1 ■ ? S Ji Iff;
Časopis za
industrlfo In obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 46 Diii, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plafia ln toži se ▼ Ljubljani. Uredništvo lii upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vtačajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 25-5*.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 9. novembra 1935.
štev. 11«.
Plenarna seja Zbornice za TOI
2vzkc uQotovih/e potočila pcedstcUUJUa JtiacUta: Zc^oi/ina in ofct pcopadaia se nadalje - jČesna tcgoi/lha na UeU - iunania tcywina ne dobiva ptave podpoce - žastužek debu/sb/a padel <za 250 Hutifo-nov dinae{tv na leto - Konlcucenca dc&avniU podfeUi - gozdne fakse se ne placufefo - titani pod-ietii in mani postat/, a t/ec dai/Uov - 60 tnitifonov dinaciev pupilaene^a denaeia odšlo Ue Slovenije
2apostavlian{e slovenskih pce*notywniUw
Nevesela in prav malo bodreča je slika o stanju našega slovenskega gospodarstva, kakor jo je podal zbornični predsednik Jelačin na zadnji plenarni seji na ^podlagi točnih številk in kljub vseinu optimizmu, ki preveva vse naše gospodarske delavce.
V trgovini, $un. kakor notranji, nazadovanje na vsej črti, deloma že katastrofalno stanje, kakor n. pr. v lesni stroki. V obrtu isto nazadovanje, da je padlo šteyilo trgovinskih in obrtnih obratov v pičlih treh letih za 7000. V industriji se je ustavila edina konjunktura, ki je bila v tekstilni stroki, v drugih strokah pa nove težkoče zaradi nedopustne in gospodarsko absolutno napačne konkurence državnih podjetij. Pa še cela vrsta drugih ovir, da je padlo število zavarovancev pri OUZD za
2^89Q4*oqirs [nam v^m.s fob 'G60.S2
Z redukcijo železniških dobav slovenskim premogovnikom bi število brezposelnega delavstva znova naraslo. Neoprostljivo zapostavljanje interesov Slovenije pomenijo te redukcije premogovnih dobav, ki so poleg tega karakterizirane še s to gospodarsko nesmiselnostjo, da n' pr. šola v Zagorju ne bo smela uporabljati premo- j ga iz tamošnjega premogovnika, temveč iz na stotine kilometrov oddaljenega v timoškem kraju.
Ista nesmiselnost pri državnih podjetjih. Iz javnih sredstev se plačujejo investicije, da se z njimi ubijajo zasebna podjetja, ki plačujejo ta sredstva. Na drugi strani pa se dopušča, da gozdna Velepodjetja dolgujejo na gozdnih taksah že nad 80 milijonov Din državi. Vrhu vsega pa ta gozdna podjetja še kvarijo cene in pomagajo uničevati že itak težko zadeto naše lesno gospodarstvo.
ge posebno pa je udarjeno vse naše gospodarsko življenje, ker ne poslujejo naši denarni iavodi. Da jim ni bila izkazana nobena dejanska pomoč, bo pač za vedno zapisano kot težka krivda onih, ki bi morali to pomoč nuditi. Toda kaj naj rečemo k ugotovitvi, da je moralo oditi v času največjega pomanjkanja denarja 60 milijonov pupilnega denarja iz Slovenije!
Pri vsem tem nazadovknjii pa višji davki, ostrejše izterjevanje davkov, da je bilo v enem letu nad 195.000 rubežni! In potem še^ vse druge ovire in cela vrsta drugih težav, ki se kar vedno znova vale na slovensko gospodarstvo.
Za nameček pa še stalno dosledno neupoštevanje vseh zahtev in tudi najbolj upravičenih pritožb. Čudež je, če kdo pri tem še ohrani vsaj nekaj onega optimizma, ki je pogoj vsakega ustvarjajočega dela.
Kljub vsemu 90 slovenski gospodarski ljudje le še rešili nekaj tega optimizma, kakor je prepričujoče pokazala zadnja plenarna seja zbornice. Res zadnji čas je, da bi odločujoči krogi znali ceniti izredno moralno silo, ki je pogoj za ohranitev tega optimizma. V živem interesu države je, da bi honorirali ta optimizem z upoštevanjem vsaj najbolj elementarnih zahtev slovenskega gospodarstva.
Edina svetla točka v tej žalostni stiski je zanosni solidarnem, ki preveva slovenske gospodarske sloje in ki nam daje upanje, da bo priboril zapostavljenemu slovenskemu gospodarstvu njegove pravice. Z vso silo treba delati na to, da se bo ta solidarizem še povečal, da bo združil tudi delojemalce in delodajalce v složnem delu za napredek našega gospodarstva.
Bodi to cilj našega bodočega dela!
Skoraj polnoštevilno so bili zbrani zbornični svetniki, ko je predsednik Ivan Jelačin ob 9. dopoldne otvoril zadnjo letošnjo plenarno sejo Zbornice za TOI. Zanimanje za sejo je bilo izredno veliko ne le zato, ker je bila to tudi proračunska seja, temveč ker ije vse čutilo, da je to zadnja seja zborničnega sveta v njegovi sedanji sestavi. Volitve v Zbornico bodo po želji vseh zborničnih svetnikov v začetku prihodnjega leta vendarle izvedene.
Predsednik Jelačin je najprej pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika banske uprave, načelnika dr. Marna ter konstati-ral, da je navzočnih 46 zborničnih svetnikov, s čimer je več ko podana sklepčnost sveta. Za zapisnikarja je imenoval pom. zbor. tajnika dr. Koceta.
Manom zborničnega podpredsednika Dragotina Hribarja
Nato je spregovoril predsednik Jelačin spominu pok. Dragotina Hribarja naslednje globoko občutene besede, ki so jih poslušali vsi svetniki stoje:
»Dne 10. septembra, baš v urah, ko je bila v zbornični posvetovalnici seja industrijskega odseka, (je dobojeval svoj živ-ljenski boj naš ugledni podpredsednik Zbornice in predsednik industrijskega odseka industrialec Dragotin Hribar. Sodeloval je v naši zbornici nepretrgoma od leta 1921. ter je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za zborničnega podpredsednika in predsednika industrijskega odseka, kar je ostal do svoje smrti.
Podpredsednik Dragotin Hribar spada med redke gospodarstvenike, ki »o poleg svojega dnevnega obilnega posla še vedno našli mnogo ča&a in interesa za delo zbornice in gospodarskih organizacij. Ni bilo seje, konference ali posvetovanja, kjer bi bil manjkal podpredsednik Dragotin Hribar. Vsak dan se je interesiral za delo Zbornice jn, vseiji vprašanjem je posvečal vsb Svojo pažnjb. Stavil je Zbornici na razpolago vse svoje velike izkušnje, ki si jih je »tekel kot praktični poslovni človek in kot gospodarski organizator. S svojo tehtno in preudarno besedo je v vseh težavnih situacijah našel pravo obliko za stališče, ki naij ga v medsebojni borbi interesov zavzame Zbornica. Zaščiti interesov domače industrije in njenemu razvoju, kakor je bil potreben z ozirom na naše gospodarske odnošaje z inozemstvom, je posvečal vso energijo. Zvezi industrijcev kot svoječasni prostovoljni organizaciji industrije v Dravski banovini je predsedoval celo desetletje in si je pridobil za njeno organizacijo nevenljivih zaslug.
Poleg tega je vso dobo po prevratu posvečal vso pozornost valutnemu vprašanju in finančnim zadevam kot preizkušen bankar ter si neumorno prizadeval, da bi se obvarovalo naše gospodarstvo potresov in škod, ki so mu opetovano pretili. Kot zastopnik Zbornice se je udeleževal konferenc posvetovalnega odbora v finančnem ministrstvu in zastopal Zbornico pri deviznem in valutnem odboru Narodne banke in tudi v dolgi borbi ža osnovanje efektne in devizne borze v Ljubljani vidimo njega v prvih vrstah, za kar je bil pozneje tudi izvoljen za predsednika bdrže.
Ne morem prezreti pri tem njegovega aktivnega sodelovanja v naših prometnih
podjetjih, v upravi Južne železnice ,ip pri snovanju sindikata lokalnih železnic v Dravski banovini, kakor tudi njegove požrtvovalne akcije za zgradnjo železnice Kočevje—sušaška proga. Skoraj celo desetletje je po prevratu vodil tudi naš najsta-rejŽi denarni zavod Kranjsko odnosno sedaj Banovinsko hranilnico ter omogočil: zbog izgub na vojnih papirjih izčrpanemu zavodu uspešno sanacijo in konsolidacijo Poleg lastnih industrijskih podjetij, ki (jih je leto za letom tehnično dovrševal in iz popolnjeval, je osnoval' tudi Hipotekarno banko jugoslovanskih hranilnic, ki naj bi bila centralni zavod regulativnih hranilnic — zamisel, ki (je bila gotovo koristna in potrebna za naše gospodarstvo, četudi do j njene končne realizacije ni prišlo v prvotno zamišljenem obsegu.	,1
Dragotin Hribar napi je kot gospodarstvenik vzor selfmademana, ki je po absol-viranih šolah praktično pričel v grafični
stroki v tiskarni pri Blasniku kot vajenec, kmalu nqte ga vidimo že kot žurnalista, upravitelja tiskarne, publicista, narodnega borca, političnega organizatorja in kulturnega delavca. Založil (je razne gospodarske spise, se trudil za probiijo štajerskih in koroških Slovencev in okusil vso trnjevo pot našega malega slovenskega podjetnika, ki mora voditi borbo z nadmočnimi razmerami. Njegova žilavost in neumorna delavnost je končno kronala njegovo življensko delo in ga vodila od uspeha do uspeha.
