVE. Telefon 47 274 _13756 Prodam debelo REPO. Luže 29, Šen-čur, tel 43-044_13757 Prodam drobni KROMPIR, Visoko 47, tel 43-107__13758 Prodam zimska JABOLKA. Ogled možen vsak dan popoldan. Poličar, Sp. Otok 2, Radovljica, tel. 79-052 _13759 Prodam DRVA - KRAJNIKE. Jezerska c. 92, Kranj , _13927 Prodam globok OTROŠKI VGZiuEK. Telefon 60-945 popoldan_13928 Prodam lep bel JEDILNI KROMPIR (brez umetnega gnojenja) in drobnega za živali po zmerni ceni. Lipica 4, Škof ja Loka (popoldan)_13929 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c. tel.: 24 034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, Klopi ter razne letve. Prodam REGAL, KAVČ, dva FOTELJA in MIZO ter nov ZAGANJAČ za traktor D 15. Telefon 061-612-458 __13930 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO. Frankovo naselje 86, Škofja Loka _13931 TRAKTORSKE GUME 10x28 pro-dam. Kemperle, Sp. Sorica 4 13932 Prodam SMUČI FAS-500, 190 cm, VEZI tvrolia 360 L, SMUČARSKE ČEVLJE fantom št. 45, cena 60.000 din. Iztok Štamulak, Malo Naklo 4 13933 Prodam zimska JABOLKA bobovce. Vinko Grilc, Orehovlje pri Predosljah _^_ 13934 Prodam semenski KROMPIR desire. Cerklje, Trg D. Jenka 6_13935 Prodam suha DRVA. Strahinj 70, Naklo_ 13936 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Česnik, Kranj, Šiškovo naselje 38, Stražišče_13937 Prodam drobni KROMPIR za krmlje-nje. Telefon 42-958 ali 42-639 13938 Prodam krmilno PESO. Dvorje 31, Cerklje_13939 Ugodno prodam domača neškrop-Ijena zimska JABOLKA bobovec. Sp. Duplje 72, Duplje_13940 Prodam semenski KROMPIR desire, suhe smrekove DESKE in hrastove PLOHE. Kurirska pot 11, Primskovo __13941 ' DREVESNICA Vinko HAFNER, Dor-farje 22, Žabnica vam nudi za jesensko sajenje SADNA DREVESA: jablane, hruške, češnje, slive, vseh vrst. Tele-fon 44-585_ 13941 Ugodno prodam dvomanualne ORGLE recital, OJAČEVALCA: melodija 100 in meteor 70, bas OJAČEVALEC davoli 100 W, bas KITARO kawai -sieekline. Šenčur, Pipanova 52 13942 Ugodno prodam dvosistemski BOJ-LER (elektrika, trda goriva) in žensko gorenjsko NARODNO NOŠO za močnejše postave. Pižorn, tel. 45-026 _13943 Prodam fantovsko športno KOLO, na 5 prestav. Zg. Brnik 30_13944 Prodam belega PUDLJA in MOTOR in MENJALNIK za Z-101. Telefon 40-508__13945 Ugodno prodam ŽENSKO PLAŠČ iz svinjskega velurja, št. 40, drap barve. Telefon 61-515 po 18. uri_13946 Prodam semenski KROMPIR desire ter drobni za krmo. Zg. Brnik 90, Cer-klje__13947 Prodam suha bukova DRVA. Tele-fon 44-526_13948 Prodam bukova DRVA. Vevar, Gozd 9, Križe, tel. 57-029_13949 Prodam zimska JABOLKA voščen-ke. Vrhunc, Bled, Kajuhova 18, tel. 77-552_13950 Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK PEG rjave barve. Telefon 74-486_13951 Prodam 600 kosov nove STREŠNE OPEKE bobrovec in PEČ na olje EMO 5, ter kupim dvotarifni — trifazni električni ŠTEVEC. Milan Robič, Rado-vljica, Kajuhova 2_13952 vozila R-4 prodam po delih. Benedikova 5, Stražišče, Kranj_13691 Ugodno prodam R-4 po delih ter HAVBO in odbijač za Z-101. Telefon 57-036 od 15. do 17. ure_13694 Prodam TAM 5000 kasonar, 5,70 m — 2,40 m, s cerado. Menard, Dol. Do-brava 25, Gorenja vas_ 13707 Prodam MOTOR DKW 175 in MOPED na tri brzine. Tenetiše 12, Golnik _13820 Prodam dve ZIMSKI naliti nerabljeni GUMI za LADO. Telefon 81-496 13821 Prodam AMI 8, letnik 1972. Marjan Štrukelj, Zg. Duplje 96_13822 Prodam BMW 2500. Telefon 26-331 _13823 Prodam ohranjen osebni avto VA-UXHALL viva, letnik 1972. Telefon 70-073_13824 Prodam GOLFA, letnik 1978. Mar-kun, C. JLA 52, Kranj_13825 Prodam DIANO, letnik 1980, celo ali po delih. Struževo 33, Kranj 13826 NSU 1200. letnik 1971, nevozen, celega ali po delih, prodam Kranjec. Go-renja vas 243_ 13827 Ugodno prodam LADO 1200, registrirano do aprila 1986 in dobro ohra-njeno. Telefon 38-613 dopoldan 13828 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, prva registracija 1979. Telefon 25-561 v petek popoldan, v soboto na Škofjeloški 8, Kranj (Cej)_13829 Prodam VW 1200, letnik 1974, 3200 kosov rabljenih STREŠNIKOV špičak in 800 rabljenih strešnikov kikinda. Telefon 82^912_13830 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, odlično ohranjeno, prevoženih 20.000 km. Brišar, Preska 20, Tržič ______13831 Odstopim vrstni red za JUGO 55 (USA). Telefon 064:57-015 od 7. do 8. ure_13832 Prodam DIANO, letnik 1976, za 11,7 SM. Cesta v Vintgar 6, Bled 13833 Prodam