V sredo in saboto
izhaja in velja:
Zn celo leto .	6 for. 20 kr.
„	pol leta	.	3	„	SO	„
„	četert leta	1	„	70	„
„	mesec .	.	—	,,	60	„
Po pošti:
Za	celo leto	.	7	for.	60	kr.
„	pol leta	.	3	„	80	,
„	četert leta	.	2	„	—	„
„Živi, živi duh slovenski, uodi živ na veke!“
Celovcu v saboto 21. oktobra 1865.
Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj I.
Program slovenskih federalistov.
II.
Že smo povedali, da so vsi časniki planili na „misli našega programa11, kakor na belo vrano. Nekteri časniki so se obnašali, kakor bi bili obnoreli, drugi so z nami malo bolj pošteno in prijazno ravnali, vsi pa so nas neusmiljeno in hudo obsodili. To nas sili, da tudi naše nasprotnike v misel vzamemo in o njih kaj spregovorimo, ako ravno skorej vredno ni in je tudi vse zastonj: Zamorca umivaj, kakor hočeš, pa ga no boš umilj Podamo najprej, kar nam prijatel — k iz Štajerja piše: „Tagespošta11 je perva prinesla naš program, in pri njej začnemo tudi mi. Ona je prinesla celega in ga pre-tresovala v v vodnih člankih, ki jih neki spi-suje slavni naš rojak, g. žl. Kaiserleld — Blagatinšek. Pred vsem hvali Slovence, da so naznanili svoj program in želi, da bi tudi vse druge politične stranke to storile. Tudi nam bi to bilo ljubo, da vsaj zvemo, kaj da namerjajo taisti gospodje, ki se sami avtonomiste (lueus a non lucendo!) zovejo, ki pa samo pripoznavajo februarni patent in mislijo pripraviti deželne zbore ob vse njihove pravice. Po tej pohvali pa „Tages-post“ koj obsodi celi program zato, ker ni dosti državnišk (staatsmannisch), sam sebi navskriž in nepraktičen. In to potem skuša tudi dokazati. Toda ti dokazi so v tako nelogični sodrgi stlačeni in zmešani, da tudi ta odgovor ne more drugači ravnati, kakor vrste stavkov se držati in enega za drugim ' spodbijati.
Državnišk zato ni naš program, ker se preveč na narodne, premalo pa na sploh liberalne (svobodomiselne) zahteve ozira. To mora vendar vsak na prvi hip spoznati, da mi v programu samo to hočemo razlagati, kako bi se dežele, po kterih Slovenci bivajo, dale urediti na historično-federali-stični podlagi; zraven pa da bi se ne razdrle, in tudi našemu narodu ne kratile nje-
gove pravice. In to je dosti jasno izpeljano. Prvo je zdaj d r ž a v n o pravno uravnanje avstrijskih dežel. Če b»de to vredjeno v smislu oktobrske diplome, prav nič ne skrbimo, da si pridobimo tiftdi vse druge svobodomiselne naprave. Zdaj pa taisti nemški liberalizem, ali prav za prav liberalizem in prestost za Nemce, za vse druge narode pa sužnost, v tako slabem imenu slovi, da se pošteni svobodnjak raji ogiba vseh teh praznih fraz brez pravega jedra. „Tagespost11 pa nam menda ne bo zamerila, da pri njej nočemo v šolo hoditi, da bi nas podučevala v državopravnih vednostih, sirota sama najbolj podučenja potrebuje; kajti politično načelo „Tagespost-e“ je breznačelnost, njena največa državopravna vednost je, svoj plajšč po vetru sukati, njeno geslo pa „s trebuhom za kruhom!“ Za tako politiko pa mi ne maramo 1
Naš program zahteva, naj da se slovenskemu jeziku skaže popolnoma pravica v šolah, uradnijah in v cerkvi, in to se „Ta-gespošti“ zdi celo pravična zahteva in ona želi, da bi se uresničila. To nas veseli slišati in mi si vtisnemo v spomin to besedo in si jo zapišemo za ušesa; kajti zna še prilika priti, da jo bo treba nje spominjati. Naše zahtevfi, zastran jezika so tedaj popolnoma pravične. Nejevoljna pa je „Tagespost11 z našim načrtom uprave, zastopa in vlade. Ona najde, da so naše misli zmešane, smešne in tako zamotane, da se nikakor ne dajo speljati. Posebno se mrzi nad narodnim skupnim zborom in nad glasovanjem po narodnih kurijah. S takim zastopom ustavno življenje razvijati in okrepčati, zdi se jej tako, kakor bi kdo hotel celo ustavo na glavo postaviti, in reči bi se moralo: „Ustava v ilirskem kraljestvu, — tvoje ime je kaos — prava čobodra.11 — Ne vem, kaj bi bilo tako strašno' zamotanega, če človek nalašč ne išče zmede. Gotovo je sedanja uprava mnogo bolj zavozlana. Menda se pa le zategadel jezi „Ta-
gespost11, ker bi speljava našega programa umorila duha birokratizma in obudila narodno zavest in pravo avtonomijo.
Dežele niže-avstrijanske.
DiinitJ. Centralisti še vedno dobro mahajo po federalistih, zlasti po Čehih in mi-mogredč tudi po Slovencih, ker bi nas radi v žlici vode vtopili. Čehi pa pravijo: „Ne dejme se!“, mi Slovenci pa: „Ne ganemo se, storite, kar hočete!11 Dosihmal so res imeli ti vitezi veliko „korajžo11, ker jim avtonomisti na strani stoič in so tudi Madjarji dobro v njih rog trobili. Eotwosov list „He-tilap“ je zavergel federacijo, „Pesther Lloyd11 terdi, da se po tej poti ni mogoče porazu-meti, i. t. d. To vse je pa voda na mlin naših centralistov. Zdaj so pa spet oparjeni, ker je „Napl6,“ Dečkov list, prinesel sestavek, v kterem se podirajo zlati gradovi centralistov, in se terdi, da madjarski liberalci nimajo nič z nemškimi opraviti in da se more pogajanje le goditi med ogerskim zborom in krono. No, tu jih imaš! Kuranda se pač lahko za glavo prijema in vpraša, kaj je to; kajti mislil je že, da zdaj zdaj bo po Slovanih, ker mu Madjarji pomagajo. Ali spekel se je spet! Radovedni smo, kaj bodo zanaprej centralisti vganili, ker jo mahajo tje v en dan naprej ?
