Arheološki vestnik (Arh. vest.) 49, 1998, str. 101-132 101 Trortasta fibula v Sloveniji Marija OGRIN Izvleček V pričujočem članku so trortaste fibule obravnavane ti-pološko, kronološko in prostorsko. Tipološko so razvrščene v enajst vrst z več inačicami. Prostorsko so trortaste fibule razširjene predvsem v svetolucijskem in dolenjskem prostoru, zasledimo pa jih tudi v Estah, Beli krajini, Liki in Picenu. Kronologija temelji na svetolucijskem in dolenjskem gradivu, kjer se pojavijo trortaste fibule že v horizontu Sv. Lucija I c2 oziroma horizontu Stična 2. Njihova uporaba se razširi v horizontu kačastih fibul oziroma v stopnji Sv. Lucija II a, v certoškcm horizontu pa izginejo. Abstract The following article discusses three-knobbed fibulae with regard to their typology, chronology and their spatial distribution. They are classified into eleven types with numerous variants. Spatially, they are distributed chiefly throughout the Sveta Lucija and Dolenjska regions, although they have also been discovered in Este, Bela krajina, Lika and Pice-num. Their chronology is established upon the material finds from the Sveta Lucija and Dolenjska regions where three-knobbed fibulae are present already in the Sv. Lucija I c2 and Stična 2 horizons. They are even more abundant in the 'serpentine' fibula horizon and the Sv. Lucija II a level, and then they disappear in the Certosa horizon. UVOD1 Trortasta fibula je značilna za stopnji Ha C2 in Ha Dl po srednjeevropski kronologiji v Reinec-ke-Kossackovem smislu, ki ju je za naš prostor Priredil Gabrovec (1964-1965,34 s). Posebne študije 0 trortasti fibuli za naše področje do danes še ni; obravnavane so le parcialno v okviru drugih del. Lo Schiavova je v svojem delu o liburnsko-ja-Podski skupini (1970, 437 ss) razdelila trortaste fibule na tipe, in sicer: 1. Tip A kot Grottazzolina, ki ima masiven lok, C-presek noge z okrašeno ali neokrašeno zgornjo ploskvijo ter raven razčlenjen zaključek z gumbom. 2. Tip B ima masiven lok, okrašen s prečnimi tanjšimi rebri, C-presek noge z okrašeno zgornjo ploskvijo in dvignjenim zaključkom z dvojnim gumbom. 3. Tip C zastopajo fibule z masivnim sedlasto oblikovanim lokom. 4. Tip D so manjše fibule z masivnim lokom, C-presekom noge in dvignjenim razčlenjenim zaključkom. 5. Tip Vinica so večje fibule z masivnim lokom, C presekom noge in okrašeno zgornjo ploskvijo. Noga se zaključuje z dvignjeno obrazno masko. 6. Fibule z razcepljeno nogo. 7. Fibule tipa Brezje s čašastimi gumbi na loku in dvignjenim zaključkom noge z rozetko. V okviru tipov obstajajo razne variante. Tudi von Eles Masijeva (1986, 141 s,156 s, 206 s, t. 110,118,160) loči znotraj trortastih fibul dve skupini: čolničaste fibule in sanguisuga fibule z dolgo nogo. Čolničaste trortaste fibule so opredeljene kot fibule s tremi gumbi na loku. V skupini dolgonožnih sanguisuga fibul pa so trortaste fibule označene kot dolgonožne, ki imajo poleg ' Članek je prirejena diplomska naloga iz prazgodovinske arheologije na Oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri prof. dr. Bibi Teržan, ki se ji zahvaljujem za strokovno pomoč in vzpodbudo. Naloga je bila zaključena leta '593, zato ni upoštevana novejša literatura. gumbov še ptičke na loku, in dolgonožne sangui-suga fibule s tremi gumbi na loku. Pri slednjih obstajata dve varianti, ki se razlikujeta po preseku na sredini zgornjega dela loka, in sicer: a ima debelejši čolničast presek in b varianta ima masiven presek. Tudi Bader (1983,112 s, t. 36) opredeljuje tror-taste fibule kot čolničaste s tremi gumbi na loku v dveh variantah. A varianta ima tri gumbe na okrašenem loku in pravokotno nogo in b varianta ima ovalen neokrašen lok s tremi gumbi, C-presekom noge in dvignjenim zaključkom. Ta raznolika in nepopolna obravnava trortastih fibul je vzrok, da sem se lotila podrobnejše obdelave teh fibul. Članek temelji na objavah-" in muzejskih zbirkah v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani (NMS Ljubljana), Dolenjskem muzeju v zgornji del loka / Oberteil des Bugels sedlast lok / sattelformiger Bugel spodnji del loka / Unterteil des Bugels SI. 3: Sedlast lok trortaste fibule. Abb. 3: Dreiknopffibel mit sattelformigem Biigel. čolničast lok / kahnformiger Biigel debelejši presek / dickerer Querschnitt •»A* gracilen presek / grazilerer Querschnitt SI. 1: Osnovni deli trortaste fibule. Abb. 1: Grundelemente der Dreiknopffibel. masiven lok / massiver Bugel okrogel presek / runder Querschnitt lečast presek / linsenformiger Querschnitt trikotni presek / dreieckiger Querschnitt trapezast presek / trapezformiger Querschnitt SI. 2: Gladek lok trortaste fibule. Abb. 2: Dreiknopffibel mit halbkreisformigem Biigel. SI. 4: Presek loka trortastih fibul na sredini zgornjega dela. Abb. 4: Biigelquerschnitt der Dreiknopffibeln am Scheitel. gumb / Knopf peresovina / Spirale lok / Biigel zaključek noge / igla / Nadel FuBabschluB noga / FuB zakovica / Niet gladek lok z rebri / halbkreisformiger Bugel mit Querrippen debelejša rebra / dickere Rippen tanjša rebra / diinnere Rippen - Upoštevala sem tudi tiste trortaste fibule od drugod, ki so mi bile dostopne po literaturi. Pri objavah je za nekatere fibule na razpolago le slaba fotografija ali risba, zato je uvrstitev teh fibul k posamezni vrsti ali inačici potrebno jemati s pridržkom. Zagotovo, da bodo potrebne Se korekture sedanjih ugotovitev. vertikalen gumb / Oberknopf horizontalna gumba / Seitenknopfe kroglast gumb / kugeliger Knopf ovalen gumb / ovaler Knopf čepast gumb / zapfenformiger Knopf bikoničen gumb / doppelkonischer Knopf valjast gumb / walzenformiger Knopf gobast gumb / pilzformiger Knopf sploščen gumb / abgeflachter Knopf čašast gumb / trichterformiger Knopf Q r 9 r * kroglast gumb na razčlenjenem vratu / kugeliger Knopf an gegliedertem Stiel kroglast gumb na dolgem vratu / kugeliger Knopf an langem Stiel kroglast gumb na svitkastem vratu / kugeliger Knopf an wulstformigem Stiel ovalen gumb na svitkastem vratu / ovaler Knopf an wulstformigem Stiel kroglast gumb z čepkom / kugeliger Knopf mit Zapfchen kroglast gumb na svitkastem vratu s čepkom / kugeliger Knopf an wulstformigem Stiel mit Zapfchen čepast gumb na svitkastem vratu / zapfenformiger Knopf an wulstformigem Stiel dvojni gumb / Doppelknopf S'- 5: Oblike vertikalnih in horizontalnih gumbov na loku trortastih fibul. Abb. 5: Formen der Ober- und Seitenknopfe (oder der vertikalen und horizontalen Knopfe) am Biigel der Dreiknopffibeln. Novem mestu (DM Novo mesto), Notranjskem kompleksnem muzeju v Postojni (NM Postojna), Gorskem muzeju Nova Gorica (GM Nova Gorica), Posavskem muzeju v Brežicah (PM Brežice) in Be-'okranjskem muzeju v Metliki (BM Metlika).3 OPIS TRORTASTIH FIBUL Trortasta fibula ima sedem osnovnih delov: lok, gumb oz. gumbe, nogo, zaključek noge, zakovico, peresovino in iglo (si. 1). Lok je polkrožne oblike s tremi gumbi na zgornjem delu. Na spodnjem delu prehaja lok v peresovino, ki je ulita skupaj z lokom ali pa je na lok pripeta z zakovico. Zakovica ni sekundarno popravilo, temveč je Prvotno peresovina na ta način pritrjena na lok, tako da gre za originalno izdelavo fibul. Peresovina daje igli prožnost in se zatika na nogi. Drugi del loka prehaja v dolgo nogo, ki se končuje z ravnim ali dvignjenim zaključkom. Polkrožni lok trortastih fibul je gladek ali sedlasto oblikovan (si. 2, 3). Gladki lok je lahko okrašen s tanjšimi ali debelejšimi prečnimi rebri na zgornjem in spodnjem delu; sedlasti lok pa nima reber in je na sredini odebeljen. Presek loka na sredini zgornjega dela je lahko čolničast ali masiven (si. 4). Čolničasti lok ima gracilno ali debelejšo obliko preseka, medtem ko je masivni lok v preseku okrogel, lečast, trikoten ali trapezast. Trije gumbi trortastih fibul so na sredini zgornjega dela loka (si. 5). Horizontalna gumba sta postavljena na loku ob strani, tretji vertikalni gumb je na sredini zgornjega dela loka. Glede na obli- Zahvaljujem se kolegom v naštetih muzejih, ki so mi omogočili študij trortastih fibul: Nevi Trampuž-Orel (NMS Ljub-•jana), Borutu Križu (DM Novo mesto), Almi Bavdek (NM Postojna), Beatriče Trkman-Žbona (GM Nova Gorica) in Urošu fcavcu (PM Brežice). ^ C-presek noge / C-formiger Querschnitt J J-presek noge / J-formiger Querschnitt "U T-presek noge / T-formiger Querschnitt \J jaškast presek noge / rillenformiger Querschnitt zgornja ploskev na nogi / FuBplatte ox cikcakast okras / Zickzackverzierung KM okras poševnih in presečnih linij / Verzierung aus schragen und queren Linienbundeln okras poševnih linij / Schragstrichverzierung okras prečnih linij / Querstrichverzierung mrežast okras / Netzverzierung © © €> okras punciranih krožcev / Wiirfelaugenverzierung SI. 6: Presek noge trortastih fibul. Abb. 6: FuBquerschnitt der Dreiknopffibeln. ko jih ločimo na: kroglaste, ovalne, čepaste, bi-konične, valjaste, gobaste, sploščene, čašaste gumbe, kroglaste gumbe na razčlenjenem vratu, kroglaste na dolgem vratu, na svitkastem vratu, ovalne gumbe na svitkastem vratu, kroglaste gumbe s čepkom, kroglaste gumbe na svitkastem vratu z čepkom, čepaste gumbe na svitkastem vratu in dvojne gumbe. Trortaste fibule imajo dolgo nogo z različnimi preseki, in sicer: C-, J-, T- in jaškasti presek (si. 6). Noge s C- ali T-presekom imajo lahko zgornjo ploskev tudi okrašeno (si. 7). Okras je v obliki cikcaka, kombinacije poševnih in prečnih linij, poševnih linij, prečnih linij, mreže in punciranih krožcev. Noga trortastih fibul se zaključuje v obliki dvignjenega ali ravnega zaključka (si. 8). Fibule, ki imjo dvignjen zaključek noge, se ta najpogosteje konča z različno oblikovanim razčlenjenim gumbom. Zaključki dvignjenih nog so v obliki: malega, čašastega, srčastega gumba, gumba z jezičkom, križastega gumba, z grebenčkom, z rozetko, z dvojno rozetko, gumba z obrazno masko in razčlenjenega dvojnega gumba. Ravni zaključki noge trortastih fibul so lahko: razčlenjeni, razčlenjeni z gumbom, razčlenjeni z gumbom in čepkom ali imajo en sam gumb. SI. 7: Okras na zgornji ploskvi noge trortastih fibul. Abb. 7: Verzierung der FuBplatte der Dreiknopffibeln. Na osnovi zgoraj navedenih značilnosti se trortaste fibule delijo na enajst vrst,4 ki se med seboj ločijo po obliki loka, po obliki noge in po zaključku noge.Vrste se delijo v inačice, ki se med seboj razlikujejo po obliki in okrasu. Samosvojo inačico predstavljajo tudi posamezne fibule, ki so specifične ali po svoji obliki ali po okrasu. RAZDELITEV TRORTASTIH FIBUL S SEZNANOM NAJDIŠČ Trortaste fibule so razdeljene glede na obliko loka, obliko noge in zaključka noge v enajst vrst, ki so označene z rimskimi številkami. Vrste so nadalje razdeljene v inačice, ki so označene s črkami in imajo podrobnejši opis. Na koncu opisa inačic je abecedni seznam najdišč in literature.'' 