175. številka. Ljubljana, v sredo 3. avgusta. XXV. leto, 1892 SLOVENSKI NAM {■haia vsak dan »vet«r, iainaSi nedelje in praanike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersk« dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., za jeden nesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliho več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanil« plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po ti kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Co se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vraCajo. — Drednifitvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah Bt. rme-nitašev. Resna kandidata sta grof Tbun, sedanji namestnik češki, in princ Ferdinand Lobkovic. Govori se, da želi grof Tauffe pridobiti na bvojo stran kneza Alfreda VVindischgtUtza kot češkega (! I) ministra, da pa ta ne mara sprejeti te ponudbe. Reforma tiskovnega zakona . Tiskovnega odseka posebni komite izdelal je načrt za preosnovo tiskovnega zakona. Glavne točke, katere predlaga vladi kot osnovo tiskovni noveli, so: Odpraviti je časnikarski kolek, in Bicer tekom 5 let; kolportaža tiskovin dovoljena je vsakemu, kdor je avstrijski državljan, vsaj 16 let star, zdrav in neomadeževaue preteklosti; pri tožbah zaradi odklonjenih popravkov smeti je takoj dokazati resnico; koutiskovati je smeti le radi razžaljenja Veličanstva, če se izdajo vojaške tajnosti, če se hujska k zločinom ali žali nravnost. Kavcija se odpravi, za eventuelne globe je podjetnik tudi plačnik. — Subkomito predlaga, da je vlado pozvati, nuj nemudoma izdela dotični zakonski načrt ter obeča, če bi tega ne storila, da bode odsek sam izdelal predlogo. , Sokol in Vašatt/ v Žamberku. Mladočeška poslanca Sokol in dr. Vašatv stopila sta v nedeljo pred svoje volilce v Žamberku. Sokol govoril je o vladni politiki in rekel, da ceni vlada narod češki le toliko, kolikor dobiva od njega davkov, okolo 120 miljonov goldinarjev, da ga pa sicer tlači in tepta z nogami. Nemci bili so vedno agresivni; najprei zlorabljali so v potujčevanje vero, potem kulturo, sedaj pa Bmir v deželi". Punkta- cije, da se izvedo, bile bi za narod češki večja nesreča, nego cela bitka na Beli Gori. Vlada ima na razpolaganje orožnike, vojake, puške, topove, zapore in vešala; narod se torej pred kanone ne sme postaviti ; ostati mora na zakonitem polji, a Če bi vlada tudi kasirala ustavo, načel bi dovolj sredstev delovati od zunaj. Saj je grof Ttiaffe sam rekel, da je sicer moči naslanjati se na bodala, da pa je to kaj neugodno. Samozavest in politična izobraženost, poštenost in dobra organizacija so jamstvo končni zmagi. Narod, ki je rodil Husa, Žiško in Komen-skega, ne bo nikdar poginil. — Vašatv je tožil, da ne more sporočiti nič dobrega. Hudobni demon, ki je prišel iz Berolina, upliva na vlado. Nemci še vedno sanjarijo o veliki nemški državi, segajoči od Baltiškega morja do Adrije. Vlada se ne ozira na češke zastopnike, samo s Plenerjem se pogaja. Zato je treba opozicijo dotirati do skrajnosti. Državno pravo češko se mora uveljaviti, če se hoče, da ostane Avstrija velika in močna. Viianje države. Avstrija in Vatikan, Že delj časa se je govorilo, da bode odstopil dosedanji avstro-ogerski veleposlanik pri Vatikanu, grof Revertera, ki se je kuriji močno zameril. Uzrok temu je socijalno občevanje veleposlanika s političnimi krogi, ki niso prijazni Vatikanu. Olicijozni „Fremdenblatt" naznanja sedaj, da grof Revertera ne bode odstopil, ker je izboren diplomat in povse kos težki in sosebno zadnji čas jako nehvaležni svoji nalogi. Entrefilet v „Frdbl." pravi kar naravnost, da je nasprotstvo Vatikana nastalo vsled tega, ker Avstro Ogerska ne podpira vatikanskih teženj po posvetni vladi. Ponarejene listine. Vsi časopisi Be bavijo še vedno s pravdo zoper takozvane morilce Belčeva, katere sta dala Stam-bulov in Koburžan usmrtiti. Listine, katere so služile pred vojnim sodiščem v Sofiji v dokaz, da so obtoženci krivi, so bile vse ponarejene in so to oficijelni listi ruski tudi izrecno izjavili. Vsled tega narasla sta ogorčenost in gnev v vseh civilizovanih narodih do vrhunca. Bolgarski mogočniki bi se radi opravičili in trde, da bo dotične listine pristne ter da jih je Stambulov kupil od bivšega drago-mana pri ruskem poslanstvu v Bukureštu, od nekega Jakobsohna. Pravijo, da je Jakobsohn ukradel pri poslanstvu večjo svoto in pobegnil na Bolgarsko in to s privoljenjem Stambulova. Ko je prišel v Sofijo, prijeli so ga orožniki in mu odvzeli vse te listine, katere je bil umaknil v Bukureštu. Agitacije zoper Carnota. Kepublir-anski listi francoski agitujejo že nekaj rasa jako intenzivno zoper predsednika republike, Carnota, sosebno zato, da bi ne bil več voljeu za načelnika državi. „Figaro" sodi, da so to agitacijo prouzročili razni kandidatje na mesto predseduikovo, kar je v političnih krogih naredilo slab utis, češ, miru v deželi je v nedvoibeno korist, če