Zbornica je izgubila v njem pristnega domačega podjetnika, blago in plemenito slovensko dušo, neumornega sodelavca, ki ga bomo v bodoče pri našem delu težko pogrešali.
Prosim zbornični svet, da počasti spomin velikih zaslug blagopokojnika s trikratnim slava-vzklikom njegovim manom! (Vsi svetniki &o se odzvali temu pozivu.)
Po kratkem molku je podal predsednik Jelačin naslednja .
naznanila
Banska »prava jer odobrila »boruični j čunski zaključek za 1. 1934, ki izkazuje; 4,064.338 Din dohodkov, 4,034.3&2 Din pa izdatkov, torej prebitka 29.985 Din. Prav tako je banska uprava odobrila tudi računske zaključke vseh fondov.
Zbornica je' imenovala za vsak davčni j odbor po 2 člana in namestnika za vsak zbornični odsek ter je prf tem popolnoma upoštevala predloge obveznih organizacij. Predsednik Jelačin je prečital vse te člane j davčnih odborov, ki smo jih mi že pred dnevi objavili.
Za člane ravnateljstva »SUZOR-ac je ■ predlagala Zbornica te gospode: Albina Smrkolja in Antona Krejčija, kot namest- j nika pa Josipa Kavčiča in Mira Peterlina iz Kranja.	t
Za člana nadzornega odbora pa g. Jakoba Zadravca in za njegovega namestnika Staneta Vidmarja.
V OUZD v Ljubljani Je predlagala zb6r-nica:	i
za člane ravnateljstva: gg. Josip Rebek, Ljubljana, ing. Jože Jelenc, Maribor, Milko j Krapež, Ljubljana, Ivan Korteriič, Ljubljana) Gjuro Valjak, Maribor; Anton Rojina, Ljubljana; za namestnike: gg. Ivan Bricelj, ‘ Ljubljana, Fran Vehovar, Celje, Joško Lau-ter, Ljubljana, Ferdo Tušar, Ljubljana, Albert Speletič, Ljubljana, ing. Vladimir Šlajmer, Maribor.
Za člane nadzorstva: gg. Viktor Naglas, Ljubljana, Fran Bureš, Maribor, ing. Oskar Dračar, Maribor, Maks Dolničar, Ljubljana; za namestnike: gg. ing. Boris Hribar, Ljubljana, Josip Olup, Ljubljaria, Miho Vahtar, Maribor, Zdenko Knez, Ljubljana.
Za Trgovsko bolniška podporno društvo v Ljubljanir
Za Člatae ravnateljstva: gg. dr. Ivan Pless, Ljubljana, Karl Soss, Ljubljana, Anton Fa-zarinc, Celje, Franjo Sire, Kranj, Ferdo Pin-ter, Maribor; za namestnike: gg. Venčeslav Breznik, Ljubljana, dr. Mirko Božič, Ljubljana, Franjo Majer, Maribor, dr. Fran Pavlin, Ljubljana, Pavel Fabiani, Ljubljana, Anton Mastnak, Celje.
Za člane nadzorstva: gg. Avgust Agnola, Ljubljana, Ivan Bahovec, Ljubljana, Anton Verbič,‘Ljubljana; za namestnike: gg. Av-
gust Jurjovec, Ljubljana, Alojzij Sušnik, Ljubljana, Roman, Golob, Ljubljana.
Za častne sodnike je zbornica predlagala te gospode:
Okrožnemu sodišču v Celju: Franc Dobo-vičnik, trgovec, Anton Fazarinc, trgovec, Josip Jagodič, trgovec, Josip Kramar, dro-gerist, Anton Misletj, trgovec, Franc Lukas, trgovec, Karol Loibner, trgovec, Alojz Mastnak, trgovec, Miloš Pšeničnik, trgovec, vsi iz Celja.
Okrožnemu sodišču v Novem mestu: Ed-mund Kastelic, trgovec, Josip Ogoreutz, trgovec, Josip Turk, trgovec, Jože Paučič, trgovec, Ivan Medic, trgovec, Josip Povh, trgovec, vsi iz Novega mesta.
Okrožnemu sodišču v Mariboru: Ferdo Pinter, veletrgovec, Miloš Oset, veletrgovec, Franjo Majer, trgovec, Drago Rosina, trgovec, Jakob Lah, trgovec, Ivan Kovačič, trgovec, Dragotin Roglič, trgovefc, Karl Jihčič, trgovec, ‘ Zdravko Anderle, trgovec •Vat	,iV
Predlogdv za okrožno sodišče v Ljubljani zbornica Še ni Stavfia ih so ugotovitve za te predloge šd v teku.
Abiturijentski tečaj, zbornice.
Z odlokom z dne 21. decembra 1934 VIII. No. 6524/1 ije banska uprava potrdila imenovanje: gg. Jelačina Ivaha, predsednika Zbornice* dr. Pirjevca Karla, direktorja Trgovske akademije,
Lenarčiča Stankota, trgovca,	'*
Sirca Frana, industrialca. “ y-i dr. Plešsa Ivana, zborničnega tajnika za člane šolskega odbora abiturijentskega tečaja Zbptuiice za TOI v Ljubljani.
Abituriijentski tečaj ;^bornice za TOI na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani je končal šolsko leto 1934/1985 zelo uspešno. Vsi kandidati so položili završni izpit (skupaj jih je bilo ob koncu leta 32, od teh 12 absolventov in 20 absolventk). Tudi v finančnem oziru je bil rezultat prvega šolskega leta zelo povoljen tako, da za zbornico iz tega naslova ne nastanejo nobene obveznosti.	'	:
V tečaj z!a šolsko leto 1935/1986 se je vpisalo 38 slušateljev in je š tem dosežen maksimum: S tem je usi>eh't^čaja žagarantirkn.
]e-txMM»i nato,jsppMajptk J račurjBjjil prd4rrazpi'a
''hnwžrjlh	________
predsedstvenih sejah in poleg tega še finančnem odboru, ki je tudi pooblastil predsednika Jelačina, da o*Sj«^fM®a plenumu. V3i sklepi v odsekih in v vseh čLvugib sejali bili .£Ogla&ui. •
načtda pJ-i tt*d»*i proračuna sta Jjd4a;iSed*ij»)in pa pospeševanja gos podan
-"V^fipftV^1*0 .^0	,	•	1\kp. uš■ ui(iO MDaiOu'
^pogoče, vendar ne v škodo nalog, ki jih AiU abfoMT&a kot naša najvišja gospodarska organizacija. Ohranilo- se je proračunsko ravnovesje in kljub nekaterim nujnim KiUn dotacijam ,
jtane ata ra 8% zbpruičlui d/fšMada. Mnisl^poObjastila1 fiipmčnega odb
/da S(j'ai)rejme^;5ti.prpdl«gi zbor- * mčnegli proračuna:
1., Zbornični proračun za ledo 1§36. se
u za 1.1
potrebščino . s pokritjem
rej s presej Da se doseže proračunjeno pokritje,
prvovrstnem ( cehah^T
blagu
konkurenčnih
novo
nam * š e p eda ržavhjh podjetij^
resnih nje ' ičef£, no
jflb««*» o
a) 8 •"/o doklado od osnovnega da dobnine in družbenega davka;
b) 8% doklado na 50.% minimalnega ™	’	odstavku	čl.	$}.,
“ - Oti. " ■'
f mes rda
Zenici"izdelovali samooni prec meti, ki so potrebni za državne železnice,
“davka p#i- T	ž>ltf:&e	<8teKj©|
naši državi ne izdelujejo. Sedaj pa se vodi
3. Zbornično predsedništvo se pooblašča, da v primeru .pofrtbe ddlttfS w>sliiišilu >§<&. •zakon?! zrtne "i.V*H. 1930 (SttTžteemt list od 20. VIII. 1030, št. 100/19) posebno lestvico za^Jobiranje letnega prispevka od 'dpc*ieiw družbeni J 98. zakona o »epoli
<43
zbornični
oglasno predloge*.
'tt Sledilo je
svet sprejel te
• o
Medsednilca
sl 5»?:
u
.st
stih mesecih postavljeno pred nove kom-plikacije^ ter prObleppe. Naša r .f
Zunanja trgovina
je /postala predvsem finančni problem, ker presegajo naše terjatve za dobavljeno blago v kilringih z Nemčijo, Italijo in Grčijo ,|e pol milijarde Din. Položaj je vedno težji fri na plačila iz kliringa je treba čakati tudi že pdlnth 6 mesecev. Izvoznike pa vzftejhirja Še negotovi položaj lire.