4 Fibule sem razdelila na vrste in inačice, podobno kot pri certoški fibuli Teržanova (1976, 318 ss). Zgledovala sem se tudi po sistemu razdelitve, kakršno uporablja Mansfeld za fibule iz Heuneburga (Mansfeld 1973, 3 ss). 5 Fibule, ki so v sklopu grobnih celot, imajo oznako G, fibule brez grobne celote imajo oznako B in brez oznake so fibule, za katere ni zadostnih podatkov. Z oznako: prim, (primerek) je navedeno poznano število fibul iz posameznega najdišča. zaključek noge / FuBabschluB dvignjen zaključek noge / erhohter FuBabschluB cv_ cnr^: razčlenjen z gumbom / gegliedert mit Knopf z malim gumbom / kleiner Knopf -čašast / trichterformig ~ z dvojno rozetko / ~ mit kleiner Doppelrosette z obrazno masko / mit Gesichtsmaske C SK srčast / herzformig z jezičkom / mit Zunglein križast / kreuzformig z grebenčkom / mit Kammchen z rozetko / mit kleiner Rosette razčlenjen z dvojnim gumbom / gegliedert mit Doppelknopf raven zaključek noge / gerader FuBabschluB (]]]] ~ razčlenjen / gegliedert razčlenjen z gumbom / gegliedert mit Knopf On: razčlenjen z gumbom in čepkom / --gegliedert mit Knopf und Zapfchen __z gumbom / mit Knopf S: Zaključek noge trortastih fibul. Abb. 8: FuBabschluB der Dreiknopffibeln. I. vrsta Glavna značilnost trortastih fibul prve vrste je, da imajo polkrožni lok, ki ima na sredini zgornjega dela čolničast presek z debelješo ali gracil-nejšo obliko. Glede na to kako so združene posamezne značilnosti v eni fibuli, se vrsta deli na inačice od a do j. inačica a (si. 9: a) ima zgornji in spodnji del 'oka okrašen z drobnimi prečnimi rebri. Na sredini zgornjega dela loka so trije kroglasti gumbi 2 čepkom. Noga ima C-presek in raven zaključek razčlenjen z gumbom in čepkom. Most na Soči: G - 2 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 193: A 1; 241: A 5. Este: G - 1 prim., Eles Masi 1986, t. 110: 1312. Inačica b (si. 9: b) ima gracilen lok, ki je na zgornjem delu okrašen z debelejšim prečnim rebrom. Na sredini zgornjega dela loka so trije kroglasti ali čepasti gumbi na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek in raven zaključek v obliki kroglastega gumba. Peresovina je na lok pritrjena z zakovico. Most na Soči: G - 1 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 144: D 3. Inačica c (si. 9: c) ima debelejši presek loka, ki je okrašen z debelejšim prečnim rebrom na zgornjem delu in z večjim številom drobnih reber na spodnjem delu loka. Lok je lahko tudi sedlasto ob- SI. 9: Fibule I. vrste, inačice: a-j. Abb. 9: Fibeln vom Typ I, Varianten: a-j. likovan. Gumbi na sredini zgornjega dela loka so kroglaste oblike na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek; zgornja ploskev je neokrašena ali okrašena s punciranimi krožci. Zaključek noge je raven in razčlenjen s kroglastim gumbom. Peresovina je na lok lahko pritrjena tudi z zakovico. Most na Soči: G - 2 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 179: C 1; 192: D 1. Inačica d (si. 9: d) ima gracilen lok, ki je okrašen z enim debelejšim prečnim rebrom ali več debelejšimi prečnimi rebri. Na sredini loka so če-pasti ali ovalni gumbi na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek in dvignjen razčlenjen zaključek s kroglastim gumbom. Magdalenska gora: G - 1 prim., Hencken 1978, fig. 174: c. Most na Soči: G - 1 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 223: A 3. Podvarcis (Sv. Peter ob Nadiži): -1 prim., Eles Masi 1986, 110: 1312 A. Inačica e (si. 9: e) ima na zgornjem in spodnjem delu loka debelejša prečna rebra. Gumbi na sredini loka so kroglaste oblike na svitkastih vratovih ali pa celo kroglaste oblike prav tako na svitkastih vratovih z čepkom. Noga ima T- ali C-presek in ima lahko tudi cikcakasto okrašeno zgornjo ploskev. Zaključek noge je dvignjen, razčlenjen s kroglastim ali dvojnim gumbom. Bitnje: G - 1 prim., Gabrovec 1974, t. 7: 3. Kobarid: 2 prim., Gabrovec 1977, t. 4: 8. Most na Soči: 4 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 150: C 1; 193: A 2,3; 197: A 4. Stična: 1 prim., NMS Ljubljana. Tržišče pri Dolenji vasi: 2 prim., Guštin 1979, t. 18: 10,12. Inačica f (si. 9: f) ima na zgornjem delu loka okras debelejših prečnih reber. Gumbi na sredini loka so kroglasti, čepasti ali kroglasti na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek in ima zgornjo ploskev okrašeno s cikcakastim ali prečnim okrasom. Noga ima dvignjen zaključek z razčlenjenim kroglastim gumbom. Peresovina je na lok Pritrjena z zakovico. Most na Soči: G - 2 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 186: B 1; 225: D 1. Inačica g (si. 9: g) ima na sredini loka kroglaste gumbe ali kroglaste gumbe na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek in ima dvignjen zaključek z malim gumbom. Peresovina je na lok pritrjena z zakovico . Este: G - 4 prim., Chieco Bianchi, Calzavara Capus 1985, t. 178: 51,52,53,54.6 (Frey 1969, t. 26: 22,23,24, 25,26; Eles Masi 1986, t. 160: 2086,2087). Most na Soči: G - 1 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 253: B 2. Stična: G - 2 prim., NMS Ljubljana. Inačica h (si. 9: h) ima lok na zgornjem in spodnjem delu okrašen s tanjšimi prečnimi rebri. Gumbi na njem so čepaste oblike, dolga noga ima J-pre-sek in ima na zgornjem delu okras v obliki sedečega ptička. Noga ima dvignjen čašast zaključek. Peresovina je bila na lok pritrjena z zakovico. Vače: G - 1 prim., Stare 1955, t. 32: 2. Inačica i (si. 9: i) ima sedlasto oblikovan čolničast lok. Na njegovi sredini so postavljeni trije čepasti gumbi. Noga ima jaškast presek in raven razčlenjen zaključek v obliki kroglastega gumba z čepkom. Tržišče pri Dolenji vasi: 1 prim., Guštin 1979, t. 18: 8. Inačica j (si. 9: j) ima na sredini loka kroglaste gumbe na svitkastih vratovih, od katerih je vertikalni zakovan skozi lok. Noga ima C-presek in dvignjen srčast zaključek. Tržišče pri Dolenji vasi: 1 prim., Guštin 1979, t. 18: 11. Fragmenti I. vrste Kobarid: B - 1 prim., Gabrovec 1977, t. 4: 5. Magdalenska gora: G - 1 prim., Hencken 1978, fig. 167: C. 6 Pod številko 53 je narisana močno poškodovana trortasta fibula z votlim lokom. Po vsej verjetnosti je tukaj prišlo do ^'doslednosti pri risanju le-te, saj v drugih objavah tega groba ne zasledimo take fibule, pa tudi drugje ni zaslediti trortaste •ihule z votlim lokom. SI. 10: Fibule II. vrste, inačice: a-f. Abb. 10: Fibeln vom Typ II, Varianten: a-f. Most na Soči: G - 6 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 178: F 1; 192: A 1; 210: G 2; 225: A 1; 238: B 2,3. Podzemelj: B - 1 prim., Dular 1978, t. 3: 6. Santa Cristina: - 1 prim., Eles Masi 1986, t. 110: 1311. Stična: G - 1 prim., Wells 1981, fig. 185. Vače: G - 1 prim., Stare 1955, t. 32: 8. II. vrsta Trortaste fibule druge vrste imajo polkrožni masivni lok in dolgo nogo z dvignjenim zaključkom. Glede na to, kako so posamezne značilnosti združene v eni fibuli, sem jih razdelila na inačice od a do f. Inačica a (si. 10: a) ima na sredini loka okrogel presek in gumbi na njem so najpogostejše kroglasti, redkeje kroglasti ali ovalni na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek z neokrašeno zgornjo ploskvijo, lahko pa je tudi okrašena s cikca-kastim okrasom ali punciranimi krožci. Zaključek noge je: ali dvignjen razčlenjen s kroglastim gumbom ali dvignjen razčlenjen z dvojnim gumbom ali dvignjen razčlenjen z ovalnim gumbom. Peresovina je lahko na lok pritrjena tudi z zakovico. Bitnje: G - 3 prim., Gabrovec 1974, t. 7: 6,7; 2: 15. Grottazzolina: G - 3 prim., Annibaldi 1960, Fig. 5: 6; 23: 29. Ivanec pri Družinski vasi: G - 1 prim., Dular 1991, t. 4: 1. Kobarid: 2 prim., Gabrovec 1977, t. 4: 9 in GM Nova Gorica. Kompolje: G - 1 prim., Drechsler-Bižič 1961, t. 6: 3. Most na Soči: G - 6 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 276: C 1; 159: C 3; 231: A 1,2. Marchesetti 1893, t. 29: 3; 16: 6. Oliveto Citra: G - 1. prim., Marzullo 1930, fig. 9. Prozor: - 1 prim., Ljubic 1889, t. 21: 100. Inačica b (si. 10: b) je podobna inačici a, le da je manjša. Lok je na zgornjem delu okrašen s prečnim rebrom in ima na sredini lečast presek. Gumbi na loku so kroglasti, kroglasti na razčlenjenih vratovih ali ovalni. Noga ima C-presek z neokraše-no ali cikcakasto okrašeno zgornjo ploskvijo. Zaključek noge je dvignjen, razčlenjen s kroglastim gumbom. Peresovina je na lok lahko pripeta tudi z zakovico. Belmonte: 1 prim., Duhn-Messerschmidt 1939, t. 34: 2. Most na Soči: G - 5 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 63: A 2; 213: A 5; 218: F 1; 228: B 3; 233: A 4. Inačica c (si. 10: c) ima zgornji del loka okrasen s prečnimi rebri. Presek na sredini loka je trikotne oblike. Gumbi na loku so kroglasti ali kroglasti na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek; zgornja ploskev je okrašena s cikcakastimi vrezi ali punciranimi krožci. Zaključek noge je dvignjen in razčlenjen s kroglastim gumbom ali jezičkom. Grottazzolina: G - 16 prim., Annibaldi 1960, fig. 5: 6; 7: 28; 23: 29; 27: 5; 29: 6; 22. Metlika: G - 1 prim., I'M Metlika, (Križ 1991). Prozor: 2 prim., Lo Schiavo 1970 t. 6: 1; Ljubic, 1889, t. 20: 97. Vinica: 2 prim., Treasures of Carniola, t. 11: 104; 17: 89. (Gabrovec 1966, t. 14: 3; Ložar 1934, t. 6: 4). Inačica d (si. 10: d) ima lečast presek na sredini zgornjega dela loka. Gumbi na njem so kroglasti. Noga ima C-presek; zgornja ploskev je cikcakasto okrašena in se na koncu zaključuje s tre- mi očesci. Dvignjen zaključek noge je razčlenjen s kroglastim gumbom. Dragatuš: G - 1 prim., Spitzer 1973, t. 17: 2. Inačica e (si. 10: e) ima na zgornjem