se ta reč ue razpravlja sedaj, zlasti ker poteče doba, za katero je voljen Carnot, Šele meseca decembra prihodnjega leta. Carnot je baje odločen bil ne kau-didovati, agitacije proti njemu pa so prouzročile, da se bodo stoprav zadnji mesec pred novimi volitvami izrekel, ali kandiduje znova ali ne več. Angleški parlament. Jutri se suide prvič novovoljeni angleški parlament. Najprej vršila se bode volitev „govornika" ; tri ali štiri seje trajalo bode zapriseganje in potem se bode čital prestolni nagovor. V imenu liberalne stranke nasvetoval bode Gladstone dodatek, vsled česar bode odstopilo sedanje konservativno mini-Bterstvo. V preBtolnem govoru pojasnjevala ae bode zlasti vnanja politika angleška za časa konservativne vlade. Salisburvju do sosebno dobro došle homatije v Maroku in v Afganistanu, kjer se križajo angleški interesi z interesi francoskimi in ruskimi, a vzlic temu in vzlic Rosebervju, bodočemu ministru vnanjih rečij, obrnil se bode Gladstone od trojne zveze, ker omenjene bomatije so le slučajne, nasprotstvo proti Nemčiji pa je principijelno. Dopisi. Iz Velikih Mmhv 31. julija. [Izv. dop.] (Novo življenje.) Odkar se je veleznana prva lopata odposlala deželnemu muzeju v večni spomin pričetka graditve dolenjske železnice, potihnili so glasovi iz našega kraja. Svet se obrača, najbolj pa se obrača v Velikih Laščah. Poka in strelja se, da je veselje in marljivo napreduje graditev železne proge. Prostor za stavbo kolodvora je že precejšen m čeBtnkr&t poromamo tja, kjer se ravno ureduje temelj za prihodnji kolodvor Velikolaški in odkoder človek uživa kraseu razgled proti Ribniški strani. Delavcev je sedaj na stotine; konstatirati pa moramo, da se je dosedaj vzdržal najlepši red, ne čujemo nikakih pritožb in vse se res vrši v najlepšem redu. Delavci so največ iz Tolmina, mirni, pošteni ljudje. Tukaj je radi velikega prometa živahno življeuje in marsikateri razvajen veseljak se ne bi tukaj prav nič dolgočasil. Izleti, veselice in zabavni večeri se vedno prirejajo, danes rajamo tukaj, jutri tam. Tako napravili smo že dvakrat pri bližnji sv. Trojici zabavni večer, kjer se je vedno, posebno pa zadnjič, razvnela posebna živahnost. Zbralo Be je naB dokaj Laščanov in tudi dame odzvale so se v lepem številu. Užitek tega zabavnega večera ostane vsakemu nepozaben; posebno pa humorističen govor o žgancih bil je originalen. Kakor Čujemo, priredi se v kratkem zopet nekaj, znani humorist obljubil je nam za ta večer hunoresko pod interesantnim zaglavjem. Iz KiiMke dolin« 1. avgusta. [Izv. dop.] (Naša podružnica sv. Cirila in Metoda.) Kakor zašije v jutru žarko solnce in razlije svoj zlati soj na probujeno zemljo, tako zasijala je nam, probujenemu narodu, pred malo leti svetla zvezda „družba sv. Cirila in Metoda". In kakor kresovi v mirni noči, zablestele so v odgovor mnogobrojne podružnice, koje so osnovali slovenski rodoljubi. Veselega srca Iehko pogledamo danes število moških podružnic „sv. Cirila in Metoda". — A tudi rodoljubne hčere slovenske stopile so skupaj in napravile si svoje, ženske podružnice. Saj so naše matere tako Bkrbne, ne samo za dobro vzgojo svojih otrok, nego vseh otročičev slovenskih in z osnutji svojih ženskih podružnic pokazale so rodoljubne Slovenke, da žele in hočejo videti deco skrajnih bratov naših vzgojeno v materinem jeziku in duhu slovenskem in zavarovano pred napadi naših neprijateljev. One nečejo, da bi v teh slovenskih gajih stanoval drug, nam sovražen rod, in da bi na obalah slovenskih rek kipela v nebo tuja pesem! Saj jim veselo zvene na uho besede Vodnikove: ,,Od prvega tukaj Stanuje moj rod, (Je ve kdo za dru j'ga Naj reče, od kod? —" Sredi j>reteklega meseca rodilo se je tudi v naši Raški dolini družbi „sv. Cirila in Metoda" nežno dete — osnovala se je ženska podružnica „Cirknisko-PJ a ninske okolice", kojo smo pozdravili z v« likim naudušenjem. Najtoplejša hvala za tako mnogobrojno število družbenic te nove podružnice — šteje jih namreč že nad sto — pristoja pač prečastitima gospe m a Matildi Sebe-nikar-jevi z Rakeka in Manici Milavčevi iz (Jirknice, ki sta neumorno nabirali Slovenk za podružnico. In ta nabor bil je trudapoln, ker je bilo treba pač v mnogih hišah, kjer sta potrkali, razlo-ževati marsikomu še ne prav znani namen družbe sv. Cirila in Metoda. A njiju trud bode obilo poplačan z zavestjo, da sta morda to ali ono dete iztrgali iz krutih rok potujčevalcev s pomočjo pe-nezov, ki sta jih nabrali v slovenskih doraih. Rog blagoslovi in povrni jima njiju blago, posnemanja vredno delo! T7"sl1oI1o k nIhtiionII, katero priredi „SloveiiNko pev-Nk.o društvo v 1M n i i" s prijaznim sodelovanjem ,.Hol4<»l*liili društev* v nedeljo dne 14. avgusta v NoMtuuJi s sledečim vsporedora : A. Ob 12. uri opoludne sprejem s posebnim vlakom došlih gostov na kolodvoru, potem odhod z godbo na slavnostni prostor pri gosp. L e š n iku| Ob polu 1. uri popoludne skupni obed; kuvert stane za osebo 1 gld. 50 kr.; pri obedu svira godba. Ob 2. uri skupna pevska vaja. B. Ob 4. uri popoludne v dvorani gosp. Lešn ika VIII. redni veliki zbor „ Slovenskega pevskega društva". C. Ob polu 5. uri odhod „Sokolskih društev" z godbo na telovadni prostor na glavnem trgu ter velika skupna in posamezna telovadba. D. Ob 6. uri veliki pevski zbor s sodelovanjem godbe „ Prostovoljnega ognjegasnega društva v Zagrebu" pod vodstvom kapelnika gosp. A. Stokl-n a s sledečim vsporedom: 1. Nedved: „Avstrija moja", moški zbor. 2. Volarič: „Grajska hči", mešani zbor s tenor, sopran in alt samospevom. 