Režim naše zunanje trgovine je že ana-hroničen in nevzdržen. Vse druge države s podobno gospodarsko strukturo so sklenile z industrijskigii državami kompenzacijske pogodbe na novi podlagi, pri nas pa se žb potekle trgovinske pogodbe molče podaljšujejo brez potrebne revizije tarif, kakor to zahtevajo izpremenjene razmere In uvozne carine. 2e preje se je vsaka Obnovitev trgovinskih pogajanj končavala s tem, da smo mi dali nove koncesije, ne do bi dobili kompenzacij.
' To stanje pa je škodovalo tudi našcnvu tujskemu prometu. Gosti 'iz Nemčije in Avstrije so skorij popolnoma izostali.
Na vse agresivne ukrepe proti našemu izvozu je ostala nilsa gospodarska politika popolnoma pasivna. Predlogi za zaščito naše domače produkcije <so ostali neupoštevani. Zaman 30 tudi bila naša prizadevanja, da bi se s premijami omogočil izvoz m*ših tipplpih pfspzvpdov. Niti ne proučuje se možnost pospeševanja izvoza s pre-rnUaipi.;
Zbog slabe žitne letine bomo mogli izvažati le koruzo, cena pšenice pa je znatuo narasla. Sadje je dalo letos srednjo dobro letino, hmelj pa nadpovprečno dobro. Vedno težji pa je položaj lesne trgovine, ki zlasti trpi zaradi s preferencami obdarjene a^strijake konkurence.' Dočim se je avstrijski uvoz v Italijo lani povečal za 50%, je naš padel za 10%. Lesni trg industrializirane Gornje Italije, ki je za slovenski les najprirodppjši trg, je izgubljen in danes pj;eyažamo les iz Rakeka in Boh. Bistrice po velikem ovinku na Sušak in odtod \
srednjo in južno Italijo.
jako postaja položaj za lesnega produ centa brezizgleden, za lesnega trgovca in industrialca pa tako tvegan, da nikdar ne ve, kakšen bo končni efekt kupčije.
Po kratkem pregledu o. naših blagovnih klirinških sporazumih, ki skušajo avtomatično spraviti'v ravnotežje uvoz in izvoz, ugotavlja poročilo, da je zaradi tega sko-(raj ustavljen uvoz iz Italije in zastaja uvoz iz Nemčije. Po statistiki aktivna trgovinska bilanca nas ne sme- zavajati k napačnemu Optimizmu* dokler ne moremo svoja klirinška dobroimetja realizirati. Z državami s katerimi nimamo klirinških sporazumov smo večinoma pasivni, kar more postati usodno pri izvajanju gospodarskih sankcij z Italijo.
škodljiva konkurenca državnih
tm 101 ^ ppdjetiij 'zasebnittt ,, .
/ y naši državi je mnogo državnih gospodarskih podjetij, ki le s pomočjo svojih, privilegijev'* konkurirajo privjatjttim. Odnp-šaj <Lržaynih pridobitnih podjetij napram privatnim se je tekom letošnjega ileta ZO-pet zaostrjl. Snmtiumo, da ni zdravil po-'če'.,'ddiayPa,podjetja izpodjedalo *»*; stematično tla onim podjetjem,, ki jih je pstvprila privatna iniciativa. To velja, posebno »a drž, .podjetja šuniarske, rudarske : " ezarsjie .»(pojta, Dolgo s$m odlašal ip si
.	.da
tudi v tem Vprašttuju preciziEani načelno,
stališče, ki ga zastopa iiašd zbornica. Ni' nobena tajnost, da so ogromni kompleksi državnih gozdov, ki obsegajo 50% vse gozdne površine Jugoslavije, že dolga leta pasitni. Njihov donos je bil tudi v letih dobre konjunkture minimalen in teoretičen, ker tudi tedaj niso velepodjetja, ki elcsplbatirajo te gozdove, plačevala redno in v predpisanem otisegu gozdnih taks. Po nekaterih informacijah so dolžna %'ele-podjetja državi na šumskih taksah okrog 80 milijonov dinarjev, kljub temu pa se jim je dalo v lanskem finančnem zakonu na Razpolago jOmili jonsko posojilo za obratne sVrhe iz javnih sredstev. Tako se z javnimi sredstvi omogoča, da ta podjetja lahko uspešno konkurirajo našj mali razdrobljeni gozdni posesti. Je pa še drug moment, ki nas navdaja s strahom. Mamutsko podjetje' »Šipad« je določilo take kvalitetne pogoje, ki so pomenili deklpsi-fikacijo našega lesa in. s tem samoumevno tudi občutno znižanje, cen. Tako se stalno znižuje Vrednost našega lesa, da je njegova rpntabilinost* že problematična.
Na dtogi strani je bil za omenjeni od-nbšaj karakterističen
velika
konkurenca motornih vozil.
;iiškej ilo
je bilp yi ropat ično
v n
novi načrt razdelitve dobav premoga za državne železnice,
po katerem odpade od za 6140 ton znižane premogovne dobave ua rgčun zmanjšanih dobav slovenskih rudnikov kar 4000 ton ali 75% redukcije, dočim bi pri enakomernem znižanju smele pripasti na slovenske rudnike samo 27*6% reducirane količine. Vidimo tu zopet dvojno mero. V politiki sistematičnega zmanjševanja naših dobav se je napravil zopet nov korak. Dočim v letu 1929./30. naši rudniki dobavljali državnim železnicam še Jo12%, smo po zadnji redukciji padli na 25*8%, odnosno -v tonah izraženo od 75.000 ton na sedanjih 29.200 ton. Slovenski rudniki so bili p to razdelitvijo prikrajšani za letnih 36;OQ0 ton, to je za 1 do 2 delovna, dneva mesečno, kar je pri dosedanji minimalni zaposlitvi 12 do 13 delovnih dni mesečno naravnost katastrofalno. Obenem se je dekre-tiralo znižanje cen premoga, in sicer z vzvrptno y,eiljavnostjo in da bo mera polna pa »e istočasno povečal kontingent za do-ypz črnega premoga iz Srbije v območje ljubljanske direkcije- Za šolo v Zagorju se dovaža premog iz Timoškega okraja. Racine se, ,da zbornica pa vse to ni mogla molčati in je zato sklicala, ko je zbrala vse informativno gradivo, več konferenc, na katerih se obravnavalo to vprašanje in je pod vzela tudi vse korake, da doseže revizijo izdanili ukrepov, Po mpogih prizadevanjih je sicer prišlo do zahtevane ankete, ki pa je ostala brez uspeha in so 1. uovembra že stopili zmaujšani kontingenti v veljavo.	>	v
Podoben primer imamo nadalje
,i * ! ,, . «1, •, (;(, • ■ 1 A 1! 11 i v-.i	• . •
z državno želozatno v Zenici,
ki je v zadnjem ča^u s Pdtupčjo jav«ega denarja razširila svoje obrate ip sprejela v svoj fabrikacijski program niz predmetov, ki jih‘ je poslej izdelovala privatna jiUdhsfrjja.. Ne bi š,p končno čudili tenvu, a ko bi se to zgodilo iz razloga, da obstoječa privatna podjetja niso mogla kriti potrebe, nerazumljivo in pedopustno pa je, da ,se je to ^godilo kljul? teijiu, da so že obstojema podj^ja lahko s polovico svoje kapgcitetc kr«),a V30 potrebo v kvalitetno
ijert« boeba' mt ravdel+tev produkcijske i-kvote, pri:.čeuier sk!U.ša 'Zenica izkoristiti svoj položaj kot idržasino podjetje v.polaem obsegu- • n« Tt&vm • 1	,iL^ pri
^brptov. .	f/
'Brhatrdm, da tkiio iaoštravanje odnosa-jev in taka gospodarska politika državnih nodjetij ni potrebna ne koristna in da ne ■^odi k pravettfti cilju. Ni svrha državnih podjetij, da otezavajo delo privatnih, ki so nosilci največjih javnih bremen, posebu® pa ni to potrebno tam, kjer gre za navadno komerčno blago.
jCakor sem .-omenjal že v svpjen\ poročilu na zadnji plenarni .seji, je bila celo Jleto v ospredju vseh vprašpnj
^ ra^etit^v 'jlrmm
Rbdčrtal 'serfi\ da' ib. jgbspbfllirafti'kr«fi že s spomladansko, razdelitvijo t. kreditov yza ja-vna dela nezadovoljni, kor ji Slive ni ji pri ,tej razdelitvi, zelo. slabo odrezala. Iz-'giidelo ji, Ih&or da v Dravski banovini ne obstoji potreba javnih del. Žal je ta domneva iz temelja pogrešna, ker kaže statistika socialnega zavarovanja, da imamo v Dravski banovini ogromen kader ca. 22.000 delovnih moči, ki so vsled posledic krize izgubile delo in ki do danes še niso prišle do zopetne zaposlitve. Toda ne samo socialni moment, marveč stvarne potrebe našega prometa zahtevajo, da se tudi za naše področje odredijo potrebni krediti.