delu loka prečna rebra in na sredini trikotni presek. Gumbi so ovalne oblike na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek in ima dvignjen zaključek, kije razčlenjen s kroglastim gumbom. Ancona, Picenum: 1 prim., Randall-Maclver 1927, t. 26: 1. Trnovo pri Ilirski Bistrici: G - 1 prim., NM Postojna. Tržišče pri Dolenji vasi: 1 prim., Mullner 1900, t. 22: 11. (Guštin 1979, t. 18: 13). Inačica f (si. 10: f) ima zgornji del loka okrašen s tanjšimi prečnimi rebri in je na sredini trikotnega preseka. Gumbi na loku so kroglaste oblike na dolgih vratovih. Noga ima C-presek in cikcakasto okrašeno zgornjo ploskev. Dvignjen zaključek je razčlenjen z dvema kroglastima gumboma. Kompolje: G - 5 prim., Drechsler-Bižič 1987, t. 44: 15; Vejvoda 1961, t. 3: 3; Bakarič 1989, t. 3: 1; Drechsler-Bižič 1961, t. 4: 2; Lo Schiavo 1970, t. 4: 2, 5. Prozor: G - 1 prim., Drechsler-Bižič 1972-1973, t. 30: 4. Fragmenti II. vrste Bitnje: G - 3 prim., Gabrovec 1974, t. 4: 3,4,20. Cortona: 1 prim., Guzzo 1972, t. 4: B 1. Koritnica ob Bači: G - 1 prim., Kos 1973, t. 4: 12. Kaptol pri Slavonski Požegi: G - 2 prim., Vinski-Gaspa-rini 1987, t. 20: 13,14; si. 13: 8,9. Magdalenska gora - 1 prim., NMS Ljubljana. Most na Soči: G - 2 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 21: C 4; 192: A 2. LIL vrsta Značilnost tretje vrste trortastih fibul je, da imajo masiven polkrožni lok in dolgo nogo z ravnim zaključkom. Razdeljene so na inačice od a do c. Inačico a (si. 11: a) zastopajo večje fibule. Lok je na sredini zgornjega dela okroglega preseka in okrašen s prečnimi rebri. Gumbi na loku so kroglasti na razčlenjenih vratovih. Noga ima C-presek z neokrašeno ali okrašeno zgornjo ploskvijo. Okrašena zgornja ploskev ima lahko cikca- SI. 11: Fibule III. vrste, inačice: a-c. Abb. 11: Fibeln vom Typ III, Varianten: a-c. kast okras ali okras poševnih linij. Zaključek noge je raven, razčlenjen s kroglastim gumbom. Pri primerku z Libne je bila peresovina na lok pripeta z zakovico. Libna: B - 1 prim., Guštin 1976, t. 67: 13. Podzemelj: B - 1 prim., Dular 1978, t. 3: 2. Stična: G - 2 prim., Gabrovec 1974, si. 7: 4, NMS Ljubljana. Družinska vas: - 1 prim., Stare 1973, t. 60: 17. (Miillner 1900, t. 22: 12.). Inačica b (si. 11: b) ima na spodnjem delu loka tanjša prečna rebra. Presek je na sredini zgornjega dela loka lečast. Gumbi na njem so gobaste oblike. Noga ima J-presek. Zaključek noge je raven razčlenjen ali dvignjen z gumbom. Libna: G - 1 prim., Guštin 1976, t. II: 6. Fabriano: Lollini 1976, t. 6: 7. Inačica c (si. 11: c) ima na zgornjem in spodnjem delu loka tanjša rebra. Na sredini zgornjega dela loka ima lečast presek. Gumbi na njem so čepasti, kroglasti na svitkastih vratovih ali kro- glasti z čepkom. Noga ima jaškast presek. Zaključek noge je raven s kroglastim gumbom ali z dvojnim gumbom. Peresovina je bila pri fibuli iz Šmarjete na lok pripeta z zakovico. Inačica c III. vrste je sorodna inačici a I. vrste, le da ima slednja čolničast presek loka. Sorodna je tudi XI. vrsti, ki ima na loku dva stilizirana ptička. Mlada vina: G - 1 prim., Dular 1991, t. 20: 3. Most na Soči: G - 1 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 221: C I. Fragmenti 111. vrste Stari grad nad Podbočjem: 1 prim., NMS Ljubljana. Neznano najdišče: 1 prim., Eles Masi 1986, t. 118: 1454. IV. vrsta V četrti vrsti (si. 12: a) so fibule s trikotnim presekom na sredini zgornjega dela loka. Gumbi na njem so ovalne oblike, vertikalni je nagnjen proti nogi. Noga ima C-presek in dvignjen zaključek z grebenčkom. SI. 12: Fibule IV. vrste. Abb. 12: Fibeln vom Typ IV. Most na Soči: G - 1 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 154: A 5. V. vrsta Fibule pete vrste imajo masiven lok, ki je sedlasto oblikovan in se na sredini odebeli. Gumbi na sredini loka so različnih oblik, noga ima C-presek z dvignjenim zaključkom. Peta vrsta fibul se glede na to, kako so posamezne značilnosti združene v eni fibuli deli na tri inačice - od a do c. Inačica a (si. 13: a) ima na sredini sedlastega loka lečast presek. Gumbi na loku so večinoma čepaste, bikonične, ovalne in kroglaste oblike. V nekaterih primerih so tudi kroglasti ali ovalni na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek; zgornja ploskev je okrašena s cikcakastim okrasom ali z okrasom poševnih in prečnih črt ali je neokraše-na. Zaključek noge je dvignjen in razčlenjen s kroglastim, ovalnim ali bikoničnim gumbom. Peresovina je v več primerih pritrjena na lok z zakovico. Brezje pri Trebelnem: G - 1 prim., Kromer 1959a, t. 17: 13. Cloz: 1 prim., Lunz 1976, t. 42: 8. Este: G - 2 prim., Eles Masi 1986, t. 160: 2090,2089. Libna: G - 2 prim., Guštin 1976, t. 5: 15; 58: 2. Male Brusnice: G - 1 prim., Teržan 1974, t. 1: 8. Metlika: G - 3 prim., BM Metlika, (Križ 1991). Mlada vina: G - 1 prim.. Dular 1991, t. 27: 4. Most na Soči: G - 12 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 60: A 12; 68: C 1; 81: I 3; 82: D 4; 103: B 2; 130: A 6; 131: D 1; 148: C 1; 187: C 1; 193: B 5; 196: B 2; 251: D 1. Nezakcij: 1 prim., Amoroso 1889, t. 7: 8 in G - 1 prim., Gabrovec, Mihovilič 1987, t. 32: 8; si. 17: 7. Nin: G -1 prim., Batovič 1965, t. 16: 5. (Batovič 1962, 38; Batovič 1987, si. 20: 11; Stare 1970, t. 2: 1.) Nonsberg: 1 prim., Lunz 1976, t. 44: 7. Oradea: 1 prim., Bader 1983, t. 36: 353. Podzemelj: G - 9 prim., Barth 1969, t. 3: 3; 5: 8; 9: 8; 15: 1,4,6; 33: 3; 39: 3; 42: 10 in B - 6 prim., Dular 1978, t. 2: 12,15,16; 3: 3,4,5. Sanzeno: 1 prim., Eles Masi 1986, t. 160: 2100. (Lunz 1976, t. 38: 5). Stična: - 1 prim., NMS Ljubljana. Šmarjeta: 2 prim., Stare 1973, t. 19: 25,26 Tržišče pri Dolenji vasi: 1 prim., Guštin 1979, t. 18: 9. Neznano najdišče: 2 prim., Eles Masi 1986, t. 160:2088,2094. Inačica b (si. 13: b) ima trikotni presek na sredini sedlastega loka. Gumbi na njem so kroglasti, ovalni ali ovalni na svitkastih vratovih. Noga ima C-presek in dvignjen razčlenjen zaključek z ovalnim ali kroglastim gumbom. Peresovina je na lok pritrjena tudi z zakovico. Magdalenska gora: G - 2 prim., Hencken 1978, fig. 261: j; NMS Ljubljana. Prozor: 1 prim., Lo Schiavo 1970, t. 6: 2. Šmarjeta: 1 prim., Stare 1973, t. 19: 30. Vače: G - 1 prim., Stare 1955, t. 32: 7. Velike Malence: B - 1 prim., Stare 1960-1961, t. 10: 7. Neznano najdišče, Japova gomila: 1 prim., NMS Ljubljana. SI- 13: Fibule V. vrste, inačice: a-c. /",'>. 13: Fibeln vom Typ V, Varianten: a-c. Inačica c (si. 13: c) ima na sredini zgornjega dela loka lečast presek. Gumbi na loku so biko-nične oblike. Noga ima C-presek in dvignjen kri-žast zaključek. Peresovina je na lok pripeta z zakovico. Magdalenska gora: - 1 prim., NMS Ljubljana. Most na Soči: G - 1 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 100: A 2. Podzemelj: G - 2 prim., Barth 1969, t. 1: 5,6. Stična: G - 1 prim., NMS Ljubljana. Fragmenti V. vrste Ancona: 1 prim., Randall-Maclver 1927, t. 26: 1. Arezzo: 1 prim., Guzzo 1972, t. 4: B 1. Brezje pri Trebelnem: G - 1 prim., Kromer 1959a, t. 8: 8. Este: G - 1 prim., Eles Masi 1986, t. 160: 2097. Hallstatt: G - 1 prim., Kromer 1959b, t. 55: 6. Magdalenska gora: 2 prim., NMS Ljubljana. Most na Soči: G - 6 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 16: A 4; 165: A 3; 197: C 3; 269: 22,23,24. Orvieto: 1 prim., Guzzo 1972, t. 4: B 1. Pod pri Bugojnu: 1 prim., Čovič 1987, t. 52: 23. Podzemelj: G - 2 prim., Barth 1969, t. 2: 5; 5: 6 in B - 2 prim., Dular 1978, t. 2: 10; 3: 10. Rim: - 1 prim., Montelius 1895-1904-1910, pl. 358: 5. Smiljan, Gospič: G - 1 prim., Hoffiller 1905, si. 25: 7. Stična: 1 prim., NMSLjubljana. Šmarjeta: - 7 prim., Stare 1973, t. 19: 27,31,32,34,40; 20: 1; NMS Ljubljana. Neznano najdišče: - 4 prim., Eles Masi 1986, t. 160: 2091,2092,2093,2095. VI. vrsta Fibule šeste vrste imajo sedlasto oblikovan lok, na katerem so čašasti gumbi. Glede na zaključek noge se delijo na inačice od a do c. Inačica a (si. 14: a) ima trapezast presek na sredini zgornjega dela loka, kjer sta horizontalna gumba kroglaste oblike na svitkastem vratu, vertikalni pa je v obliki čašice. Noga ima C-pre-sek in dvignjen razčlenjen zaključek s kroglastim gumbom. Brezje pri Trebelnem: G - 1 prim., Kromer 1959a, t. 6: 9. Inačica b (si. 14: b) ima trapezast ali trikotni presek na sredini zgornjega dela loka, kjer sta horizontalna gumba kroglaste ali ovalne oblike na svitkastem vratu; tretji vertikalni gumb pa je v obliki čašice. Noga ima C-presek s cikcak okrasom na zgornji ploskvi. Zaključek noge je dvignjen z dvema rozetkama, med katerima je prostor lahko okrašen z vrezi. Belmonte: - Lollini 1976, 117 ss; navaja, da so take fibule prisotne tudi v nekropoli Belmonte. Brezje pri Trebelnem: G - 2 prim., Kromer 1959a, t. 23: 1; 40: 5. (Lollini 1976, 117 ss, t. 9: 3; 14: 13). Libna: G - 2 prim., Guštin 1976, t. 58: 1; 78: 12. Magdalenska gora: 1 prim.. NMS Ljubljana. Rapagnano: Lollini 1976, 117 ss; navaja, da so take fibule prisotne tudi v Rapagnanu. Slepšek: 2 prim., NMSLjubljana, Bavdek 1988; Miillner 1900, t. 23; 3. Stična: 1 prim., NMS Ljubljana. Inačica c (si. 14: c) ima trapezast presek na sredini zgornjega dela loka. Vsi trije gumbi na loku so v obliki čašic. Noga ima C-presek in dvignjen zaključek z rozetko. Brezje pri Trebelnem: G - 1 prim., Kromer 1959a, I. 15: 9. (Lollini 1976, t. 9: 4). Campovalano: Lollini 1976, 117 ss navaja, da so take fibule pojavljajo tudi v Campovalanu. i . . c SI. 14: Fibule VI. vrste, inačice: a-c. Abb. 14: Fibeln vom Typ VI, Varianten: a-c. Libna: B - 2 prim., Guštin 1976, t. 14: 2; 17: 5. Gurlitt 1888, 176, fig. 1. Novalja, Pag: G - 1 prim., Batovič 1973, t. 103: 3. Numana: Lollini 1976, 117 ss; navaja, da se pojavljajo take fibule tudi v Numani, Picenum. Podzemelj: B - 1 prim., Dular 1978, t. 2: 11. Prozor: 1 prim., Ljubič 1889, t. 21: 99. Ripač: B - 1 prim., Drechsler-Bižič 1953, si. 2:5. (Lo Schiavo 1970, 439 s, t. 28: 11). Stična: G - 4 prim.. Wells 1981, fig. 176: a; 146: g; NMS Ljubljana. Frag??ienti VI. vrste Brezje pri Trebelnem: G - 1 prim., Kromer 1959a, t. 8: 8. Libna: G - 5 prim., Guštin 1976, t. 58: 3,4,18; 68: 20; 68: 22. Velike Malence: B - 1 prim., Stare 1960-1961, t. 10: 5. Most na Soči: B - 2 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 203: J; 60: A 13. VII. vrsta Sedmo vrsto (si 15) zastopajo manjše ali drobne fibule.7 Imajo tanjši polkrožni lok s tankimi rebri na zgornjem delu. Na sredini zgornjega dela loka imajo trikotni presek. Na njem sta dva horizontalna gumba sploščene oblike, medtem ko je tretji vertikalen in kroglast ali čepast. Noga ima C-presek z neokrašeno ali okrašeno zgornjo ploskajo. Okrašene ploskve imajo mrežast okras ali °kras prečnih črt. Noga ima dvignjen razčlenjen zaključek s kroglastim gumbom. Belmonte: - 1. prim., Dumitrescu 1929, fig. 16: 21. Brezje pri Tebelnem, Trebnje: G - 1 prim., Kromer 1959a, 1. 