8. Forster: „Gorenjci, gorenjci smo" moški zbor iz operete .Gorenjski slavček" s spremljeva-njem orkestra. 4. Vilhar: „Domovina", mešani zbor. 5. Nedvčd : „Venec slovanskih pesmi", moški zbor. C. Forster: .Ljubici", mešani zbor. Med posameznimi točkami pevskega vsporeda svira izvrstna godba. E. Po koncertu prosta zabava s petjem posameznih pevskih društev in z godbo. Ustopnina h koncertu znaša za neude 1 gld. za osebo, 2 gld. za obitelj; za podpirajoče ude oO kr. za osebo, 1 gld. za obitelj; za kmete in dijake 30 kr. za osebo, (i0 kr. za obitelj; izvršujoči udje so vstopnine prosti. Opazka: K tej slavnosti vozi posebni vlak iz Ljubljane v Šoštanj; vozni red in cena se bo-deta pravočasno po časnikih razglasila. Na Ptuj i, dne 30. julija 1892. ODBOR. Domače stvari. Matija Majar f. Matija Majar (Majer), najstarejši in najvztrajnejši zagovornik ilirske ideje, umrl je dne 31. julija v Pragi in bil pokopan včeraj zjutraj ob 10. uri. Rojen I. 1809 v Goricah v Ziljski dolini vzrastel je v Videncih, dve uri od italijanske meje. Bil je dolgo župnik v Gorjah blizu svoje rojstne vasi, pozneje pa aa Križni gori v Celovci. Leta 1883. preselil se je bil v Prago, kjer je živel od milodarov. Leta 1848. izdal je v Ljubljani: „Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slovenski jezik,. Leta 1851. začel je pisati za „Družbo sv. Mohorja". Leta 1864. je izdal v Pragi spis .Sv. brata Ciril i Metod", I. 1865. pa „Uzajemni pravopis alavjanski" in „Uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska". Da bi dal tem svojim pravilom praktično veljavo, zato je začel izdajati poBeben list „Slavjan", ki je izhajal 1. 1873 — (Lepa pogreba.) Navzlic skrajno nemilemu vremenu zbralo se je prav veliko število odličnih domoljubnih rojakov, da skažejo poslednjo čast pokojnemu profesorju Ivanu Zupanu. Posebno mnogobrojno zastopana Hta bila učiteljski in dubovski stan. Kot zastopnik Zagrebških tovarišev bil je prof. g. Marn in tudi nekoliko ravno tu navzočih hrvatskih abiturijentov, bivših učencev pokojnega udeležilo se je pogreba. Domovina izgubila je v pokojnem značajnega, iskrenega, svojim slovanskim nazorom vedno zvestega sina. — Tudi pri pogrebu umrlega zidarskega mojstra, meščana in posestnika v Kravji dolini, gosp. Jakoba Zupančiča po domače (irad Seka, očeta stavbenega mojstra in obč. svet. g. Filipa Zupančiča, bila je udeležba jako velika, dokaz, kako obljubljen in čislan je bil pokojnik v vseh krogih prebivalstva. Pokojnik bil je mož stare korenine, odkritosrčen do skrajnosti in odločen a tudi vesten v vsem svojem delovanji, veren katoličan a tudi pošten in zaveden narodnjak. Dasi je bil dolgo vrsto let cerkveni ključar pri sv. Petru v Ljubljani, se pri predlanskih volitvah v občinski svet nikakor ni dal ugnati v kozji rog, ampak vztrajal na Btrani napredne stranke in po svojih močeh pripomogel k tedanji zmagi. Tudi kot sodni cenilec bil je splošno priljubljen in siromakom je pomagal rad kjer in koliko je mogel. Bodi vrlemu možu prijazen spomin. — (Za Preširnov spomenik) darovalo je pet slovenskih abiturijentov Ljubljanske višje realke dvaiutrideset goldinarjev, da se odzovejo s tem dolžooiti svoji do pesnika-velikana. Klicaje vr- lim mladeničem prisrčen: Živeli! potrdimo vzprejem blagodušnega darila, katero smo izročili odboru za Preširnov spomenik. Naj bi vrli narodni gospodje našli mnogo posnemovalcev. — (Milodar.) Čast. gosp. profesor in koosi-sterijalni svetnik Tomo Zupan, vodja AlojzijevišČa, izročil je povodom smrti svojega brata prof. Ivana Zupana vsoto 50 gld. g. županu Ljubljanskemu, da jo razdeli mej potrebne tukajšnje bolnike. — ( D r u ž b i u s k i večer „Sokola".) Opozarjamo še jedenkrat na današnji Sokolski večer na Virantovem vrtu na čast slovenskim velikošolcem. Uatop je prost gg. velikošolcem, slovenskim in hrvatskim abiturijentom in Članom narodnih društev. Ker so se „vremena nam zjasnila", nadejamo se, da nam bodo danes večer tudi „lepše zvezde zasijale". Svirali bodo tudi hrvatski in Sokolski tamburaši. — (Abiturij entska veselica.) će je kdo dvomil, da prebivalstvo Ljubljansko ne goji naj t op Jej i h simpatij za vrlo našo omladino, preveril se je včeraj, da se je motil. Niti neusmiljeni čmrni Jupiter pluvius ni mogel zabraniti včeranje krasne veselice. Seveda bi se bila