Političen list za slovenski narod. Po polti prejemam velja: Za oelo leto predplačan 15 (Id., ta pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., ta en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto lg fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 (14.. aa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. t Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopial se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredniltvo je ▼ Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. lakaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V, 6. uri popoludne. 6tev. 195. V Ljubljani, V soboto 2(5. avgusta 1893. Valentinu Vodniku! „Ne hčere ne sina Po tebi ne bo, Dovolj je spomina. Te pesmi poj6." Jutri bo mirna podtriglavska župnija gorjuška slavila praznik v spomin svojemu prvemu dušnemu pastirju — Valentinu Vodniku. In ž njo bo praznovala, ž njo se veselila vsa slovenska domovina, saj tudi ona časti v Vodniku svojega dušnega preroditelja, svojega narodnega budi-telja, svojega prosvetnega vodnika. V p r o -svetno-narodnem smislu je Valentin Vodnik prvi dušni pastir Slovencev. Zato slava mu! V naših razburkanih časih dene dobro srcu, če se zopet ogreje ob stalnih, vse obsezajočih vzorih, ki so goreli v duši priprostega hribovskega duhovnika in s ponosom vzlasti njegovega stanu sedanji zastopniki družijo željo, naj bi čisto, neskaljeno domoljubje tudi naši dobi vzrajalo mož vsaj z daleka podobnih Vodniku. Zavest, da „Dobrovčan, Kotoran Primorec, Gorenje, Pokolpljan po starem Se zove Sloven'c", ne sme umreti. In ravno tako mora veljati še danes, da .Narave slovenske Oživljeni kal Bo s cvetjem in sadjem Cesarstvo obdal". Vse obsezajoča ljubezen pevca, ki je tako pel, bodi nam vzor. Tista ljubezen, ki je priprostega duhovnika gnala, da je proučaval zgodbe svojega rodu, da je preiskaval domovino svojo in njena rastlinska in rudninska čudesa, da je zaglobil so v duha milega domačega jezika, tista ljubezen, ki je stvorila iz Vodnika — jezikoslovca, starinoslovca, botanika in sploh naravoslovca, pesnika in časnikarja, tista ljubezen, ki mu je velevala, da bodi požrtvovalni duhovnik, neutrudni pedagog, vedno delavni učenjak in pisatelj, skratka; da bodi vsem vse, bodi nam bodrilni. na-vduševalni vzor. Vodnik se nam zdi nekak vsa oživljajoči genij slovenskega naroda. Zvest Bogii, žrtvujoč se mu v svetem svojem poklicu, zidal je na ta trdni temelj orjaško stavbo svojih nesmrtnih del. Odsev vseh tradicij našega rodu vidimo in občudujemo v njem. Pobožnost, značajnost, moška kremenitost, zvesta ljubezen in neprestana marljivost ga značijo. „Druži se k meni Krajnske modrina dežele! ln zopet prav čvrsto men daj povelje Stor se vredno v meni zažgati želje: Pesen pet Kranjsko!" Tako je prosil že 1. 1781. In vslišala ga je slovenska ,,modrina". On pa jej je ostal zvest do smrti. Ne samo za njegovo »Ilirijo oživljeno", namreč za vse njegovo delovanje veljajo besede, ki jih je zapisal o njegovi veličastni pesmi „Telegraphe officiel" dne 31. julija 1811: »Ljubezen do domovine veje iz vsake vrstice; to je posvečen ogenj, ki ogreva, ki oživlja vso vsebino". Reven je umrl, — prav kot vreden sin sv. Frančiška, pa tudi vreden sin svojega naroda. A umrl je kot mož. „Fortuna non mutat genus" mu je bilo geslo. Značajno prepričanje ni usode igrača. Vodnikovega domoljubja in Vodnikove značajnosti želeč svoji dobi, kličemo z dna srca: Slava Vodnikovemu spominu! LISTEK Pantheon. Arabeske. Napisal Josip Jaklič. XI. Promethej. Pustolovski načrti mi že dalje časa niso dali spati. Tičati vedno in vedno v svtji sobi, preseda naposled i najbolj flegmatiškemu človeku. Kaj čuda tedaj, da sem nekega lepega dne vrgel svojo torbico čez rame, urezal si v grmu pred hišo drenovo palico in se napotil v svet. „Kam pa, kam?" spraševali so me prijatelji. „Ali v kako letovišče?" „Tega niti sam ne vem. Srce me žene venkaj v prosto naravo." Brez smotra, brez prtljage korakal sem po glavni cesti, potem zopet po kolnikih in slabo-uhojenih stezicah. Gledal nisem ne na zemljevid, ne na nebo. Cemu tudi? Ogni via conduce a Borna .... In tako sem blodil nekaj dnij po slovenski domovini. Noge so mi bile že trudne in želele so si počitka na mehki postelji; na senu in mrvi ležati ni baš prijetno, zlasti če človek ni navajen. — A neko čudno čuvstvo vleklo me je še vedno in vedno na-P»j- Počival sem ravno v senci košate lipe. Kot narodnjak vležem se v gosto lipino senco vsikdar raje nego n. pr. v brezino ali kacega druzega bolj redkolistega drevesa. Zrl sem na nebo .... Majhni rumenkasto-sivi oblaki vlačili so se semtertje. Po-samtie ptice poletavale so po ozračju. Tudi te žene čudno, nerazumno hrepenenje od kraja do kraja. Visoko nad oblaki — navpično uad menoj — zapazil sem majhno črno pičico, ki je padala nižje in nižje. Kaj je vendar to? — Mari kraljevi orel? Premišljal sem ... Mej tem je postala črna pika veduo večja in naposled 6em spoznal, da je to zrakoplav . . . Padal je naglo in skoraj je obstal malo pred mojimi nogami . . . Gromovit „Hura" ! iz pletenice njegove . . . skočim po koncu . . . iu skoro si stiskava desnico s starim prijateljem dr. Nikolajem Fedorovičem Nalješkiuom . . . Seznanila sva se svoje dni na Dunaju ... Po naročilu moskovskega meteorologiškega instituta podal se je s tremi tovariši in mašinistom v zrakoplavu na zuanstveno ekspedicijo, da preišče meteorologiške razmere v višjih regijah. — Lahen veter podil jih je dva dni nad osrednjo Evropo. Naposled se je balon nekoliko pretrgal in še predno je bilo mogoče razpoko odstraniti, padli so na tla na slovenskem ozemlju. Usedemo se pod slovansko drevo. Spremljevalci Nalješkinovi razloži po travi bu-telje in kar je bilo za prigrizek. Dobro smo se imeli. S prijateljem videla se nisva že leta in leta. Spremenil se je bil mej tem popolnoma: ne sicer po obrazu, pač pa v mišljenju. Nekdaj fantast, pan- Letnik: XXI. Res croatico-litorales. S Pri morja, meseca avgusta. Lani sem poročal v Vašem listu, da delajo Mažari v Reki drugi „molo" paralelno s prvim. Sedaj moram povedati, da je drugi „molo" popolnoma dogotovljen. Od velikanske delte sega do tretjine prvega „molo". Na koncu so ga pravokotno zavili, od starega „molo" so pa napravili v pravo-kotu majhen dostavek. Tako ima novi „molo" lepo, okusno obliko. Skozi prostorna vrata prihajajo v novo luko manjše barke z raznim blagom. Sedaj so tudi te barčice v varnem zavetju, dočim prej niso bile. Tako ima sedaj Reka dvojni „molo" in dve prostorni luki. Lahko se meri z mnogimi lukami v Evropi. V našem cesarstvu jo prekosi v tem oziru samo Trst, ali kako dolgo ? Cim bolj napreduje Reka, tem bolj propada Trst. In ravno na to gredo Mažari. Oni se smatrajo že nekako samostojnimi. Zato hočejo povsod Mažari konkurovati z Avstrijo. Da jej pokažejo jednako moč tudi na morju, so v kratkem času toli povzdignili pomorsko kupčijo in komunikacijo v Reki, da se jim moramo čuditi. Proti „Lloydu" so kar čez noč ustanovili velikansko pomorsko društvo „Adrio", katero ima lepo število krasnih parobro-dov. Ti parobrodi imajo velikansko kupčijo z vsemi deli sveta. Vsled tega ima zdaj llojdovo društvo v Reki prav malo komunikacije. S tem so Mažari dali velik udarec avstrijski polovici, a mnogi še nimajo oči, da bi to videli in spoznali, kam jadrajo. Tudi Opatija peče Mažare. Ni jim po godu, da se tam pusti Avstriji mnogo denarja. Vsled tega so obrnili v svoji prekanjenosti pozornost na Crkvenico v hrvatskem Primorju. Z našo vlado so napravili tam morske kopeli in lep drevored. Slišimo, da je v Crkvenici lepše kakor v Opatiji, da je sedaj tam več slavist iz šole Pogodinove, sedaj trezno, hladno-misleč učenjak, ne brigajoč se za politiko. Po glavi rojile so mu samo velikanska astronomiška in druga števila. Zdel se mi je nekam suhoten, da ne rečem mršav. Iu to ni čudno, ako se človek hrani samo ob