2: 9. Colfiorito di Foligno: - 1 prim., Bonomi Ponzi 1986, t. 91. Drnovo: - 1 prim., NMS Ljubljana. Dobrava pri Dobrniču, Trebnje: G - 2 prim., Parzinger 1988-1989, t. 30: 9; Stare 1973, t. 11: 1. ^Mš i GtoczZ^S^ Sl- I'i.' Fibule VII. vrste. Abb. 15: Fibeln vom Typ VII. Donja Dolina: - 1 prim., Maric 1964, t. 13: 18. Jezerine: G - 1 prim., Bižič 1951, 289, sl. 12. Kosmatec pri Preski: G - 1 prim., Guštin 1974, t. 13: 3. Most na Soči: G - 8 prim., Marchesetti 1893, t. 16: 7. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 137: 2-8. Magdalenska gora: G - 4 prim.. Hencken 1978, fig. 4: c; 65: a,b; Bergonzi 1981, t. 2: 11. Novo mesto-Kandija: G - 1 prim., Knez 1986, t. 18: 9. Sremska Mitrovica: G - 1. prim., Guštin, Teržan 1975, 194. Stična: G - 1 prim., NMS Ljubljana. Vače: G - 2 prim., Stare 1955, t. 32: 5; Teržan 1976, sl. 15: 16. Vinkov vrh: G - 1 prim.. Stare 1964-1965, t. 3: 9. Fragmenti Vil. vrste Most na Soči: G - 6 prim.. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 59: A 1,2; 63: E 3,4; 72: A 3; 167: E 1. VIII. vrsta Osmo vrsto (sl. 16) zastopajo večje fibule oziroma fibule tipa Vinica, kakor jih poimenuje Lo Schiavova (1970, 438). Polkrožni masivni lok je okrašen s prečnimi rebri in je na sredini zgornjega dela trikotnega preseka. Gumbi na loku so kroglasti ali ovalni na svitkastih vratovih. Noga ima T-presek, zgornja ploskev pa je okrašena z dvema vrstama punciranih krožcev. Zaključek noge je dvignjen v obliki obrazne maske. Vinica: - 3 prim., Ložar 1934, t. 6: 3,5, sl. 9; Treasures of Carniola, t. 15: 73. (Drechsler-Bižič 1987, sl. 25: 3; Gabrovec 1966, t. 14: 1,2). SI. 10: Fibule VI11. vrste. Abb. 16: Fibeln vom Typ VIII. 7 Trortaste fibule VII. vrste so v Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, 20 s, poimenovane kot drobne fibule. SI. 17: Fibule IX. vrste. Abb. 17: Fibeln vam Typ IX. IX. vrsta V deveti vrsti (si. 17) so fibule z masivnim lokom, katerega krasita na zgornjem delu dva sti-lizirana ptička, ki sta obrnjena eden proti drugemu. Poleg teh je na loku lahko tudi okras punci-ranih krožcev. Na sredini zgornjega dela loka je lečast presek. Gumbi na loku so kroglasti, čepa-sti, kroglasti na svitkastih vratovih in ovalni na svitkastih vratovih; slednji so večinoma postavljeni vertikalno. Noga ima jaškast presek in raven razčlenjen zaključek z dvojnim gumbom. Pri primerku z Mosta na Soči je peresovina pripeta na lok z zakovico. Caverzano: G - 1 prim., Eles Masi 1986. t. 118: 1451. Ivanec pri Družinski vasi: B - 1 prim., Dular 1991, t. 13: 5. Most na Soči: (j - 1 prim.. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 221: C 2; 218: C 2. Mel: G - 2 prim., Eles Masi 1986, t. 118: 1450,1452. Rovišče: B - 1 prim.. Stare 1962-1963, t. 5: 3. San Quirino ali Darnazacco: G - 1 prim., Eles Masi 1986, t. 118: 1450 A. X. vrsta Deseto vrsto (si. 18) zastopajo fibule, ki imajo polkrožen masiven lok z dolgo trikotno oblikovano nogo, ki se od loka proti zaključku noge oži. Noga ima J-presek in raven zaključek s kroglastim gumbom. Glede na lastnosti, ki so združene na fibuli, se delijo na inačici a in b. Inačica a (si. 18: A) ima na neokrašenem gladkem loku gumbe kroglaste oblike na svitkastih vratovih. SI. 18: Fibule X. vrste, različici: a, b. Abb. 18: Fibeln vom Tvp X, Varianten: a, b. Inačica b (si. 18: B) ima na narebrenem loku tri čepaste ali cilindraste gumbe. Gualdo Tadino: - 1 prim., Štefani 1955, 183, Fig. 2. Donja Dolina: - 1 prim., Čovič 1987, si. 15: 11: Maric 1964, t. 9: 22. Hallstatt: G - 3 prim., Kromer 1959b, t. 49: 9. 254: 10. Saghegy: 1. prim., Fekete 1986, 248 ss, Abb. 7: 2. XI. vrsta Enajsto vrsto (si. 19) zastopajo manjše fibule s samostrelno presesovino. Na masivnem loku so prečna rebra in na sredini lečast presek. Gumbi na loku so čepasti, kroglasti in bikonični. Noga ima C-presek z neokrašeno ali mrežasto okrašeno zgornjo ploskvijo in ima dvignjen razčlenjen Hallstatt: G - 1 prim., Kromer 1959b, t. 52: 7. SI. 19: Fibule XI. vrste. Abb. W: Fibeln vom Typ XI. zaključek s kroglastim gumbom. Enajsta vrsta je po oblikovni plati sorodna osmi, le da ta nima samostrelne peresovine. Koritnica ob Bači: G - 1 prim.. Kos 1973, t. 2: 10. Bodrež: 1 prim., Guštin 1991, t. 39: 13. Fragmenti trortastih fibul Tukaj so navedene trortaste fibule, ki so zelo fragmentarne ali pa je objavljena risba tako slaba, da jih ni mogoče pravilno uvrstiti v katero izmed zgoraj navedenih vrst oziroma inačic. Bitnje: G - 1 prim., Gabrovec 1974, t. 6: 9. Caverzano: - 1 prim., Eles Masi 1986, t. 160: 2099; 118: 1453. Cloz: - 1 prim., Lunz 1976, t. 42: 7. Dragatuš: G - 1 prim., Spitzer 1973, t. 2: 6. Kobarid: - 3 prim., Gabrovec 1977, t. 10: 4. (Marchesetti 1^03, t. 16: 20). GM Nova Gorica. Kompolje: G - 1 prim., Lo Schiavo 1970, t. 28: 7. Libna: B - 2 prim., Guštin 1976, t. 17: 4; 22: 2. Sremska Mitrovica - 1 prim., Brunšmid, J. 1902, Prethi-storijski predmeti iz srijemske županije. - Vjes. Hit. arh. dr. 77, si. 37. Most na Soči: G - 9 prim., Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985,1. 160: B 1; 211: A 6; 213: B 1; 119: C 1; 218: E 2; 275: F 1; 66: F 1; Marchesetti 1893, t. 16: 11; Marchesetti 1885, t. 6: 15. Podzemelj: B - 6 prim., Dular 1978, t. 2: 13; 3: 1,9.11.12; Barth 1969, i. 1:4. Prozor: - 1 prim., Drechsler-Bižič 1987, t. 44: 12. Rim: D - 2 prim., Montelius 1895-1904-1910. serie A. pl. 118; serie B. pl. 362: 3. Široka Kula: - 1 prim., Brunšmid 1901, t. 2: 2. Šmarjeta: - 4 prim., Stare 1973, l. 19: 37,38; 20: 1; 60: 5. Smihel pod Nanosom: - 4 prim., Guštin 1979, t. 60: '4,15,17,18. Neznano najdišče: - 3 prim., Eles Masi 1986, t. 160: 2096,2098; Montelius 1895-1904-1910, serie A, pl. 10: 118. KRONOLOŠKA OPREDELITEV TRORTASTIH FIBUL V SLOVENIJI Kronologija trortastih fibul temelji predvsem na gradivu z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Tram-puž-Orel, 1984-1985), od koder je na razpolago največ grobnih celot s temi fibulami. Pri časovni opredelitvi svetolucijske skupine se opiram na kronološko shemo Teržanove in Trampuževe (1973), Pn časovni opredelitvi fibul z dolenjskih najdišč Pa na Gabrovčevo kronologijo (1987, 29 ss). I. vrsta Prva vrsta trortastih fibul s čolničastim lokom se izrazito pojavlja v Posočju in v Bohinjskem kotu, na Dolenjskem, Notranjskem pa tudi v severni Italiji, (si. 20). Inačica a je v grobu 2290 z Mosta na Soči skupaj z železno dvozankasto ločno fibulo, fibulo oča-larko, bronasto vozlasto dvozankasto ločno fibulo in bronasto vozlasto ovratnico, zaradi česar bi grob lahko opredelili v starejši horizont Sv. Lucija I c (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 241: A; Teržan, Trampuž 1973, 424 ss). V grobu je tudi fibula, ki se pojavi v horizontu Sv. Lucija I c2, in sicer bronasta dolgonožna ločno fibula z grebenčkom na loku, ki se ravno tako druži z inačico a trortaste fibule v grobu 1960 z Mostu na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 193: A). Ta grob je eden redkih, v katerem je več kot ena trortasta fibula, saj je tu še fibula inačice I e in fragment še ene fibule I. vrste trortastih fibul. V grobu Fondo Rebato 13 iz Est (si. 21: 1-3) je fibula inačice a skupaj s kačasto fibulo s pestiče-ma in rozetkama ter nizko dolgonožno ločno fibulo. Na podlagi primerjave trortastih fibul iste inačice iz grobov 2290 in 1960 z Mosta na Soči, kot tudi kačaste fibule, estenska fibula z gotovostjo sodi v stopnjo Sv. Lucija I c oziroma Este I I/I I I (Frey 1969, 19 ss). Glede na to se zdi data-cija groba Fondo Rebato 13 v sredino 6. st. pr. n. š., ki jo daje von Eles Masijeva (1986, 142 ss, t. 110: 1312), prekasna. SI. 20: Karta razprostranjenosti trortastih fibul: • I. vrsta, inačice a-f, h-j; □ IV. vrsta. Glej seznam najdišč na str. 129. Abb. 20: Verbreitungskarte der Dreiknopffibeln: • Typ 1, Varianten a-f, h-j; □ Typ IV. Siehe Fundortverzeichnis auf S. 129. Sl. 21: Este, grob Fondo Rebato 13 (izbor). 1-3 bron. M. = 2:3 (po Eles Masi 1986, t. 110: 1312; 150: 1961; 181: 2435). Abb. 21: Este, Fondo Rebato, Grab 13 (Auswahl). 1-3 Bronze. M. = 2:3 (nach Eles Masi 1986, Taf. 110: 1312; 150: 1961: 181: 2435). Inačico b z gracilnim lokom in debelejšim rebrom na njem, najdemo samo na Mostu na Soči, ki je v grobu 1553-2 (Teržan, Lo Schiavo, Tram-puž-Orel 1984-1985, t. 144: D; Teržan, Trampuž 1973, 424 ss), skupaj s čolničasto fibulo z gumbi ter vrezanim ornamentom na loku in bronasto nizko dolgonožno ločno fibulo ravno tako z vrezanim oranmentom na loku, ki predstavljata novi obliki horizonta Sv. Lucija I c2. Inačico c opredeljuje v horiznont Sv. Lucija 1 c2 (Teržan, Trampuž 1973, 424 ss) kombinacija z bronasto dvortasto fibulo in nažlebljenim uhanom v grobu 1970 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 192: D; 179: C), kakor tudi grob 1873 z Mosta na Soči s fragmentarno bronasto kačasto fibulo in dolgonožno ločno fibulo z vrezanim ornamentom. V grobu 2163 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 223: A. Teržan, Trampuž 1973, 424 ss) je fibula inačice d skupaj z bronasto vozlasto dvozankasto ločno fibulo, fibulo očalarko ter narebrenim pithosom, kar jo uvršča v horizont Sv. Lucija I c2. Inačico e opredeljujeta v horizont Sv. Lucija 1 c2 grobova 1975 in 1594 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 197: A; 150: C; Teržan, Trampuž 1973, 424 ss), ki sta na podlagi novih elementov bronaste nizke dolgo-nožne votle ločne fibule in bronaste nizke dolgo-nožne masivne ločne fibule značilna za horizont Sv. Lucije I c2. Inačica /, je sorodna inačici I c, od katere se razlikuje le po zaključku noge; zastopana je v grobu 2180 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 225: D; Teržan, Trampuž 1973, 424 ss), kjer je v kombinaciji z vozlasto dvozankasto ločno fibulo, fibulo očalarko, bronasto dolgonožno ločno fibulo ter bronasto čolničasto finbulo z dvema gumboma, zato sodi v horizont Sv. Lucija 1 c2. Inačico g opredeljuje v stopnjo Sv. Lucija II a svetolucijska bronasta fibula z narebrenim lokom iz groba 2372 z Mosta na Soči (Teržan, Trampuž 1973, 424 ss; sl. 22). Iz groba v Estah, Časa di Ricovero 232 (sl. 23) so štiri trortaste fibule inačice I g, ki so brez dvo- Sl. 22: Most na Soči, grob 2372 (izbor). 