razvila še vse drugače, da je vreme bilo ugodno in bi bilo dopuščalo bivanje na vrtu. Reči smemo, da navzlic temu vladala je največja živahnost in pravo mladeniško naudu-šenje. Zabavni vspored izvršil se je prav točno in so se nekatere številke morale nadomestiti z drugimi. Tako je dež. vlada prepovedala dram. prizor „Droh", kar se je vzelo na znanje z oho-klici, telovadba morala pa je izostati zaradi neugodnega vremena. Prolog, zložil M. Prel es ni k, govoril je prav dobro abiturijent g. Fran Šabec poudarjajoč, da mladina bode vedno vstrajno delovala za napredek naroda. Glasni dobro klici pritrjevali so govorniku, ko je končal. Potem nastopili so hrvatski abiturijenti s svojimi tamburicami. Očarali so poslušalce posebno z milino, s katero so pokazali, da so pravi mojstri na svojih glasbilih. Vse točke bile so jako naudušeno vzprejete in so jih morali mnogo ponavljati in pridejati še novih. Vodja tamburaše v g. Dogan, pravnik Zagrebški, žel je s svojim zborom zasluženo pohvalo, posebno dopadle so se varijacije za brač s spremljevanjem zbora. Slavno-znani naš kvartet skazal se je tudi včeraj in je pel „Prošnjo" s tenor solo g. PavŠeka tako izborno, da se je morala ponoviti. Močni „ad hoc" sestavljeni pevski zbor pa je zapel zadnjo točko, veličastno novo skladbo Forsterjevo „Slovo" pod vodstvom abiturijenta g. Šav ni k a tako čvrsto in z lepim izrazom, da ni bilo kraja burnemu odobravanju. G. Forster pokazal je v tej novi kompoziciji vso svojo umetnost in izrekamo le željo, da kmalu zopet čujemo to krasno skladbo. Po končanem vsporedu pričela se je prosta zabava. Abiturijent g. Šavnik pozdravil je odlično društvo in tovariše in izrekel zahvalo vsem, ki so se trudili za dober uspeh veselice, posebno g. Murnikovi in gospicama Forsterjevi in Kušarjevi, ki so bile ljubeznive blagajničarice. Občinstvo pokazalo je svoje simpatije do mladega naraščaja, ki hoče vedno delati za blagor domovine. Posebno pozdravilo je brate Hrvate, ki so že v drugič prihiteli iz hrvatske domovine, da se družijo s slovenskimi tovariši. Gromoviti „Živeli Hrvati" odmevali so v potrdilo, da je govornik govoril vsem iz srca. Odgovoril je g. Vidri e ml. v ime Hrvatov, za bra-tovaki vsprejemBe zahvaljujoč in poudarjajoč, da zveza Slovencev in Hrvatov je starodavna, zapisana s krvjo. V slogi morata oba naroda dospeti do lepšega cilja. Tudi ta govor bil je vzprejet naudušeno. Vrstili so se še govori, petje in tamburanje. Mnogo zanimanja je tudi vzbujal „Lov sreče", kateremu sta bili iz-vrševalki gospodični Logarjeva in Miličeva in gospa Murnikova in nekatere druge gospodične. Nabrala se je na ta način precej znatna vsota za družbo sv. Cirila in Metoda. Po polunoči pa se je umaknilo občinstvo iz salona in pričel Be je jako živahen ples, ki je trajal do polu tretje ure zjutraj. Tako se je zvršil prvi del dijaške veselične trilogije, ki se je pričela včeraj, se nadaljuje danes in se dokonča jutri z jako zanimivo zabavo, katero prirede abiturijenti in abiturijent inje učiteljišč v streliski dvorani. Brez dvoma bode posebno tudi jutri naše domoljubno občinstvo storilo svojo narodno dolžnost. —i. — (Porcijunkola.) Včerajšnja slavnost \ or-cijunkole pri čč. oo. frančiškanih bila je izredno dobro obiskana. Kmetskega ljudstva došlo je ne samo iz bližnje okolice ampak tudi iz dalnjib krajev toliko, da je bil Marijin trg pred frančiškansko cerkvijo, kjer je oočevalo na stotine romarjev in romanc, podoben vojaškemu taborišču. V ambulantnih prodajalnicah dobiti je bilo vsega, kar si poželi romarsko Brce, zlasti pa raznovrstnih primerno okrašenih odpustkov, svežega sadja, kruha in seveda neizogibne kave. Cerkev frančiškanska bila je neprestano natlačeno polna. Izvestna vrsta tatov in tatic pričakovala je gotovo obilne žetve, a mestno redarstvo je bilo jako pazno in zasačilo nevarno tatico, došlo nalašč k slavnosti porcijunkole iz svojega domačega kraja na Štajerskem. Pri natančni preiskavi našli so pri tej Ženski na treh krajih precej denarja ; vprašana za provenijencijo tega denarja, izgovarjala se je tujka, da ga je našla na Brezjah na Gorenjskem. Naznanjeni sta bili še dve tatvini; dvema romancama ukradenih je bilo po 5 gld. oziroma 8 gld. Navzlic obilne množice vzdrževalo je redarstvo na Marijinem trgu res uzoren red in zaprečilo vse tiste neslane burke, ki bo bile nekoč v navadi. — (K šolskim poročilom.) Leto za letom prihaja več tiskanih „ letnih poročil" narodnih ali, kakor se navadno krivo piše in govori, ljudskih šol. (Preprosti narod besede ljudski v tem pomenu ne pozna, njemu je ljudski — tuj: „Še ljudska vrata te bodo po petah bila". Toda to samo ,per pa-renthesin.") To je prav vesel pojav in z zadovolj-nostjo ga zabeležimo. Statistiški bodemo sedaj lahko opazovali napredek narodnih naših šol; Baj od razvitka zaviseu je tudi obstoj in napredek sred njih naših učilišč. Tudi z veseljem priznavamo, da bo ta poročila vestno in spretno sestavljena in — v lepi slovenščini spisana. Nečastno izjemo dela samo „Jahresbeucht der Volksschule und der mit derselben in Verbindung stebenden gewerblichen FortbildungsBchule in Ne u mark ti." Ugibali smo, prebirajoč to poročilo, zakaj je pisano nemški, in slednjič vskiknili „Eopvpta", ko smo naleteli na tale podatek (str. 7): Muttersprache: Slovenisch 375, DeutBcb 24, Italienisch 2, Csechisch (po katerem pravopisu je to pisano?) 