Glas, ki se zdaj žene in nas posebno zanima, je ta, da bode Mažuranič odstopil in da mesto njegovo prevzame škof Stross-majer. To sicer še ni gotova resnica, ker dualistični veter še premočno piše, ali na vse zadnje bodo morali vendarle tega veljaka, ljubimca in diko jugoslovansko, za dvorskega kancelarja postaviti. S kakim drugim si ne bodo lahko pomagali, pa je tudi težko težko najti tako značajnega, veljavnega in neomadeževanega deržavnika, ki bi na vse strani za porazumljenje tako pripraven bil, kakor je ravno d j altovski škof. če on pride, porok nam je tudi, da zmaga
Besednik.
„Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš44.
Spisal A. D.
(Konec.)
Posebno so tega opomina potrebni vsi tisti gospodje — bodi si Slovenci ali Nemci —, ki ne žive sami za se, ampak kterih prva in največa dolžnost je za blagor slovenskega roda skrbeti, ki jih živi in redi. Velika večina izmed teh gospodov se žali-bože še vedno nič ne zmeni za to, da je med Slovenci jezik slovenski tiste pravice zadobil, ki mu gredč po božji, natorni in cesarski postavi, če bi visoka vlada takim uradnikom, ki so vsi omamljeni od nemškega duha, kterega iz stare in nove „Presse11, iz „Ost-deutsche Pošte11 itd. srkajo, ukazala le na eni strani brke nositi, bi jo hitro • ubogali in ponižno storili, kar ona od njih zahteva; take reči pa, kakor je na pr. povelje naše nove vlade, da morajo c. k. gosposke z ljudstvom povsod v.njegovem je-
ziku občiti — slovenskemu ljudstvu torej v slovenskem jeziku dopisovati, — take reči oni samo preberejo, pod klop vržejo, pa — stari nemškutarji ostanejo. Vkljub vsem starim in novim cesarskim postavam o ravno-pravnosti narodni, o obveljavi narodnegaje-zika v šoli in uradu se oni vedno le starega, nemškega kopita držč in v sredi Slovencev še dan današnji tako uradujejo, ko da so tam kje v sredi Frankobroda. Kdor nas hoče umeti, mislijo si ti nemški vitezi, naj v šolo bodi, naj se pridno nemščine uči, ako hoče „tauglih11 biti in si kaj veljave pridobiti, Da bi oni sami, ki jim vsak časnik slovenski že od daleč smrdi, oni, ki jih zimica strese, kedar koli jim kak slov. dopis v roke pride, oni, ki vsled tega še slovenske abecede ne poznajo, „untaug-lich" bili za službovanje med narodom slovenskim, imajočim popolno pravico do obveljava narodnosti svoje, to jim še na misel ne pride. Zatorej je res krvava potreba pregovor „kolikor jezikov znaš" iz ljudske šole na take gospode prenesti, da bi se tudi oni enkrat v njem ogledali in spoznali, koliko so vredni v svojih javnih službah med narodom slovenskim, dokler po naše pravilno govoriti in pisati ne znajo. Ali morda
mislijo oni, ki se tako trdovratno starega nemškega kopita držč, da nas bodo res s svojo nemško lečo za naše narodne pravice opeharili?? Mislijo li oni, ki v svojih javnih službah med narodom slovenskim nič ne porajtajo, če ravno še slovenskih črk ne poznajo, da bo pregovor „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš11 glede našega jezika ostal vedno le gola laž?? Ta bi lepa bila! Povsod na svetu se mora vsakdo gledč jezika po narodu ravnati, med kterim živi. Posebno velja to od vseh tistih , ki javne službe opravljajo. Le pri nas, da bi ravno narobe bilo! Ni li to ravno tako, ko da bi kdo rekel: Če hočeš po svetu hoditi in kaj veljati, moraš povsod denar imeti in plačevati; na Slovenskem ti pa denarja treba ni, ker Slovenec ti mora še sam plačati, ako pri njem piješ in ješ?! Ako Bog da, bo takemu narobe- svetu kmalo za vselej odklenkalo, če ravno se morda ne bo tudi pod novim ministerstvom tistih skrivnih, nam neugodnih „berichtov11 menjkalo, ki si iz petnih žil prizadevajo, da bi nam obveljavo narodnosti naše izpodkopali. Vse jim ne bo nič pomagalo; kajti kar so že ne samo Talijani, Madjari, Srbo-Hrvati, Čehi in Poljaki, ampak tudi Rusini, Romanci in Se-
slednjič federalistično načelo, in da bomo vsaj vedeli, pri čem da smo. Govori se, da pride v kratkem na Dunaj, ki ga morda do takrat že zapusti baron Helleubach. Mažu-ranič bode pa neki pervosednik sedmerice in namestnik — ban, pl. Zidarič, pa vpokojen.
Iz Novega Sada se piše, da bota med drugimi tudi kandidirala za zbor serbska domoljuba Dr. Miletič in general Stratimirovič.
Za deželnega namestnika v Dalmaciji je neki izvoljen general Kuševič.
Od našega dozdanjega rimskega zastopnika Bacha se govori, da stopi v jezuitar-sko družbo, kteri bode tudi vse svoje premoženje, ki znaša 900.000 gld., sporočil. Prav, naj le gre, še k trapistom, če hoče!
Že spet je imeniten in učen mož, z imenom Ferd. Hesslor, sam sebe končal. Bil je 63 let star. Pravijo, da ga je zelo glava bolela in da se je večkrat mešal. Pravi vzrok tiči pa morebiti drugod. ,
Novo deržavno posojilo je neki dogotov-Ueno. Hiše Rotšiidove in bratje Baringi v Londonu so ga prevzele. Izdalo se bode 2krat, vsakikrat po 60 milijonov gld., tedaj bode znašalo skupaj 120 mil. gld. Pervo polovico bo izdal dunajski Rotšild po 92 v srebernem kurzu, s 5 odstotki, — te obligacije nimajo nobenega davka — v 15 letih se poplača vse. Druga polovica se izda, kakor hitro bo perva oddana.