1-5 bron. M. = 1:2 (po Teržan, l.o Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, i. 253: B). Abb. 22: Mosi na Soči, Grab 2372 (Auswahl). 1-5 Bronze. M. = 1:2 (nach Teržan, l.o Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Taf. 253: B). M- 23: Este, grob Časa di Ricovero 232 (izbor). 1-4, 6-11 bron, 5 bron in jantar, 12 keramika. M. 1-11 = 1:2; 12 = 1:3 (po Chieco Bianci, Calzavara Capuis 1985, t. 178 ss). Abb. 23: Este, Grab Časa di Ricovero 232 (Ausvvahl). 1-4, 6-11 Bronze, 5 Bronze und Bernstein, 12 Keramik. M. 1-11 = 1:2; 12 = 1:3 (nach Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, Tal. 178 ff.). nia so sočasne s svetolucijskimi. To potrjuje tudi Freyeva kronološka opredelitev tega groba v Este III zgodnje (Frey 1969, 19 s), ki sloni na posodah na nogi z rebri in rdečimi in črnimi pasovi, kačastih fibulah z gumbom na nogi in novih ka-častih fibulah s pestičema, rozetkama in zlito zanko. Inačica li je znana iz groba 6 z Vač (si. 24), kjer Je skupaj z bronasto čolničasto fibulo z vzdolžnim rebrom po sredini loka, J-presekom noge in gumbom na koncu. Sorodne čolničaste fibule brez rebra ali s tremi rebri po dolžini loka srečamo tudi skupaj s trortasto fibulo inačice IH/b v Der-žaničevi gomili I/l iz Libne (si. 25). Fibula inačice h torej sodi v horizont Stična 2, kamor Gabrovec uvršča čolničaste fibule z vzdolžnimi rebri na loku (1987, 49), ki jih je na podlagi kačastih fibul možno vzporejejati z Este I I/I II. Inačice i žal ne poznamo iz zaključenih grobnih celot. Primerek iz Tržišča pri Cerknici uvrščam na podlagi sorodne inačice 1 a, ki sodi v horizont Sv. Lucija I c2, v notranjsko stopnjo Notranjska III. &_____ 2 SI. 24: Vače, žgan grob (izbor). 1,2 bron. M. = 1:1 (po Stare 1955, t. 30: 7; 32: 2). Abb. 24: Vače, Brandgrab (Auswahl). 1,2 Bronze. M. = 1:1 (naeh Stare 1955, Taf. 30: 7; 32: 2). Inačico j predstavlja posamična najdba iz Tržišča pri Cerknici in jo je mogoče kronološko uvrstini na podlagi sorodne inačice I e iz horizonta Sv. Lucija I c2 v stopnjo Notranjska III. II. vrsta Razprostranjenost druge vrste trortastih fibul seže od Posočja z Bohinjskim kotom na Notranjsko, Dolenjsko in v Belo krajino in se nadaljuje preko Like čez Jadran v Picenum in južno Italijo (sl. 26). Fibule druge vrste z masivnim presekom loka na sredini, C-presekom noge ter dvignjenim zaključkom, je Lo Schiavova poimenovala tip Grot-tazzolina po istoimenskem najdišču v Picenu (Lo Schiavo 1970, 437 ss). Zanimivo je, da se inačica f pojavlja samo v Liki in jo lahko dejansko poimenujemo kot ja-podski specifikum, kot je te fibule označil Gabrovec (1987, 49 ss). Inačico a opredeljuje v stopnjo Sv. Lucija II a grob 2224 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 231: A; Teržan, Trampuž 1973, 429 ss), kjer je skupaj z bronastim košara-stim obeskom in bronasto trakasto fibulo z dvignjenim gumbom na nogi. Sorodne trakaste fibule z diskasto ploščico in dvignjenim pestičastim gumbkom na nogi se pojavijo v stopnji Sv. Lucija II a, predvsem v mlajšem horizontu. Sl. 25: Libna, Deržaničeva gomila, grob 1 (izbor). 1-9 bron. M. = 1:2 (po Guštin 1976, t. II). Abb. 25: Libna, Hiigel Deržanič, Grab I (Auswahl). 1-9 Bronze. M. = 1:2 (nach Guštin 1976, Taf. 11). SI. 26: Karla razprostranjenosti trortastih fibul: A I. vrsta, inačica g; • II. vrsta, inačice: a-f; □ IX. vrsta. Glej seznam najdišč na str. 129. Abb. 26: Verbreitungskarte der Dreiknopffibeln: A Typ I, Variante g; • Typ 11, Varianten: a-f; □ Typ IX. Siehc Fundor-tverzeichnis auf S. 129 V grobu 1670 z Mosta na Soči (sl. 27) je fibula inačice a v kombinaciji z bronasto dolgonožno ločno fibulo, ki se pojavi že v horizontu Sv. Lucija 1 c2, toda njeno opredelitev v stopnjo Sv. Lucija II a potrjuje bronasta drobno nasvitkana svetolucij-ska fibula kakor tudi ciste, katere rob je narejen tako, da navzven ovija svinčeno žico (Teržan, Tram-Puž 1973, 429 ss). Inačico b zasledimo na Mostu na Soči v grobu 664 (sl. 28) skupaj z bronasto svetolucijsko gose-ničasto fibulo z obeski, ki se pojavi v stopnji Sv. Lucija II a (Teržan, Trampuž 1973, 429 ss). Poleg tega groba je inačica b opredeljena v stopnjo Sv. Lucija II a tudi na podlagi groba 2201 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t- 228: B) kjer je skupaj z bronasto dolgonožno ločno fibulo s polsvitki na loku, bronasto dolgonožno ločno fibulo ter nažlebljenima uhanoma; enako je tudi s fibulo iz groba 2107 z Mosta na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, 213: A), kjer je skupaj s kačastimi fibulami s Ploščicama ter krilci. Inačica c se glede na oblikovno sorodnost z fibulami inačice a iste vrste iz stopnje Sv. Lucija 11 a postavlja v stopnjo kačastih fibul na Dolenjskem. Inačica c je dobro zastopana na najdišču Grot-tazzolina, na primer v grobu 19 in 21 (Anibaldi 1960, 370 ss; Lollini 1976, 133 ss). kjer je skupaj z železnimi fibulami s trapezoidnim lokom, ob-danim z jantarjevo oblogo, dvortastimi fibulami in obeskom v obliki bika z velikimi rogovi. Vsi ti pridatki postavljajo inačico c v Grottazzolini v stopnjo Picenum IVa. Inačica d je specifična po treh očescih na koncu okrašene noge in jo poznamo samo iz groba 42 iz Dragatuša (Spitzer 1973, 780 ss, t. 17: 1-3), kjer je skupaj s fragmentoma zapestnice, kije okrašena s snopi vrezanih črt. Zapestnico s snopi vrezanih črt zasledimo tudi skupaj s trortasto fibulo inačice III b v Deržaničevi gomili I/l iz Libne (sl. 25) in sodi v stopnjo Stična 2. Inačica e je kronološko opredeljiva na podlagi oblikovne sorodnosti s fibulami inačice a iste vrste, ki je značilna v stopnji Sv. Lucija II a in sicer v istočasno stopnjo Notranjska IV. Inačica/je opredeljena s fibulo iz groba 154 iz Kompolja v Liki (sl. 29), kjer je skupaj s kačasto fibulo z zanko ter diskom na loku in košarastimi obeski. Takšne kačaste fibule se pojavljajo kot pridatki v grobovih skupine Sv. Lucija II a (Teržan, Trampuž 1973, 428 ss; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 253: B), podobno tudi ko-šarasti obeski. Košarasti obeski so tudi v grobu 2372 z Mosta na Soči skupaj s trortasto fibulo inačice I g ter svetolucijsko z narebrenim lokom. Torej smemo zaključiti, da fibule inačice f sodijo približno v isti čas kot je Sv. Lucija II a, kar je 4. faza japodske skupine po Drechsler-Bižič (1987, 391 ss). III. vrsta Tretja vrsta trortastih fibul z ravnim zaključkom noge se pojavlja predvsem na Dolenjskem, v manjšem številu pa tudi v Beli krajini, Posočju in Picenu (sl. 30). Inačica a je v grobu 156 iz Stične (Gabrovec 1970,179ss, Abb. 7: 1-5) skupaj s spiralnima obročkoma, jantarjevimi jagodami, glinastimi vretenci, posodo z visokim vratom in skledo. Gabrovec stiški grob vzporedi z Este I I/I 11 po Freyu (Gabrovec 1970, 179 ss; isti 1987, 169 ss) in ga postavlja v Stično 2. Inačico b opredeljuje grob 1 iz Deržaničeve gomile z Libne v stopnjo Stična 2 (sl. 25). Kot sem že omenila pri fibulah inačice I g, ta grob poleg trortaste fibule vsebuje še čolničasto fibulo brez reber na loku, čolničasto fibulo s tremi vzdolžnimi rebri na loku ter dve čolničasti fibuli s prečni- SI. 27: Most na Soči, grob 1670 (izbor). 1-7 bron. M. = 1:2 (po Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 159: C). Abb. 27: Most na Soči, Grab 1670 (Auswahl). 1-7 Bronze. M. = 1:2 (naeh Teržan, l.o Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Taf. 159: C). ■V/. 28: Most na Soči, grob 664 (izbor). 1 -3 bron; 4 keramika. M. 1-3 = 1:2; 4 = 1:4 (po Teržan. Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 63: A). Abb. 28: Most na Soči, Grab 664 (Ausvvahl). 1-3 Bronze; 4 Keramik. M. 1-3 = 1:2; 4 = 1:4 (nach Teržan. Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Taf. 63: A). V/ -'9: Kompolje, grob 154 (izbor). 1-7 bron (po Bakarič 1989, t. 1-3). Ahh 29; Kompolje, Grab 154 (Auswahl). 1-7 Bronze (nach Bakarič 1989. Taf. 1-3). SI. 30: Karta razprostranjenosti trortastih fibul: • 111. vrsta, inačice: a-c; A VI. vrsta, inačice: a,-c; □ X. vrsta, inačici: a. b. Glej seznam najdišč na str. 129. Abb. 30: Verbreitungskarte der Dreiknopffibeln: • Typ III, Varianten: a-c; A Typ VI, Varianten: a-c; □ Typ X. Varianten: a, b. Siehe Fundortverzeichnis auf S. 129. mi pasovi na loku, ki se na Dolenjskem pojavljajo v stopnji Stična 2 (Gabrovec 1987, 49). Fibulo inačice b poznamo tudi iz nekropole Fa-briano v Picenu, le da se noga zaključuje z dvig- njenim jezičkomki, ki jo Lollini opredeljuje v stopnjo Picenum III (Lollini 1976, 127 ss). Inačico c poznamo iz groba 2160 z Mosta na Soči (sl. 31). Je v kombinaciji z trortasto fibulo IX. vrste, bronasto dolgonožno masivno ločno fibulo z vrezanim ornamentom in fragmentom noge bronaste svetolucijske ločne fibule, kar omogoča opredelitev fibule inačice c v stopnjo Sv. Lucija II a (Teržan, Trampuž 1973, 424 ss). IV. vrsta Fibule četrte vrste so zaenkrat znane le z Mosta na Soči, in sicer iz groba 1643, kjer so skupaj z bronastima vozlastima dvozankastima ločnima fibulama in z bronasto vozlasto ovratnico, ki se pojavita že v horizontu Sv. Lucija I c 1 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 154; A. Teržan, Trampuž 1973, 424 ss). Toda prisotnost fibule z grebenčkom vzdolž loka in bronaste dvor-taste fibule, ki ima dvignjen zaključek noge, opredeljuje tudi ta grob, kakor tudi fibulo v horizont Sv. Lucija I c2. V. vrsta Peta vrsta fibul se razprostrira od Posočja na zahod proti severni Italiji, na Notranjsko ter preko Dolenjske, Bele krajine v Istro, Liko, Picenum ter južno Italijo (sl. 32). SI. 31: Most na Soči, grob 2160 (izbor). 