kvadratnih, kubičnih in druzih korenih. Kot rečeno, zabavali smo se dobro. Razgovar-jala sva se z dr. Nalješkinom o svojem življenju, budila si spomine na prošle dni in kar je sicer obično, če se snidemo z že skoro pozabljenim dobrim prijateljem. — Mej tem pa je mašinist privezal zrakoplav na bližnja drevesa, zašil razpoko in za-mazal jo z degtom ter priredil stroj, s kojim se napravlja vodik. Balon se je pričel polagoma napolnjevati s plinom in skoro je že dobil svojo poprejšnjo valjasto obliko . . . Treba je bilo misliti na ločitev . . . Zamuditi nisem hotel ugodne prilike, da si ogledam le-ta zrakoplav najnovejše konstrukcije. Mej tem, ko še oni posedajo po mehki travi, zlezem v pleteuico, ogledujem mnogobrojne astronomiške in meteorološke priprave ter se igram z raznimi ventili. Tu potegne nagloma močan veter . . . Vezi se pretrgajo, zakričim, od spodaj zakriče moji tovariši . . . zemeljska tla izginejo pod menoj. Balon se dviga z nepopisno brzino navzgor . . . Pogledam navzdol — zvrti se mi skoraj v glavi. — Plaval sem popolnoma osamljen — visoko mej nebom in zemlj6. gostov, kakor v Opatiji. Da so Mažari tam najbolj zastopani, je amljivo. Saj se ravno »voljo njih po-vzdi guje naša Crltvenica. Iu mi mislimo, da bode prej ali pozneje Crkve-niča prekosila Opatijo. 2e zdaj se tam gostje izvrstno počutijo, kaj če le potem, ko bode vse vrejeno. Kaj imamo pa mi Hrvatje pričakovati od Crkve-nice? Isto zlo, katero nas je zadelo na Reki. Od vsega reškega napredovanja imamo mi le zlo, Mažari pa korist. Res imamo sedaj v Reki dve krasni Iuki, dva „molau, velikansko pomorsko kupčijo, pa tudi vsaki dan večjo mizerijo. Naše mesto ima ua milijone dolga — ves ta denar je šel za zasipavanje morja — davki so neznosni. Vse boljše službe imajo tujci (Mažari), nam privoščijo le kako drobtinico na morju in v tovarnah, pa še to kmalu zgubimo, ker vedno prihajajo sem mažarski delavci. Ko nas potisnejo še iz najnižjih služb, da ne bodemo mogli živeti. Mnogi mej nami pa še uečejo uvideti, kako nas je vjel oholi Mažar. Vendar se bodo vsekako vsakemu odprle oči, a prepozno! Pred leti je bilo tukaj veliko domačinov prav bogatih, a sedaj lahko domače bogatine na prste preštejemo. Skoraj vsi domačini se že borč za polento in kakšno ribico. Tako daleč smo! A Mažari se dobro počutijo. Dobre službe, zabave, morski zrak, vse to jim dobro tekne. Pa tudi njih bratje v Hungariji crpijo veliko dobrega iz Reke. Od todi dobivajo južno sadje, katero se v navlašč za to pripravljenih vagonih odvažuje na Ogersko. Iz Reke dobivajo po ceni vino in vse, kar želijo. Železnica je pa tudi tako izpeljana, da koristi le Mažarom. Hrvatje ne morejo imeti od nje koristi, ker teče ondod, kjer njih ni. Kakor je torej razcvitanje Reke in njena železnica nam le v škodo, tako ne smemo tudi od Cr-kvenice nič dobrega pričakovati. Tu se naseljujejo Mažari in židje. Prvi in drugi nas bodo materijalno in moralno slabili. Kakor so nas v Reki v tem obojnem oziru oslabili, tako nas bodo tudi v novi Opatiji. Tudi tam bode prava mažarska propaganda. Kar stori Mažar v Primorju, stori ie za-se, ne pa za Hrvata, Hrvat ima po njegovem mnenju le hlapčevati njemu. In vse kaže, da hočejo Mažari naše Primorje na se spraviti. Reški guverner se je kar čez noč prelevil v guvernerja hrvaško-ogerskega Primorja in kar najedenkrat bode guverner oger-skega Primorja. Ako ne preje, se bode to zgodilo takrat, ko bodo Mažari napravili železnico iz Ogulina v Senj in Bihač. Okolu plitvičkih jezerov bode prava mažarska naselbina. Šopirili se bodo tam s svojimi bogatimi židovskimi soprogami ter pohujševali naš narod. Nova železnica, ako se res zgradi, bode le pomagala, da se pomažari naše Primorje, da se bode Mažarija še bolj okrepila na obali Jadranskega morja. Vsakdanja skušnja nas bridko uči, da Mažari delajo le za-se. Za Hrvate nimajo srca. Vse, kar so Rad bi bil prišel na tla, a vedel nisem kako. — Veter me je nesel proti zahodu. Prišel je večer. Zvezdice so migljale po nebu, a zdele so se mi tako daleč, tako daleč, ln na jugovzhodu prikazala se je v daljavi okrogla, ru-dečkasta plošča; bil je ščip . . . Globoko pod mano šumeli so valovi atlantskega oceana. Cul sicer nisem njihovega šuma, a v domišljiji sem si ga predstavljal. Mesec in zvezde zrcalile so se v brezmejnih vodah . .. Veter me je gnal polagoma naprej . . . Tu se prikaže pod mano motno razsvetljena proga. Da, da, to je že novi svet, svobodna zemlja ame-rikanska. Long-Island, Brooklyn, New-York, govoril sem sam s seboj ... Ali kaj je to? Zdi se mi, da se zrakoplav zopet oddaljuje od suhe zemlje in da pričenja nagloma padati .... Sreč se mi je jelo krčiti . . . mislil sem na smrt v valovih atlantskega oceana, o katerem se mi prejšnjo noč, ko sem še snival v dehtečem senu na domačem slovenskem kozolcu, niti sanjalo ni. Izročil sem se že Neptunu. A padanje biio je le navidezno. Veter se je bil spremenil, pričel je pihati močen zahodnik. Neslo me je proti iztoku. Premaganemu strahu in nepričakovanih dogodkov zaprle so se mi skoro obrvi in zaspal sem. Ko se prebudim, zlatila je obnebje že jutranja zarija. Balon plaval je posasi nizko nad vrhovi skal- napravili v Primorja, je samo za nje „dulce et utile", a za nas „amarum et noeivum". Le takrat, ko bi naša vlada — o sedanji ni misliti — zgradila železnico od Ogulina v Senj in Bihac, bi se je mi veselili in pričakovali kaj koristi od nje. A predno dobimo tako vlado, bode še preteklo nekaj desetletij. Sedaj nam druzega ne preostaja, kakor z vsemi močmi zavirati mažarizem v Primorju. K temu pa ne zadostuje le vpitje pri kozarcu rujnega vinoa, temveč resno in vztrajno delovanje. Mi Primorci le vpijemo za domovino, storimo pa ničasar. Naš sovražnik pa molči in pridno deluje, in je že daleč prišel. Učimo se od njega. Delajmo tudi mi. Častno in sladko je, delovati za narod. Delajmo ne le, kar moramo, temveč tudi, kar moremo. „Ni dolžan samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan." Učimo svoj narod v cerkvi in zunaj cerkve, khčimo mu pri vsaki pr.liki, kaj je dolžan Bogu in sebi, dajajmo mu zdravega berila v materini besedi, da ne bode v se jemal otrova iz laških ničvrednih listov. Potem bode imel nasprotnik pred nami strah, dočim se nam sedaj roga in posmehuje. Sami smo mnogo krivi, da se je tako vgnezdil mažarizem v našem Primorju. Mi smo spali, a sovražnik se je utrjeval. Bratje, čas je, da vsaj zdaj vstanemo na neutrudno delovanje, drugače bomo tudi mi skopali grob svojemu milemu narodu._ Politični pregled. V Ljubljani, 26. avgusta. Plener. Le majhno je število tistih, ki so zadovoljni s Plenerjevim govorom v Hebu. Pričakovali so, da bode napovedal kako odločno akcijo zjedinjene levice ali pa naštel reforme, s katerimi se misli pečati levica v bodočem zasedanju. Mnogi so tudi pričakovali, da se vodja levičarjev izreče za razširjenje volilne pravice. Da je Plener to storil, pridobil bi bil za zjedinjeno levico mnoge, ki se sedaj že obračajo od nje. Tako je pa govoril le o stvareh, ki so največ bile vsakemu znane. Iz govora je le malokdo spoznal Plenerja za velikega državnika. Samo nekateri člani trgovinske zbornice so bili vsi naudušeni zanj. Pri banketu, ki so ga priredili Plenerju na čast, je izrekel predsednik zbornice željo, da bi Plenerja kmalu poklicali na ono vzvišeno mesto države, kjer bi mogel svoje izredne politične zmožnosti v polni meri porabiti v blagor domovine. To je pač le pobožna želja, kajti ministerski predsednik pl. Plener še ne bode tako hitro. Zjedinjena levica in vlada. Levičarji ne vedo, bi li hvalili ali grajali vlado, bi li bili ž njo zadovoljni ali ne. Vladni listi so hvalili Planerjev govor, kar ni čudno, ker vodja levičarjev ni napovedal odločnih korakov proti vladi. Glasilo moravskih liberalcev veudar s to hvalo ni prav zadovoljno. Posebno mu to ne ugaja, da so vladni listi prezrli, da je Plener