Deržavno ministerstvo namerja neki tudi policijska vodstva razpustiti, kakor so do zdaj bila v glavnih mestih. Opravila deržavne policije se izročč deželni vladi, mostna policija pa mestnim srenjam. — Govori se tudi, da napravijo nov red za p en-zij o ces. civilnih uradnikov. Uradnik prejme po vsakem sedmem letu peti del svoje službene plače, po dosluženih 35 letih pa celo. —
Zadryi čas nategujejo Madjarji res želo strune, tako da se je skorej bati, da ne b' popokale. Pravijo p«, da bode, da bi se duhovi vmirili, cesar sam kot ogerBki kralj Ogerski zbor odperl in dalj časa v Pesti prebival. — O komisiji, ki je bila po fe-bruarnem patentu za pregledovanje deržav-nega dolga ustanovljena, se še nič prav ne ve, kaj bode ž njo.
Dežele notranje-avstrijanske.
□ V Celovet«. (Par besed o naših Nemcih. Zahvalno p i srn o. S orne n j. Poštne marke. Društvo v podporo realnim uč e n c om. T i sk ar n a pravda. Beseda. Vabilo iz Lj ub 1 j an e). Naši nemški sosedje, ne tisti, ki mirno in pametno med nami živč, ampak tisti, ki so si v glavo vtepli, da v vseh rečeh veliki zvonec nosijo in da le oni kaj veljajo, vsi drugi, zla-
— 322 —
sti Slovenci pa nič, ti naši sosedje zdč se nam kaj^ čudni vitezi, tako da se Bogu usmili 1 Če mi svoje pravice tirjaino, in sicer take, ki nam gredo po božjih in deržavnih postavah, koj se zdere kdo izmed teh vitezov, da mi narod zoper narod hujskamo ali šuntamo in da je vse to, kar hočemo, prenapeto, brez vsega razloga in tedaj neveljavno. Mislili smo, da je ta nemški rod že zameri ali da se bo po svoji tako hvalisam omiki vendar že enkrat sramoval, nekdaj tako zelo priljubljene predsodke in fraze zoper slovenski jezik in njegovo obveljavo rabiti. Nikakor! Ta rod ne jenja pa tudi ne umerje! Ne zavolj tega, da bi se nam kaj posebno nevaren zdel , spominjamo ga tukaj, ampak zavolj tega, da svet zve, da si je nemški živelj povsod enak, da se brez plodonosnih političnih idej povsod v vse mogoče reči vtikuje in bahaje se svojo kulturo povzdiguje, vse drugo pa zasramo-vaje in z nogami teptaje. Pa pustimo ga in — otrokom otročarije! — 14. t. m. je izročilo tukajšnje mestno starešinstvo in corpora poprejšnjemu županu g. G. J e z e r-niku zahvalno pismo, v kterem posebno vzvišuje njegovo ustavnost in zasluge, ki si jih je v 4 letih kot župan za mesto pridobil. G. Jezernik je pa tudi res mož, lu je bil za župana kakor nalašč, mož, ki je bil na vse strani pravičen in darežljiv, da malo tacih. On se je pa tudi lepo zahvalil, rekši, da mu je ta zahvalnica ljubša, nego Bog ve ktera svetinja, ki bi jo bil od drugod kje prijel. Slava verlemu možu! — V ponde-ljek bo tu veliki teržni dan ah somenj. Bil je v prejšnjih časih zelo obiskovan, zdaj pa peša od leta do leta bolj, tako da je vsako leto slabši. Nekdo svetuje, naj bi se s pomladanskim vred popolnoma opustil, in napravil namesto obeh v jeseni somenj ah razstava za pridelke (Produktenmarkt). Ne vemo, ah so bo kdo tega sveta poprijel. Yeliko ljudi res potrati mnogo časa in denarjev, dobička pa nima nič. — Sliši se govoriti, L?.a mislijo zanaprej po vsem cesarstvu vpeljati sa!710 marke po 5 kr. To ne bi bilo kaj slabega. —' Društvo v podporo ubogim realnim učencem se 7e^n°kolj uterja. Deželna namestnija je razposlala jjruMvena pravila in vabila k pristopu na vsa srenj».*5a; škofijski urad pa na vsa farna predstojništva. Knezoškof bojo dajali vsako leto 20 gld. in vsaki teden 14 učencem obed, korarji pa 10 g. vsako leto.
Rado se nam očita, da smo Slovani reakcionarji, da radi policijo na pomoč kličemo itd. Pa kar se godi in dela, kaže vso nekaj druzega. Kako nas Slovane in Slovence posebno psujejo in zmirjajo, kakšne namene nam podtikajo, — pa smo vendar le tiho in vso laž in krivico tiho in mirno prenašamo.
Povemo pa mi kako terdo, ki je gola resnica, pri tej priči na pomoč kličejo policijo in deržavno pravdništvo in poganjajo se, naj se nam natveze tiskarna pravda. Tako na primer sta „Slovenec1* in „Draupost** prinesla žalostne reči, ki se gode v ljubljanski bolnišnici. Tudi „Novice** in „Triglav** sta nam pravila o teh nesrečah. Tudi smo še v teh dopisih pristavili: „Radi prekličemo, ako se nam drugače dokaže**, — in glej 1 liberalni gospodje v Celovcu dopisujejo v „Tagespošto**, da imata „Slovenec*1 in „Drau-posl** tiskarno pravdo, in potem spet „Al-penblatter** iz „Tagespošte** posnemajo in vsi veseli po svetu trobijo od te njim zaželene, preljube in težko pričakovane pravde. V Celovcu in v Ljubljani o tej pravdi pri sodnijah vsaj do danes še nihče ne ve besedice. Morebiti pa ravno to agitiranje kaj sproži. To je danešnji liberalizem, mi pa pravimo: To je „s trebuhom za kruhom**, ali pa, da tudi Nemci razumejo:	To je
„Brotneid!**
V nedeljo večer bo v tukajšnji čitavnici beseda 20. oktobru na čast. Obhajali ga bodo člani en famille t. j. sami med sebč, kar bode tolikanj bolj razveseljivno. — Iz Ljubljane je dobila čitavnica vabilo k besedi. Je pa to krasen listek v belo-modro-rudeči podobi. Hvala in slava! — Celovško mesto ne praznuje 20. oktobra!