osebni avto 125 PZ, letnik 1975 cena 14 SM. Stane Mihelič, Breg 133, Žirovnica_13834 Prodam brezhiben APN-4 s peto prestavo, cena 7 SM. Telefon 62-041 _13835 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Podlubnik 13, Škofja Loka, tel. 60-010 . _13836 Prodam 5 malo rabljenih GUM tiger radial 155 x 13. Grenc 4, Škofja Loka _13837 Prodam ZASTAVO 125 P, letnik 1979, 38.000 km Kmetic, Šorlijeva 24, Kranj_13838 Prodam PONY EXPRESS in KOLE SA za Z-750. Franc Starman, Pungart 17, Škofja Loka_13840 Prodam 4 mesece staro ZASTAVO 128. Jungič, Frankovo naselje 175, Škofja Loka_13841 Prodam LADO 1200, celo ali po de lih, letnik 1976. Miha Debeljak, Martinj vrh 27, Železniki 13842 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977, obnovljen, registriran za eno leto. Ogled v petek popoldan. Kokrica, Partizanska pot 10 _13843 Prodam GOLFA L 85 D in ZASTAVO 750, letnik 1973. Kodran, Ješetova 12, Kranj_13844 Prodam ZASTAVO 101 super, letnik 1981. Bistrica 20, Tržič_13845 Prodam OPEL REKORD 1500 C, le-tnik 1967, vozen. Telefon 24-357 13846 MAZDO 1200, registrirano do oktobra 1986, prodam. Rozman, tel. 75-076 _13847 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 22-114 13848 PEUGEOT 304, neregistriran, vozen, prodam. Telefon 61 -629_13849 Prodam NSU 1200 C, vozen, neregistriran, v dobrem stanju, dobre gume michelin. Telefon 60-353_13850 Prodam tovorni avto MERCEDES 11 13, v dobrem stanju. Telefon 79-770 _13851 Prodam TRAKTOR TV kasonar, dobro ohranjen ter MOTOR in MENJAL-NIK za R -4. Telefon 69-083 13852 Prodam nov TOMOS avtomatic. Pavlic, C. na Klanec 8/A, Kranj 13853 Kupim MOTOR za FORD 17 M. Slavko Luznar, C. Ste Marie Aux Mineš 12, Tržič_13854 Prodam novo kiper PRIKOLICO, 1,51, in nov TRAKTOR TV 18 KM, 5% ceneje od nabavne vrednosti. Britof 152, Kranj_13855 Prodam R-4, letnik 1981, potreben manjših ličarskih popravil, R-4, letnik 1983, dve ZIMSKI GUMI s platišči za ŠKODO in 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Galetova 7, Kokrica_13856 Prodam ali zamenjam OPEL KA-DETT 1,2, športni menjalnik, letnik 1976. Kranj, Zlato polje 6_13857 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1981. Janez Cengle, Kamna gorica 3, tel. 064/79-495 ali 79-686_13858 Prodam tri ZASTAVE 750. Markič, Podbrezje 121, Duplje_13859 SAAB 96, letnik 1970, registriran do avgusta 1986, prodam. Telefon 45-062 _13860 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1980. Miran Markič, Zg. Duplje 16 13861. Prodam dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO. Telefon 70-430_13518 Prodam 125-PZ, letnik 1972, vozen, neregistriran, za 3 SM. Franc Konje-dič, Siškovo naselje 10, Kranj, tel. 23- 425_13862 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik november 1977. Gosar, Selo 23, Vodice_13863 Prodam.ZASTAVO 750, letnik 1975. Jamar, Bohinjska Bela 58_13864 Prodam R-4, letnik november 1975. Jamar, Bohinjska Bela 58_13864 Prodam R-4, letnik november 1981, za 42 SM. Bled, Grajska 41, tel. 77-365 - Sašo__13865 Prodam TOMOS AVTOMATIC A-3 KLSG, izvozni model. Telefon 064/77-647__13866 Prodam PEUGEOT 504 TI, letnik 1978, brezhiben, garažiran, registriran do marca 1986, cena 100 SM. Telefon 81-703 vsakdan od 7. do 10. ure 13867 Prodam dobro ohranjeno LADO 1200, letnik 1973, vozno, registrirano do avgusta 1986. Jože Štucin, Na Jasi 3, Tržič, tel. 50-993, ali osebno vsako popoldne___13868 Prodam dobro ohranjen in garažiran 126-P, letnik 1978, registriran do oktobra 1986, prevoženih 37.800 km. Ško-fic, Kokrica, C. na Belo 31, Kranj, tel. 24- 473___13869 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 — november, prevoženih 79.000 km, v račun vzamem ZASTAVO 750 ali menjam. Marjan Aljančič, Retnje 31, Križe tel 50-260 - int. 343 dopoldan 13870 KRIZANTEME, VELIK0-CVETNE PAJKOVKE, MARJETE IN MAČEHE PRODAM. Sr. Bela 6, tel.; 45-223. Poceni prodam SEDEŽNO G AR NI TURO. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Škofja Loka_ 13688 Poceni prodam PEČ kuppersbusch (nemško). Rudi Perčič, Luznarjeva 10, Kranj, tel. 26 342_13787 Prodam OMARO za čevlje, 180 x 65. Ivo Jurič, Ul. 1. avgusta 7, Kranj, tel 28-158 13788 linama p škofja loka LLZJ v prihodnjem tednu: Tokrat vabimo na oddelek posebmh prodaj v I. nadstropje veleblagovnice predvsem dekleta in žene. Za gospodinjstvo priporočamo nakup porcelanastih lončkov za belo kavo in skodelic za črno kavo po ugodni ceni. Na istem mestu lahko kupite tudi ekonom sokovnik. Za hladne dni pa lahko v prihodnjem tednu na oddelku posebnih prodaj kupite jakne iz kunčjega krzna za dekleta in žene (od 38 do 44 št.) po ugodni ceni 69.500.