govoril o neki nezadovoljnosti levičarjev proti vladi. Po našem mnenju so to vladni listi pač natih gora. Toliko, da se jih ni dotikal. Nisem se mogel orijentirati, kje da sem. Zrakoplav znižuje se vedno bolj in bolj. Še nekaj trenotkov, in brezštevilne vrvice zapleto se mej razdrto skalovje samotnega gorskega rta. In sedaj sem vedel, kje da se nahajam. Na levi zazrl sem v daljavi Kaspiško, na desni pa Črno morje. Bil sem na kavkaških gorah. . . . Pogledam navzgor : nad menoj sinje, od zore nekoliko zarudelo nebo. Pogledam navzdol: pod menoj navpik odsekana stena; v sredi pa visi, kakor z verigami n&njo prikovano človeško telo. . . . Zapustiti balon mi ni kazalo. Poginiti bi moral gladu na strmi pečini. Učil sem se nekaj mytho!ogije in ni mi bilo treba dolgo ugibati, kdo da visi na skalnati steni. Spomnil sem se na prvi mah, da bi to utegnil biti Promethej, ki je prinesel ljudem luč z 01ympa, in katerega je zato velel Zen prikovati na strmi pečini kavkaških gora. Toda, kje je jastreb, ki mu kljuje srce? . . . Gledal sem okoli, a ni ga bilo. . . . Vzamem v roke široko trobo in zakričim: BHalo!u. In kakor gorski jek začujem v odgovor zdihujoč „Hal6!". Povprašam, kdo je, in odvrne mi istotako: „Promethej, sin Japetov!". „Vi hočete pač briti burke z menoj. Cital sem vendar še na šolskih klopeh, da je Prometheja že pred dobrimi dvemi ali tremi tisočletji osvobodil le zaradi tega storili, ker je Plener ono nezadovoljnost tako rahlo izrazil, da Vladi pač ni treba raču« nati ž njo. Moravsko nemško glasilo na dalje izreka bojazen, da grofu Taaffeju ni dosti na tem, da se osnuje okrožno sodišče v Trutnovu in da hoče vso stvar le zavleči. Koncem pa ta list daje razumeti, da bi levica grofu Taaffeju odpustila vse, kar jej je storit do danes neljubega, ako mu je le resno na tem, da se jezikovno vprašanje vredi po njen želji, da se vpelje nemški državni jezik, kateri je torej sedaj alfa in ornega vse levičarske politike. Kolera na Ogerskem. Dopisnik nekega angleškega lista je potoval po krajih na Ogerskem, koder je kolera. Razodel je potem, da so obširni« kraji že okuženi, da je veliko ljudij že pomrlo, oblastva pa ničesa ne storč, da bi se kolera omejila, temveč se sklicujejo na to, da viada jim ne dii ni-kakih navodil. Ogerski vladi ni ugajalo, da je tuji časnikar razkril pomanjkljivosti ogerske administracije. Hitro je oporekla notico o koleri. Toda kolera zaradi tega, da se na papirju taji, ni hotela izginiti. Dva dni po tem oporekanju je vlada sama morala priznati, da je na Ogerskem v resnici kolera. Lani so tudi ravno na Ogerskem tako dolgo tajili kolero, da so jo konstatovali tuji zdravniki in še pozneje niso pokazali v tej stvari zadostne odločnosti, ker uradniki niso kos svoji nalogi. Neki nemško-liberalni list, ki je sicer jako navdušen za Mažare in njih kulturo, pa pri tej priliki naravnost Ogersko prišteva nekulturnim državam, in obžaluje, da se ž njo ne more tako postopati, kakor s Turčijo ali Perzijo, ki se v takih stvareh postavita kar pod jerobstvo. Ker Ogerska nima sposobnih uradnikov, smo Cislajtanci v nevarnosti, da se k nam zanese kolera. Mi smo pač že večkrat izrekli svoje mnonje, da z mažarsko kulturo ni nič posebnega, in sedaj pa nam to potrjujejo celo liberalni listi, ki navadno Mažarov ne morejo dovolj prehvaliti. Vprašati se pa moramo, kako se d& opravičevati, da se hoče z vpeljavo civilnega zakona in civilnih matic na Ogerskem razširiti delokrog administraciji, ki že po priznanju liberalnih listov samih ni kos niti svoji sedanji nalogi. Mari se ne napravijo velike zmešnjave, če se tako važue stvari izroča v tako slabe roke? Stvar je vsekako pomisleka vredna; ali je to v interesu države, ako se že ne ozira na interese cerkve? Gospodstvo sile na Ogerskem. Citatelji se spominjajo, da so bili v Tordi veliki izgredi preti Rumunom po sibinjskem rumunskem shodu. Stvar je bila pripravljena. Najprej so se hoteli znositi nad rumunskim uradnikom nekega denarnega zavoda, ki je bil na tem shodu. Uradnikova žena je pa izvedela, kaj se pripiavlja in je brzojavno mu sporočila. On je zatorej izstopil na drugi postaji z vlaka. V Tordi je mažarska druhal pregledala ves vlak in vse fijakarske vozove, da bi ga kje iztaknila. Ko njega niso našli, pali so na njegovo hišo. Pobili so okna, iztrgali celo okenske okvire, hišno opravo razbili s kamenjem. Zandarmerija je pa vse mirno gledala tako dolgo, da so jeli trgati streho; še le tedaj (Dalje v prilogi.) Heraklej na svojem pustolovskem potovanju..... In ljudje, ki so pisali zgodbe onih časov, so pisali zgolj resnico, ker niso imeli niti časa, niti volje, izmišljevati se in lagati, kakor delajo pisači dandanes. Hvala Bogu, toliko se vendarle še spominjam iz grške mythologije, da včm, kaj in kako." Glasen grohot mi je bil v odgovor. „Da, da, ljudje vsikdar radi več govore, nego je res; tudi grški pisatelji so se radi lagali, tudi njim ni, da bi se vse verjelo." Zmajal sem z glavo. „Jaz Vam sicer ne verujem, da ste res pravi Promethej. Vendar, ako je resnica, tedaj Vam kot prvi smrtnik, ki je dospel do Vaše samote, izražam v imenu celega človeštva zahvalo, da ste nam prinesli nebeško luč razuma raz svojega 01ympa. Ali, da bi vedeli, koliko smo od tedaj napredovali! . . „0, to mi je dobro znano. Oela preteklost i vsa bodočnost razkrita je pred menoj. Par in elektrika služi vam zemeljskim črvom dandanes. — Toda ste-li tudi srečni?" „Srečni? — Ne, to nismo. Duh naš sili vedno in vedno naprej. V p6tu svojega obraza skušamo samo s svojim razumom dospeti do resnice..... Toda ko jo najdemo . . . ." „Ali ste pa tudi gotovi, da jo bodete res kedaj našli iz svoje lastne moči?" Priloga 195. štev. „Slovenca" 26. avgusta 1893. |e začela odganjati ljudij. Na to je drubal napala druge hiše. Razbila ie na jednak način šest druzib romunskih hiš, mej njimi jedeu botel. Celo strehe so močno razbili. 2andarmerija se pa izgrednikom ni dosti ustavljala. Rumunskemu zdravniku razbili so tudi vse instrumente. Vse to bi pa bila policija lahko zabranila, da je le hotela. Kaj bode pa tudi policija storila, ko se govori, da je celo sama najela razgrajalce. Neki mizar, ki je bil ranjen, ko so žau-darji razganiali ljudij, je rekel: »Lepa mažarska svoboda je to; policija je nas semkaj povabila, sedaj pa streljajo na nas, kakor na pse." Neki drugi je pa povedal, da so ga še iz postelje sklicali, da pojde razbijat. Pri tacih razmerah ni misliti na kako sod-nijsko preiskavo. Neki mažarski list je pisal, da poprej ne bode miru, da bodo vsi Rumuui obešeni. Mažarski listi so naravnost hvalili izgrednike, da so izlili »pravično jezo" nad »izdajalci domovine" in zahtevali, da se kaznuiejo žandarji, ker so motili patrijote pri njih domoljubnem delu. Take so razmere v kulturni in liberalni Ogerski, kjer velja vsakdo za izdajalca domovine, kdor se upira poma-žarjenju. Revizija belgijske ustave bode kmalu dovršena, samo o dninah poslancev se še nista sporazumela zbornica in senat. Sedaj je pa prišlo na dnevui red revizija volilnega reda za občinske in provincijalne zastope. Pri tej stvari bode zopet huda borba. Radikalci zahtevajo, da se tudi za te zastope 1 vpelje občna volilna pravica. Mnogi drugi politiki se pa bodo upirali, ker bi potem v večjih mestih socijalisti v občinskih zastopih dobili večino. Taki zastopi bi pa posebno redno ne poslovali, kakor kažejo skušnje na Fraucoskem. Flamanski kongres. Te dni se je začel v Briigge na Belgijskem kongres Flamancev. Posvetovali se bodo o tem, kako bi Hamanščini pridobili večjo veljavo. Flamancem se ravno tako godi v Belgiji, kakor nam Slovencem v Avstriji. Na papirju je jim priznana jednakopravnost, v resnici pa gospoduje fraucoščina. Pod sedanjo vlado se sicer nekoliko bolj ozira na-nje, nego se je pod liberalno, ali vendar imajo še dolgo pot do narodne jednako-pravnosti. Umetnost. Dva hrvaška slikarja na menihovski razstavi. 