Ker se naša uvozna in izvozna trgovina, pa tudi naši tujsko-prometni kraji ne morejo razvijati brez zveze s Sušakom, sem pokrenil akcijo za zgradnjo direktne zveze s Sušakom, ki bi šla skoraj v smeri zračne črte in skozi doslej prometu ne odprte gozdne predele naravnost na Sušak. Imeli smo več konferenc v Ljubljani in Zagrebu ter uspešno intervenirali pri odločujočih ministrstvih, da se predvsem zagotove potrebni krettiti za izdelavo podrobnih načrtov. Odkar je pridobil Sušak javna skladišča, kf uživajo yed.no večje transportne Ugodnosti in carinske olajšave, ham je nemogoče, da ostanemo še nadalje zaradi slabih zvez v sedanjem nevzdržnem položaju, ki nas mora končno popolnoma potisniti na stran in izolirati.
Državna cesta od severne meje pri Št. liju je preko Maribora proti jugu v taketn stanju, da postaja za mednarodni promet takorekoČ neuporabna in nam preti opas-nost, da izgubimo avtobusne transporte proti Jadranu in v tranzitu za Italijo. Tudi na gorenjski progi ni prišlo vse poletje in jesen do pričetka gradbenih del, marveč se je ves čas utrošil z izdelavo načrtov in administrativnim dopisovanjem. Ne moremo razumeti, da se pri nas vse tako odlaga, dočim se je v Vojvodini pričelo takoj s terenskimi deli, ki so medtem že znatno napredovala.
Potrebna pa nam niso samo gradbena dela na cestah, marveč je tudi treba Zboljšati
naše železniško in telefonsko omrežje.
Kakor čujemo, je direkcija državnih železnic predložila za svoje področje gradbeni program okrog 800 milijonov Din, ki naj bi se v interesu modernizacije prometa izvršil v bodočih letih. V tem gradbenem programu omenjamo predvsem rekonstrukcijo dolenjskih prog, ojačenje kamniške proge, vprašanje ljubljanskega kolodvora, zgradnjo obmejnih in močno fre-kventiranih postaj, brez česar je nemogoča pospešitev vlakovnih zvez. Ker vsebuje zadnji dvanajstinski zakon pooblastilo za ministra saobračaja, da sme zaključiti in najeti večje kredite za obnovo in razširjenje železniških naprav, moramo z vsem poudarkom opozoriti gospoda miuistra na naše potrebe ter zahtevati, da se od teli kreditov dodelijo ljubljanski direkciji po-trebpe vsot|C, da bi se mogel izvesti vsaj neki minimalni program. Vzdrževanje naših prog je tekom preteklih let zbog skrčenja kreditov zelo trpelo, vozni park je zastarel, obmejne poslaje .so na mpogih meptih še. popolpoma nezadostne in glavni kolodvor v Ljubljani ima,,sc vedno pblike, kakor jo je pici pr^ji 80. leti. Na gor^nj^k' progi vozijo vlaki do Jesenic na : razdaljo 65 km pad dve uri, kar kaže, da je koristna brzina komaj 30 kin pa uro. Potem pa se želežflišha pptavg Čpijti, da se jamja
Zniža-oč-ok-
vljena.
«Kjai[k^an‘ irekcijT"“p6Spesenm vlakov, ki imajo brzino brjqylakov, pa veljajo zanje potni-Jfce: tarife,Jiakor je to uvedeno v drugih direkcijah. — Istotako še nismo dočakali uvedbe motornih vozil.
>11
ims-v-dF! 4.
Je pa še eeto^mt* drugih nujnih potreti, kjer bi morala država gradijtp, B^oraj v^i poštni uradi so v najetUrJjrostorih’, kjer 1 i e hiorejo organizirati ih' razviti "svojega poslovanja, kakor bi zahteval moderni trgovski promet. Zaradi ukinitve"'p^jtaterjh tnih ambujauc pridejo poštni *,avti! ani v Mariboru v popoldanskih ur šejo tretji dan v Ljubljano nasiovniku roke. Taka štednja je neumestna in po-vanoča poslovnemu svetu samo težave. -rr Iniamo še mnogo.telefonskih vodov, opremljen ik z železno žico, ki jih je-treba nujno izmenjati in tudi naša edina zveza s prestolnico ■ že s dolga leta ne zadostuje stvarnim potrebam prometa. Vse to ^uo stvari, ki.ne trpijo o^la^anja. .	•	<
Trgovina in obrt propadata nadalje
Nazadovanje števila in odjavljanje obratov se je nekoliko zmanjšalo, vendar je kljub temu v prvih devetih mesecih 1054 obrtnih mojstrov odjavilo- svoje obrate in 1141 trgovskih podjetij opustilo svoje poslovanje. Akoravno je to napram predhodnim letom nekoliko manjše število, je vsekakor pomembno dejstvo, da je moralo tudi letos še nadaljnjih 2200 obratov likvidirati. Ako pa gledamo nazaj vsa pretekla tri in pol leta, je nazadovalo število obrtništva za 3410 obratov, trgovcev pa za 8662. Dejstvo, da sta te dve panogi v tem kratkem času nazadovali za več ko 7000 obratov, najbolj nazorno ilustrira razjedajoče rane, ki glodajo na gospodarskem organizmu Dravske banovine.
22.000 delavcev manj zaposlenih
Če k temu še dodamo, da je bilo meseca julija 1930 zavarovanih pri OUZD 104.815 oseb, in da znaša po zadnjem izkazu števi-lp zavarovanih tl&avc.ev v avpufdu, ko je sezona na višku, samo 82.736, vidimo, da je tudi v teh vrstah depresija povzročila redukcijo nad 22.000 delovnih moči. V tem pa še niso upoštevane redukcije na rudnikih niti ne izpremeinbe pri drugih zavarovalnih blagajnah. Da bo slika popolnejša, moram dodati, da je povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je dosegla svoj višek julija 1930 z 2,781.000 dinarji padla do avgusta letošnjega leta na 1,847.000 Din, torej za 934.000 Din, kar pomeni letno Izgubo ca. 280 milijonov dinarjev. Napram tem poraznim številkam so zneski, s katerimi razpolagajo občine in banovina za omiljenje socialne bede, uprav malenkostni. Za prihodnje leto pa se nam odpirajo še težje perspektive, ker moramo računati z novimi redukcijami rudarjev v premogov-nikih in s poslabšanjem položaja v našem šumskem gospodarstvu. Nepojmljivo je, če se pri takšnem stanju še ovira snovanje novih podjetij v Dravski banovini!
Vprašanje stavk
Interes podjetnika gospodarja i,n razumnega delojepialca je tu popolnoma istoveten in paralele*?- Obžalovanja vredno je, če se hočejo iu z demagoškimi gesli umetno ustvarjati pasiprotstva in boji. Vendar pa smatrajo nekatere delavske organizacije, dasi predstavljajo med delavstvom manjšino, da je |K>trebno vprizarjati stavke. 2e od zgodnje pomladi se vrstijo spori in stavke od podjetja do podjetja. Po načinu, kakor se vodijo in po svojem ozadju so te stavke zelo interesantne in karakteristične. Pri njih ne gre toliko za zboljšanje mezd, marveč za prestižne politične pravice nekaterih delavskih organizacij. Umljivo bi bilo, ako bi delavstvo koncentriralo svoje težnje na to, da si izboljša svoj gmotni položaj. Toda dosedanje stavke so žal pokazale, da mezdno vprašanje ni bistvo niti jedro stavka,rskib pokretov.
Redukcija plač javnih nameščencev
Pretekli mesec nas je iznenadil ukrep, s katerim so bile javnim namejspencem reducirane draginjske doklade in. to baš v dobi, ko se je podražila pšenica, obutev in tekstilno blago in tudi mnoga druga živila. Smatramo, da je v okviru izvajanja štednje redukcija prejemkp,y gotovo zadnje sredstvo, ki se Sipe, uporabiti. Po našem
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
SLOVENIA-TRANSPORT
LJ «| B LIANA - TEtEFON 27-18
uvoznega 'in izvoznega blaga, po svojem car. posr. I. Kladnika, Vi§.‘ car. insp. v p. — revizije deklaracij — carinske reklamacije — rekiirzi — carinsko-tarifne in-forjngcijq itd. ' uJ!; .
mišljenju je še več dr ugiR;kjer bi se bili dali doseči, paranja -za državne blagajne,! pri teiu jnjsiimo predvsem na konverzijo nekaterih visokoobrestuih državnih dolgov. Toda ne glede na jo, se je pri samem načinu izvedbe redukcije opustilo marsikaj, na kar bj bilo treba jemati ozira, posebno se je prezrlo to, da so cene živil v Dravski banovini nesorazmerno višje kakor v drugih banovinah. Že inšpekcija dela je v svojih uradnih poročilih ugotovila za 20 do 100 odstotkov« Ta fakt jp treba vsaj sedaj pri reviziji pri določevanju draginjskih doklad upoštevati, ker je; sicer uradnjštvo v pravjski banovini z redukcijami dvojno prizadeta. Efekt zadnjih redukcij se ceni po dobljenih iufor-macijah za Dravsko banovino na okroglih • 60 milijonov dinarjev letno, kar je pri vseh drugih tegobah občuten udarec, Ri ga bodo občutile vse panoge obrtništva iu.tr- j govstva. Gotovo je,' da bodo v tej. situaciji nabavljala«; zadruge skušale. še boij razviti , svoje delovanje in odtegniti promet poklicni trgovini.