Iz podjunske doline. §. (Narodne zadeve; veljke občine; slov.petje). Že „Slovenec** skorej celo leto hodi na beli svet in donaša nam novic — veselih in žalostnih — od vseh vetrov sveta, iz naše čisto slovenske doline pa ni še prinesel nobenega dopisa. Treba torej, da se vsaj kdo iz naših krajev oglasi. Duh slovenski se oživlja in razvija od dne do dne. Največ k temu pripomagajo naše šole, ktere so postavljene na naravno in postavno podlago. Pervi nauk je skoz in zkoz slovenski, v viših razredih se pa materni jezik tudi ne zanemarja in celo v Doberlivasi, kjer je nekdaj bilo pravo gnjezdo nemškutarslra uči se slovenski jezik še celo v Etertem razredu. G. beneficiat J. Cink o vic, vnet rodoljub, tukej uči. In glejte! ta slovenski nauk vabi v to šolo vsako leto nekaj otrok iz daljnih nemških dolin. Zakaj ne mislite, da sč Ysi Nemci tako strastni sovražniki slovenskega nauka, kakor jih poznamo v Celovcu, — nemški štariši iz lavantinske doline, iz Kotarč itd. pošiljajo otroke v Do-berlovas, da se slovenski naučč; poprej so jih pošiljali v Ljubljano! Tudi mi je nek znan premožen posestnik celovške okolice britko tožil, da se na celovški normalki po vseh razredih ne uči slovenski in še pristavil je, da bi rad plačal na leto 50—60 gld. ako bi se njegov fant v šoli tudi slovenski
kulci dosegli, ki so v omiki še daleč, daleč za nami, to se tudi nam Slovencem dalje več odrekati ne more.
Zatoej gospodje, nikar se ne zoperstavljajte duhu časa! Učite se lepe nemščine zavoljo občenja z Nemci, ako ž njimi v do-tiko pridete, ali zarad više omike; učite se krasne talijjanščine, ako vam je potrebna ali če imate posebno veselje do nje; učite se tudi drugih jezikov, ki vam se posebno dopadajo, ali ako nočete med našim narodom sami za-se živeti; ako se pa hočete z narodom našim pečati, za njegov blagor skr-betiinkruh jesti, kterega vam on plačuje, spoznajte, da je prva vaša dolžnost, učiti se slovenskega jezika, da bote mogli v njem vspešno učiti, govoriti in pisati, in narod svoj po edinopravem, njemu pristopnem potu do veljave in slave voditi. Nikar torej n,e zahtevajte gorostasne bedalije,da bi se še dalje s cerkevjo okoli križa hodilo, marveč obrnite pregovor: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš** sami na-se in skrbite, da si popolno znanje književne slovenščine pridobite, zdaj dokler ni še prepozno! Gotovo je namreč, da se bo število uradnikov močno pomanjšalo, ali ravno tako gotovo je, da se bode pri podeljenji novih služeb (naj-
bolj) le na tisto ozir jemalo, ki so jezika našega v pisanji in govorjenji popolnoma zmožni. Zatorej še enkrat: Učite se, dokler ni prepozno! Nikar se po Issleibovo ne izgovarjajte, da zna na Slovenskem vsakdo, ki je kolikaj prebrisan za silo po nemško govoriti in pisati, in da, kdor nemški ne zna, nič ne zna. — Prvič ni ta izgovor resničen. Pa če bi tudi resničen bil, kaj zato? Saj menda vendar nihče ne zgubi pravice na pravi pot se podati, če je tudi že precej časa po krivem se mučil in plazil; ali pod streho iti, če se je tudi že kaj namočil. Nikar nam torej za zlo ne jemljite, da zna toliko priprostih Slovencev po nemški govoriti in pisati, marveč ravno te naj si za „exempel** vzamejo vsi tisti gospodje uradniki itd., ki trdijo, da se nove slovenske „šprache** naučiti ne morejo. Ako se je trd slovensk kmet, spoznavši, da ni drugači, v svojo osodo vdal in se njemu čisto tuje nemščine velikokrat skoro sam od sebe po svoji lastni pridnosti toliko naučil, da zna po nemški govoriti in pisati, ko kak jezičen dohtar, potem bi res sramota bila za našo omikano gospodo, ki se hvali, da je za uk prebrisane glave, ako se ne bi mogla zavoljo ljubega kruheka, zarad kojega se je po-
pred ponemčila, spet toliko posloveniti, da bi potrebam in tirjatvam sedanjega časa zadostovala. Saj menda vendar nimamo Slovenci dar jezika le za tuje jezike, za svojega pa ne; in vsi tisti, ki so premagali vse težave in zapreke tujega jezika, menda Veil-, dar ne bodo omagali nad kako slovensko besedo, ki ni dozdaj v vsakem kotu navadna bila?! Ko bo pa slovenščina po tem takem veljavo zadobila, ki ji gre, ne bomo delali ko naši nemški in talijanski sosedje, ki nočejo od slovenščine celo nič slišati, ampak učiti se hočemo tudi potle še nemškega in talijanskega jezika, kolikor bomo za potrebno spoznali; toda ne po ljudskih šolah, ker je prava istina, kar je povedal nek Nemec v Reichsrathu, da, kdor hoče deblo kake narodnosti posekati in zatreti, naj sekiro tujega jezika na ljudske šole nastavi. Po viših šolah se hočemo tujih jezikov marljivo učiti, zato pa morajo vsled pregovora : „kolikor jezikov znaš**, Slovenci, ki postanejo tujih jezikov popolnoma zmožni, ne samo v svoji domači, ampak tudi v tujih deželah veljavo imeti in za javne službe sposobni se spoznati. Tujcem pa in domačinom, kterim slovenski jezik ne diši, naj se tudi slovenski kruh odreče. Fiat justitia et pereat mundus!
Učil. — Zraven Sol, za ktere naš visokoč. roit in dekan, gosp. Janez Lijavnik, aj marljivo skerbijo, pride družba sv. Mohora, ki izverstno dela za pravo ker-šansko narodno omiko naših zanemarjenih Slovencev. Naša dekanija je perva po ce-lej Sloveniji, ki šteje največ družnikov, (vseh je 145), ako ravno je strašno terdo za denar. Ni je ene fare, ki bi družnikov ne imela ; slava čč. gg. duhovnikom, ki to blagonosuo družbo farmanom svojim naznanjajo in priporočajo! Tukaj moram imenovati č. g. župnika v Kamnu, Franca Kronika, ki je izmed svoje fare, ktera le šteje 494 duš, pridobil 39 družnikov in družnic. Pa imamo tudi gospodov, ki še druge knjige spravljajo med prosti narod, in med temi stoji na pervem mestu č. g. župnik v Šita-ravesi, Košir Blaž. Veliko veliko iztisov „slov. Gofinea“ že hodi po tej fari in širi keršansko omiko. — Bil sem te dni čez Dravo proti Celovcu in potoval po Tinskcj dekaniji, pa žalostne reči sem zbaral. Ljudjč še ne vedč nič od družbe sv. Mohora, noben jim od nje besedice ne pove Domu pridši vzamem šematizem v roko in vidim, da ta dekanija šteje 12.333 duš in med vsemi temi jih je le 14 družnikov; č. g. župnik Wister Tomaž v Grabštajnu ima jih 9; kje pa so vse druge slovenske dušice, in menda še povabilni list se ne razpošilja po farah! Škoda, da tako dobra in bogoljubna naprava več prijatlov ne najde.