0. Celestin Medov e, fračiškan, in Marko Murat, oba Dubrovčana sta razstavila letos v Menihovem, koder se vežbata v slikarstvu, vsak po jedno sliko. O. Ce-lestin je naslikal »Divo Baccho sacrum" — (žrtva bogu Bahn). Slika ima 3 metre po dolgem in l1/« v širjavo. Prizorišče je svetišče; žrec stoti pred žrt-venikom, nad katerim stoji kip Bahov. Ob levi in desni stoje zaklani in pobiti kristijanje; po stopnji-cah curklja njihova kri. — Zadaj je mnogo rimskih dostojanstvenikov; zgoraj se vidi iz gostega dima velika množ ca, ki z galerij gleda krvavi prizor. Na desno iu spredai stoji nekaj žensk. Tehuika je izvrstna, sliko hvali vse, kar jo vidi in najbolj jo gle- j dajo izmej vseh. Mej velikimi umetaluiki ua razstavi j imenujejo kritiki tudi mladega dalmatinskega fra-ujevca — o. Oelestiua. — Drugi slikar M. Murat j je razstavil sliko cvetna nedelia v Dubrovniku. Jedeu prizor s cerkve ta dan predstavlja. Po božji službi se vrača pobožno liudstvo vsak s svojo oljko domov. Nekateri še molijo v cerkvi; cerkvenik ugaša sveče. Potanjosti na tej ljubki sliki so jako dobro izdelane. j Tudi njo hvalijo strokovnjaki. I Smetanove opere. Marljivo vodstvo kr. češkega gledišča praškega je sklenilo od 4. sept. naprej spraviti na oder vseh , osem oper velikega češkega glasbenika Frid. Sme- ' tane. In sicer se bo pela due 4 septembra zgodovinska opera njegova; Braniborci na Češkem; dnš 6. septembra komična opera: Prodana nevesta; dne 8. sept. zgodovinska opera: Daliber; due 11. sept.: Libuše; dne 14. septembra: Dve vdovi; dne 16. septembra: Poljub; dne 19 septembra: Skrivnost; dne 21. septembra romantična opera: Hudobčeva ' steua. V soboto, dne 23. septembra se dovrše dela Smetanove muze v češkem gledališču. Tega dne j bode njegov koncert. Igrala se bo njegova skladba j »Iz mojega življenja", pela njegova češka pesen in I »Moja domovina" — vrsta simfoničnih pesnij. Ime- | novane pesni so: Vyšehrad, Vltava, Šsirka, Z českyeh luhu a h&ju, Tšbor in Blanitc. Priobčujoč to naznanilo, ki nam je je doposlalo vodstvo češkega narodnega gledišča v Pragi, opozarjamo na prekrasni vžitek, ki ga ima vsak Slovan že s em, da poseti stostolpo Prago, ki ga pa sedaj lahko združi z ume-telniškim vžitkom. Smetana, ki je duha svoiim umotvorom iz narodnih čeških pesnij se nasrkai, je vreden tudi daljega pota, nego iz Liubljane v Prago. Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. i XIII. I Dobrotniki naše druibe. 6. Da pa se je mogla naša družba, kakor ste čč. skupščinarji slišali dozdaj, gibati letos v tako širokem okviru, da se njen delokrog v istini zmir bolj širi, to ima zahvaliti svojim dobrotnikom in prijateljem, ki so jej od vseh — da prav od vseh — strani naše mile domovine prihiteli na pomoč. In zdaj s ponosom lehko trdimo: ni ga več zavednega in vresniči iiarodnočutečega Slovenca, ki bi ne bil na kakoršenkoli način podpiral naše družbe. (Tako je, dobro!) Zdaj, slavna skupščina, bi bil nalog izvestiteljev naštevati Vam imena vseh podpornikov — ali če bi hotel to izvesti — zborovali bi do drevi. Kajti mi ue štejemo več »Jaz sem o tem popolnoma prepričan..... Kadar najdemo resnico iz lastne moči, kadar se kakor bogovi povspnemo nad oblake, kadar bode naš duh objel vse stvarstvo, tedaj bode zavladala nepopisna sreča, tedaj bodemo postavljali po celem božiem svetu oltarje bratoljubja. ... Ali pot je še dolga in nekateri so res pričeli že dvomiti, da sploh kedaj dospemo sami iz lastne moči do resnice. Resnice sploh ni, pravijo drugi." Globok vzdih dospel mi je do ušes. „Tedaj z nebeško lučjo nisem osrečil človeštva. Mor6 in preganjajo se mej seboj, lažtjo, nesreiui so, ker vsega ne morejo umeti. ... To je oni jastreb, ki mi dan na dan razjeda osrčje. Storil nisem prav. Žal mi je, da sem prinesel človeštvu nebeško luč razuma. . . . Bolje bi bilo, da bi . . Več nisem čul. Veter me je bil dvignil kvišku in zopet sem plaval nad osrednjo Evropo. Solnce je pripekalo. Rad bi bil prišel na trdna tla, a vedel nisem, kateri ventil da naj odprem. Poskušal sem tu in tam, a zaman. . . . Konečno sem obupal, da bi mogel še kedaj zapustiti ažurne višave, ako slučajno zrakoplav ne pade sam od sebe na zemeljska tla. Porezal bi bil sicer lahko vrvice, na katerih je visela pletenica, a kaj bi mi to pomagalo? — Strmoglavil bi hipoma navzdol in niti kosti bi mi ne ostale cele, temveč se razbile ter razdrob'le na tisoč in tisoč koscev. ... In zopet sem zaspal. . . . Sanjal sem, da se mi je duh oprostil od telesa in da plava sedaj nad zvezdami. Hladno je. Sladka, i t mirna melodija sferiške godbe mi dom na ušesa; a duh poletava kakor metulj od zvezdice do zvezdice. On vidi, kako propadajo svetovi, kako nastajajo novi. A nad vesoljstvom vspeuja se, kakor sed-merobojua mavrica nad zemljo, prejasno, čudovito bitje. . , . Duh moj je gleda, gleda, zdi se mi kakor lju-bav in resnica sama na sebi, ... a razumeti ga ne more. In duh moj se spominja na prejšnje čase, ko je še vklenjen v zemske spone taval brez miru od blodnje do blodnje. . . . Hotel se je povspeti sam po sebi do resnice, & peroti so mu bile prešibke; zemlja ga je vedno in vedno prevlačila. Čutil se je omejenega, zakova-nega, , . . bil je nesrečen. In človeškemu bitju se je zdelo tedaj žal, da je Promethej z oljmpsko bakljo prižgal v njem nevzdržno hrepenenje po ne-dosežni resnici. ... A Bedaj je srečen. . . . Blisk in votel grom. Prebudil Bem se iz sna. Treščilo je v zrakoplav. Čutil sem, kako po bliskovo padam z balonom vred navzdol. Sapa mi je zastajala Izgubil sem zavest. A le za jeden tre-notek. Potem pa sem se prebudil nepoškodovan sredi travnika na velikem kupu senA. B lo je že jutro, hladno, deževno, poletuo jutro. Poleg mene ležal je raztrgani zrakoplav. ... Bil sem domd na rodni mi zemlji. — dobrotnikov na stotine, nego na tisoče. (Slava!) Njih imenik izkaže bodoči Vestnik. Omenjamo le splošno one podružnice — osobito ženske, ki so kar tekmovale v načinih, kako bi več prispevkov doposlale ter tako kot zveste hčerke razveselile svojo mater ; denarni izkaz jim bo osvetljal lice pred sloveuskim svetom. (Živele!) Da so izdatni darovi dohajali naši družbi, zahvaliti je posebno narodna društva po vseh naših pokrajinah. Osnovala so v zadnji dobi toliko koncertov, akademij, veselic, zabav, vedrilnih shodov, v korist naši družbi, kakor v vseh prejšnjih letih vkup morda ne še toliko. Navedemo naj ona slavna društva, ki so nam bila zgla-šena: Ljubljanski Sokol, Narodna Čitalnica, katera daje svoje prostore za vodstvene seje že vsa leta brezplačno, pevski društvi: Slavec iu Ljubljana, Tamburaški zbor — vsa v Ljubljani. Pevsko društvo »Lira" v Kameniku, katero je pohitelo celo večkrat mej drage brate koroške; istotako Čitalnica kameniška. Veliko uslugo naši družbi so izkazala ob lanski skupščini slavna društva Postojinska, njim načelu Čitalnica. Delavsko bralno društvo v Idriji pri vsaki priložnosti pospešuje naše družbine smotre. Bralno društvo v St. Petru na Krasu, v Mokronogu, v Kostanjevici, v Za-gorji ob Savi, Čitalnice v Starem Trgu pri Ložu, v Črnomlju, v Smariji pri Jelšah, v Ilirski Bistrici, v Cerknici, v Planini, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Šiški, v Ipavi, Ajdovščini — Sturji, na Vrhniki, v Gorici, v Tolminu. Prvo slovensko pevsko društvo „Gorotau" na Koroškem. Slavna društva v Trstu in ujega okolici : Tržaški Sokol, slovansko pevsko društvo, Zarja, Adrija, tamburaši Sv. Ivanski in trž. Sokola, dramatični odsek Sokolov s sodelovanjem opernih pevcev gospe Strasser Cehove in g. K. Trt-nika. — Litijske in Smartinske Slovenke izboren koncert. Društvo „Zvon" v Smartinu pri Litiji. Slavni odbor I. abiturijentske veselice slovenskih in hrvatskih pripravnikov je izročil s cenjenim dopisom dne 10. avgusta 1892 vsoto 56 gl. kot polovično pokro-viteljnino. Letos 22. julija pa je bil zopet slični koncert s polovico