Podjetij manj — davkov pa več!
Stetiloobratov je pd leta do leta vedno bpij v nasprotnem razmerju s predpisano prrdobniBO. Počini je pridobina znašala v fottr * 19Š8. 25’6 'tniljj/dtetrjev, je bilo v •tefcu 1934., ko de je šteivilo obratov ponovno skrčilo za okrog 3900 tyrdk, preostalim predpisano 42 milijonov pridobnine. Davčna statistika pa'nam kdže porast obdačit-ve tudi pri ida.tku na!#oste*m! promet od IQ8'8 na 1174 njilijj ditjaitjev, kar bi pri sedanji povprečni davčni stopnji ?'3 odstot-
lijard dinarjev. V celoti je bila tudi pfi drugih vr&ah tfel&ihih davk©'preteg-lemletn obremenitev večja kakor v letu 1938., izvzemši luksuzni davek, ki je nazadoval. Posebno se je povečal uslužbenski davek, ki je porastel kar za celih 12 odstotkov. ,	.	1
195.232 davčnih rubežni
Poročila o davčni praksi ne kažejo enotne slike. Pretirava se pri izterjavanju davkov samo v nekaterih okrajih. Nekatera združenja poročajo, da ni niti enega člana, kateremu ne bi bili predmeti zarubljeni in visoka številka 193.232 rubežni, kolikor jih je bilo v celoti na področju Dravske finančne direkcije za plačilo davkov v znesku 105 indij, dinarjev, dokazujejo, da davkoplačevalci le z napeljem skrajnih sil zadoščajo davčnim obveznostim. Poleg tega pa je velika ovira za plačevanje davkov nelikvidnost terjatev in naložb. K pomanjkanju gotovine v vrstah davčnih obvezah-cev prispeva tudi mnogo imobilnost in zaščita denarnih zavodov. Zato se ne smemo čuditi, če je obenem s povečanjem davčnih bremen od leta 1933. na 1934. za celih 27 5 milij. dinarjev narastel tudi davčni zaostanek za 16'8 milij. dinarjev, dasi so Pri nas davčni zaostanki še vedno najnižji.
Težavni položaj davkoplačevalca jasno ilustrira .č.injenica, da po. vseh redukcijah reklamacijskega odbora dosega davčni predpis višino najboljšega konjunkturue-ga leta, čeprav je padlo število davkoplačevalcev za 7.300. Dosti pa pove tudi to, da je bilo pri 380.000 davčnih računih, ko-' Ukor jih vodijo v davčnih knjigah, 194,232 rubežni! To težko stanje zahteva vedno bolj ureditev gospodarskih vprašanj ter preudarno gospodarsko politiko.
Zbornične akcije v davčnem oziru so šle predvsem za tem, da se zakonski predpisi dopolnijo in prilagode našim posebnim prilikam ter da zbornica z dajanjem pojasnil združenjem in interesentom skuša tem zagotoviti pravilno obdačitev.
Reforma davčnih odborov je prvi mah izzvala med gospodarskimi krogi nesigur-post ia«daoinavor-<ia | noyi sf^tevj, ne, bo mogoče zadostno aa&f»fi'iintefiesov kV ! kopiačevftlcev} vendar je skrbna izbera Članov,, in, poznejše, delovanje:davčnih' od-bftoov dokazalo, da so ti po,.večini kos svoji nalogi,,,Važno je, da je.dvaopjatinski za-: kon izprcmenil predpise ‘glede rentnine in inftštijšUf T^rhero eksdkijrcrf^fkih' stroškov. • Za poslovni '■'švet ’jfe Važna pridobitev, da a®-odmera-rentnine pri obrestih, ki se le
niso izplačale, odnosno izterjale, odloži do izterljivosti, ker se je poprej v praksi mnogokrat' zahtevalo, da morajo plačevati trgovci tudi od svojih dubioznih terjatev rentni: davek, kar je bilo pri. velikem- številu takih« .dolgov predmet upravičenih pritožb trgovskega sveta, ivtabešl 'f
Potrebna revizija taksnega zakona
Dalj časa se že pripravlja revizija takšnega zakona. Za tako revizijo obstojijo stvarni pa tifdi formalni raztegi. Donos taks stafpo zaostaja, povprečno okrog 200 milijonov za preliminirahim zneskom, ker stranke ne zmorejo več previsokih taks, a tudi takse, ki zadevajo normalno trgovsko poslovanje, nesorazmerno obremenjujejo v sedanji obliki in izmeri zaradi syoje jiipertrofnosti trgovsko režijo.
Sanacija položaja naših denarnih zavodov
napreduje s težavo in le polagoma. Danes imamo pod zaščito v Dravski banovini 161 kreditnih zadrug, 10 regulativnih hranilnic in 8 bančne zavode poleg treh podružnic bančnih zavodov, katerih centrale se nahajajo izven' našega področja. Ta statistika dokazuje, da v zadnjem času število zavodov, ki so prisiljeni zaprositi zaščito, rapidno narašča. A tudi pri ostalih zavodih, ki formalno še niso zaprosili za zaščito, ni položaj boljši in so istotako že od leta 1931. ilikvidni. Ministrstvo je. doslej izdalo uredbe samo za dvoje naših največjih bančnih zavodov, dočim so vsi ostali še v proučevanju.
škodljivost kmečke zaščite
Ta proces sanacije pa ovira v znatni meri enostransko reševanje vprašanja kmetskih dolgov. $aša, zbofpica je na novosadski konferenci (obrazložila posebne razmere kreditnega gospodarstva kmečkega prebivalstva v Sloveniji in posebno podčrtala, da 60 dali nad poiovipo; vseh posojil, ki spadajo pod moratorij, privatniki, ki so vsled zadnje odredbe o znižanju obrestne mere na 1%> naj|ače prizadeti. Po statistiki namreč spadajo v skupino privatnih upnikov tudi terjatve trgovcev, obrtnikov kakor tudi kmetovalcev, Iti sb drug drugemu posodili denar. Na ljubljanski konferenci smo izdelali konkreten načrt, kako naj bi se z novo uredbo rešilo to vprašanje. Za ta načrt se je zavzel trgovinski minister z vso vnemo. Uredba pa, ki je končno izšla, je pod vplivom zemljo-radničkih krogov dobila čisto drugo obliko. Praktično podaljšujč moratorij zopet za leto dni, dočim pušča glavno vprašanje, to je postbpka pri ocenitvah posesti odprto. Nova uredba je velik nadaljnji korak y omejevanju pravic upnika, posebno, ker predvideva sedaj tudi že možnost odpisa In redukcije dolgov, kar gotovo ne bo prispevalo k pojačanju zaupanja v kreditne posle.
Stojimo neposredno pred sprejetjem važnih zakonov, ki bodo odločilno vplivali na usmerjanje’ gospodarske aktivnosti v bodoče. Vlada namerava predložiti skupščini zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah in trgovinski zakonik. Trgovinski' zakonik sedaj proučaVamo in skuša zbornica o njem zbrati mišljenja vseh onih organizacij, institucij, kakor tudi praktičnih pravnikov in velikih podjetij, ki imajo bogato lastno izkustvo v materiji trgovskega sodstva, da bi mogla ministrstvu postaviti čim izčrpnejšo sliko teh opažanj. Zakon o gospodarskih, zadrugah je v novem osnutku obeležen s tem, da se lahko gospodarske zadruge bavijo z vsakim delom, ki ni prepovedano in ki lahko poveča dohodke ali zmanjša izdatke zadrugarjev. Hrhnilno in kreditno poslovanje bo po prejetih obvestilih bolj postranski posej in bo terej glavno blagovni promet. Poslovanje je Omejeno na zadrugarje. Izvzete so sg-mo obrtne zadruge kot produktivne zadruge, ki lahko prodajajo izdeikč hez.adru-garjem.
Imamo torej tudi v bodoče računiti z nadaljnjo koncentracijo blagovnega prometa pri zadružnih institucijah in s tepi z avtomatičnim zoževaujem blagovnega prometa pri poklicni privatni trgovini. NaČrt zakona sam indirektno prizna, da zadru-garstvo v večini države ni samoniklo in v največ primerih v svojem poslovanju deficitarno, Zato predvideva osnovanje posebnega fonda za podpiranje zadrugar-S^a’. v katerega bodo vplačevali državni privil, denarni zavodi in razredna loterija. Važna je določba, da smejo prebitke denarnih vlog zadruge v bodoče poveriti samo svojim zadružnim zvezam, odnosno državnim priv, žavddottp	“
Zasluge naših hranilnic
Zboriiiea je prejela v izjavo tudi osnutek zakona o občinskih hranilnicah, ki je za
Reorganizacijo našega kreditnega in kapitalnega trga izredne važnosti. Hranilnice so poleg posojilnic, osnovanih na zadružni podlagi, stebel- našega hipotekarnega kredita in zlata Rezerva naših samoupravnih edihič’. Regulativne hranilnice so zbrale iz vrst naših matih ljudi poldrugo milijardo dinarjev, ki je bila rte samo stabilna rezerva našega hipotekarnega kredita, stalili motor v gradbeni delavnosti, marveč tudi važen in cenen kreditni vit za Obrtniški in trgovski stan. Naše hranilnice pa igrajo tudi v nacionalnem oziru naravnost historično vlogo. Njih gospodarski pomen pa kaže dejstvo, da so hranilnice s pomočjo podpor in cenenih posojil omogočile V Sloveniji zgradnjo 341 šol, 82 vodovodov, 76 potov in večino naših lokal, železnic, 24 električnih central, 16 bolnic in končno 13 ^vetišč ip sirotinskjp ,.dpmov,vprj čpmer
stavk iz njihovega plodoppsnega delovanja.