— din. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979 Telefon 27-953 popoldan, Struževo 32 _13871 Prodam CITROEN GSX 1,2. Zdrave Povšnar, Kokra 28, Jezersko 13872 Prodam 126-P Skokova 9, Straži šče, Kranj_13873 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, odlično ohranjen. Telefon 064/34 337 __13874 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1979 Tupaliče 12, tel. 45-489 ___13875 Prodam FORD ESCORT, letnik i37G. Voklo 68, Šenčur___13876 Prodam SIMCO 1100, letnik 1975, neregistrirano. Telefon 064/74 245 __13877 Prodam FIČKA, letnik 1983, prevože-nih 20.000 km, dobro ohranjen. Tele-fon 62-829 zvečer _13878 Prodam delno karambolirano karo serijo za R-12 in novo čelno steno zanj. Podjed, Zg. Bitnje 191 pri trgovini _13879 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, prevoženih 13.000 km. Metod Novak, Lo ka 75, Tržič_13880 Ugodno rpodam R-4, letnik 1978. Golob, Gubčeva 4, Kranj_13881 ilan.oprema Prodam" OTROŠKO POf^iS I Čater, Frankovo naselje i'u< ' Loka_--=s£*N0GA^ -! Ugodno prodam SEDfc^". 0gW TURO in POSTELJO z jog^ & < v soboto in nedeljo od _*• jgi sj " Gubčeva 5. Kranj, VI. nadstropij ^ nova nje 33 ___■—--_J j sfanonanR^ Domačin išče naje«'jff8 .smniško^f VANJE v Kranju ali okoli« den plačnik___-g^. Študent išče ogrevano nju ali okolici. Ponudbe P»» m * študent____.----^ J. rnmemo STANUVANJC j mlajša zakonca, nekadilca- * -ji ^ renjca_.____7ZjT$i ' Mlada zakonca brez otro j GARSONJERO ali bareli« i rK>4 " STANOVANJE. Šifra: Nujno ^ ber_ —iT*ir Enosobno STANOVANJA Loki začasno oddam P Navedite ceno Na območju Kranja *uP_]nVA__ -NJERO ali enosobno STA" JJ, Naslov v oglasnem o^SS^ III., za takoj vseljivo dru*^,. tfi no STANOVANJE, vsaj 60 v Ljubljani. Ponu ugodno — nujno _.--- m ŠIVILJA z družino išče S NJE (Bled-Radovljica ge. Telefon 74-471 dopoloa poselil Kupim GRADBENO starejšo HIŠO v okolici Kranj^ klej. Ponudbe v oglasni oc Cena ni važna Kupim GARAŽO pdj0*-stolpu. Informacije po: 15. u a 38-144 —-nrflH Kupim ZAZIDLJIVO okolici Kranja ali škofje Lok« \ oglasnem oddelku Na Krku prodam PAR in kamp prikolico, 200 m morja. Telefon 22-114_ Prodam ali menjam z8 S- ^ staro HIŠO v Poljanski dr^Sj oglasnem oddelku ali tel 00 od 18. do 19. ure živa« »odami dveletnega ^ ko Bokal, Zminec 23, bKoij« Prodam 9 tednov stare beljak, Smoldno 5, Pcjjagg^M Prodam ZAJCE za P,erjj'3fcfs gar. Gorenja vas — Retec Loka ---ra|if koli Prodam TELIČKO za za Zalog 46, Cerklje______-.Q •. Prodam KRAVO simenta' tim teletom. Predoslje_1_^-- t« Prodam KRAVO s tele«** J Mavčiče 109____^--^rJ& Prodam KRAVO, ki b°praJ'' drugič teletila. Ciril Teran, r ^\ Podnart _kiJ^l! Prodam dve PAPIGI s i fon 37-852 -Kranj_ Prodam KRAVO simenta' ,m tem mesecu brejosti. PraPr° 6, Cerklje_ . $A\ ^ Prodam PSA -- mladi*"* l{ NINCA z rodovnikom. Ker*' J | Prodam KRAVO pred »" y ^ gar. /yo:;a 4-1, Begunje Prodam TELIČKO sTrnenL«, I j % 4 tedne, primerno za rejo a % pije, tel. 70-800" I Prodam PRAŠIČKeTP"*8 \'( 3, Tržič, ič!. ^183__^^WK KRAVO, brejo 8 "lSZ^0t^ ali zamenjam za jalovo. M vica 20, Vodice "A Prodam dve mladi 44 129 dopoldan od 8jdo^ Ugodno prodam več ^kjj Mokorel, Bistrica 1. Prodam 10 dni starega sovo 44, Cerklje Prodam 10 dni stareg8 draga 17. Duplje Prodam mlado brejo ^i/^. biri in več visoko brejin '^'JJ njam za jalovo goved. Škofja Loka__ Prodam polovico m'8 . Naslov v oglasnem odj*ejjS^ffi Prodam 6 tednov staro jj * rejo ali za v skrinjo. Češn ' 44, Žabnica___^^^1 \ PETEK, 25. OKTOBRA 1985 MALI OGLASI — OSMRTNICE 4 • .15. STRAN ©SSSSBSSffiEIIGLAS .., ..ci. ou-uou_1376t . . Prodam od 25 do 150 kg težke PRA J ^Lfosavec 123. Podnart 13767 Oddam mlade PSE terierje in volčja-" ;a: ter prodam več OVC. Posavec 123, > fodnart__ 13768 (J^čiam čistokrvne NEMŠKE OV-1 pRKE, stare 7 tednov. Ogled v sobo-^ 10 m nedeljo dopoldan, ostale dneve 4 B2B2!Jan. Kranj. Rupa 40 1 3769 prodam mlado brejo KOZO. Smeri-gjJCranjska gora_ 13770 i *J!rodam dve mladi brej'KRAV| in » 'kgtežkega BIKCA. Anton Dežman, £ gghornj4.Zfl. Gorje_ 13771 $ T^upim rabljen TRAKTOR tomo vin~ ošf£fw "ft dh!?re'mem DELO na dom (montaža, kovanje plastike). Telefon 35-172 a^^j-----'_13906 ja^^Posl.m dva KV SLIKOPLESKAR-, Ar.'n enega PK s tremi leti delovnih iz-J£ wJ?'