prebitka v korist naši družbi. — Istotako je abiturijent Milutin Zamik v imenu slovenskih gimnazijskih abiturijentov leta 1892 izročil gld. 76 53. Pokroviteljnino v obrokih plačevati sta sklenila slavna učiteljska društva za kamniški in za goriški okraj. — Ker se je družbino vodstvo s posebno okrožnico zglasilo pri vseh naših p oso j i 1 n i c a h za poljubno podporo, prejeli smo zuatnih darov, a posojilnici v Radovljici in v Ribnici sta že vplačali polovico po-kroviteljnine, pokroviteljica mariborska posojilnica pa je doposlala zopet 100 gld. — Kakor društva tekmovali so i posamni rodoljubi in domorod-kinje, da so ob raznih prilikah pokladali večje ali manjše darove na domovinski oltar. Božična, novoletna, velikonočna darila bila so letos obilneja nego poprej. Ob veselih in žalostnih do-godbah: ob smrti — mesto strohljivih nagrobnih vencev — ob krstu, ob ženitovanju, ob primici so dohajali lepi darovi. Kaj izvanredn^a pa je „p r v a k r o n a družbi sv. Cirila in Metoda". To misel je sprožil prvi vrli Celovški »Mir" dne 30. oktobra 1892 — in je kmalo potem izkazal 100 zlatih kron kot odgovor Parteitagu v Celovcu. Poprijeli so se te misli tudi drugi listi in so prinesli oklic do rodoljubnega občinstva. Ko pa so meseca maja prišle v promet tudi srebrne krone, tedaj pa je pričel »Slovenski Narod" sistematično nabirko prvih kron ter jej odkazal dan za dnevom posebno rubriko — in zdaj je že pri četrtem tisočaku. Tolike jednodušnosti v požrtvovalnosti še ni videl morda slovenski svet. (Res je, dobro!) Družbinemu vodstvu so te kronine darove doslej oddala čast. vredništva časnikov »Slov. Narod", »Primorski List" in »Mir". Dnevne novice. V Ljubljani, 26. avgusta. (f Janez Horak) je bil rojen dne 15. maja 1814 v Krumovi na Moravskem, od koder se je pred kacimi 60 leti preselil v Ljubljano. S svojo pridnostjo in značajnostjo si je takoj pridobil v našem mestu splošno spoštovanje. Zlasti obrtniki so ga visoko čislali in mu skazovali veliko zaupanje. Skozi več let je bil rajui mestni odbornik, podpredsednik trgovinske in obrtnijskn zbornice in deželni poslauec. Kot ustanovnik obrtnega podpornega društva si je pridobil za male obrtnike velike za- sluge. M•jsto ga je odlikovalo s častuim meščanstvom io presvetli cesar mu je podelil zlati križec s krono. — Pogreb bode jutri v nedeljo ob xlt6. uri popoldne. N. v m. p. iMoška beseda.) Včeraišni »Narod" piše o R m-skem Katoliku: »Mi smo že sklenili svoj račun z nR>mskim Katolikom", ter ne polemizujemo več ž njim; kakor u. pr. tudi ne s štajerskimi in koroškimi zakotuirai lističi". (Nova pošta.) 1. septembra t. I. odpre se v Plaveh, v okraju goriškem, nov poštni urad, ki bode imel zvezo s poštnima vozovoma, vozečima od Gorice do Bivca in od Gorice do Trbiža ter nazaj. (Porotne obravnave) pri ljubljanskem deželnem sodišču se začno dne 28. avgusta. Na vrsto pridejo dne 28. avgusta: Štefan Krušič zaradi uboja in Boštjan Hiuptman zaradi tatvine in požiga; dnč 29. avgusta: Janez Hribar zaradi posilstva iu Jožef Mabnič zaradi ravno tega hudodelstva; dne 30. avgusta: Marija Marn zaradi uboja; dne 31. avgusta: Franc Jamšek zaradi ropnega umora; duč 1. septembra : Ana Prezelj zaradi detomora, potem Auton in Ana Frančiška Mesetig zaradi goliufije. Vmes bodo pa še štiri obravnave, in sicer: proti Francu J^nku zaradi posilstva; proti Francu Peteaniiu zaradi poskušenega ropuega umora in javnega nasil-stva; proti Ivani Brenčič, Janezu Kaserju, Neži m Martinu Pavlinu zaradi ponarejevanja kovanega denarja, in proti Janezu Hačinu zaradi uboja. V soboto, dno 2. septembra, se obravnave končajo. (C. g. Jurij Mercina), vikarij v Sovodujah pri Gorici, stop1! je v pokoj ter se v nedeljo poslovil od svojih vernikov. Slovo bilo je res tužno, kajti osiveli starček služboval je v Sovodujah celih 23 let. Na svoja stara leta preseli se č. gospod v Erzelj pri Gočah. (Na Bled) je prišlo do 17. avgusta 1087 tujcev, ki pridno pohajajo tudi sosedne gore. Tu naj omenimo, da je letos vrejena tudi tarifa za gorske voditelje. Za jeden dan dobi voditelj 6 kron, za pol dne 3, za izredni dan, če se nodi nad 10 ur, 8 kron in za dan počitka 4 krone. (Vročina.) Od Kolpe, 23. avgusta: Ko te vrstice pišem, bije v zvoniku tretja ura popoludne, a toplomer kaže 35° R. Vroče je, vroče tu doli pri nas na obalih zelene Kolpe. Tudi pri Vas v Ljubljani mora biti vroče; zlasti na Kongresnem trgu mora biti soparica že neznosna. Nekaterim gospodom na onem trgu se že kar meša od same vročine. Udrihajo po klerikalcih, kar se d£. Vse jim pride prav, da le duhovnikom jedno založe. Je-li j resnica ali laž, dosto|no ali nedostojno, to jih jako malo briga. In vse to delajo pod najnovejšo tvrdko: v imenu miru, sprave in ljubezni. — Ce pa Vi vrnete in kakega slovenskega 1 bertlca malo za žilo potipljete ali celo kaj okrcate, potem ste hinavci, farizeji, tudi denuncijanti. Gospodie ne veste li: „Haust du meiuen Juden, hau' ich deinen." Kdor prebiva v hiši s steklom kriti, naj ne meče kamenja na druge, ker ti mu lahko streho zdrobi. Kaj ne gospodje: „Das Hiuaberschiessen gtfiele mir, wenu's nur kein Heriiberschiessen giibe." Vroče je, vroče. (Učiteljski zastopniki) v okrajnih šolskih svetih za bodočo šestletno dobo so bili pri uradnih učiteljskih skupščinah izbrani: za eeljski okraj g. Koder man, za ormoški g. Porekar, za ptujski g. Ž i h e r, za Rogatec g. Sekirnik, v ljutomerskem okraju g. Freuensfeld, v šentlenart-skem g. M o h e r , v mariborskem g. N e r a t, v slovenje-bistriškem gosp. Kristl, v laškem gosp. Krope j, v konjiškem gosp. L. T r i b n i k. — V drugih okrajih še ni bilo okrajuih učiteljskih kon-ferencij. (»Domovini" v odgovor.) V Braslovčah, dne 24. avgusta 1893: V 21. štev. »Domovine" je objavljen dopis it Savinjske doline, ki se začenja: »Velečastita duhovščina gornje in spodnje Savinjske doline obžaluje, da je nekdo v dopisu iz Braslovč v »Slov. Gospodarju" štev. 21. o tamošnjem živino-zdravniku, gosp. Jelovšeku, objavil neke besede, iz koiih bi utegnil bralec sklepati, da bi bil imenov&ui gospod duhovnikom nasproten." — Ne vemo, kdo je tisti, ki piše v imenu duhovščine gornje in spodnje Savinjske doline; to pa vemo. da od edino kompe-tentne duhovščine braslovške, ki pozna vo-litveno agitacijo gosp. Jelovšeka, ni bil za ta dopis v nie imenu pooblaščen. Moremo reči, da duhov ščina sploh ni o tem dopisu kaj vedela, dokler ui bil v »Domovini" objavlien. Vsled te okoliščine je ta dopis že itak brez pomena. — To tudi vemo, da je goep. J. agitiral , in sicer nasproti stranki, s katero je bila ob volitvah častita duhovščina bra-' slovška. Vemo tudi, da je gosp. Jelovšek izjavil, da je agitiral na pr<«injo blagorodnega gospoda pl. Haupta; pa ue verjamemo, da bi ga bil ta gospod , za to prosil. Obžalujemo tudi mi nekaj, ali bolje pomilujemo gosp. Jelovšeka, da kot omikan agitator ni stopil svoji stranki kot voditelj bolj na površje, iu da si ni upal še na volitev priti. Kot izobraženec bi naj stranko tudi po svoji možnosti toliko vodil, da bi se tudi ona »pošteno" obnašala. Najboljši : dokaz, da ni bilo vse pošteno in neliberalno pri tej stranki, je obsodba jednega volilca v zapor in pa neovr«ljiva, čez vse res obžalovanja vredna resnica, da so se iz iste stranke trije celo iz norčije • spovedovali na volišču. Takega početja tudi mi ne imenuiemo liberalnega, ampak to je več, je kaznjiva pregreha. To so dejanja, katerih ne izbriše nobeno »pojasnilo" in noben popravek. Tega j sicer m kr.v gosp. Jelovšek, pa videti je, da on 1 vsa) indirektno odobrava ravnanje njemu priljubljene, duhovščini braslovški pa uasprotne stranke. »Povej mi, s kom se pečaš, pa ti bom povedal, kdo si." Shod za poduk o živinoreji na belo nedeljo v Letušu n pr. je bila očitna demonstracija po volitvah. Kdor ga je videl, ne more tega tajiti, če ni j slep in gluh. Živinoreja jim je bila le pretveza za i