Naša doberlevaška občina je menda na kmetih največa po celej deželi. Vem se spomniti, da se je tega nekdo hvalil. Pa temu jaz ne morem čisto priterditi. Kakor so naše občine zdaj osnovane in z opravili preobložene, dam veljati, da je prav tako, pa bode javeljne obstalo in tudi ne more obstati: Dvojnih uradnikov — cesarskih in občinskih — ne moremo plačevati. Naj se osnujejo županije (Bezirksgemeindeu), naj se tem izročijo opravila sedajne okrajne gosposke in ta naj so po tem odpravi, — občine naj pa ostanejo male, po farah ali pa tudi po vaseh in naj le svoja naravna opravila opravljajo. Ker sem ravno našo okrajno gosposko v misel vzel, naj naznanim, da naš predstojnik žl. gosp. Luši n zna dobro slovenski in ni tudi nasprotnik slovenščine. Drugih gospodov pa imamo, k te rim slovenščina strašno v oči drega, in vendar so že dolga leta tukaj in bi se je bili pri dobri volji lahko igraje naučili. Gospodje, časa kolo se suče! —
Še nekaj se je tukaj na bolje zasukalo: V cerkvi imamo slovensko petje.. Gospodje, ki iz Velikovca sem le dohajajo, ne morejo ga prehvaliti in dopovedati, kako da se jim dopada. In veste, komu gre za prelepo in hvalevredno napravo najperva zasluga in čest? Nek sin — rojen iz tiste žlahtne rodovine, ktere oče že od nekedaj, od 1. 1848 slovi kot slovenski rodoljub — g. Meglič, grajščakov sin v Šitarevasi, prizadeva si že delj časa in na vso moč, da je spravil v naše cerkev izurjene pevce in ubrano slovensko petje. Slava vsem našim , rodoljubom!
, V I^ubljanl. 18. oktobra J. Y. (Mestni ^odborin 20 oktober.) Nenavadno veliko množico poslušalcev privabila je v vče-rajšno sejo mestnega odbora prva točka dnevnega reda. Važno vprašanje čakalo je odloka — to namreč: Ali bo praznovalo tudi naše mesto 20, oktobra ali ne? Rešilo pa seje, kakor je bilo pričakovati. Akoravno ne velikansko, kakor na priliko v Pragi, praznoval se bode vendar (ali glede na čas, ko to čitaš, dragi čitatelj, praznoval se je) tudi v našem mestu dan diplome. Po sklepu mestnega odbora v seji 17. oktobra pa se bode praznoval ta dan takole: 1.) Zjutraj je slovesna sv. maša, h kterej naj se povabijo vsi prvaki civilne in vojaške uradnije in sploh vse mostnjan-»tvo, 2.) razdeli se med mestne reveže 400 gld. iz mestne blagajnice, 3) podeli se pogumnemu branitelju 2.0. oktobra in federalističnega principa
— 323 —
g. Dr. Lovro Tomanu častno mest-n j a nstv o.
Prvi je povzdignil zoper praznovanje svoj glas v seji g. deželni svetovalec g. Schopel — prav v Šmerlingovem smislu — da naj se počaka, da se naša ustava bolje razvije. Na to povzdigne g. Dr. Bleiweis besedo in prav tehtno, jedrno je govoril, da naj se praznuje dan diplome. Ak o s m o 4 leta po ministerski komandi morali praznovati 2(1. februarja, praznujmo enkrat prostovoljno 20. oktobra — je rekel — in pokažimo, da ta dan je za nas dan veselja in da ni dan pokore, kakor so ga imenovali v svojej nesramnosti centralistični listi. Zoper praznovanje govorili so še odborniki g. Dr. Zupan, Dr. Miteis in Dr. Kalteneger. Ko je g. Dežmanu na jezik prišla že tako priljubljena fraza od politične nezrelosti, opominja ga župan g. Dr. Costa, naj bi ne rabil izrekov, kteri se ne spodobijo. Dalje pravi g. Dežmann, da ministerstvo želi, naj bi se ne demonstriralo 1 Se ve da, če se Slavjan le gane, že — deinonštrira! —
Zarad častnega mestnjanstva Dr. Tomana, želi on tajno sejo. G. Dr. Orel govori za praznovanje in pravi da diplomo so pozdravljali, kakor izhajajoče solnce vsi narodi; solnce se je skrilo in še le zdaj zopet posijalo; zakaj bi ga tedaj ne pozdravili, ako nam srce bije za pravo slobodo? Dr. Tomana pa tudi počastimo ko zvestega branitelja diplome. Proti temu zaverne g. Dežman, da ne oktobrska diploma, ampak fe-bruarni patent je bil radostno sprejet. (Velik smeh in „Oho“ med poslušalci — predsednikov zvonček zapoje.) G. Horak govori tudi za praznovanje in pravi, da posebno, kar se tiče Dr. Tomana, bi se mu že davno moralo podeliti častno mestnjanstvo. Na Češkem so ga izvolila mnoga mesta za častnega mestnjana, glavno mesto njegove domovine pa bi zaostalo? Govori še g. v. c, Zupan za praznovanje. Predlog je obveljal s 14 proti 9 glasovi. Repenčila se bode pač „Triesterica11 in njene pajdašice, tiinveč ker ja že vesele naznanjala svetu, da se 20. oktober pri nas ne bo praznoval. Pa ena „blamaža11 več ali manj, kaj ji to de, saj je tega že vajena! Ljubljana pa je pokazala p o svoj ih mestnih odbornikih, da federalistični duh, kteri veje iz oktoberske diplome, tudi njo navdaja. To je faktum, kterega utajiti ni moč ne „Triesterici“ ne „Pressi“ in drugim našim prijatljicam, in če se še bolj repenčijo ko dozdaj. Slava!