1, Kroatisch 1. V takih razmerah je res — pametno, izdajati nemška poročila! — (Čebulni in Češnje v semenj) na cesarja Jožefa trgu je bil letos dokaj manj živahen, kakor druga leta. Čebula in češenj, nista letos nič kaj dobro uspela in sicer zlasti radi preobilega dežja. Cene tej naši domači „vaniliji" bile so primeroma precej visoke. Dva venca čebule je bilo plačevati po 5 kr., venec češnja pa po 4 kr. — (Nemški notar v Celji.) Postarna Graška „Tagespošta" se poteza za imenovanje nemškega notarja v Celji uprav grozničevo fanatično. Razlogi, s katerimi podpira to željo Celjskih nem-škutarjev, so seveda povse jalovi. V svoji gorečnosti pa je mej drugimi frazami zapisala Graška pratetka tudi to, da bi nemški Celjani, če pride v Celje „nemški" notar, ne bili več primorani obračati se v najintimnejših, zaupnih rečeh do slovenskih notarjev. „Tagespošta" hotela je s tem sedanja slovenska notarja malo zbosti, češ, ne poslujeta tako, da bi jima mogli zaupati nemčurji; uavadno se zove tako pisarjenje perfidno, a za moralno sprijenost (iraškega lista je to še dosti preveč laskav izraz, drugega zapisati pa se nam gabi. Graški žurualisti menda ne vedo, da je notarijat c. kr. državen urad. Ko bi pa akceptovali „Tagespoštine" besede in rekli, da zahtevamo tudi samo mi uradnike slovenske narodnosti, politične, sodne, notarje itd., češ, da bi slovenski prebivalci ne bili več primorani obračati se v naiintimnejših, zaupnih rečeh do nemških uradnikov — oh! to bi bil ogenj v strehi, akopram bi bilo naše nezaupanje do nemških uradnikov dosti bolj opravičeno nego nezaupanje Celjskih nemškutarjev do ondotnih notarjev, ker li nemški uradniki večinoma niti našega jezika ne znajo, ali ga pa znati nečejo, česar se Celjski ntm-škutarčki iu njih Graški zaščitniki o Celjskih notarjih vender ne upajo trditi. No, morda se „Tagespošta" niti ne zaveda, kaj je zapisala, zakaj odkar se nadeja, da pridejo levičarji zopet na krmilo, je dan na dan same radosti popolnoma pijaua in ne ve, kaj čenča. — (V Po s t o j i ns k i jami) priredili bodo v nedeljo, dne 14. t. m. veliko veselico, na katero utegne priti mnogo tujcev. V jami, ki bo električno razsvetljena, svirala bode godba. — (Cvetlični korso na Blejskem jezeru.) V nedeljo, doć 7. t. m. prirede na Bledu nekaj posebnega, doslej ondu še nepoznanega, kostuma! in cvetlični korio po uzoru kors, prire- jenih na Dunaji v gledališki razstavi. Program je obširen in mikaven. Na vrtu „Lujizine kopeli" bode ljudska veselica in cvetlična promenada, bazar in promenadni koncert in končno ples. Ker je tretjina čistega dobička namenjena ognjegasnemu društvu na Bledu, dve tretjini pa fondu, za zgradbo pota v Radovno, nadejati se je obilne udeležbe. — (Požari.) Minoli petek zvečer udarila je strela v hišo posestnika Franca Poglajena v Dra-gošeku in jo užgala. Ogenj uničil je hišo in nekatera gospodarska poslopja ter tudi sicer napravil mnogo škode. — Isti dan užgala je strela nov skedenj v Gorenjem Berniku pri Cerkljab ; ogenj upe-pelil je skedenj in še nekatere druge zgradbe. — (Toča.) Nesrečni Črnomaljski okraj! Včeraj padala je zopet debela toča z veliko silo in naredila mnogo škode. — (Utonil) je v soboto dne 30. julija v Savi blizu Krškega topničarBki korjioral Alojzij čoke I j. Ponesrečenec je znal dobro plavati in zato se splošno sodi, da ga je moral v vodi prijeti krč. Trupla še doslej navzlic vsemu naporu niso našli. — (Šolska poročila.) Čveterorazredna deška ljudska in obrtno nadaljevalna šola v Kamniku imela je koncem šolskega leta 208 učencev, za višji razred sposobnih je bilo 157, ponavljalno Šolo obiskovalo je 17 učencev, za ustop v sreduie šole se jih je oglasilo 11. Poučevali so: Vodja in nadučitelj g. Valentin Burni k, 2 duhovnika vero-nauk, druge predmete pa 3 učitelji. Obrtno-uada-Ijevaluo Šolo je obiskovalo v pripravljalnem tečaji 27, v dveh razredih 47 in v trgovskem tečaji 4, skupaj 78 učencev iz 22 raznih obrlov in od trgovine. — Čveterorazredna ljudska in obrtna nadaljevalna Šola v Krškem imela je 211 učencev in učenk, samo slovenski govorilo jih je 196, slovenski in nemški pa 15. V ponavljalo! šoli je bilo 24 učencev. V Krškem jih je stanovalo 113, iz okolice pa jih je bilo 98, za višji razred sposobnih je bilo 133, nesposobnih 71, neizprašanih 7. Poučevali so vodja in c. kr. okrajni šol. nadzornik g. FranGabršek, 1 katehet, 2 učiteljici in 1 učitelj. S šolo združena je šolska delarna in šolarska kuhinja, ki je imela 177 gld. dohodkov, s katerimi se je dajala gorka jed opoludne ubogim otrokom. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo v pripravljalnem oddelku 16 in v dveh razredih 32 učencev, Bkupaj 48 iz 16 raznih obrtov. — (Občinske volitve.) Pri občiuBkih volitvah v Loki kraj Mengiša izvoljen je bil županom Anton Pire, prvim svetovalcem Miha Pes ten, drugim svetovalcem pa Alojzij Kralj, vsi trije posestniki v Loki. — (Trtna uš na Krasu.) V Dutovijah v Sežanskem okraji prikazala se je trt.ia uš na več krajih in je torej nevarnost, da se razširi ta nadloga po Krasu, tembolj, ker se sumi, da je tudi Repentabor že okužeu. V Dutovljah našli bo uš na neki stari debeli trti, mlade trte okolu nje pa niso še imele uši. Iz Trsta bodeta v kratkem prišla dva strokovnjaka, da preiščeta ves Kras in poročata potem, koliko je že okuženih vinogradov po Krasu. Na vsak način bode treba pazno gledati na to, da se ne bode razširjala ta nevarna pokončevalka trt. — (Slav nos t v Šoštanj i.) Odbor za pevsko slavnost dne 14. avgusta v Šoštauji pozivlje iu prosi vse častite goste, koji bo bodejo skupnega obeda (oseba 1 gld. 50 kr.) udeležili in bote prenočišča, da bo odboru v Šoštanji pravočasno javijo. Odbor skrbel bode, da bode vsak častiti gost zadovoljno postrežen, treba se je samo pravočasno javiti, ker so razmere v manjših krajih drugačne, nego po večjih mestih. — Kakor se nam z Dunaja poroča, se bode pevske slavnosti v Šoštanji udeležila tudi deputacija „Slovanskega pevskega društva", obstoječa iz 14 uajodličnejših Dunajskih Slovanov, večinoma Čehov. — (Podružnica bv. Cirila in Metoda za Šaleško dolino v Šoštanji) imela bode dno 7. avgusta popoludne ob 4 uri svoj občni zbor v čitalničnih prostorih. Vspored: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Uplačevanje ietnine. 4. Razdelitev družbenih knjižic. 5 Upisovaoje novih udov. 6. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno načelništvo. — (Železnica po Ziljski dolini) od St. Mohorja do Podkloštra se bode skoro začela graditi. Dne 30. m. m. bila je v trgovinskem rai-nisterstvu konferenca, katere bo se udeležili prosilec za koncesijo in zastopniki interesentov. Določila se je podlaga za financiranje te proge, ki bode dolga kakih 30 kilometrov. Stroški za zgradbo ao prora-čunjeni na 1 milijon in 700.000 gld. Financijelno bode država podpirala podjetje s tem, da prevzame garancijo za jeden del prijoritetnih delnic. — (Gosenice.) Na Goriškem pokazalo Be je poslednji čas jako mnogo nadležnih gosenic. Posebno veliko jih je bilo v LoČniku poleg Gorice. Zdaj so ae preselile tudi v mesto, kjer jih je vse polno in se ne morejo odkrižati teh nadležnih gostov. — (Razpisana služba) Služba opravnika na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem mestu je oddati. Plača 360 gld. na leto, prosto stanovanje in svečava, užitek malega vrta in 20 gld. za kurjavo. Prošnje do 20. t. m. pri vodstvu šole na Grmu. — (Iz domačih zdravilišč.) Do dne 30. julija došlo je v Rogatec-Slatinsko zdravišče 1131 strank ali 1837 oseb. Književnost. — Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ureduie in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. II. zvezek. Mladini in prijateljem mladine bode prav dobro došel ta vezek, ki je izšel nedavuo v Učili vnanji obliki in obse/a raznovrstno blago, po katerem bode rada segla mladina, kateri je namenjen. V pripovednem delu obseza dvanajst različuih povesti, in pravljic, dalje nahajamo poučne črtice, pregovore, izreke in pametnice, razne stvari, kratkočasnice, uganke in rebuse. Mnogo različnega berila na 40 straneh. Cena knjižici je jako nizka, 15 kr. Naj bi se kmalu razprodale, da bode marljivi g. izdajatelj skoro mogel izdati III. zvezek. Ne dvomimo, da se to zgodi, ker se je že koj I. vezek priljubil mladini, ki je težko pričakovala dru-zega, najbolj laskave spričevalo izdajatelju, da je pogodil pravo. — Uprašanja in odgovori o uravnavi valute. Slovenski prevod z dovoljenjem Manzove bukvarne na Dunaji, izdajateljice nemškega izvirnika. V Gorici. Natisnil in založil Seitz. 24 strani j male osmerke. Cena 10 kr. Uravnava uaše valute, katero je drž. zbor sklenil, zanima vsakogar ; ker pa je to vprašanje zelo zamotano in občinstvu večinoma nejasno, priporočamo to knjižico; iz nje se lahko veakdor pouči kaj je namen regulaciji, kakšen bode novi denar in kakšno bode razmerje mej starim in novim denarjem ter mej novim domačim in inozemskim. Slovenski prevod je v jezikovnem oziru prav dober. Knjižica se dobiva pri založniku in v knjigotržiiici J. G io nt ini v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. avgusta. Grof Taaffe iii finančni minister dr. Stcinbach odpotovala sta danes v Nalžov, Kaluokv odpotoval popoludne k cesarju v lšl. Dunaj 3. avgusta. Poročila listov, da se je zaprla meja v Vratislavu vsled nastale kolere, so neresnična. Meja ni zaprta, ker še ni avtentično dognano, da se je zanesla kolera