demonstracijo; gosp. Jelovšek jim je s svojim podukom o živinoreji k njej pomagal. — Da to ni res, I pojdite pravit tistim, ki so slepi in gluhi. To so ! obžalovanja vredni pojavi, kateri morejo zmotenim oči odpreti, da jim ne bo treba več »pojasnil". To ! naj si zapomni tudi tisti, ki zagovarja v imenu i duhovščine stranko »vrlega" župaustva. Videti je iz teh naših besed, da nam, ki pišemo na zahtevo ' naših volilcev, sedaino »vrlo" županstvo tukajšuje ni prav po volji. Ce si kdo naše trme ue bo mogel razložiti, bomo mi to storili iu objavili nekaj razlogov za svojo trmoglavost, j (Pazinski odbor) je imenoval za novega občinskega blagajnika g. Josipa Mandiča, do sedaj trgovskega pomočnika v Trstu, vrlega domoljuba. Dnč 22. t. m. je župan izročil odboru odlok deželnega šolskega svčta tržaškega, v katerem se za šolo v Liudaru odločuje za vse tečaje hrvatski jezik kot naučni jezik in laški kot predmet od drugega razreda dalje. Proti temu odloku se je pritožil lahouski deželni odbor v Poreču. (Zgrndil) se je danes zjutraj po 8. uri na Mestnem Trgu pred hišo g. Kende g. pisatelj Jak. Alešovec. Odnesli so ga v bolnišnico. (Stoletnik.) V Očeslavcih na Štajerskem je umrl te dni bivši kolar Jožef Treibler v red k i starosti 102 let. Žeoa mu je umrla pred osmimi leti stara osemdeset let. Zapustil je dve hčeri, ki sta že obe stari. Poslednji čas je bil starček gluh in se je že le tfžko gibal. (Beletristični list) se snuje v Sarajevu. Mladi hrvaški rodoljubi si hočejo s tem ustvariti neko domače središče. Želimo jim sreče. (Bosenska železnica) preide z januvarijem leta 1894 v državno upravo. Dozdaj je bila pod nadzorstvom in upravo vojnega ministra. (Goriška tiskarna) bo začela kmalu poslovati. Denarje za tiskarno so dali, kakor se javno govori poleg g. A. GabrŠčeka še trije drugi goriški gospodje »Soča" bode sedaj priporočala le »goriško tiskarno" — »Obizzijevo" pa, v kateri se je rodila iu naučila »meštir" in za katero je tako gorela in jo hvalila, bo prezirala. Ta korak obsojajo celo nekateri »Novosočani". (Alojei;eviSče goriško.) Iz goriške okolice: V zadnjem »Primorskem listu" je bila izražena želja, da izreče kedo še svojo željo o »Alojzijevišču" v Gorici in jo objavi v »Slovencu". Evo Vam: Sflošna je želja, rekel bi, vseh goriških okoličanov, da bi »Aloizijevišče" nekaj poskrbelo tudi za okoličanske I otroke, kateri obiskujejo c. k. vadnico v Goric. Iz j Podgore. Štandreža, Sv. Petra, Solkana, da celo iz ; Mirna in Sovodeuj, hodi prav mnogo šolariev vsak ; dan v mesto. Nekateri prav vbožui morajo hoditi | celč opoludne domov, drugi so pa tirei nadzorstva j ter se vlačijo do popoldanskega poduka po mestu. — Prav hvaležni bi bili slavnemu odboru »Alojzi-jevišča", ako bi kaj poskrbel za te otroke ter spreiel | vsaj boljše izmed njih o poludne v svoja »prebivališča". (Napad na solkanski cesti) Poroča .»-e nam: j »Slovenec" ie vže poročal na kratkem o napadu, kateri se je zgodil v nedeljo dne 6 t. m. ua solkauski cesti ua štiri Giričaue vračajoče se okolu polunoči v Gorico. Goričani sumničijo, da so jih Solkauci uapadli iz narodnega sovraštva, Solkanci pa, svesti si svoje nedolžnosti, trde, da so jih sami Goričani. Policija je seveda verovala iu veruje še Goričanom in zato hoče vdobiti in iztakniti napadovalce prav v Solkanu. Ctravuo je pa v Solkanu skoraj vsak dan stroga preiskava, čeravno patrolirajo vsak dan po Solkanu žaudar|i, čeravno so izprašali vže nad 50 oseb, ne morejo vendar v Solkanu nič zaslediti. Mladi preiskovalni sodnik Musma postopa prav strogo; ako se ne strinjalo izjave s prešnjimi, rekel bi „ad verbutn", te vže denejo pod ključ; ako si se le malo ranil pri kakem delu, sumničijo te, da si napado j valeč; ako ti je tekla kri in imaš ok&pano obleko, odpeljejo te hitro k sv. Antonu v Gorico. In vendar ne morejo pri vsej tej natančnosti zaslediti napado-valcev v Solkanu in o?ebe, katere so zaprte, kažejo se nedolžne. Tako postopanje jivnih oblastij je vzbudilo pri ljudstvu občno nevoljo. Opravičeno ie lahko vsled tega tudi javno mnenje, da so se Goričani ■ sami med seboj porezali, krivdo pa vrgli na Solkance, j kajti pijani so baič bili prav močno. Ali pri sodniji so Goričani nedolžni in zato jih pusti tudi v niru. — Povodom tega napada izdal je okrajni glavar : Bosizio, baje vsled pritiska od zgoraj, razglas, v ka-terem se okoličanom priporoča biti mirnim, ne na-i padati mestjanov (glej »Slovenec" št. 191), razglas, kateri je vzbudil občno nevoljo. — Židovski j »Oorriera" zatrjuje svojim čitateljem po svoji orijen-| talski domišljiji, da napadovalci so edino Solkanci, > kar mu sedaj malo kdo veruje — ter prepričuje < Goričane, kako nevarni so vsi okoličani. Proti taki i pisavi protestirala bodo, kakor se sliši, vsa županstva : v okolici. — Ta žalostni dogodek nam priča, da j hočejo irredentaši goriški okolico očrniti iu da bodo : mogli svoje namene tudi v okolici lažje izvrševati, kličejo še policijo na pomoč. (Dalmatinske novice.) K. D. ima lep članek i proti grdemu bogokletstvu, ki je tako j zelo v navadi mej izobraženci in mej kmeti. Božjega blagoslova ne more imeti narod, ki rabi svoj jezik, da kolne Boga. Grda navada je pa največ prišla iz Mažarske, in, žalibog, tudi mej nami se že velikokrat kaže. B)j proti preklinjevalcem bodi nam narodna dolžnost! — Prof. B r u n š m i d iz Zagreba je zastopal hrvatsko vlado pri otvoritvi starinarskega muzeja v Kninu. — Prekrasna knjiga »Poniženi i uzvišeni I s u s" o. Marka Marul ea je te dni izšla. Izdajo je priredil mladi frančiškan o. Kerubin Šegvič. Knjiga je sicer ascetične vsebine, vendar pravi ocenjevatelj o njej: »Kdor zui misliti in čutiti, vzemi in beri! Bral bo slastno in lahko, kakor bi bral kako povest; z občudo-vaniem, kakor da bere sv. pismo; s koristjo, kakor da bere deset najboljših modroslovnih in bogoslovnih knjig." Stane 1 gld. Dobiš jo pri oo. frančiškanih v Zadru ali v Kotoru. — Beški nuncij je vse staroslovenske misale, ki so v Zadru na razpolago, pokupil in jih daroval črnogorskim katoličanom. Nekateri, med njimi tudi »Narod", so hoteli čutiti nasprotje Rima do starosloveuskega bogoslužja. Vest, ki jo ravno poročamo, menda ne kaže tega. — V spletski advokatski komori so predložili hrvatski jezik za uradni. Predlog stavljata dr. G. Bulatra in dr. J. Mengjer. — Lepo se umevajo Lahi in Srbi. Evo vzgled! V Zadru imajo Lahi »societa corale", in ta je šla cesarjevega godu dan pčt — v srbsko cerkev. — Spletskemu »Narodu" se včasih meša. V svoji številki z dne 18. t. m. piše n. pr.: »Kot je Zader laška enklava v hrvatski Dalmaciji, tako je na isterskem otoku Krku mesto Krk." Za Boga, če bo kar tako delal hrvatski list si laška mesta, potem ni čuda, da ui nikjer jedi-nosti in napredka. (Imenovanje.) Trgovski minister je imenoval žandermerijskega vodjo gospoda Jožefa Skubla v Radgoni za poštnega asistenta. (Za slovanske mladeniče isterske) sta razpisani dve štipendiji po 100 gld. za leto 1893/94, da morejo vstopiti v kmet'jsko šolo na Grmu, dve pa po 120 gld. za goriško krnetiško šolo. (Za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri) se j kaže |ako veliko zanimauie. Hrvatska in Dalmacija j tekmujete, da pripomorete revni Istri. Družbi želimo muoao poilpirateliev iu obilo božjega blagoslova! (Pravilnik za uvoz blaga iz Avstro Ogerske na Rusko.) Dodatno k naši uotici pod tem naslovom z due 11. avgusta t. 1., s katero smo naznauili, da ! je dne 12. jul ja t. 1. stopil v veljavo pravilnik ce-j sarskega ruskega finančnega ministerstva o dokazilih izvira blaga, ki se uvaža na Rusko, iavija tr-goviusko miu sterstvo potom tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice, da za uobeno spričevalo, ki se po tem pravilniku potrebuje v dokazilo izvira blaga, ni potreba doprinesti ruske prestave, za slučaj, da je v kakem drugem jeziku sestavljeno, kakor v ruskem. (Ob obletuici katol škega