Tip naših hRgpiteič inj.-jjjihovo delo izven Slovenije in Dalmacije nista znana. Nov zakon naj bi omogočil, da se tudi v vzhodnih banovinah pričnejo ustanavljati komunalne hranilnice. Vendar je to zamišljeno tako, da bi te hranilnice ostale tfddnc^te mali lokalni zavodi in ne centralni nosilci hipotekarnega kredita, še manj pa opora komVinalnih financ. Poleg tega naj bi se pupilarne naložbe nalagale le v Državhi hipotekarni banki, ki rtaj bi tudi v bodoče ostala glavni nosilec hipotekarnega kredita v državi. Določbe načrta globoko režejo v naše gospodarske interese in če bi se zakon uveljavil V tej obliki, kakor je bil predložen, bi izzval ncdogledne potrese v našem hranilništvu.
Zbornica je zato po skrbno pripravljeni anketi podrobno razložila v; posebni spomenici pomembnost naših regulativnih hranilnic ter opozorita na vse usodne posledice, ki bi nastale, če bi bil uveljavljen novi hranilniški osnutek. Omenim haj samo še, da je odšlo v Času najtežje denarne in gospodarske krize
nad 60 milijonov dinarjev
pupilncga denarja jz Slovenije v Beograd.
Zait) inoramo zahtevati revizijo zakona o Drž. hip. banki v tem smislu, da se pu-pilne vloge vrnejo našim samoupravnjip hranilnicam. In v tej borbi bomo vztrajali, pa čeprav sp je pokazalo popolno nerazumevanje za to našo pravično in utemeljeno zahtevo.
Tujski promet
se je razvijal letbs v znamenju mnogih ovir. Plačilne težkoče v prometu s tujino, razne tuje upravne ovire proti obisku naših krajev so povzročile, da je prišla letos na Rled le ena tretjina Avstrijcev in komaj polovica Madjarov v razmerju z lanskoletnim številom. Ne moremo se zanašati na dobro srečo, marveč je treba še tekom zime izdejstvovati, da se sklenejo pravočasno turistični sporazumi z inozemskimi državami, da se zagotove potrebni turistični krediti, promptno nakazovanje izplačil in zadostni kontingenti turistov.
Tudi . našo propagando niorapio usmeriti v nove države, predvsem v obalne dežele Sredozemskega morja. Letos so bili sklenjeni turistični sporazumi z Nemčijo in Avstrijo šele, ko je bila sezona na višku in tudi uakazllni promet preko Nanj/dne banke ni funkcioniral, kakor bi bilo treba. Počim je bila sezona na Bledu slabejša od lanskoletne, so pa naša banovinska zdravilišča na štajerskem zabeježila zopeten Porast števila posetnikov in nočnin ter nastaja tako potreba novih investicij in naprav, da se omogoči še nadaljnji razvoj.
Železnice in avtobusni promet
Dosedaj se je pri nas vodila politika oviranja razvoja motoriziranega prometa po cestah in v tem duhu je izdana tudi ministrska uredba z dne 16. maja, ki prepoveduje trgovcu, da razvaža trgovsko blago 8 tovornimi vozili preko meje občinskega okoliša. Hotelo se je na ta način zopet pridobiti kosovne pošiljatve za železniški pre-_voz, pozabilo pa se je, da se razvaža trgovsko blago z motornimi vozili tudi v smereh, kjer ni uikakih železniških zvez ip kjer vsled tega tudi ne more biti govora o medsebojni konkurenci. Ta odredba je nevzdržna in železnipa lahko pridobi transporte jn potnike nazaj je na ta način, da ustvari zopet večjo konvenienco i gfo-de tarife, kakor tudi glede trajanja prevoza in končno, da organizira prevzema-nie pošiljatev na domu in dostavolatih domov. Dasi je naše motorno, prevozni,..
C § KO PI1A
Naš pravi doniafi izdelek          .................................
štvo slabo razvito, imamo kljub vsem otiram v naši banovini 87 avtobusnih prog s skupno kilometražo 1947 km, na katerih prometuje povprečno 155 avtobusnih vozil, ki pripadajo 51 podjetjem in prevozijo dnevno 7652 km. Računa se, da je promet na teh motorizirariih progah dosegel v tekočem letu okrog 1 milijona potnikov: Za ostalo prevozništvo imamo na zborničnem področju 334 avtotaksijev in 276 prevoznikov, od katerih je 158 špeditfrjev s tovornimi avtomobili.
Mislim, da sem vam v prednjem ipak podal kolikor toliko pregledno sliko gospodarskih problemov. Gospodarska vprašanja se ne bodo rešila sama po sebi in odlaganje njihovega reševanja prinaša našemu gospodarstvu le -ovire; Zato bi morala gospodarska; politika1 imeti ves interes, da privatno iniciativo, ki je edini porok za našo gospodarsko obnovo, z vsemi močmi podpira. Nazadovanje zaradi krize se pri nas še vedno ni ustavilo in bi bilo vsled tega preurahjeno govoriti o obnovi in ozdravljenju. Na zapadu Evrope je kriza že prebolena in gospodarstvo uravnovešeno. Mi smo še daleč od tega In zdto danes želimo le eno, da naij se nam obstoječe težkpče z umetnimi ueprilikami šf > bolj ne stopnjujejo.
Prehajam k drugemu delu poslovnega poročila,
U debi Hotnice.
Nov volilni red Zbornice
Minister za trgovino in industrijo je koncem avgusta uveljavil enoten volilni red za zbornice. Novi volilni red se v mnogih bistvenih točkah znatno razlikuje od predloga, ki ga jp bila sprejela zbornica na lanskoletnih sejah, vendar je dovolj elastičen, da oinogočuje zbornici, odn. glavnemu volilnemu organu, da prilagodi izvedbo volitev posebnim razmeram, ki vladajo pa področjih poedinih zbornic. Zbornični urad pa ni čakal šele na objavo ur.ed-be, marveč dela že od početka leta najintenzivneje na perlustraciji katastra zborničnih interesentov. To delo je ogromno in je posebno izredno komplicirano. Dosedaj je izvršena perlustracija trgovinskega, gostinskega in industrijskega katastra, dočim je obrtni kataster še v delu. Po definitivnih ugotovitvah znaša število trgovinskih obratov na zborničnem področju 8925, ki zaposlujejo 3848 pomočnikov in 1501 vajenca. Obstoječih 30 združenj za trgovske stroke izkazuje sumarno 1,357.870 Din proračunjenih izdatkov za svrhe svojih organizacij, od katerih odpada 485.000 Din na.ipestna združenja. Gostota trgovinskih obrafov je še vedno izredno velika in. pride povprečno na 100 prebivalcev po en trgovski obrat, v Ljubljani že na 50 in v. Celju celo že na 27 prebivalcev po en trgovski obrat.
Perlustracija gostinskih obratov je dognala, da znaša njihovo dokončno število 5357 podjetij, tako da pride povprečno na 200< prebivalcev po en gostinski obrat. Od tega odpada. 3230 obratov ali 60°/o na gostilne, dočim imamo v vsej banovini le 108 hotele, 134 restavracij ter 76 kavarn in 23 penzijonov. Število krčem znaša 909. Priznati se mora, da so gostinska podjetja dosedaj še relativno najuspešneje kljubovala posledicam kriz«e.
V vrstah obrtništva opažamo nazadovanje pri žagah, kar je posledica kritičnega položaja v šumski industriji ter pri mlinih vsled vedno jačje konkurence vojvo-dinskik mlinov, nadalje pri oblačilnih strokah in pri čevljarjih. Moramo pa pri tem
Štran'4.
TRGOVSKI LIST, 9. novembra 1985.
Štev. 115.
ugotoviti, da je sedanje, število čevljarjev 3fig, krojačev 1695 in šivilj 1821 ter navadnih mliitov. 25j39 in žag 1080 še vedno čezmdjrho, tako, da pri današnjem zmanjšane nf^rometu ne more nuditi* ifnetni^om teh obrjov samostojne eksistence in primerne [ zaposlenosti. Nadštevilnost pai bo nastopili v kratkem tudi v mizarski atro-kij kjer (mamo 1763 mojstrov, od tega v Ljubljani in okolici nad 400, ki ni še gtvo-rila potrebne centralne organizacije za prodajo izdelkov, ki so v kvalitet^ prvovijstni in v cenah absolutno konkurenčni v Vsej državi.