- Klic'1e vsak dan po tel. 22-391 jAj^V^^li«_ 13907 n fi ik^slim izkušenega ORODJARJA. lO^Z*0* raznih orodjih. Lahko tudi ho-Ws &!rno Jože Murgelj, Praše 42, Mav- ^^^»140-050 _13907 iA J^bro utečena GOSTILNA v Kranju W *aposli KV KUHARJA za delo v »rj^r° opremljeni kuhinji. Šifra: Visok s*v^___^ _13908 ^l^slim pridnega mladega fanta, C? vese'je do čevljarskega poklica. ^121137-452 od 19. do 20. ure 13909 I^Lm*11™ ^ SLIKOPLESKARJA ali SijkT k^- 28 Driucitev- Peter SreDr~ Pk T,v • *a Pnucite' ,T^eJJ_ Kranj 13910 ..S '^Pošlim ŠIVIUO ali žensko, „11 0 ^SS^AjfjJnj 13911 ^Wr,eSen^_DELO na dom Naslov v ^Jp7e^^H____13912 k!? HONORARNO DELO -i^^vvooi^'aovodstva na domu. Na- y ^Jillinejmjoddelku. 13913 ^Ik^T^ "- 'j|S Sl_f6 Je.sivo-črni NEMŠKI OV-W iS n. "a ,me Reksi Kdor b' kaj Mlc- vahSporoči na naslov: Albina / $ 13920 AC** n« ,Z1"~' Pr|merne za mirno noi»" ^ 'w£?dni 'okaciji na Bledu od-jk Udbe p°d Šifro: Trofazni tok a,'dela °d JkiJak'?,i * 'astnim PROSTOROM ^vkn n za fzde'avo plastike, ali ^TORjJ °Peracijo. Telefon 37-261 13902 13903 8 vnico. Telefon 45-565 13904 imem -wiwn ca upravljanje mir-,e'efon 22-684 popoldan 13905 iL^rn piTlV a,i Srednji vasi vzar Vti T0R " opijanje ^4,^s;--._ ko'jlJSfc c star 60 let. želi soozna- Pomagal etovanju. Možna kasnejša 8: Poštenost in razumeva-13921 ^U^SkTFleS v delavskem _3 \M jn 8niu vsak petek in sobo ' J50rJoru;e- disco glasba. reg plesna glasba in rS^&lrVJOLL. VARI \/AC D! CCMI l^f&L VABI VAS PLESNI ^mKH BOr?BOTO ob 20. uri PLES v d . iH^N \V PREDDVORU. Igra sku-S^ABJJ^NII_13917 iVctK PETEK: ob 16.30 PLE-Nti °b io za otroke od 1. do 4. raz-■iJSS J8- "ri ZAČETNI TEČAJ za Slr^Nl it8reJSe; ob 19.30 NADA-OK TECaJ Prijave v petek, vx Pnčetku tečaja. VABI VAS 13919 13918 TEČAJ V RADOVUICI v dvorana DELAVSKE UNI- ,n» PLES NEDELJO, /M^Nla \ 'n vse naslednje NEDELJE ■^Ifch.SiiL?** ob 17. uri na KOKRICI. ^ ,°«l KARAMELE iz Kopra s Avtobnezom BENČINO-BEN u*ne veze so ugodne. 13739 OBVESTILA Za okras vašega vrta vzgajam in prodajam najnovejše poljedelske izdelke BUČE VELIKANKE, ki dosežejo težo do 100 kg, jedilne' cena semena 30.- din. NAJNOVEJŠE VRSTE PA-RADIŽNIK-PAPRIKE (paprika v obliki paradižnika), dolžina ploda od 18 do 20 cm. Iz enega semena se pridela od 10 do 15 kg. Zelo je okusen, primeren tudi za v zamrzovalno skrinjo; cena semena 10 din. VELIK PARADIŽNIK, tehta tudi do 1,2 kg; cena semena 10 din. NAJNOVEJŠE VRSTE FIŽOLA, dolžina stroka do 1 m. Zelo je okusen in primeren za v hladilno skrinjo. Cena semena 20 din. PAPRIKE VELIKANKE, ki tehtajo do 400 g, cena semena 10 din. NOVO VRSTO KUMAR VELIKANK, ki zrastejo do 60 cm, ob palici. Obreže-mo jih lahko za solato in potem rastjo še dalje. So okusne in jih lahko damo tudi v zamrzovalno skrinjo. Rastejo do novembra; cena semena 20 din. BUČE VELIKANKE, zrastejo do 1,5 m, uporabljamo jih za polnenje zavitka, cvrtje, primerne za v zamrzovalno skrinjo. Po potrebi jih obrežemo in dalje rastejo, cena semena 40 din. SEME BAMIJE, grškega porekla, ki je zelo hranljivo in okusno; cena semena 20 din. NOVA VRSTA MELON, kanadskega porekla, ki se imenujejo »medena roza«, zelo okusne in sladke, primerne za v skrinjo in pripravljanje »sladka«, cena semena 20 din. Pošiljam po povzetju za najmanj 1.000 din, od vseh vrst semena, za katerega ste zainteresirani. Pošljem vam tudi navodila za gojenje vseh rastlin, ki uspevajo v vseh nadmorskih višinah. Živojin JEVDŽIĆ, Ul. Vladisla-va Ribnikara 7/1, 37240 Trstenik 13839 Izdelujem NAGROBNE SVETILKE ŽELEZNE IN BAKRENE. Predoslje 81. Kranj DREVESNICA TUŠEK - VODICE NAD LJUBLJANO vam nudi za jesensko sajenje za vrtove, parke in grobove lesnate okrasne rastline: rdečeli-stne BUKVE, JAVORJE in SLIVE. JAPONSKE ČEŠNJE (tudi visokodebelj-ne) ter iglavce: PACIPRESE, STER-BRASTI MODRI BRIN, KONIČASTE in SREBRNE SMREKE (tudi pritlikave) PRITLIKAVI in SREBRNI BORI, PRITLIKAVE ČUGE in več sort TISE ter IGLAVCE za žive meje. Odprto vsak delovnik od 8. do 18. ure_13721 PREVOZI in SELITVE s kamionom. Telefon 26-124_12861 TELEFONSKE NAPRAVE (aparate, akustične in optične indikatorje poziva, avtomatske dvojčke z možnostjo medsebojnega komuniciranja, garniture in centrale), vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 — Kranj_12864 IZDELAVA in POPRAVILO