shoda) bo prihodnji četrtek dne 31. avg. ob šestih na Rožniku sv. maša za dobrotnike »KatoiSkega sklada". Vsi prijatelji katoliškega gibauia, ki morete, vdeležite se! (Dolenjsko železnico) delat odpeljalo se je v sredo dne 23. t. m. iz celiske jetnišnice 62 jetnikov pod nadzorstvom treh paznikov. Vzeli so seboj vso potrebno prtljago za čas treh mesecev. Delali bado med Liubljauo in Novim Mestom v okrajih Trebnje, Mirnapeč in Lok. Pred nekoliko dnevi peljalo se je tudi iz mariborske kazniln ce ravno ua to progo k enakem u delu do 120 kaznjencev. Iz ljubljanske kaznilnice jih je do 50 kaznjencev tamkaj. Seveda: po ceni so! Domačini pa nimajo ni dela, ni jela. Slabo se spoluujejo obeti! Tuji podjetniki pa žanjejo iu zbirajo krvavi nbarač". — Eie, tožna nam majka! (OtroSki vrt družbe sv. Cirila in Metoda) pri sv. Jakobu v Trstu otvon se prve dni prihodnjtga meseca. Vpisovanje se prične dne 1. septembra. (Reške novice.) Z Reke: Letos se kaže tudi v Primorju peronospera. Tam, kjer niso trte škropili, se listje zelo suši, pa tudi bolno grozdje se tu in tam najde Prosti narod ne škropi trt, ker ne vd kako, pa tudi nima za kaj kupiti potrebne tvarine. Da naša vlada kaj veha, bi ona ljudstvo morala podučiti, kako se mora škropiti. Tudi bi mu morala preskrbeti potrebne tvarine, a ona ne čuti te dolžnosti in potrebe. Poslancev je pa tudi nobeden na to ne opomni, ker ne poznajo ljudske bede. In da je ne bi zvedli, ne gredo nikdar med volilce. S tem, da kimajo Mažarom in spravljajo denar v žep, spolnujejo svojo parlamentarično dolžnost. Tužna nam majka! (Razpisane fare) v ljubljanski škofiji so do 22. septembra: Grahovo, Knežak, Ž al ti a, Bohinjska Bela, St. Jošt, Dobrova in novo ustanovljena tara Planina na Vipavskem. (Dolenjska železnica.) Iz loškega okraja: »Slovenec' je že večkrat grajal nerodnosti, ker delavci delajo tudi ob nedeljah na progi Ljubljana-Kočevje. Pa vse zaman! Se celo na Veliki Šmaren so delali, kakor ljudje pripovedujejo! Kam pridemo? Precej v začetku so nekoliko bolj spoštovali nedeljo; sedaj ne delajo dosti razločka! — Govorilo se je, da progo Ljubl|ana-Kočevje odpro že sredi septembra, zdaj pravijo, da se ima še le meseca oktobra izročiti prometu. Ljudje pripovedujejo, da se na nekaterih krajih zemlja posiplje iu da ]im to nagajal Saj se pa temu ni čuditi, ker so jo po močvirnih in vlažaih krajih, bolj za žabe in ribe, ne za ljudi, speljali. Gledali so na posamezne mogočnjake, nikakor pa ua občno korist in ne na blagor kmeta)! (Vabilo k veselici), ki se priredi v nedeljo, dnd 27. avgusta t. I., v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v prostorih gosp. Oblaka v Litiji. — Vspored: 1. Prolog. 2. Anton Nedved: »Avstrija moia", moški zbor. 3. Igranje ua glasovir. 4. »V spanju", vesela igra v jednem dejanju. 5. Hajdrih: »Sirota", moški zbor s sopran-solom. 6. Alegorija. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice se začno prodajati pri blagaini ob 7. uri. Vstopnina: Sedeži I., II. iu III. vrste 60 kr., daljne vrste 40 kr., stojišča 20 kr. K obilni ndeležbi vabi uljudno ODBOR. (Iz Prage), 20. avg. Pred tremi leti je odpotoval v Ameriko pisatelj Pavel A 1 b i e r i in te bil za morjem član vredništva »Chicagskih L>stov". Te dni se je zopet nazaj vrnil v Prago, potem ko je bil prepotoval nekaj zahodnih dežel severne Amerike. — Dne 17. t. m. so dali poslanci dr Vaša»y, dr. Ed. Gregr, Tima, prof. Blažek, dr. Herold, Janda in Kaftau ua Jaudov predlog dr. Masaryku »c o n-silium abeundi" iz mladočeškega kluba. Čaka se še, kaj temu poreče 28. t. m. zbor zaupnikov. Razvidno, da je oseba dr. Julija Gregra popoluoma — nedotakl|iva! — Društvu »Svatoboru" (pisateljskemu društvu) |e volila svoje premoženje 8000 gl. te dni umrša g*"ovourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno za družblnsko kegljanje. Uhod tudi iz Poljske ulice. CŽ bt D X m ? 4) »M 0 V O C >N O C C * > CrlaNovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunisu. 324 9 6. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno __pospešuje. Izdelovatelj razpošilja io proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novcev. UD M V u •M M 8 : k u rt" A «61) <* - Qj s F tt -T O g .o s) » a o »oo «5 3 g o is a | O O." ta n Yizitniče priporoča Katol. Ti! Št. 7758. Razglas. 423 3-1 Deželni odbor kranjski razpisuje pismeno ponudbeno obravnavo glede zgradbe obeh predniostnih branikov in ranip za most čez Savo pri Radečah, okraja krikega, s proračunjenim stavbinskim zneskom 28.000 gld. Ponudbe naj se vložč do l(i. septembra 1893 do 12. ure dopoldne. D 'tieni načrti, proračuni, stavbinski pogoji so na razgled pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani, deželni dvorec, Gosposke ulice št. 2, v navadnih uradnih urah. Ponudbe naj se oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega ter morajo biti kolekovane in zapečatene ter imeti napis na zavitka: »Ponudba za spodnjo stavbo savskega mostu pri Radečah". Priloži naj se jim 5% jamčevina gornjega zneska, bodisi v gotovini, v hranilničnih knjižicah, ali pa v državnih vrednostnih papirjih, ki ue presegajo imenske vrednosti. Vsak ponudnik se mora izrecno izjaviti, da so mu znani vsi stavbinski podatki in da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnihg proračunjenih ce*i, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan in svoj lastnoročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Od dež. odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1893. (Alojzij cPajnič ^Viktorija cfajnic roj. Lovšin poročena. čflvSiiica, cW 26. avgusta 1893. mesto dtiiKKja natviauiPa. 427 1 J V. zvezek: "^P® 'OVESTI ANDREJ KALAN je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v »Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. " Dobe se še II., III. in IV. »vezeh.' [ Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kmmtma 33 52—35 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedose/.no prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravojšo in redilnejio kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona redeb se skrbno izogibaj. — '/« kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v ■ zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Najprimernejša darila za vsako priliko so švicarske žepne ure ^rmUarvž^ katere ima v največji izberi v zalogi 338 26-s izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavb« lil iiiebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. preje GEBA, lir ar v I^jnl>ljani, Isfl&Ok ® "^^(^pnJHHjl Slonove ulice štev. 11. fll inajnižji oeni dobe se tudi naj-' |\ ^m/Mrl raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo-JeSflHH^HBpi rane in s stojalom, ure- budilnice SjjS9L. " I .'• ,'Največja zaloga prstanov, uhanov, verižic, srebrnih in zlatih, vse po to-^^^^^^^^^^^^^^ varniški ceni. 185 22 Popravila izvršuje točno pod Jamstvom. - Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzijev)56u) 74 3 se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predsrojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in tofno izdelovanje vsakovrstne iz zlata, srebra ali druge kovine po uzoreih ali lastnem načrtu. dis Izvršeno blago pošlje dobro, VRrno zavito poštnine prosto, ta 2-J 52-30 goldinarjev * * stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz *i » najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom pre- * H oblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj ss vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroo na peresih, * * je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slain-*i k niče itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. 