1-5 bron; 6 keramika. M. 1-5 = 1:2; 6 = 1:4 (po Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 221: C). Abb. 31: Most na Soči, Grab 2160 (Auswahl). 1-5 Bronze; 6 Keramik. M. 1-5 = 1:2; 6 = 1:4 (nach Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Taf. 221: C). SI. 32: Karta razprostranjenosti trortastih fibul: • V. vrsta, različice a-c. Glej seznam najdišč na str. 129. Abb. 32: Verbreitungskarte der Dreiknopffibeln: • Typ V, Varianten: a-c. Siehe Fundortverzeichnis auf S. 129. Prisotnost fibul inačice a na Mostu na Soči zasledimo že v horizontu Sv. Lucija I c2, kar potrjujeta predvsem grobova 1974 in 1009. V grobu ' 974 (si. 29) je bronasta vozlasta dvozankasta ločna fibula z bronasto vozlasto ovratnico, ki se pojavita že v horizontu Sv. Lucija I c 1, kakor tudi bronaste čolničaste fibule s cikcakastim ornamentom. Glede na prisotnost bronaste dvortaste fibule z ravnim zaključkom noge, bronaste protocertoš-ke fibule, bronaste dolgonožne ločne fibule, bronaste dolgonožne ločne fibule s čepkom na loku, kačaste fibule s sedlastim lokom, kakor tudi bronaste čolničaste klekaste fibule in čolničaste fibule z vrezanimi prečnimi trakovi na loku verjetno sodi grob v mlajši horizont Sv. Lucija I c2 (Teržan, Trampuž 1973, 424 ss). Grob 1009 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 103: B) s fibulo inačice a, ki ima peresovino pritrjeno na lok z zakovico, uvršča bronasta nizka dolgonožna ločna fibula z vrezanim ornamentom na loku v horizont Sv. Lucija I c2. V ta horizont sodi tudi grob 649 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 60: A), iz katerega so poleg fibule inačice a še fragment noge trortaste fibule, čolničasta fibula z vzdolžnimi rebri ■n vrezanim ornamentom na loku in vozlasti dvo-zankasti ločni fibuli. Fibula inačice a nekoliko bolj oglatih oblik iz groba 821 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 82: D; Teržan, Trampuž 1973, 424 ss) je skupaj z fibulama očalarkama, čolničastimi bronastimi fibulami s cikcakastim ornamentom, ornamentom vrezanih prečnih trakov in klekastim ornamentom, ki sodijo v horizont Sv. Lucija I c2. V stopnji Sv. Lucija II a se pojavi na fibulah inačice a na zgornji ploskvi na nogi vrezan ornament, kar je razvidno iz groba 1961 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 193: B), ki je skupaj z bronasto nasvitkano svetolucijsko fibulo in narebrenim kelihom s prečnimi rebri. V Beli krajini je inačica V/a v grobu Grm 1/16 iz Podzemlja (Barth 1969, t. 15; Dular 1973, 650 ss). Dve sta (z neokrašeno nogo in tretja ima cik-cakasto okrašeno zgornjo ploskev na nogi) skupaj s čolničasto fibulo s cikcakastim ornamentom in močno narebrenima bronastima zapestnicama. Dular meni, da je najobičajnejši pridatek horizonta Stična-Novo mesto 1 ravno čolničasta fibula. Tudi Gabrovec (1987, 49 ss) postavlja pojav čolničaste fibule s cikcakastim ornamentom v stopnjo Stična 1, toda glede na to, da v tej stopnji še ne zasledimo trortastih fibul, je grob 1/16 iz Podzemlja verjetno mlajši. Inačica b je omejena predvsem na dolenjski prostor. Prisotna je v dobro opredeljivem grobu VII/ 40 z Magdalenske gore (Hencken 1978, fig. 260,261,262), kjer je skupaj z nizko ločno bronasto fibulo s skupinami prečnih vrezov na loku, voz-lastimi ovratnicami in fibulami s stekleno oblogo - fibulami ježavkami. Gabrovec (1987, 49 ss) fibule ježevke na Dolenjskem postavlja v stopnjo Stična 2, kamor nedvomno sodi tudi trortasta fibula inačice b. Inačica c je specifična po svojem dvignjenim križastem zaključku na nogi in jo v stopnjo Sv. Lucija I c (Teržan, Trampuž 1973, 424 ss. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 100: A) opredeljuje grob 974 z Mosta na Soči. VI. vrsta Pojavlja se na Dolenjskem, v Liki in Picenu. Posamezne primere imamo še v Ripču ob Uni in Donji Dolini ob Savi (si. 30). Inačico a poznamo iz groba 1/34 z Brezij (Kromer 1959a, t. 6: 7-14), kjer je skupaj s čolničasto fibulo s tremi vzdolžnimi rebri na loku. Grob sodi v stopnjo Stična 2 (Gabrovec 1987, 49). Inačica b v grobu VI1/8 iz Brezij (Kromer 1959a, t. 23: 1-5) je v kombinaciji z zapestnico s prese-gajočima koncema, ki se pojavi že v stopnji Stič- SI. 33: Most na Soči, grob 1974 (izbor). 1-16 bron; 17 keramika. M. 1-16 = 1:2; 17 = 1:4 (po Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 195: A; 196: B). Abb. 33: Mosl na Soči, Grab 1974 (Auswahl). 1-16 Bronze; 17 Keramik. M. 1-16 = 1:2; 17 = 1:4 (nach Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Tal'. 195: A; 196: B). SI- 34: Stična, grob VI/15 (izbor). 1,2 bron; 3,4 keramika. M. 1-3 = 1:2; 3 = 1:4 (po Wells 1981, 205, fig. 146). Abb. 34: Stična, Grab VI/15 (Auswahl). 1,2 Bronze; 3,4 Keramik. M. 1-3 = 1:2; 3 = 1:4 (nach Wells 1981, 205, Abb. 146). na 2, kakor tudi spiralni obročki iz horizontalno nažlebljene bronaste pločevine, katere zasledimo šele v stopnji kačastih fibul (Gabrovec 1987, 49 ss). Inačica c je v grobu VI/15 iz Stične (sl. 31) skupaj s čolničasto fibulo s prečnimi pasovi na loku, ki se na Dolenjskem pojavijo v stopnji Stična 2. Toda grob zaradi nagubane posode na nogi po vsej vrjetnosti sodi že v stopnjo kačastih fibul. Nagubane posode se začnejo uveljavljati v stopnji kačastih fibul (Dular 1982, 85 s; Gabrovec 1987,49s), podobno kakor votle zapestnice, okrašene s skupinami prečnih vrezov, ki so skupaj s trortasto fibulo inačice c v grobu 6 iz Vira pri Stični (Wells !981, 221 s, fig. 176: a,c). VII. vrsta Fibule sedme vrste se razprostrirajo v Posočju, na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini. Znane so še iz Donje Doline, Ripča in Jezerin °t> Uni (sl. 36). Na Dolenjskem je fibula sedme vrste v grobu 1/2 z Magdalenske gore (Hencken 1978, fig. 4: c) skupaj z masivno zapestnico s presegajočima koncema, ki se pojavi v stopnji kačastih fibul (Gabrovec 1987, 59). Z enako zapestnico in fibulo s samostrelno peresovino, ki se ji noga zaključuje z živalsko galvico, je fibula sedme vrste v grobu H/21 z Magdalenske gore (Bergonzi 1981, t. 2: 10-19). V Dobravi pri Dobrniču je trortasta fibula sedme vrste z okrasom na zgornji ploskvi na nogi v grobu XVII/7 (Parzinger 1988-1989, t. 30: 9) in sodi že v horizont certoške fibule, saj je skupaj s cer-toško bronasto fibulo z vrezanimi krogi na nogi (Teržan, Trampuž 1973, 428 ss). S certoško fibulo druge vrste je skupaj ravno tako drobna fibula z mrežastim ornamentom na zgornji ploskvi na nogi iz groba 32 na Kleniku pri Vačah (Teržan 1976, sl. 15: 16-21). Na Mostu na Soči je drobna fibula z mrežastim okrasom na loku v grobu 1484 (sl. 35), v katerem so tudi pavkaste bronaste fibule, ki s svojo samostrelno peresovino predstavljajo novo obliko v okviru stopnje Sv. Lucije II b, kakor tudi trakaste fibule z mrežastim ornamentom na loku. Mrežast ornament je zelo priljubljena dekoracija v tej stopnji. Tudi situla iz tega groba z navznoter obrnjenim robom ter rebrom na ramenu in estensko nogo predstavlja eno izmed značilnosti stopnje Sv. Lucija II b (Teržan, Trampuž 1973, 428 ss). To kaže, da se fibule sedme vrste pojavljajo v času Sv. Lucija II b in so sočasne z Dolenjskimi. VIII. vrsta Fibula osme vrste je v grobu 181 iz Vinice (sl. 36, Gabrovec 1966, 190 s, t. 14: 1-4), kjer je skupaj z trortasto fibulo inačice II c in certoško fibulo VII. vrste po Teržanovi (1976, 328), kar kaže, da verjetno sodi v horizont certoške fibule. SI. 35: Most na Soči, grob 1484 (izbor). 1-13 bron. M. = 1:2 (po Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, t. 137: A). Abb. 35: Most na Soči, Grab 1484 (Ausvvahl). 1-13 Bronze. M. = 1:2 (nach Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Tal'. 137: A). IX. vrsta Z Mosta na Soči je v grobu 2160 (si. 31) sku- paj z oblikovno sorodno fibulo inačice III c, z dol-Deveta vrsta je razširjena tako v Sloveniji kot gonožno ločno bronasto fibulo z vrezanim orna-v severni Italiji (si. 26). mentom in nogo svetolucijske ločne bronaste fi- bule, na podlagi katerih je možno opredeliti tudi fibulo devete vrste v stopnjo Sv. Lucija II a (Teržan, Trampuž 1973, 428 ss). X. vrsta Hallstattski fibuli sta uvrščeni v fazo Ha DI (Peroni 1973, 38 ss, fig. 3: 15), medtem ko primer iz Donje Doline sodi v sredino 6. st. pr. n. št. (Čovič 1987, 247 ss). XI. vrsta Enajsta vrsta fibul je doma v Posočju (si. 36). V grobu 5 iz Koritnice ob Bači (Kos 1973, t. 2: 10-16) je skupaj s fragmentarno bronasto iglo, bronasto zapestnico in jagodami iz steklene paste. Na podlagi samostrelne peresovine, ki se pojavi v stopnji Sv. Lucija II c jo lahko uvrstim v stopnjo Sv. Lucija II b-c (Teržan, Trampuž 1976, 430 ss). ZAKLJUČEK Najstarejše trortaste fibule se pojavijo v horizontu Sv. Lucija 1 c2 (si. 37) oziroma Stična 2 v SI. 36: Karta razprostranjenosti trortastih fibul: • VII. vrsta; □ VIII. vrsta; A XI. vrsta. Glej seznam najdišč na str. 129. Abb. 36: Vcrbreitungskarte der Dreiknopffibeln: • Typ VII: QTyp VIII; A Typ XI. Siehe Fundortverzeichnis auf S. 129 obliki I. vrste (inačice a-f, in h-j - si. 9, 20), in to na območju svetolucijskega, estenskega, dolenjskega in notranjskega kulturnega kroga. Značilno je, da se inačice a-c in f pojavljajo le v svetolucijskem kulturnem krogu, inačici i in j pa le v notranjskem. Kaže torej, da so detajlne tipološ-ke razlike v tej fazi tudi regionalno pogojene. Glede na to, da ima najstarejša oblika trortaste fibule čolničast presek loka, bi morda lahko domnevali, daje oblikovni vzor predstavljala čolničasta fibula. Zdi se, da je trortasta fibula na svetolucijskem območju le nekoliko starejša kot na dolenjskem območju, in sicer zaradi njene prisotnosti v grobu 2290 z Mosta na Soči. V horizontu Sv. Lucija I c2 oziroma Stična 2 so že prisotne tudi fibule V. vrste (inačice a-c - si. 13, 32) z masivnim, sedlasto oblikovanim lokom ter dvignjenim zaključkom noge. V naslednjem časovnem horizontu Sv. Lucija II a imajo lahko te fibule zgornjo ploskev na nogi orkrašeno z ornamentom, kot kaže grob 1961 z Mosta na Soči. Fibule inačice a se pojavljajo v severni Italiji, na Dolenjskem, Notranjskem, v Istri, v Liki in do Sala Consiline v južni Italiji. Za dolenjski prostor je značilna inačica b, medtem ko se inačica c pojavlja samo v svetolucijskem prostoru. Fibule V. vrste imajo pogosto prvotno pritrjeno preresovino na lok z zakovico. Ker so takšne fibule najpogostejše z Mosta na Soči bi lahko domnevali, da je bil tu center izdelave. Široka prostorska zastopanost izpričuje, daje s V. vrsto dosežen razcvet trortastih fibul v najširšem obsegu. V horizontu Sv. Lucija I c2 se izključno v svetolucijskem kulturnem krogu pojavi IV. vrsta (si. 12, 20), za katero je značilen dvignjen grebenček na koncu noge. V horizontu Stična 2 se pojavi v vseh svojih ti-poloških inačicah VI. vrsta (inačice a-c - si. 14), medtem ko se v horizontu kačastih fibul ohranijo le fibule z dvignjenim zaključkom noge v obliki ene rozetke ali dveh rozetk. Značilno je, da obvladujejo predvsem dolenjski kulturni krog, s tem da se od tod verjetno širijo proti Liki in Picenu (si. 30). V svetolucijskem kulturnem krogu teh fibul ni. V horizontu Stična 2 oziroma Sv. Lucija II a se pojavljajo tudi fibule III. vrste (inačice a-c -si. II, 30), ki imajo gladek masiven lok z ravnim zaključkom noge. Na Dolenjskem so zastopane vse tipološke inačice, v Beli krajini (si. 37) fibule inačice a ter v Posočju fibule inačice c. Tej sorodne so fibule IX. vrste z dvema nasproti si stoječima ptičkoma na loku. Istočasno se pojavijo tudi v severni Italiji in na Dolenjskem (si. 26). Prostorsko zelo razširjene fibule z gladkim masivnim lokom ter dvignjenim zaključkom noge II. ™ H g> S. « ™ .