I* Štajerskega. 14. t>£t. - k. (Kmetijska šola. Slo m še kov spominek. Naš poli tiški program.) S kmetijsko šolo menda ne bo nič, če se bo deželni zbor držal predloga odborovega. Taje neki sklenil, da zarad previsoke cene Turniške graj-ščine, ktero so bili namenili kupiti v ta namen, naj se za zdaj še ne napravi km e t ij s k a šo la. Da pa se vsaj nekaj stori za poduk v gospodarstvu, sklenjeno je neki, naj se samo ustanovi nekaj štipendij; učenei naj potem gredo na kako inostran-sko kmetijsko učilišče. Ali ni to čuden sklep! Vidi se pač, kam — pes taco moli, in da našemu deželnemu odboru prav nič ni mar za želje in zahteve slovenskega naroda. Že več let prosimo, in slavni naš poslanec Herman je v deželnem zboru jasno dokazal potrebo in predložil načrt kmetijske šole. Prišla je cel6 komisija dež. odbornikov v Ptuj. Ogledovali so Turniško posestvo in ga za dosti pripravnega spoznali. Vsi smo se veselili in mislili, da je vse že v redu. Naenkrat pa slišimo, da se odboru to posestvo predrago zdi. Predrago? Saj se tudi nam Slovencem predrago zdi, da gg. odborniki v Gradcu dobivajo na leto po 1500 do 2000 gold plače. Ta tudi to se nam predrago zdi, da se nemškemu gledišču v Gradcu vsako leto daje po več tisoč goldinarjev podpore iz deželne zaloge in da mora tudi slovenski kmetič za to prikladati svoje krvavo saslužene kraj-
carje! Hvalevredno je, da se z deželnimi novci varčno ravnč, a ne na tak način, da občna škoda mnogo presega prihranjene goldinarčeke. Pa saj se bodo delile štipendije in te morejo dobiti tudi naši kmečki fantje! Potem naj pa grej o na kterokoli učilišče. Ali kdo bo odločeval, kteri učenci naj dobijo štipendije? Kam neki pojdejo? Na Nemško ali Francosko? Res, prav tanko so jo spletli naši prijatli v Gradcu. Slovenske šole nam nočejo dati, nemška pa, to sami previdijo, ne more biti; zato — nobena! To je taisto prijatelstvo do nas Slovencev, s kterim se sami zmirom hvalijo; to je taista enakopravnost, od ktere nam zmirom trobijo! Zdaj še samo eno upanje imamo, da bo vendar deželni zbor, pripo-znavši našo pravično željo, potrdil Hermanov predlog. —
Čistih dohodhov na Slomšekov sporni n e k je ostalo po odbitih vseh stroških 210 gld. Temelj glavnici je tedaj položen. Da se pa Slomšeku stavi dostojen spominek, bo treba več tisoč goldinarjev in te skupaj spraviti, presega čitavničine moči. Zato je sklenila čitavnica, naj se povabi tudi mestni odbor, da po dveh odbornikih, in pa lavantinsko duhovstvo, da po dveh duhovnikih se pridruži odboru za Slomšekov spominek. Kar se mariborskega mesta tiče, bila bi res grda nehvaležnost, ako bi se nerado in obilno ne udeležilo in pomagalo, da se poslavlja mož, kteremu se ima mesto zahvaliti, da je sedež škofijštva. Tudi mesto nima posebnih spominkov, ki bi ga kinčali. Žalibože, da ima Slomšek še zmirom skrivnih protivni-kov, če tudi se je njih število v preteklih dveh letih že precej skrčilo. Povabilo či-tavnice se je že predložilo v poslednji seji mestnega odbora in se v pretres dalo posebnemu odseku.
Ktera dva gosp. duhovnika da bodeta se pridružila čitavničnemu odboru, še ne vemo. Prepričani pa smo, da, če enkrat se začnejo novci nabirati v ta namen, nobeden duhovnih in posvetnih gospodov ne bo zaostajal in da bo tudi marsikteri kmetovavec donesel svojo darilo, da se stavi spominek, vreden ljubimca slovenskega naroda. —
Naš politiški program je v popolni prestavi tudi prinesla „Tagespost.“ Zdaj dela svoje opazke, narobe obrača naše misli in bi rada dokazala, da se ta program, kar zadeva politiški oddelek, nikakor ne da izpeljati. Pa vsa kritika je celo slaba in se bo lahko dala spodbiti. Kaže se, da naše avtonomiste to neizrečeno jezi, da imamo mi Slovenci že vsaj v poglavnih točkah odločen program, med tem, ko se oni ne morejo zediniti ne med seboj, in ne s centralističnimi pajdaši v Beču. Program imamo, — zdaj je pa tudi naša sveta dolžnost, da se ga vsi držimo in ga složni branimo- Poglejmo na Čehe, poglejmo na Ogre, učimo se od njih politične organizacije. Ti so le zato močni in toliko premorejo, ker so v načelih složni, in ker se tam v vBeh važnih vprašanjih vsak domorodec mora udati sklepom večine, če je tudi drugih osebnih mi^li. Le na tem potu je mogoče kaj doseči. Ce bo pa vsak le zmirom svojo trobil in le svoje za dobre, vse druge pa za krive misli imel, po tem bo tako početje hujše rane sekalo našemu napredku, kakor vse hudobne psice naših protivnikov. Nemški časniki se ve da bodo aaj takega hvalili in „Presseu in „N. fr. Presseu se bote radostno smejali in slavo peli taki „pogumnosti“, mati Slava pa bo žalostna zakrila svoj obraz.
Učimo se politične organizacije, bodimo složni in pazimo, kaj počenjamo! Nasprotniki naši znajo iz komarja narejati celč visoke gore, kakor nam priča Slomšeku v čast napravljena beseda. Po dokončanem programu te besede je stopil Dr. Razlag na javni oder in predlagal, naj se koj pri tej priči ministru Belcredi-ju po telegrafu pošlje zaupnica. Prav po konštitucijonalnej ali ustav-nej navadi (morebiti še celo nalašč, da se ta reč ne dozdeva že poprej narejena in odločena) stopi Dr. Srnec in spodbija Raz-
1 agov predlog a tim, da Belcredi zasluži in tudi vživa vae zaupanje naše, pa vendar naj čakamo z zaupnico, dokler da kaj del pokaže. Za njim poprime spet Dr. Razlag za besedo, ostane pri svojem predlogu, podpira in priporoča ga krepko in zaupnica se enoglasno sklene in poterdi z ogromnimi „slava11 — in „živio“ — klici. Res, da bi bili vsi rodoljubi rajši videli, da bi Dr. Srnec ne bil govoril in da bi se bila zaupnica brez vsega ugovora napravila, — pa raz-pertije in prepira zavoljo tega ni bilo. To sem moral omeniti, da ljudje vidijo, kaj in kako pošteno počenjajo z nami nasprotniki naši in nam očitajo razpertijo in neslogo, kjer od nje ni nobene sledi: zatorej pozor in složno vselej in povsod!