Poročilia, ki so mi jih poslali gospodje zbornični svetniki in posamezna združenja, kažejo ponoven porast nelegalne konkurence, ki najbolj spodjeda tla solidnemu obrtniku.
Delo
tega odseka
Med akcijami industrijskega odseka bi omenil predvsem one, ki se nanašajo na naše gozdno gospodarstvo in naš lesni izvoz. V drugi vrsti prihajajo v poštev že omenjene akcije glede razdelitve dobav premoga železnicam, glede sanacije bratovskih skladnic in glede delovnega časa v industrijskih obratih. Izmed ostalih podčrtavam našo uspešno akcijo za zmanjšanje carine na staro železo in odpadke, za pravilno carinjenje rotacijskega papirja pri uvozu, za zaščito domače produkcije papirja, za carine prosti uvoz ricinusovega semenja, glede carine na jeklo za izdelovanje kos in srpov, glede oplemenjeval-nega prometa pri izdelavi pločevinaste embalaže za izvoz konzerv, glede nabavljanja vodovodnega materiala, kakor tudi več izjav glede snovanja novih podjetij.
Zaposlitev kovinske in tekstilne industrije je bila dobra. Pri tekstilnem blagu se je uspeh dela vsled divje medsebojne konkurence znatno poslabšal. V zadnjem času je nastopil preokret tudi v cenah, ker so se mnogim proizvodnim panogam, predvsem usnjarski podražile sirovine. Papirna industrija je močno trpela pod pritiskom inozemskega uvoza, ki uživa izvozne premije, oljarska industrija pa vsled otežanja izvoza.
Poročilo predsednika Jelačina navaja nato podrobno vse davčne, akcije Zbornice ter preide nato na, poročilo
o delovanju trgovinskega odseka
Med trgovskimi zadevami smo storili vse, da se neprilike, ki smo jih doživeli pri izvozu sadja in hmelja v letošnji .izvozni sezoni, ne ponovijo vež. Imeli smo v tem oziru 'več konferenc in mnogo dopisovanj £ , »Prizadom«;. .Tudi sipo s posebno deputacijo intervenirali pri guvernerju Narodhe banke, da odobri uprava N; B. zadostne sezonske kredite izvoznikom in omogoči cenene predujme na klirinške terjatve. Ravnotako smo imeli z organizacijo in izvedbo fitopatološke kontrole izvoza sadja mnogo posla. Posrečilo se nam je, da smo najtežje ovire odstranili hi v okviru sadne letine in dovoljenih kontingentov omogočili izvoz. Po cenitvah izvoznikov in producentov smo imeti letos 1900 vago-hov namiznih jabolk in okrog 1000 vagonov industrijskega sadja za izvoz na razpolago. V spomenici o izvozu hmelja smo opozorili, da je za obirartje in za neizogibne izdatke pred odpremljanjem blaga potrebnih okrog 15 milijonov dinarjev kredita in prosili Narodno banko, da omogoči finansiranje letine. Vedno bolj nas tu tepe dejstvo, da posreduje Nemčija za nas po Vsem svetu in prejema za naš hmelj devize, dočim moramo mi vsled pomanjkanja direktnih zvez čakati v kliringu pol leta na obračun.
Poročilo predsednika Jelačina podaja nato podrobno poročilo o delovanju obrtniškega odseka in zlasti še zborničnega zavoda aa pospeševanje obrta. (O tem delu poročila bomo poročali prihodnjič.)
Končno podaja poročilo še nekoliko številk o zborničnem poslovanju v tekočem letu. Dopisov je prejetih 23.315, odpravlje-j nih 19.306, dobavnih in prodajnih razpisov je bilo objavljenih 2904, dokumentov izdanih 5068, obrtnopravnih izjav je dal zbornični urad 1894 itd. Mojstrskih izpitov je bilo 575, pri katerih je bilo le 85 kandidatov reprobiranih. Pač lepe številke intenzivnega dela.
Svoje z velikim odobravanjem in glasnim aplavzom sprejeto poročilo je zaključil predsednik Jelačin z iskreno zahvalo zborničnemu svetu za njegovo kolegialno sodelovanje in za njegovo globoko razumevanje vseh nalog Zbornice.
Stojimo v ozračju novih volitev in zato smatram še zlasti potrebno, da naglasim
harmonijo; ki je vladala med vsemi našimi štiripii odseki. Po starem pravilu zla-, te sredine sjnp vedno, pašli potrebpi kompromis. Nočem govoriti o perspektivah, ki jih bodo dale nove volitve, vendar pa bi poudaril to željo, da bi tudi novi zbornični svet deloval enako harmonično ko sedanji in da bi vezala vse odseke ista skrb za napredek našega gospodarstva, kakor je družila sedanje odseke.
Zahvalo in priznanje pa moram izreči tudi zborničnemu tajništvu (odobravanje), ki je ob vsaki priliki dokazalo svojo odlično kvalifikacijo. Zasluga našega tajništva je, da se je naša Zbornica stavila tako pogosto drugim za vzgled.
Končno se je zahvalil za podporo, ki so jo izkazovali Zbornici in našemu gospodarstvu poslanci, bodisi iz vrst zborničnih svetnikov bodisi iz vrst tajništva ter vsemu tisku, ki naj ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost Zbornici.
(f.Jelacih' 10 Ul pccdsecUtik Hotnice
Ko se je poleglo dolgotrajno odobrava-nje, je povzel besedo
zbor. podpredsednik g. Elsbacher:
Z letošnjim letom poteka deset let, odkar načeluje Zbornici za T0I kot predsednik gospod Ivan Jelačin. Ta doba je bila za gospodarstvo Dravske banovine in za interese panog, ki so zastopane v naši zbornici, važna in bogata na odločilnih dogodkih. Po prvih letih zadovoljive konjunkture in gospodarskega poleta smo po letu 1931 doživeli zlom naših gospodarskih podjetij, kakor ga zgodovina ne pomni. Pretila je nevarnost, da izgubimo vse pridobitve zadnjih desetletij, vse uspehe napornega dela in štednje dveh generacij, da osiromašimo na celi črti in zapademo stagnaciji, kjer bo vsaka iniciativa nemogoča. Če so naši gospodarski krogi že vso dobo po prevratu bili potisnjeni v defenzivo ter so morali osredotočiti vsa svoja prizadevanja na to, da obvarujejo naše gospodarstvo mnogih prenagljenih ukrepov in eksperimentov, o katerih se je naprej vedelo, da ne prinašajo splošnemu gospodarstvu nikakih koristi, je bilo v kritični dobi zadnjih let, ko so potresi depresije Vazrahfj&li ntfcŠŽ' vrst*e in so ftiioSl nagih prejšnjih tovarišev morali zapustiti našo fronto, tembolj potrebno, da imamo na čelu naše najvišje gospodarske institucije moža, ki se odlikuje po svoji žilavi odpornosti, po svoji odločni borbenosti, predvsem pa po svoji neizčrpni linieiativnosti, da nas vodi preko tega morja neprilik in težkoč, da prijadramo končno v mirnejše pristanišče.
Kot zbornični podpredsednik sem imel pri|iko Slediti iz bližine velikemu delu in naporom našega predsednika, ki ga je opravljal vsakodnevno tiho v izvrševanju poverjene mu funkcije ter v obrambo in korist naših interesov. Ni še uštrašil tvegati, kadar so to zahtevale gospodarske prilike tudi svoj položaj, da izvojuje pravično rešitev naših gospodarskih zahtev in zato naj mi bo dovoljeno, da v imenu trgovinskega odseka ih mislim, da tudi v imenu celega zborničnega sveta porabim to priliko, da se skušam oddolžiti gospodu predsedniku za njegovo požrtvovalno Vztrajnost vsaj S to skromno ugotovitvijo, ki je obenehi izraz naše prisrčne hvaležnosti. Ce so ga kdaj v borbi doletele j posledice, ki so bile zhak nepriznanja in nerazumevanja, naj bo uverjen, da je vsaj j v vrstah svojih sodelavcev v zbornici lahko računal na iskreno vdanost tovarišev, ki znajo ceniti delikatnost ih težavnost položaja zborničnega predsednika v sedanjih razgibanih prilikah gospodarske in moral-! ne krize. Zato je naša vroča želja, da osta-rie na svojem predsedniškem mestu’ &1 in delaven še dolga desetletja! (Glasno Odobravanje.)
Spontano so se pridružili podpredsedniku Elsbacherjui nato tudi predsedniki vseh drugih odsekov.
V imenu obrtnega odseka je podpredsednik Zbornice Josip Rebek zlasti poudaril, da je imel obrtni odsek v predsedniku Jelačinu vedno svojega najevestejšega zaščitnika. Zasluga predsednika Jelačina je tudi, da je ostala naša Zbornica nedeljena.
Za industrijski odsek je govoril ^podpredsednik odseka Krejči, ki je izrazil iskreno željo, da bi mu bil Ohranjen predsednik Jelačin še dolgo kot njegov voditelj.
Predsednik gostinskega odseka Majcen se je zahvalil predsedniku Jelačinu zlasti
za njegovo pomoč pri ustanovitvi samostojnega gostinskega odseka.