v Vratislav. Peterburg 3. avgusta. Uradni list objavlja dovoljen,e, da sine židovsko kolonizacijsko društvo začeti na Ruskem svoje delovanje. Rim 3. avgusta. Iz vojaškega skladišča za razstreliva v Pizi ukradli so anarhisti 32 kilogramov dinamita. Lyon 3. julija. Pri banketu v čast zbo-rovalceru, došlim na kongres radi plovbe po rekah, napil je zastopnik Nemčije ljubeznivosti in prijaznosti Francozov ter zaklical trikratni „hurrah" Francoski. Kazno vesti. * (Spominski dau.) Danes je minulo 400 let, odkar |e Knštof Kolumb odjadral iz luke Palos s tremi ladijami z namenom, da poišče krajšo pot v Vzhodno Indijo, a v resnici je našel nov svet, Ameriko a tremi malimi jadrnicami, od katerih ie imela krov samo admiralska ladija „Santa Maria", a drugi dve („Pinta" in „Nma") sta bili Je toli-košni, kolikorsue so Indije, ki po rekah plavajo. ♦(Francoski anarhisti.) Navzlic neutrudnemu delovanju francoske policije še vedno ni bilo moči zaslediti vseh anarhistov, ki z oživljeno predrznostjo zopet začenjajo rogoviliti. V noči od 31. julija na 1. avgusta zrušili so anarhisti z dina-mitno bombo večjo zgradbo v Versaillesu in prav tisti dan našli so v železničnem vozu pri Cettu 38 klg. dinamita. * (Srbski metropolit M i li a j I o ponesrečil) se je, ko se je vozil iz Aleksinaca v kopel j Sokobanja. Padel je z vagona in se prav nevarno poškodoval. * (Sneg v I talij i.) Iz Brescie se poroča, da je v Val Camonica padel sneg, temperatura znižala se je vsled tega na tri stopinje. Tudi iz drugih krajev Italije se poroča, da je snežilo kakor po zimi in je nastala prav občutno hladna temperatura. * (Prijetno iznenađenje.) Leta 1887. skočil je v Budimpešti postaren in imovit trgovec v Dunav z namenom, končati šiloma svoje življenje. Neki pomočnik iz Frankobroda skočil je za njim in ga otel smrti. Starec ni bil svojemu rešitelju kar nič hvaležen, še oštel ga je, češ, naj se ne utika v reči, katere mu niso nič na mari. Kako prijetno iznenađen pa je bil rešitelj te dni, čuvši, da je stari gospod umrl in njemu volil vse imetje, nad 200.000 gld. „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci i 2. avgust«. Pri ■mIISI : Ueer, Honigsfeld, Iterustein, Keinisch, Bettlheim ■ Dunaja, — Kuppe nt Kočevja, — Francesehi, Zvvitler i/. G rad os« — II ar vali k, Uossi, Botle, Luzzatto iz Trsta. — Mitter it. Idrije. — Gross, Erker i« l'rage. Pri !Si«iim . l»r. Martindich, Rezzo, Lejrat, 1'eternel iz Trstu. — bile lz Berolina. — Grossraann, Miiller. Corda, Mazal, I'auli/.zh, Gauther z Dunaia. — Ka&ič iz Zagrebu. Pri lutiK-iii kolodvoru: Kustreutz. Mayer iz Trsta. — Knoppl iz Budimpešte. — Spitz'*r z Dunaja. — (iertscher iz Linca. Umrli so r IJ ubijani 2 V deželni b o l u i c i : 28. julija: Janez Ločniškar, gostuč, 51 let, jetika. .'{0. julija: Marija Lipovšek, kondukterjeva žuoh, 28 let, jetika. Meteorologično poročilo. 2 Čas opazovani a Stanje barometra v mm. T temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v 111 ui. S se 1 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7289 mm. 7'28 9 mm. 7'28-8 mm. 14-2» C 15 ti« C 15 4U C brezv. al. svz. al. jzh. megla dež. dež. 89 50«. j dežja. Srednja temperatur* 15*1", ca 4*7" pod normalom. ID-uLJ^La-Jsica. borza dne avgusta t. I. včeraj gld. Papirna renta.....gld. 95-70 Srebrna renta ..... „ 95 40 Pilata renta......, 113 80 5° „ marčna renta . . n 100*60 Akcije narodne banke . . , 997-— Kreditne akcije .... „ 31250 London......., 119-5") Srebro....... , —'— Napol........„ 950 C. kr. cekini....., 567 Nemške marke .... , 58*62'/t 4U „ državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečko iz I. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/........ Ogerska papirna renta 5' ,....... Dunava reg. srečke 5'/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' »" u zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke...... 10 „ Akcije aiiglo-avstr. banke . . 120 , Tramway-druAt. velj. 170 gld. a. v..... gld 140 182 110 100 189 117 101 v 3 152 •23«; duues . 9570 96 30 113 hO loo 65 999'— 313-5«) 119-50 9 49«/, 5H7 58*52«/, gld. 25 ki. • 50 „ „ M , « -10 . ■ ™ , , 60 „ • 50 , . 75 , . 25 „ Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. julija 1892. Bankovcev v prometu 415,150.000 gld. Zaklad v gotovini . 246,932.000 » Portfelj..... 161,158.000 , Lombard..... 24,075.000 „ Davka prosta ban- kovčna reserva . . 41,790.000 „ Prejšnji teden (-f 8,523.000 gld.) (-r- 996.000 „ ) (-f- 11,170.000 „ ) (+ 829.000 „ ) iT- Zahvala. Presrčna hvala bodi vsem, kateri bo nas tolažili in nam izrazili svojo sočutje povodom dolgotrajno bolezni in prebridko izgube nepozabnega našega soproga, oziroma očeta in deda, gospoda Jakoba Supančiča zidarskega mojstra, meščana in posestnika zlasti častiti duliov£čini, darovalcem krasnih vencev in udeležencem pogreba, osobito gg. pevcem. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1892. (8b7) Žalujoča rodbina. I Trgovski pomočnik star 19 let, z dobrim spričevalom, izučen t trgovini mešanega blftgS in /.cicziiine, bi rad svojo aiiiui j. I., Knlz^aMMo f*t. OI>. Za gospodinje MAG GI J EVA se dobiva pri Kanda O« Holser-Ju. zabela za juhe (785—3) Trgovski pomočnik 23 let star, vojaščine prost, slovenskega in nemškega jezika zmožen, izurjen v trgovini z železnino in s špecerijskim blagom, ieli v sluabo uatopltl. — Ponudbe vspre-jema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda" pod črk« A. V. (856—5) Stavbišče v lepi legi ob Traaikl cesti v LJubljani, mereče nad 6'/t oral, je na prodaj tudi v manjilli parcelah. — Voč je izvedeti prt prodajalcu in lastniku Konradu Stocklinger-jn (874—2) Rimska cesta At. 15. Hiša z zemljiščem v skupnem obsegu 1 orala 40 kvadratnih sežnjev proda se pod ugodnimi pogoji v l>obruu|ali pri veliki cesti. — Več so izvo pri iipravništvu „Slov. Naroda". (888 — 1) Iščem izurjenega stenografa. Prositelji, zmožni slovenske in nemške stenografije, imajo prednost. V Ptuj i, dne 28. julija 1892 Dr. Horvat Tomaž, (875—2) odvetnik. ♦e ♦♦♦♦♦ ♦» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦eoeeeoee o« X Ns najnovejši in najboljši način J umotiio (228—43) jmahm ta zobovja J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-*. vauja in vse sobne operacije« — odatranuje sobue bolečine z ustnrtenjeui živca { zobozdravnik A. Paichel, X poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. »•»♦♦♦♦♦♦♦»»•»♦»♦♦♦•»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦o V najem se odda ali proda na Dolenjskem t. vno potrebno opravo poti ugodnimi pogoji. — Pekarija je nova, proda se veliko, leži pa na novi ŽelezoiCni progi mej Šmarijem in Kočevjem. — Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda-. (872—2) .IS« «sf» *tk* .pf« *wT* *m* *fft»*m* VIZITNICE priporoča v Ljubljani. *^it**)i^>MB^^a^ba^*^rS^r)S> ♦ ♦ ♦ Najboljše in najcenejše toiletno milo. Najboljšo milo za varstvo #»'o£e jo t«l il priporočili« liicdiriiiNkili inlorllil 3070 upelja&O Doerinp*'074 milo. sovo. I ♦ e Hygiea-vrelec Kronski studenec je najboljša in najčistejša alkalična slatina, zdravilna voda prve vrste, sosebno dobra, če je pomešana z vinom. Dobiva me pri Ivanu Ediekmaiin u. Glasom sodbe odličnih zdravniških avtoritet: Izl>oruo, ker upliva ugodno na tek in na prebavo; raztvarja sluzi in zgoŠAave in jo posebno dobro: 1.) pri boleznih na Želodci, namreč: kronickem želodčnem kataru, ako kdo nima teka, ako ne moro prebavati, pri dlspepsiji itd.; 2.) pri boleznih dihal, jeter, ledvic in tečevodov; 3) kot najčistejša, naj-prijetnejša in najbolj zdrava dijeteticna pijača sploh, in sicer: čista ali zmešana z vinom, konjakom, mlekom ali s sadnimi šoki. (tj34—10) t'ast mi jc, naznaniti Vam, da sem kiselino lllygie;a) kronski vrelec poskusil in priznati moram, da sem jo v gotovih slučajih, zlasti pri prehlajenom želodci, pri zapeki rahil z dobrim uspehom. Kot osvežuvalna pijača, cista ali z vinom pomešana, mi je ljubša od vseh drugih ogljenokiselih mineralnih voda. V Hudim pošti, dne 12. julija 1887. S spoštovanjem »r. bejrjr. To je ugodno, ue\lruliu» in u«k poiiur«>Jt>uo toiletno milo prve vrste j«- ugodu«' vonpire iu eiiiiiiftitnega upliva na voljnost in lepoto kože ter naredi in vzdrži fino polt. Ker jo povsem neškodljivo in nere/.ko, priporočajo zdravniki Ooerli»K»vo milo m hovo materam Za uini\aiij<> do|enc«^v lu olrok uaitoploje. Osebe jako občutne, grapavo ali trdo kože, ne morejo dobiti UKodiifJ-N«>Ka lu Im«1 liaga mila. kakor je Doerluicovo iaUoriKk toiletno milo. USF~ Kot aiiHiut>u|«> za pristnost utisnjena je vsakemu komadu prUtDSg* l>oerluK<»v«*Kn mila varnostna znamka, t»ov«9 odtod imenovanje l»«t>riiiK-ovo milo m nuv«. V. (.357—f>) BSB) Dobiva se po :tO kr. komati pri: BBS Avg. Auer, Ferrt. Hilina A Kascli, lekar (iriitsclipl, Aut. Krisper, Ed. Mahr. Mayr-ieva lekarna ,,|iri zlatem jelenu", 1'iecoli-jeva lekarna ,,nri an^elju", lliahl pl rrukorz.v lekar. V K ran j i: Kud. Starovasnik, Martin Pett /iihlopslio /.« AvMtro-OKcritku: A. tlOTNt'11 i.iiK«-<*k a. an. — Grncrsluo «\ Co., IHiuaj , 1., ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ S : : : ♦ ♦ e ♦ ♦ : : t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ e ♦ ♦ : : o e : : : t NOVO! NOVO! : Zanimiva in zabavna i jc moja tukaj prvič na prodajo izložena igrača Dva smešna Oo5ka, trdno narejenn, oblečena kot horkula, borita se, držeč se za roke, da kaj smešnejšega Se ni bilo videti. To bo lahko in gotovo izvršuje brez vsakeršne priprave, tako da more tudi najmanjši otrok Ham oživiti igračo. Ako hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje, prosim, počastite me s svojim obiskom. Ta igrača vzprejeta je bila povsod z največjim odobravanjem. Cena paru 509 «(» kr., boljše vrste iz papir-mache 1 icld. iu 1 icld. SO kr., iz stisnjenega papirja prve vrste 1 gld. 50 kr. in 2 kI«I» večji komadi S «l«l-Prodajalo ne bode le malo