0*1 Soče. A (Beneški Slovenci).
Pač zdaj Slovencu srce radosti kipi, ko vidi ali sliši, kako se ves narod slovenski po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem k novemu življenju zbuja, vstaja in za orodje prijema, da bi si postavil nov narodni dom, v kterem bi zadovoljno pa srečno prebival. To je za me in gotovo tudi za vsacega Slovenca neizrekljivo veselje! Nič drugega nam ni zdaj želeti, nego to, da bi ne opešali in da bi se nam vse to po sreči zgodilo in se tako Slovencev goreče želje izpolnile. Ali bratje, kakor je zdaj za nas vesela in preimenitna doba, greni mi vendar žalost veselo srce, če pomislim na naše brate v beneški deželi. Več kot 30.000 Slovencev biva tam, pa so kakor bi jih ne bilo! Nimajo niti slovenskih šol, niti slovenskih uradnij, niti se jim, kar je gotovo neizrečeno žalostno in britkih solz vredno, v crkvi po domače beseda božja oznanuje, in — če se jim tudi semtertje oznanuje, godi se pa v taki mešanici ali čobodri, da se Bogii usmili! Kar imajo Indi-jani v Ameriki, črnci ali zamorci v srednji Afriki in drugi drugod, namreč da jim misijonarji besedo božjo zastopno v njih domači besedi oznanujejo, če hočejo s pridom za njih zveličanje delati, — beneški Slovenci, ki bivajo v omikani Evropi, nimajo vsega tega, nimajo še dušnih pastirjev, ki bi jim večne resnice v domači razumljivi besedi razlagali! Ali ni to grenkih solz vredno? Kako je to dan danes mogoče, praša se človek nehotč. Da je mogoče tako stanje, pričajo nam žalibože ti zanemarjeni beneški Slovenci; kako pa da je to mogoče, javeljne bodo mogli dobro odgovarjati tisti, kterim gre skrbeti za dušo in telo! Slovenski časniki so že semtertje marsiktero o teh naših slovenskih bratih rekli, pa nič še ni znamenj, da bi jih bil kdo slišal. Zatorej povzdignemo z nova svoj glas in trkamo na vrata naših prejpostavljenih z upanjem, da se vendar enkrat odpro, da se usmili kdo beneških Slovencev in da jim polajša njih žalostno stanje.
Dežele trojedine kraljevine.
I* Varaždina. B.(Raznji glasi.)Starešinstvo našega mesta dobro pozna imenitnost ustavnih pravic, ki se jih bode udeležil ves naš narod na prihodnjem zboru; zatorej je poskrbelo, da poslanci našega mesta zvejo želje in potrebe svojih volivcev, da se za-morejo o svojem času za nje potegniti. V ta namen je imenovan odbor iz prvih po-znavcev politiških, trgovških in obrtniških zadev, ki naj napiše vse potrebe tega mesta, da se oznanijo našim poslancem za zbor. Ne da bi se jim s tem dal nasvet, kojega bi se morali držati v vsem, kar se bodo pretresovalo, nego to se tiče le domačih zadev.
Tudi je sklenilo imenovano starešinstvo, zahvaliti se Njeg. veličanstvu kralju prvo za razglas od 20. sept., ker je po tem fe-bruarni patent slovć dobil, in drugi zato, ker je bil po banski konferenciji napravljeni izborni ali volilni red zavržen. — Kar se pri nas politike tiče, zamorem čitatelje z veseljem zagotoviti, da se vsaki dan po-
— 324 —
pravlja in na boljše obrača. Le kriva politika Smerlingova in njegovih slepoposlu-šnih organov po našej domovini je bila množico naših zmerom vrlih rodoljubov spravila v tabor madjarski, misleč na ono: „Inter duo mala minus eligendum11; sedaj pa, ko je moral Šmerling kopita pobrati, ko se zmerom bolj kaže, kaj hočejo naši Preko-dravci, se, hvala Bogu, vračajo v narodni federalistični tabor. Za smeh povem tukaj, kako je nekterim Prekodravcem za povišanje „Magjarorszdga11 in podjarmljenje sosednjih narodov največ mar. Ni še dolgo, kar je en fdszolgabirč (veliki sodnik) iz zuanega mi mesta za Muro, vozeč se po železnici od Pragerhofa v svojo domovino, s proroškimi besedami dokazoval, da se bo velik del doljne Štajerske, zlasti Ptuj in Radgona, pridjal Madjarski, ker so ti kraji za časov kralja Bela' IV. pripadali k Ma-djarskej. Da se to vresniči, bode se prihodnji madjarski državni (?) zbor živo potegnil. Srečni Slovenci, ki Vam se po tem ponuja hraber branitelj proti nemškemu bundu! Pa še srečnejši Blagatinšek — Kaiserfeldski, ki se mu pot krči v obljubljeno deželo! Glavno nam je sedaj delo bratva ali trgatev, ker se bo, hvala Bogu, natočilo v prav dobre in plemenite vinske kapljice. Žalibože, da jo morajo precej po dosti slabej ceni proda-vati, posebno zato, ker se bode od 15 t. m. z vojaki (graničarskimi. Plemenita naloga!) zaostala dača pobirala. Natočilo se bode veliko manj, nego smo se nadjali po tem, kakor se je poprej kazalo, ker je po viših vinogradih vse smod (suša) posmodil. Za denar je tako huda, da razun nekterih, večidel židovskih bogatašev, ki imajo vso trgovino in ves obrt v svojih železnih rokah, pride vse na kant, ako se nam skoro ne pomaga.
Veliko se nadjamo od novega ministra trgovine, Bog daj, da nas ta nada zopet ne goljufa!
Ptuje dežele.
Ruska.