V imenu zborničnega urada se je zahvalil za tople besede priznanja gen. tajnik Ivan Mohorič. Delo v zbornici ni lahko in marsikateri dogodki bi mogli dekuražirati osebje, če ne bi vedelo, da ima v zborničnem predsedniku, v vsem predsedstvu in zborničnem svetu trdno obrambo. Oprto na to podporo je moglo zato zbornično osebje tudi v sedanjih težkih časih uspešno premagovati vse težave. Uspeh zborničnega urada je bil tem večji, ker je vladala med vsemi odseki Zbornice plodonosna harmonija. Zeli le eno, da ne bi nove volitve te koristne harmonije zrahljale.
Zahvaljuje se predsedniku Jelačinu ter vsemu zborničnemu svetu za naklonjenost ter v imenu vsega urada zagotavlja, da bo vedno v polni meri storil svojo dolžnost.
Za vse te z odobravanjem sprejete govore se je zahvalil predsednik Jelačin. Ni sicer mislil, da bi mogel izzvati njegov mali jubilej toliko govorov in morda se mu bo pri zahvali tudi zataknila beseda, pa čeprav mu sicer gladko teče. Poudarja, da je uspeh njegovega dela tudi uspeh vsega zborničnega sveta in vsega zborničnega urada. Uspešno pa je bilo naše delo tudi zato, ker je slonelo na pravi podlagi gospodarskega solidarizma. In če bi ga zopet zadela čast, da predseduje tej visoki zbornici, bo rad sprejel to dolžnost, da še naprej deluje za to pravilno in zdravo /nisel. Zlasti za nas maloštevilne Slovence je ideja solidarnosti pogoj vsega napredka. Ta pa je tudi v interesu vse Jugoslavije, za katero smo vedno bili in za katero se bomo vedno borili in ki mora biti po našem mnenju takšna, da ne bo nikjer nobene zagrenjenosti več.
V tej naši želji naj nam Bog pomaga! (Burno in splošno odobravanje.)
1 Gen. ravnatelj TPD R. Skubec je nato V krepko podprtem in strogo stvarnem referatu poročal
o doslednem zapostavljanju premogovnikov v Sloveniji
Vsa prizadevanja vseh naših gospodarskih ustanov in organizacij in vsa podpora slovenskih poslancev in ministrov niso fnogli doseči, da bi se nehalo sistematično zapostavljanje premogovnikov Slove-
navedel za svojo politiko strojni oddelek drž. železnic, a vse je bilo zaman. Prezrla se je tudi naša zahteva, da se že zaradi Enakopravnosti vseh pokrajin ne smejo zapostavljati slovenski premogovniki. Vse to je bilo zaman, Dvomim, če je sploh še kakšno razumno sredstvo, ki bi moglo te gospode prepričati.
Tako so stopili s J. novembrom zmanjšani kontingenti premogovnih dobav našim železnicam v veljavo. Posledica tega bo, da sc zmanjšajo slovenske premogovne dobave, če Upoštevamo kočevsko korekturo, za 3800 ton mesečno, kar pomeni od skupne redukcije 4700 ton za Slovenijo nad 80 odstotkov zmanjšanja, dobav.
Prav posebno pa je treba poudariti, da porabijo železnice sedaj celo več premoga ko preje in da se torej vse redukcije dobav izvrše le zato, da se našim premogovnikom odtrgane dobave oddajo rudnikom na Vzhodu. Celo v ljubljansko in zagrebško direkcijo se vsiljuje' ta premog, ki se prevaža tudi na distanco 900 km. Tudi če bi bil ta premog na kvaliteti boljši, kar pa ni, ne mOre biti pri tako ogromni oddaljenosti uporaba tega premoga rentabilna.
‘ Nadaljnja posledica te redukcije je, da je izgubil državni velenjski rudnik vseh 12.000 ton dobav, da je premogovnik v Beli Krajini ustavljen, in da je izgubila TPD na dobavah 36.000 ton debelega premoga, kar tkjmeni znižanje proizvodnje za 50.000 ton.
To znižanje mora roditi najtežje socialne posledice, ker spomladi se ne bo moglo delati v premogovnikih družbe niti 12 dni na mesec.
Obveščen sem, da bo ministrski svet v kratkem razpravljal o reviziji železniških 'premogovnih dobav. Naj bodo naši ministri prepričani, da je vsa slovenska javnost na njih strani, ko se bodo zavzeli za pravice slovenskih premogovnikov.
Referat gen. ravnatelja Skubeca je z učinkovitimi argumenti podprl nato pod-; predsednik Elsbacher v imenu trgovstva v j rudarskem revirju. Ne gre pri vprašanju i železniških premogovnih dobav za vpraša nje interesov TPD, in tudi grozeči odpust; novih rudarjev, ki bo nevarno poslabšal socialno stanje v vsem revirju, ni še pri > Vsej svoji veliki važnosti glavno vprašanje,
temveč tu gre za krivično in usodno zapostavljanje interesov^ Sloveniji.
Se leta 1929. je znašal zaslužek delavstva v trboveljskih premogovnikih 168 milijonov Din, danes so padle mezde na 58 milijonov. Leta 1929. je bilo zaposlenih še ,nad 9000 profesionalnih rudarjev, danes jih. je le še nekaj nad 4000. Zato odločno priporoča sprejem resolucije gen. ravnatelja Skubeca. (Soglasno sprejeto.)
Nato sta sladila vazna referata zbon-ničnih svetnikov dr. Rekarja o lesni ..JLrg#-vini in dr. C. Pavlina o težkočah naše papirne industrije. Oba referata priobčimo prihodnjič v celoti, prav tako tudi referat zborničnega podpredsednika Rebeka o težkem stanju našega obrtništva, zlasti zaradi kmetske zaščite. Tudi referat zborničnega svetnika Zadravca o reviziji taksnega zakona priobčimo prihodnjič.
Sledili so samostojni predlogi, in sicer: zbor. svetnika Senčarja o omiljenju kazenskih določb v zvezi z bolniškim zavarovanjem delavstva, zborničnega podpredsednika Rebeka glede absolventov srednje tehn. šol, zbor. svet. Majcena o uvrstitvi tudi višinskih krajev v seznam letovišč, zbor. svet. Zadravca zaradi telefonske mi-zerije na progi Čakovec—Maribor, zbor. svet. Zemljiča glede računanja kala pri trošarini na vino, zbor. svetnika Goričarja glede pobijanja krošnja rstva z Vinom ter zbor. svetnika Čoka glede priznanja troša-rinske prostosti za lastno uporabo tudi kmetovalcem, ki so obenem gostilničarji.
Dnevni red seje je bil s tem izčrpan in predsednik Jelačin je z zahvalo vsem svetnikom za sodelovanje zaključil zadnjo letošnjo plenarno sejo Zbornice.
BLASNIKOVA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. BLASNIKA NA-SLED., LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mo je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«.
I Dcmfl in po mvetu
K r. imniCBteikinM« AptejeH v. avdienc i
predsedstvo skupščine in senata.
Skupščina in senat se sestaneta k rednemu zasedanju v ponedeljek. Predvsem bo skupščina izvolila nove skupščinske odbore.
Ljotičevo stranko »Zbor« je vlada na predlog notranjega ministra dr. Korošca dovolila.
Grški poslanik na našem dvoru je v posebni avdienci sporočil knezu-namestniku Pavlu obnovo monarhije v Grčiji.
Novo čsl. vlado je sestavil dr. Milan Hodža, po rodu Slovak. Po ekspozeju zun. ministra dr. Beneša je parlament z velikansko večino glasoval za vlado, čelo komunisti so glasovali za Beneševo politiko. Le stranka sudetskih Nemcev je glasovala proti.
Za Makalo se bijejo že; nekaj dni krvavi boji in celo italijansko poročilo govori o velikih izgubah. Italijani upajo, da bodo še ta teden dokončno osvojili Makalo.
Italijani sp končno le osvojili Makalo* na jUžni fronti pa mesto Gorah e j, dloSim so morali pokrajino Danakil ‘tefj^Hznlti zaradi pomanjkanja Vode iri nevzdržnega podnebja. ' !
Italijanski tisk poroča, da bo angleška vlada it lastnih sredstev pomagala Jugoslaviji pri izvajanju sankcij. Poleg tega bo podpirala Jugoslavijo v Ženevi pff njeni zahtevi, da se ji dovolijo finančne in gospodarske olajšave.
Nemški generalni konzul v Ženevi je obiskal gen. podtajnika Zveze narodov in mu sporočil, da bo Nemčija prepovedala ne samo izvoz orožja, temveč tudi nekaterih sirovin, ker noče, da bi se sedanji itali-jansko-etiopski konflikt izkoriščal v ko-njunkturne dobičke.
Umrla je gospa Ana Župančičeva, mati našega največjega pesnika Otona Župančiča. Plemenito pokojnico bo ohranil slovenski narod vedno v hValežnem spoirtinu.
Zev24nrah^tS‘l^
klobuke Itd. SkraM in •▼etlolika arajee, ovratnik« ln nuuritet«. Pere, nii, moaga in lika domale perilo
tovarna JOSi REICH
Poljanski naaip 4—6.	Selenbnrgova iLt
Telefon it 22-71
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.