avto-ce-rad, popravilo BALDAH1NOV in ŠOTOROV. AVTOTAPETNIŠTVO RAU-TAR, Rožna dolina 12, Lesce, tel. 74-972_12865 Nudim STORITVE DOLBENJA (šte-manja) in VRiANJA s kompresorjem. Telefon 62-581_13914 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV Andrej ŽEPIČ, Križe 67, tel. 57-066, vam priporoča svoje storitve 13915 oiuio Fant s prijetnim GLASOM išče ANSAMBEL. Ponudbe pod šifro: Ne bo vam žal 13716 POUČUJEM in INSTRUIRAM klavir za nižjo in srednjo šolo. Ponudbe pod šifro: Uspeh_13717 iscem resno pošteno žensko, ki bi bila pripravljena paziti 9-mesečno deklico vsak dan razen sobote in nedelje od 13. do 14.30. Ribnikar, Kranjska c. 20, Šenčur_13922 Iščem INŠTRUKTORJA matematike za osmi razred. Ponudbe na šifro: Uspešnost _13923 Iščem VARSTVO za 15-mesečnega fantka. Telefon 25 £87_13924 Mlajša upokojenka finančne stroke izvrši tovrstne storitve (DO, društvom in obrtnikom). Ponudbe od: Zanesljiva in natančna 13925 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila ERNA BOGATAJ učenka 2. letnika Od nje se bomo poslovili v petek, 25. oktobra 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. UČENKO BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! Delavci in učenci Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl mož, oče, stari oče, brat in stric MARTIN ŠTURM iz Leskovice 23 Od njega se bomo poslovili v petek, 25. oktobra 1985, ob 16. uri na pokopališču v Leskovici ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Leskovica, 23. oktobra 1985 Umrla je IVANA ČERNE roj. RENKO upokojenka Komunalnega podjetja Tržič K zadnjemu počitku smo jo pospremili v sredo, 23. oktobra 1985, v Radovljici DELAVCI KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ V SPOMIN 25. oktobra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, praded, brat in stric MATEVŽ JANHAR Anžetov ata VSEM, KI SE GA SPOMINJATE, NAJLEPŠA HVALA! ZA NJIM ŽALUJEJO: žena, sinova, hčerke z družinami Lahovče, 25. oktobra 1985 NASADITEV in urejanje vrta po načrtu ali po dogovoru. Tomo Romšek, Loka 28, Tržič, tel. 57-144 popoldan 13916 ZAHVALA .Ob smrti naše drage mame, babice in prababice MARIJE ROPRET p. d. Jančetove Micke iz Dvori j se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem DO Creina tozd Proizvodnja kmetijskih mehanizmov, DO Inex Adria Aviopromet, Iskra DO ERO in sodelavcem Protokolarnega objekta grad Strmol za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Posebej pa se moramo zahvaliti sosedom in družinam Čimžar, Sleme in Romšak za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Dvorje V SPOMIN Ljubil si zemljo, ljubil si dom in na tem tihem jesenskem polju odšel si v mnogo prerani dom. Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož in očka FRANC KERT iz Čirč Ni več sreče, ni več smeha, mnogo pretočenih solz in velika bolečina v naših srcih priča, da te res ni več. Spomin nate in na delo tvojih pridnih rok ne bo nikoli pozabljen in bo večen, kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! NJEGOVI Kranj, 23. oktobra 1985 V SPOMIN BOJANU ŠPAROVCU Ob letu se spominjamo žalostnih in težkih dni, ko smo trepetali za tvoje življenje in do kraja pretreseni sprejeli resnico, da te ni več med nami. Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine v cvetu mladosti, ko si komaj začel živeti in si odpirati pota življenja. Danes ob žalostni obletnici se te znova spominjamo in te pogrešamo. NAJBOLJ DOMAČI: mama in ata, brat z družino in vsi njegovi Vsem prijateljem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu, naša iskrena hvala Pristava, 26. oktobra 1985 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta SLAVKA LOŽARJA z Brega ob Savi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Iskre Telematike-tozd Skupne službe, Iskre Kiberne-tike, Planike, Save-tozd Vzdrževanje, Centra za socialno delo Kranj in Tekstilindusa, prav tako pa tudi gasilcem in g. župniku z Brega za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Breg, 17. oktobra 1985 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ŠTEFANA ČIMŽARJA p. d. Goričnikovega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se sodelavcem RTC Krvavec, Iskra Kibernetika tozd Števci, ERO-Produkcija, Alpe-tour-Obrat Češnjevek, PM Cerklje, praporščakom, gasilcem, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. VSEM SKUPAJ, KI STE NAM V TEŽKIH TRENUTKIH