(Kaj piše „Mo ska u er-Ztg“ o avstrijskih federalistih?) „Federalisti, misli „M. Z.“, nimajo nobenega razloga veseliti se tako, kakor je češki „Narod" pisal. Federalisti so zelo lahkoumni, ako se po carskem razglasu navdajajo z optimistiškim t. j. največim upanjem. Ni težko razumeti, da je zdaj kaj neprijetno zanje, ako se pomisli, da Madjari vživajo vse prednosti svoje starodavne ustave, med tem ko so slovanske prizadeve, samo z na korist Nemcev preračunanimi ustanovami, stisnjene v jako tesne meje. Po našem mnenju vzhaja dualizem v najslabšem pomenu iz carskega razglasa. Avstrija, uterdivši to sistemo v svojih mejah, bode potem v kratkem času v roke vzela nemško vprašanje, da ga reši, in tu ravno jej bo k dobremu dualizem, da svojo poprejšnjo veljavo na Nemškem zadobi. Na to bode Avstrija svoj deržavni organizem rabila za to, da razširi svoje gospostvo na jugoiztoku, in tu bo Galicija temelj ali podlaga za daljne operacijo: Poljakom se pojde na roko, zavergli pa se bodo siromašni Ru-sini. Vse te kombinacije, ki iztekajo iz carskega razglasa, so kaj zelo nevarne za Slovane. Ves tisti strah, ki ga je dr. Fr. Pa-lacky v svojem spisu „Ideja avstrijanske carevine11 z ozirom na dualizem izrekel, je že zdaj opravičen: 20. septembra je napočila zora dualizmu.
Avstrijski Slovani imajo tedaj zdaj dvoje na zbiranje: ali se enkrat za vselej ponemčiti, ali pa jo resno vdariti po ravni poti, da se združijo vsi doli in majhne narodnosti, v ktere razpadajo, a pri tem moralo bi jih voditi samo to prepričanje, da le v združenju zamorejo najti obrambo za svoje narodnosti in da ob enem ne morejo žertovati svojih verskih in druzih historiških posebnosti. Oni se morajo odločiti zdaj v tem osodopolnem času, ki se bliža od iztoka in
od zapada. Slovanski domoljubi avstrijski ne bi smeli tega prezirati in na to vprašanje le molčati, kakor da bi jim vse eno bilo, ali da jo na to ali drugo pot zakrenejo. Mi pričakujemo odgovora, pa ne v besedi, ampak v djanju!11 — Kolikor poznamo avstrijske slovanske domoljube, mislimo, da so vsi od kraja preverjeni, da se nam le v slogi in vzajemnosti kaže boljša pri-hodnjost.
Razne novice.
*	Od št. Ruperta na Dolenskem se piše „Novicam11, da se je tam kaj slovesno končalo letošnje šolsko leto. Med drugimi domačimi gospodi je bil tudi visokocenjeni domoljub, g. grof Bar bo, pri poskušuji pričujoč. Otroci so iz vseh predmetov dobro odgovarjali, kar je gotovo zasluga tamoš-njega neutrudljivega g. učitelja. II koncu so še kar lepo zapeli 4 slovenske pesmice in prejeli naposled darila iz rok trebanskega dekana g. Rozmana. Rodoljubni g. grof pa so še prinesli zanje 15 tolarčekov po % gld. in kacih 20 zvezkov sadjo- in mur-boreje. — Tako imamo že letos tretjič priliko, zaznamovati in svetu naznaniti prave šolske prijatle in dobrotnike. Slavu, jim!
*	Nadepolni pevec, g. Grbec, se je pred 2 tednoma podal zopet v Prago, kjer bo, ako bo mogoče, že letos doveršil v konservatoriji vse študije, ki so na 3 leta odločene.
*	Kranjski deželni odbor je, kakor pišejo „Novice11, pri dveh ministerstvih prošnjo vložil, naj bi se idr iški rudnik ne prodal. Ge pa že mora prodan biti, naj bi ga kupila dežela, da n j i dojde dobiček in se ldričanje ne pahnejo v nesrečo, ktere se je bati, ako rudnika nima deržava ali dežela v posesti. Slabo gospodarjenje poprejšnjih ministerstev naj bi bilo sedanjemu ministerBtvu svarilo, da opasti pogubljivo pot, ktero so njegovi predniki hodili. Kakor se Francozi zdaj smejajo, da imajo železnico, tako in še bolj se bojo smejali Belgi-janci in Holštajnci, ako dobijo v svojo last Idrijo, ki najmanj donaša pol milijona čistega 'dohodka leto in dan. — Nadjajmo se, da dež. odbor ni zastonj prosil!
*	Izpod Grada na Dolenskem se piše „Novicam11, da bode tam prav dobra vinska kapljica in trikrat boljša od lanske, pa vendar za polovico manj, kakor lani. Cena pa se še ne ve. Drugih pridelkov je pa celo malo, ker je bila skorej celo leto velika suša. Primanjkovalo je tudi zelo vode, ki so jo morali še čez mesec dni po več ur deleč za ljudi in živino voziti.
*	Iz Loke se nam piše, da je tudi tam žalostna s slovenščino. —Kako je to? Kam so prešli Slovenci, ki bi z zavestjo klicali: „Biti slovenske kervi je Slovencu ponos!11
*	(Angleška ošabnost) Veliki angleški deržavnik Fox je obedoval enkrat v Parizu pri grofu S. — Po obedu gre z grofom in generalom K. v sobano, kjer je na steni visel zemljovid vsega sveta. — Ali, kako je to mogoče, reče poslednji, kazaje na Angleško, da bi ta v primeri z drugimi mali otok nad vsem svetom gospodovati mogel? — O, odgovori Fox, takrat na isto mesto pokazdje, to je prav za prav le naša postaja. No gospod moj, celi svet, to je prava Angleška! — Po tem se nekako ravna tudi angleška politika.
Loterija.
Gradeči 4 tt 14	59	88.
Prihodnjo srečkanje je28. oktobra 1860.
--------1------------- ---------F-----2LL21
Danajska borsa 20. oktobra 1865.
London...............................108.90
Novi zlati............................. 5.23 s/4
Srebro .	•.	.	.	.	.	. 108.25
Odperta listnica.
G. J. P., kpl. v Rogatcu: Vaše dr. knjige so v Mamb. G. O S. vLj. 1. 76. so potekli in tudi drugi že.
Izdatelj in odgovorni yrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-j a.