§ -i .§ š Sv. Lucija 1 C2 600 II a II b 500 400 II C Dolenjska i* 600 O o o XI co JZ O 500 400 1 a-f, i, j 1 a-f, h .__4- fes? , t i g JL i g II a. b II -Mi III c III a-c •sAu IV -O, A V a, b V a ^sjS VI a V c m VI b, c VII VII IX ca IX Bela krajina JL Notranjska III b IV II c 1 - a II d II e III a V a V a p Lika VIII II a -i. lic --JL II f .V/. 37: Kronološki pregled trortastih fibul v svetolucijskem, notranjskem, dolenjskem in belokranjskem prostoru ter v Liki. Abb. 37: Chronologisehe Ubersicht zum Vorkommen der Dreiknopffibeln im Sočatal, Notranjsko, Dolenjsko und der Bela krajina sowie in Lika. vrste (inačice a-f - sl. 10) sodijo že v horizont Sv. Lucija II a. Znane so v svetolucijskem, notranjskem, dolenjskem, japodskem prostoru in Pice-nu (sl. 26). Na podlagi oblikovne sorodnosti fibul iz grobov 2224 in 1670 z Mosta na Soči opre- deljujem fibule inačice e na Dolenjskem in v Beli krajini inačici e in d v Stično 2 (sl. 37). Na Notranjskem (sl. 37) se oblikuje inačica e, medtem ko je za v Liki (sl. 37) izoblikovane fibule inačice j značilen dvignjen zaključek noge z dvema gum- borna. Glede na veliko število fibul II. vrste in njihovo široko razprostranjenost se zdi, da predstavljajo poleg fibul V. vrste najbolj priljubljeno obliko trortastih fibul sploh. Za razliko od V. vrste je II. vrsta fibul v detajlnih tipoloških razlikah pogojena regionalno ne pa časovno. V horizontu Sv. Lucija II a oziroma horizontu kačastih fibul na Dolenjskem je potrebno omeniti še fibule I. vrste, inačice g (si. 9: g, 26) s čol-ničastim presekom loka. Za inačico g lahko trdimo, da se v glavnih oblikovnih značilnostih naslanja na istočasno V. vrsto, medtem ko ohranja starejšo obliko preseka loka. Mlajše drobne fibule VIII. vrste (si. 15, 36) predstavljajo nov pojav v horizontu Sv. Lucija II b oziroma horizontu certoške fibule. Prostorsko so predvsem omejene na svetolucijski in dolenjski kulturni krog s posameznimi primerki iz Donje Doline ob Savi, Ripča in Jezerin ob Uni. Posočje je v tem časovnem horizontu bogatejše še za fibule XI. vrste (si. 19, 36). Te se verjento razvijejo iz drobnih fibul, ki jim dodajo samostrelno peresovino. Med najmlajše sodijo tudi velike masivne fibule VIII. vrste (si. 16, 36) z zaključkom noge v obliki obrazne maske. Najdene so bile le v Vinici in spadajo že v horizont certoške fibule in se morda obdržijo v rabi še kasneje. Figuralno oblikovanje zaključka noge sodi k splošnim težnjam zgodnjega latena. Kaže torej, da se proti koncu uporabe trortastih fibul izoblikujejo zelo lokalno obarvani centri, kot naprimer velike trortaste fibule z obrazno masko iz Vinice v Beli krajini ali pa nasprotne majhne gracilne trortaste fibule iz Posočja. Tako tudi ostanejo v uporabi še v prehodnem času v zgodnjelatensko obdobje ali pa izginejo iz mode. SEZNAM NAJDIŠČ 1 Ancona (Italija) 2 Arezzo (Italija) 3 Belmonte (Italija) 4 Bitnje (Slovenija) 5 Bodrež (Slovenija) 6 Brezje pri Trebelnem (Slovenija) 7 Campovalano (Italija) S Caverzano (Italija) 9 Cloz (Italija) AMOROSO, A. 1889, Le necropoli preistoriche dei Pizzug- hi. - At t i Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 5, 225 ss. ANNIBALDI, G. I960, Rinvenimento di tombe pičene. - Not. sc. ant. 8/14, 369 ss. 10 Colfiorito di Foligno (Italija) 11 Cortona (Italija) 12 Dobrava pri Dobrniču (Slovenija) 13 Donja Dolina (Bosna in Hercegovina) 14 Dragatuš (Slovenija) 15 Drnovo (Slovenija) 16 Družinska Vas (Slovenija) 17 Este (Italija) 18 Fabriano (Italija) 19 Grottazzolina (Italija) 20 Guadlo Tadino (Italija) 21 Hallstatt (Avstrija) 22 Ivanec pri Družinski vasi (Slovenija) 23 Jezerine (Bosna in Hercegoina) 24 Kaptol pri Slavonski Požegi (Hrvaška) 25 Kobarid (Slovenija) 26 Kompolje (Hrvaška) 27 Koritnica ob Bači (Slovenija) 28 Kosmatec pri Preski (Slovenija) 29 Libna (Slovenija) 30 Magdalenska gora (Slovenija) 31 Male Brusnice (Slovenija) 32 Mel (Italija) 33 Metlika (Slovenija) 34 Mlada vina (Slovenija) 35 Most na Soči (Slovenija) 36 Nezakcij (Hrvaška) 37 Nin (Hrvaška) 38 Nonsberg (Avstrija) 39 Novalja, Pag (Hrvaška) 40 Novo mesto (Slovenija) 41 Numana (Italija) 42 Oliveto Citra (Italija) 43 Oradea (Romunija) 44 Orvieto (Italija) 45 Pod pri Bugojnu 46 Podvarcis (Sv. Peter ob Nadiži) (Italija) 47 Podzemelj (Slovenija) 48 Prozor (Hrvaška) 49 Rapagnano (Italija) 50 Rim (Italija) 51 Ripač (Bosna in Hercegovina) 52 Rovišče (Slovenija) 53 Saghegy (Madžarska) 54 Santa Cristina (Italija) 55 Sanzeno (Italija) 56 San Quirino ali Darnazacco (Italija) 57 Slepšek (Slovenija) 58 Smiljan, Gospič (Hrvaška) 59 Sremska Mitrovica (Srbija) 60 Stari grad nad Podbočjem (Slovenija) 61 Stična (Slovenija) 62 Široka Kula (Hrvaška) 63 Šmarjeta (Slovenija) 64 Šmihcl pod Nanosom (Slovenija) 65 Trnovo pri Ilirski Bistrici (Slovenija) 66 Tržišče pri Dolenji vasi (Slovenija) 67 Vače (Slovenija) 68 Velike Malence (Slovenija) 69 Vinica (Slovenija) 70 Vinkov vrh (Slovenija) BADER, T. 1983, Die Fibeln in Rumanien. - Prahistorische Bronzefunde 14/6. BAKARIČ, L. 1989, Grob 154 iz Kompolja. - Vjes. Arh. muz. Zag. 22, 5 ss. BARTH, F. E. v. 1969, Die hallstattzeitlichen Grabhugel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). - Anti-quitas 3/5. BARTH, F. E. v. 1970, Funde aus dem Besitz des Naturhi-storisehen Museums Wien. - V: Kreigerund Salzherren, 151 ss, Mainz. BATOVIČ, S. 1962, Sepultures de la peuplade illyrienne des Liburnes. - Inv. Arch. Jug. 4. BATOVIČ, Š. 1965, Die Eisenzeit auf dem Gebiet des ill-yrisehen Stammes der Liburnen. - Arch. lug. 6, 55 ss. BATOVIC, S. 1973, Prapovijesni ostaci na zadarskom otočju. - Diadora 6, 5 ss. BATOVIČ, Š. 1987, Liburnska grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, 339 ss, Sarajevo. BAVDEK, A. 1988, Halštatske nekropole v okolici Mokronoga - Slepšek, Sv. Križ, Malkovec, Slančji vrh. Kaplja vas in Mladetiče. - Ljubljana, neobjavljena diplomska naloga. BERGONZI, G. 1981, L 'area a Sud-Est delle Alpi e 1'Italia Setlentrionale allorno al V sec. a. C. - Studi di protostoria adriatica 1, Quaderni di cultura materiale 2, 9 ss. BIZIČ, R. 1951, Tipovi preistoriskih fibula u Bosni i Hercegovini. - Glas. Zem. muz. 6, 281 ss. BONOMI PONZI, L. 1986, Colfiorito di Foligno (Perugia). - St. Etr. 54, 421 s. BRUNŠMID. J. 1901, Predmeti halštatskoga doba iz grobova u Vranica gromili u Širokoj Kuli. - Vjes. Hrv arh. dr. 5,63 ss. CALLEGARI, A. 1935, Este. Scavo nella campagna Agosti-ni - Novello. - Not. sc. ant. 6/11, 3 ss CHIECO BIANCHI, A. M. in L. CALZAVARA CAPUIS, 1985, Este I. Le necropoli Časa di Ricovero, Časa Muletti Prosdocimi e Časa Alfonsi. - Monumenti Antichi 2. ČOVIČ, B. 1987, Srednjobosanska grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, 481 ss, Sarajevo. DE LA GENIERE, J. 1968, L'dge duferen Italie Meridiona-le. - Publications du centre Jean Berard 1. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1953, Novi pogledi na kulturu so-jeničkog naselja u Ripču. - Glas. Zem. muz. 8, 103 ss. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1961, Rezultati istraživanja japodske nekropole u Kompolju 1955 -1956 godine. - Vjes. Arh. muz. Zag. 2, 67 ss. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1972-1973, Nekropola prahistorijskih Japoda u Prozoru kod Otočca. - Vjes. Arh. muz. Zag. 6-7, 11 ss. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1987, Japodska grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, 391 ss, Sarajevo. DUHN, F. in F. MESSERSCHMIDT 1939, ltalische Grdber-kunde. - Bibliothek der klassischen Altertumswissenschaften 2, Heidelberg. DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo cerkvijo. - Kat. in monogr. 26. DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju. - Arh. vest. 24, 544 ss. DULAR, J. 1978, Podzemelj. - Kat. in monogr. 16. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. - Dela 1. razr. SAZU 23. DUMITRESCU, V. 1929, L'eta del ferro nel Pičeno. - Bucharest. ELES MASI, P. v. 1986, Le fibule delVltalia setlentrionale. -Pnihistorische Bronzefunde 14/5. FEKETE, M. 1986, Friiheisenzeitliche Fibelherstellung in Trans-danubien. Beitriige zur Geschichte der Torcutik und des Handels. - Veroff. Mus. Ur-Friihgesch. Potsdam 20, 249 ss. FREY, O.-H. 1969, Die Entstehung der Situlenkunst. - Rom. Germ. Forseh. 31. FREY, O.