POMAGALI, SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VS» NJEGOVI Štefanja gora, 15. oktobra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, babice, prababice in sestre JOŽEFE PELKO roj. DOLI NAR se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih žalosti stali ob strani in sočustvovali z nami. Posebna zahvala sodelavcem Iskre tozd Terminali Kranj in Creine tozd PKM Kranj. Hvala tudi pevcem za petje žalostink in duhovščini za pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Rudi, hčerki Mira in Jožica z družinama, sin Janez z družino, vnuk David z družino in sestra Tončka z družino ter drugo sorodstvo Kranj, Tržič, Stuttgart, 18. oktobra 1985 Šola je središče vasi »Lepo je delati v vasi, kjer sta šola in učitelj zaželena,« pravi Maja Ahačič, učiteljica v podružnični šoli v Podljubelju. Letos je v kombiniranem prvem in drugem razredu osemnajst otrok. Nekateri imajo tudi uro hoda do šole. Podljubelj — Šola v Podljubelju je preživela viharne čase, ko so bile moderne le velike šole v mestnih središčih. Ostala je, ker so jo va-ščani želeli. Želeli so jo za svoje otroke, ker jim je skrajšala pot do šole in jih počasi privadila na večje skupine. Želeli pa so jo tudi zase, ker je še vedno središče vasi, učitelj pa kulturnik in prosvetnik v dobrem starem pomenu. Maja Ahačič »Lepo je delati v kraju, kjer čutiš, da sta šola in učiteljica zaželena,« pravi Maja Ahačič, sedmo leto učiteljica v Podljubelju, podružnici osnovne šole heroja Orajzerja iz Tržiča. »Starši s prostovoljnim delom pomagajo pri urejanju šole in okolice, radi sodelujejo na govorilnih urah in na vzgojnih dnevih. Od učitelja pa pričakujejo, da z otroki pripravlja razne prireditve in da jim pomaga pri družbenopolitičnem delu.« Stara šolska stavba, ki ima blizu sto let, je premajhna, posebno ker je ob kombiniranem prvem in drugem razredu v njej še 600-urna mala šola, ki je razpeta na vse leto po tri ure na dan. Nima telovadnice, manjka kabinet za učiteljico, vzgojiteljico in učila. Edini razred, v katerem je letos osemnajst otrok, se pozimi spremeni tudi v telovadnico. »V svetu krajevne skupnosti smo se že pogovarjali o morebitni gradnji nove šole, v kateri bi bil tudi vrtec. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da bi bila obnova stare stavbe predraga. Pri tem je ostalo. V dol-* ------- goročni načrt razvoja Tržiča je novogradnja vnesena.« Učnih pripomočkov je v šoli dovolj, samo prostor je premajhen, da bi jih lahko na soliden način uporabili. Je mlečna kuhinja, električna peč, to pa je v glavnem tudi vse. Za otroke kar dovolj, ker niso zahtevni. V tovarni Lepenka so dobili pokrovitelja, ki jih ob praznikih nagrajuje za kulturne programe. »Učiti dva razreda otrok hkrati je bilo v začetku težko,« prizna Maja Ahačič. »Zdaj sem se že navadila. Otroci morajo postati zgodaj samostojni. Ko delam z enimi glasno, drugi sami tiho delajo. Seveda pa ne morem zahtevati smrtne tišine.« Vsak dan je pet ur pouka za učiteljico; dve uri sta samostojni, tri kombinirane. En dan pride prej ena skupina in prej gre, drugič druga. Vse to je za učiteljico seveda utrujajoče, vendar pa so uspehi učencev v tretjem razredu v tržiški šoli tako dobri, da je to lepa moralna nagrada. Kljub obremenjenosti imajo v šoli več krožkov. Gasilskega vodijo zunanji sodelavci, Maja Ahačič pa vodi planinsko skupino, igralski krožek, bralno in športno značko, pionirsko hranilnico. Otroci se zelo radi vključujejo v te dejavnosti, največkrat kar vsi v vse. Nekateri učenci hodijo v šolo tudi po uro daleč po samotnih poteh. Med njimi je tudi Mojca Meglic, drugošolka, ki je doma »pri Geb-nu« pod Košuto. »Kadar gre mami- Toni Valjavec ca zjutraj delat, se peljem z njo, drugače grem peš. Hodim eno uro, če grem bolj počasi. Gor grem z Andrejem, dol sama, ker se z Andrejem zgrešiva. Ni me strah. Raje hodim v šolo v Podljubelj kot v Tržič, ker je tu bliže.« Toni Valjavec iz Podljubelja je v drugem razredu: »V šoli mi je všeč, najraje imam matematiko. Zdaj se učimo odštevanje do sto. Lani sem bil odličen. Hodim še k planinskemu, gasilskemu in igralskemu krožku, berem za bralno značko. V tržiško šolo me ne veseli preveč. Sestra že hodi in pravi, da ji je bilo tu bolj všeč.