44 * ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. *i ** Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu M najboljše priporočena za nakupovanje žimnic, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. * * Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, *i» nizke cene. 536 50-42 ,SLAVIJA' človeško življenje Solidne, zložne močne in čudovito cenene po vseli kombinacijah , mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. ( Členi banke .Slavije- imajo brez posebnega priplačila t pravico do dividende. katera je doslej iznašala po 10%, 20%, 0< 25°/0 i" jedno leto celo 48%. (S Za škode izplačala je doslej banka ,, Slavija" čez dvajset t milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poro- r štvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. h Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, doka- o zujejo naslednje r< p r i m e i* e : (J 1. Helena Avbeljnovd, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je > dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je ^ 32 gld. 5/ kr. zavarovalnine; banka „Slavijau pa je izplačala ■njenim C, dedičem lOOO gld. o 2. Dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval « se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 1891 X uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka „Slavija'i pa je rodbini njegovej vj izplačala'3000 gld. ' ^ 3. Iran Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se -f je dne 10. decembru 1871. Do svoje smrti dne 8. febr. 1885 uplačal A je 1393 gld. 92 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. ' °< 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. no- o rembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplačal le (* 80 gld. IG kr., prejeli so dediči njegovi od banke „Slavije" 1200 gld. ft 5. Marija Lenčkova, poscstnica na Blanici ob Savi, zavarovala > se je dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 18S2, izplačala je 4 banka „Slavijau dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačane gara- (. rovalnine le 2292 gld. 16 kr. • e O. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se je dne 25. no- i rembra 1888 za lOOO gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za lOOO gld. Nu % obe zavarovanji splačal je do sroje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega v> vkup 192 gld. IG kr.-, dediči njegovi pa su prejeli od banke „Slavije" \ 2000 gld. , f 7. Ivan Železnikov, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zava- M roval se je dne 30. junija 18S2 za 10(10 gld. Do svoje smrti dne. 26. jami-varija 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem lOOO gld. o 8. Peter Budnar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, zavaroval se (* je dne 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1S92 uplačal M 597 gld. 12 kr. Banka „ Slavi j a" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. ; 9. Andrej Velikanje, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zava- V rovan od 15. dne maja 18S0 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi (1 uplačal 364 gld. SO kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izpla- v čala vdovi lOOO gld. « 10. Beza Kernova. kramarica v Cerkljah pri Kranju, zavarovala A se je dne 20. aprila 1884 za lOOO gld. in banka „Slavijau izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačal a le 241 gld. 20 kr. { 11. Krnesta Jelušičera, soproga občinskega blagajnika r Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala nje- < nemu soprogu lOOO gld. n Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno / generalni zastop banke »Slavije" 5 v I^Jiitolfani 120 36-14 r1 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. y vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. v Bistri, pošta Borovnica. (330 52—IS) Uri čar & Mejač prej M. Neumann Ljubljana, Slonele ulice za gospode in dečke za gospe in gospodičine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti, Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno duhovniško obleko iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167 (23) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodnejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (Štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vso drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteleti in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, liiaiišeti in ovratniki. mmmmm—mm ZMa za živino. SkuŠena redilna Štnpa za živino, sa konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe- homvečinoma po hlevib, ako tlvlnde ne more Jesti, slabo prebav- lja; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu £11, otekanja kolin, otrpnenju v v boka, v križa, otekanja nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 20 97 266 10-8 je priznano sredstvo za uničenje vsakovrstnega mrčesja. Znaki tega izvrstno učinku-jočega Zacherlina so: 1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Zacherl. Steklenice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., prihranjevalec (priprava za poštupati) Zacherlina 25 kr. Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer. Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdsn, H. L. Weneel, Prane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, V Ljubljani: V Postojini: « V Škof j i Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Uftu: V Kostanjevici: Ivan Jebačin. Anton Ditrich, G. Pike), Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc Verblč. Fr. Loj. Franc Kren, Peter Peschke. R. Engelsberger, Frane Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Franc Kovač. Alojzij Gatsch. V Litiji: V Hribu: V Mokronogu: Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici: V Radečah: V Novem Mestu V Zagorju: V Kamniku: V Žužemberku: V Črnomlju: V Bledu: Lebinger& Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcens, Sbil & Petrovič. Josip Sehuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. Wakonigga nasl. A. Pauser. R. E. Michelifi, Ivan Miiller et. Edm. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner. Ludovik Perse, Oton VVolfling. C k 7 K n N N N M v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjalovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—18) ►car: 13 Najnižjo cene g; n H M N m Sargo ve gSSSSU Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra. pl. Zeissl, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjieah in škatljicah. —t Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v dakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toalelno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—9 17" i ¥ IVI^T^ zdravstvenooblastveno pre- Jail.Ii1FI.Mril J. 9 skušena zobna creme. f. A. Narg-a sin & eonip., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaja. Dobiva se v vseh leknrnalt in parfunierijnh. najboljše blago. - - Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v lijubljani Mestni trg lO. 27* ZALOGA « nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, finili žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških v • š 111 po najnižjih cenah. HNG Dunajska borza. Dni 26. avgusta. Papirna renta 5%, lt>% davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 96 gld. 40 kr. 96 . 15 „ 118 „ 55 „ 96 . 10 „ 979 „ 332 „ 50 . 126 „ 40 „ 9 n 98 . 5 B 98 „ 61 „ T n Dn6 25. avgasta. Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4*/, % St. Genois srečke. 40 gld. 115 gld. 75 kr. 93 „ 65 147 „ 50 161 „ 25 191 „ 50 98 „ 60 n 197 „ 50 n n 67 „ — n 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . 50 Salmove srečke, 40 gld........67 Windischgraezove srečke, 20 gld..........— Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v. 2868 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 Papirnih rubeljev 100......129 kr. 50 75 75 75 Nakup ln prodaja ~j(JCL vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E B C U B" UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. as^r Pojasnila %XS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potein o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic, H