« Nemški izletniški prevozniki v Sloveniji Bled — Kompasovo predstavništvo v Frankfurtu je pred dnevi pripeljalo na ogled Slovenije 80 lastnikov avtobusnih prevozniških podjetij iz Nemčije. Obiskali so Bohinj, Bovec, Log pod Mangrtom, Kranjsko goro, Skofjo Loko, Sorico, Maribor, Ptuj, Ormož in Lipico. Zanimalo jih je seveda, kaj ti kraji lahko ponu- dijo izletnikom. Vodja študijskega potovanja Harmunt Fronert je dejal, da njihovi turisti dobro poznajo jadransko obalo in njena letovišča, obiskali pa bi radi tudi druge slovenske kraje in si ogledali njihove znamenitosti. Povedal je, da jih je presenetila lepota krajev, ki so jih obiskali, in prijaznost ljudi. Presenetile so jih zgodovinske posebnosti Škofje Grega Bergant Prvošolec Grega Bergant: »Kaj me v šoli nič ne zanima? SND. O sadju že od doma dosti vem. Zanimata me slovenščina in matematika. Pa tudi to, da se v šoli lahko igramo z igračami med odmorom ali pred poukom. Najbolj všeč mi je telovadba. Všeč mi je bilo, ko smo iz gozdnih plodov oblikovali tehtnico. V šoli imam tudi prijatelje.« H. Jelovčan Loke in njenega muzeja, prevzele so jih lepote gorske vasice Sorica, kjer so jim pripravili resnično lep sprejem. Na zaključni večerji v hotelu Golf na Bledu so ob prisotnosti Bogomile Mitič, predsednice republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, sklenili, da bodo sestavili mešano komisijo, ki bo sestavila program izletov po Sloveniji. Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen TOVARNI, VSAJ t>0 Tovariš predsednik, prijetno spanje Po razpravi o planskih doku mentih v krajevni skupnosti Podblica (krajanka): »Janez, meni se ... o . . ojoj . . , zdi ugoto vitev predstavnika Domplana, da ... oooo . .. nas je prema lo, fenomenalna Dajva, dajva da nas bo vsaj leta 2000 sku paj z Besničani več . .1« (krajan) »Fenomenalna že, fe ^ nomenalna Ampak Mari ja ..., kaj bo pa potem ? Saj je cesta že zdaj preoz ka ..« m. ti* TA ZJ^AKl Gasilski jubilej Kranj — Gasilci v kranjski tovarni Sava praznujejo 55. obletnico delovanja. Za jubilej so pripravili več prireditev. 12. oktobra so bili na obisku v novomeški tovarni pohištva. Srečali so se s tamkajšnjimi gasilci in obravnavali probleme, ki jih imajo pri svojem delu. Obiskali so tudi gasilski dom v Novi Gorici. 15. oktobra je bila velika sektorska vaja. Namišljen požar je izbruhnil v skladišču gume. Na veji so razen domačih gasilcev sodelovali kranjski poklicni gasilci in gasilci Ibija, Tekstilindusa, Planike in Stražišča. 19. oktobra je bila slovesna seja gasilskega društva v domu KS v Stražišču, na kateri so med drugim podelili štiri priznanja častnim članom in dve znački gasilskega veterana. Prireditve se bodo nadaljevale do konca oktobra: 23. oktobra bo v Savi razstava gasilske opreme, 26. oktobra bodo predvajali filme o varstvu pred požari, 30. oktobra pa bo otvoritev nove orodjarne v obratu IV. I. Petrič - Tečaj vozlanja Kranj — V krajevni skupnosti Kranj Center tudi letos organizirajo tečaj za izdelke iz vozlanja (makra-me). Tečaj se bo začel v torek, 5. novembra, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti v Tomšičevi ulici 21 v Kranju. Tečaj bo vsak torek in četrtek in bo trajal do konca novembra. Prijavite se lahko v torek pol ure pred začetkom tečaja. Vsi, ki bi se radi naučili vozlanja, naj prinesejo s seboj dva centimetra debelo ploščo iz stiropora (50 x 50), do 2 centimetra debelo in največ pol metra dolgo palico, 16 po 5 metrov dolgih vrvic, bucike z debelo glavo, debelo kvačko ter škarje in meter. Cena tečaja je 800 dinarjev. DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 26. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba Kranj, PC Planina, Kranj, PC Planina-center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure, Diskont Kranj, od 8. do 12. ure, od 7. do 17. ure: PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure: Klemenček Duplje. škofja loka SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje jesenice Delikatesa, posl. 7, Jesenice, Delikatesa, Kasta 4 na Plavžu, Jesenice tržiC Mercator Deteljica, Živila, Jelka, Mer-cator Križe V nedeljo, 27. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: Od 8. do 11. ure: Gorenjka Cerklje, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure. k kan j — Solata od 150 do 200 din, špinača 120 din, cvetača 200 din, korenček 100 din, česen od 250 do 300 din, čebula od 60 do 70 din, fižol od 380 do 400 din, pesa 70 din, kumare 200 din, paradižnik 100 din, paprika 120 din, slive od 150 do 200 din, jabolka od 94 do 100 din, hruške 150 din, grozdje 220 din, limone 460 din, ajdova moka 180 din, koruzna moka 90 din, kaša 170 din, surovo maslo 960 din, smetana 460 din, skuta 350 din, sladko zelje 90 din, kislo zelje 100 din, orehi 2.500 din, jajčka od 24 do 26 din, krompir 60 din. JESENICE - Solata 150 din, špinača 180 din, cvetača 170 din, korenček 120 din, česen 250 din, čebula 80 din, 1'izol od 487 do 520 din, pesa 70 din, kumare 150 din, paradižnik 120 din, paprika 160 din. jabolka od 107 do 138 din, hruške 180 din, grozdje od 220 do 260 din, korli/.nu moka 99 din, kaša 265 din, surovo maslo 1.159 din, smetana 483 din, skuta 361 din, sladko zelje 100 din, kislo zelje 110 din, orehi 2.800 din, klobase 1.120 din, jajčka od 31 do 33 din, krompir 54 din. Opravičilo V torkovem Gorenjskem glasu smo poročali, da je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl 61 letni Janez Golob iz Kranja, ki se je minuli ponedeljek ponesrečil pri spravilu lesa '/ Uprave za notranjo zadeve v Kranju smo kasneje dobili obvestilo, da se ponesrečenec se zdravi v Kliničnem centru Za napačno obvestilo so prizado-tim opravičujemo, Janezu Golobu pa uredništvo (ioi en |skej;a glasa želi čimprejsn\v okrevanje. TUDI TO SE ZGODI Oprostite . . . Minula sobota. Trgovina:ob cesti v Gozd Martuljku. V trgovini je poleg treh prodajalk le peščica kupcev. Stranka čaka pri blagajni kar pošteno dolgo: Minute so še daljše, ker se ji mudi. Ena izmed prodajalk streže v delikatesi, druga se pogovarja-tretja hiti proti skladišču. V blagajno ni nobene. Ko vendarle dočaka blaQaT ničarka, stranki prekipi. »Tri ste, pa v blagajno noben* ni ... « »Saj vendar vidite, da sem gla v delikatesi. . . « »Saj ste tri!« Blagajničarka umolkne, se r( plačilu zahvali in ko je še vedj1 jezna stranka pri vratih, zas<^ za seboj: »Oprostite nam, prosim!« ■ In ta danes tako redki »opr°s*' te« pri priči odpihne zamudo pozabo in zagotavlja, da se 0 stranka še vrnila. D. S- NESREČE BAGER PADEL S PRIKLOP^ Naklo — Na avtocesti blizu niče se je v ponedeljek, 21. °kt% pripetila prometna nezgoda voz"! tovornjaka Boru Šutiću iz LJH -J Na priklopniku tovornjaka je naložen bager, ki pa ni bil d°Dr°Jj| trjen. Ko se je voznik hitrejšim J lom umikal na odstavni pas, JefF klopnik začelo zanašati in bage( padel na cesto. Na srečo tisti hjP mo ni bilo nobenega avtomobil*! ko da je stroj poškodoval le asi* i\ prevleko na cesti. Skupno škoo \ nijo na 300 tisoč dinarjev. Od do 18.20 je bil zaradi nesreče ov n promet. ZBILA PEŠAKINJO Kranj — V ponedeljek, 21- jk bra, je v križišču Ceste Stan ewj, garja in Ceste JLA voznica osel» j avtomobila Štefka Prusnik-J" jI stara 33 let, z Visokega, zbila Pe d njo. 73-letna Terezija Muzik »*J tenj pri Tržiču je prečkala cesj prehodu za pešce. Čeprav je J» A va vozila počasi, jo je prepoz" I žila. Zadela jo je in zbila P° \I Hudo ranjeno Muzikovo so odP* v jeseniško bolnišnico. NEPREVIDNO CEZ CESTO Ribno - Zaradi nepre^ prečkanja ceste se je v sredo, tobra, na cesti med Bledom 1 ( nim ponesrečil 15-letni Ma^. Bleda. S prijateljem sta se pej pil motorju, potem pa je Matej s it motorja in stekel čez cesto, v pogledal, ali kdo prihaja. Tedaj j pripeljala voznica osebnega a (J bila, 28-letna Helena Zupani prav je skušala ustaviti, neS0M mogla preprečiti. Ranjenega j so odpeljali v blejski zdrav j/ dom, od tam pa v bolnišnico n» Čelno trčenje Potoki - 21-letni voznik 0y avtomobila Šefik Mujčič z^e0^ v ponedeljek, 21. oktobra, v ^ Vrbe proti Jesenicam. Na ?° prehiteval in trčil v naspro^ jjij tovornjak, ki ga je iz jesenisk yil pripeljal voznik Veselin PrV fl J sreči je bil Mujčič laže ranJ^V tako tudi njegov sopotnik Kuzmič. p. 0 eKieriKo je r»*.»»- ^ Škofja Ix>ka - V to/du A Škofji Loki, kjer izdolujej0 JI Jeklenko je razflč valne skrinje, je v 21. oktobra, eksplodirala Do eksplozije je bržkone P1"'^. di napake v avtomatiki klenk, ker se je ena od jek1 J grela in eksplodirula. Kk*P' f. povzročila za milijon dinOrJ. ^ na traku, skrinjah in bližnJ' zaradi nezgode pa bo tudi I nja na traku stala do konC» Stroj mu je zgr* roko Srednja vas v Bohinj*' ^. $1 22. oktobra, se je v "bra^j. Srednji Vasi ponesrečil ;< \jk lenlin Hebrle s Koprivnički na nami/nem rozkuku. k'.r file na letvah. Ker Pr' /\ uporabljal zaščitnih Pr,p|lj<7| mu je stroj zgrabil desnic0fliH^, škodoval vseh pel prstoV^jJj^