-H. in S. GABROVEC 1969, Zur Cronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum. Bologna - Este - Sv. Lucija - Dolenjska (Unterkrain) - Hallstatt. - V: Actes du Vlile Congres International des Sciences Prehislorit/ues et proto-historiques, Beograd 9-15 septembre 1971, 193 ss, Beograd. GABROVEC, S. 1964-1965, Halštatska kultura v Sloveniji. - Arh. vest. 15-16, 21 ss. GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. -Arh. vest 17, 169 ss. GABROVEC, S. 1970, Die Ausgrabungen in Stična und ihre Bedeutung fiir die sudostalpine Hallstattkultur. - V: Symposium zu Problemen der jiingeren Hallstattzeit in Mitteleuro-pa. 25. - 29. September, 1970 Smolenice, ČSSR, 163 ss, Bratislava. GABROVEC, S. 1974, Halštatske gomile v Bohinju. - Arh. vest. 25, 287 ss. GABROVEC, S. 1977, Železnodobna nekropola v Kobaridu. - Gor. let. 3. GABROVEC, S. 1987, Dolenjska grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, 29 ss, Sarajevo. GABROVEC, S. in K. MIHOVILIČ 1987, Istarska grupa. -V: Praist. jug. zem. 5, 293 ss, Sarajevo. GURLITT, W. 1888, Die Tumuli auf dem Loibenberge bei Videm an der Save in Steiermark. - Mitt. Zent. Komm. 14, 175 ss. GUŠTIN, M. 1974, Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja. - V: Varia arhaeologica, Pos. muz. Brež. 1, 87 ss. GUŠTIN, M. 1976, Libna. - Pos. muz. Brež. 3. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. - Kat. in monogr. 17. GUŠTIN, M. 1991, Posočje. Posočje in der jiingeren Eisenzeit. - Kat. in monogr. 27. GUŠTIN, M. in T. KNIFIC 1973, Halštatske in antične najdbe iz Javorja. - Arh. vest. 24, 831 ss. GUŠTIN, M. in B. TERŽAN 1975, Malenškova gomila v Novem mestu. -Arh. vest. 26, 188 ss. GUZZO, P. G. 1972, Le fibule in Etruria dal VI al I secolo. -Studi e materiali di etruscologia e antichita Italiche 11. HAEVERNICK, T. E. 1959, Beitriige zur Geschichte des antiken Glases. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 6, 57 ss. HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. - American School of Prehistoric Research. Bulletin 32. HOFFILLER, V. 1905, Prethistorijsko groblje u Smiljanu kraj Gospiča. - Vjes. Hrv. arh. dr. 8. 191 ss. KNEZ, T. in S. ŠKALER 1968, Halštatska gomila na Libni. - Arh. vest. 19, 239 ss. KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi. - Carniola archaeologica 1. KOS, P. 1973, Koritnica ob Bači. - Arh. vest. 24, 848 ss. KRIŽ, B. 1991, Metlika - Hrib gomila I. - Katalog razstave, Metlika. KROMER, K. 1959a, Brezje. - Arh. kat. Slov. 2. KROMER, K. 1959b, Da s Graberfeld von Hallstatt. - Firenze. LJUBIČ, S. 1889, Popis arkeologičkoga odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu. - Zagreb. LO SCHIAVO, F. 1970, II gruppo liburnico-japodico. - Alti della Accademia Nazionalc dei Lincei. Memorie ser. 8, 14, 363 ss. LOLLINI, D. G. 1976, Sintesi della civilta Pičena. - V: Jadranska obala u protohistoriji. Simpozij održan u Dubrovniku od 19. do 23. 10. 1972, 117 ss, Zagreb. LOŽAR, R. 1934, Prazgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklenburg. - Glas. Muz. dr. Slov. 15, 5 ss. LUNZ, R. 1976, Studien zur End-bronzezeit und Alleren Eisenzeit im Stidalpenraum. - Origines. MANSFELD, G. 1973, Die Fibeln der Heuneburg 1950 -1970. - Rom. Germ. Forseh. 33. MARCHESETTI, C. 1885, La necropoli di S. Lucia (Parte prima - Scavi del 1884). - Bolletirw di Societa Adriatica 9, 94 ss. MARCHESETTI, C. 1893, Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino (1885-1892). - Bolletino di Societa Adriatica 15. MARCHESETTI, C. 1903,1 Castellieripreistorici di Trieste e della regicme Giulia. - Trieste. MARIC, z. 1964, Donja Dolina. - Glas. Zem. muz. 19, 5 ss. MARZULLO, A. 1930, Oliveto Citra. - Scavi ed esplorazio-ni. - Not. sc. ant. 6/6, 229 ss. MONTELIUS, O. 1895-1904-1910, La Civilisation Primitive en halie. - Stockholm. MULLNER, A. 1900, Typische Formen aus archaologischen Sammlungen des krainischen Landesmuseums "Rudolfmum " in Laibach. - Laibach. MARIC. Z. 1964, Donja Dolina. - Glas. Zem. muz. 19, 5 ss. MULLER-KARPE, H. 1959, Beitrage zur Chronologie der Ur-nenfelderzeit nordlich und sudlich derAlpen. - Rom. Germ. Forsch. 22. PARZINGER, H. 1988-1989, Hallstattzeitliche Grabhiigel bei Dobrnič. - Arh. vest. 39- 40, 529 ss. PERONI, R. 1973, Studi di cronologia hallstattiana. - Roma. RANDAL MacIVER. D. 1927, The Iron age in Italy. - Oxford. SPITZER, G. 1973, Ein Hallstattzeitlicher Tumulus von Dra-gatuš. - Arh. vest. 24, 780 ss. STARE, F. 1955, Vače. - Arh. kat. Slov. 1. STARE, F. 1970, Dva prazgodovinska groba z dalmatinske obale. - V: Adriatica praehistorica et antiqua. Zbornik ra-dova posvečen Grgi Novaku, 189 ss, Zagreb. STARE, V. 1960-1961, Prazgodovinske Malence. -Arh. vest. 11-12. STARE, V. 1962-1963, Prazgodovinske gomile iz Rovišča. - Arh. vest. 13-14, 435 ss. STARE, V. 1964-1965, Železnodobne gomile na Vinkovem vrhu. -Arh. vest. 15-16, 215 ss. STARE, V. 1973, Prazgodovina Smarjete. - Kat. in monogr. 10. ŠTEFANI, E. 1955, Gualdo Tadino. - Scoperta di antichi se-polcri nella contrada S. Facondino. - Not. sc. ant. 8/9, 182 ss. TERŽAN, B. 1974, Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem. - V: Varia arcliaeologica, Pos. muz. Brež. 1, 31 ss. TERŽAN. B. 1976, Certoška fibula. - Arh. vest. 27, 317 ss. TERŽAN, B. in N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine. - Arh. vest. 24, 416 ss. TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAMPUŽ-OREL 1984- 1985, Most na Soči (S. Lucia) II. - Kat. in monogr. 23. TREASURES of Carniola. - 1934, New York. VEJVODA, V. 1961, Japodske dvokrake igle. - Vjes.Arh. muz. Zag. 2, 115 ss. VINSKI-GASPARINI, K. 1987, Grupa Martijanec - Kaptol. - V: Praist. jug. zem. 5, 182 ss, Sarajevo. WELLS, P. S. 1981, The Emergence of an Iron Age Economy. The Mecklenburg Grave Groups from Hallstatt and Stična. - American School of Prehistoric Research. Bulletin 33. Die Dreiknopffibel in Slowenien Zusammenfassung Der 1. Typ der Dreiknopffibeln (Abb. 9) hat einen kahnformigen Biigelquerschnitt in der Mitte des oberen Tei-les in dickerer oder grazilerer Form (Abb. 4). Der obere Teil des Bugels ist mit drei Kniipfen (Abb. 5) verziert, mit zwei Seiten- und einem Oberknopf in verschiedener Form. Vari-ante a (Abb. 9: a) hat einen mit diinneren Ouerrippen ge-schmiickten dicken Biigel und einen C-formigen Querschnitt des FuBes (Abb. 6), der mit einem geraden gegliederten FusabschluB mit Knopf und Zapfchen abgeschlossen wird (Abb. 8). Sie erscheint unter den ersten Dreiknopffibeln im Este-und im Sveta-Lucija-Kulturraum (Abb. 20), und zwar im Horizont Sv. Lucija I c2, wohin sie die bronzene Kammfibel nit langem FuB aus Grab 2290 von Most na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984-1985, Taf. 241: A; Teržan, Trampuž 1973, 424 ff.) einordnet. Variante b (Abb. 9: b) besitzt einen grazilen Biigel, der im oberen Teil mit dickeren Ouerrippen verziert ist, Variante c (Abb. 9: c) hat einen massiven Biigel, dickere Ouerrippen am oberen und diinnere am unteren Teil des Bugels sowie cine verzierte FuBplatte. Variante f (Abb. f) unterscheidet sich von Variante c durch den erhohten FuBabschluB. Diese drei Varianten finden sich in Most na Soči, und zwar ini Horizont Sv. Lucija I c2. Aus derselben Zeit stammt auch die etwas groBere Variante e (Abb. 9: e), ■nit dickeren Biigelquerrippen, T- oder C-formigem Querschnitt des FuBes und erhohtem FuBabschluB. Variante g (Abb. g) kennzeichnet ein erhohter FuBabschluB mit kleinem Knopf, 'n den Horizont Sv. Lucija II a datiert sie Grab 2372 von Most na Soči (Abb. 22). Sie ist im Raum von Sv. Lucija und Dolenjsko verbreitet. Spezifisch fiir den Bereich von Dolenjsko 'st die Variante li (Abb. 9: h) mit J-formigem FuBquerschnitt, der am oberen Teil eine Verzierung in Form eines sitzenden Vogel s und einen erhohten trichterformigen AbschluB auf-weist. In den Horizont Stična 2 kann sie aufgrund ihrer Vergesellschaftung mit einer Kahnfibcl mit Kerbleisten datiert werden (Abb. 24; Gabrovec 1987, 49). Variante i (Abb. 9: i) mit sattelformigem Biigel und Variante j (Abb. 9: j) mit Oberknopf, der durch die Mitte des oberen Biigelteiles ver-nietet ist, sind nur auf den Bereich von Notranjsko beschriinkt und werden hinsichtlich der ahnlichen Varianten I a und e in die Stufe Notranjsko III datiert. Die Verbreitung des II. T^ps erstreckt sich vom Soča-Raum mit dem Bohinj-Tal bis Notranjsko, Dolenjsko, Bela krajina und weiter iiber Lika nach Picenum und Siiditalien (Abb. 26). Die Fibeln vom Typ II haben einen massiven Biigel und einen langen FuB mit erhohtem AbschluB. Variante a (Abb. 10: a) hat in der Mitte des Bugels einen runden Querschnitt, einen C-fiirmigen Querschnitt des FuBes und einen erhohten FuBabschluB. Zeitlich gehort sie in den Horizont Sv. Lucija II a bzw. Stična 2. Variante b (Abb. 10: b) iihnelt der Variante a, nur ist sie kleiner und tritt gleichzeitig im Kulturraum Sv. Lucija auf. Bei Variante c (Abb. 10: c) ist im Unterschied zu Variante a der obere Biigelteil mit Querrippen verziert und hat in der Mitte einen dreieckigen Querschnitt. Variante d (Abb. 10: d) stellt hinsichtlich ihrer Gestaltung eine Ausnahme dar, denn der Biigel hat in der Mitte des oberen Teils einen linsenformi-gen Querschnitt, und die lange FuBplatte ist an der Oberfla-che mit zickzackformigen Rillen verziert, am Ende weist sie drei Augen auf. Sie ist charakteristisch fiirdie Bela krajina. Fiir Lika spezifisch ist die Variante f (Abb. 10: f) hinsichtlich ihres erhohten, gegliederten FuBabschlusses mit zwei Kniipfen. IVp III tritt vor allem in Dolenjsko auf, wie auch im Soča-Raum, in der Bela krajina und in Picenum (Abb. 30). Sein gemcinsames Merkmal ist der gerade FuBabschluB. Variante a (Abb. 11: a) hat einen runden Querschnitt in der Mitte des oberen Biigelteiles und einen C-formigen Querschnitt des FuBes. Sie kommt in Dolenjsko im Horizont Stična 2 vor. Die aus derselben Zeit stammende Variante b (Abb. 11: b) mit linsenformigem Querschnitt in der Mitte des oberen Biigelteiles und einem J-formigen Querschnitt des FuBes findet sich sowohl in Dolenjsko als in Picenum. Variante c (Abb. 11: c) hat im Unterschied zur vorigen einen linsenformigen Querschnitt in der Mitte des oberen Biigelteiles und einen rillenformigen FuBquerschnitt. Sie ahnelt der Variante a vom Typ I, nur hat die letztere einen kahnformigen Bugelquerschnitt, sowie den Fibeln vom Typ IX (Abb. 17), die am Biigel neben drei Knopfen noch zwei gegeniiberstehende stilisierte Vogel besitzen. Fibeln der Variante c vom Typ III und vom Typ IX werden in den Horizont Sv. Lucija II a auf der Grundla-ge von Grab 2160 von Most na Soči (Abb. 31) datiert, wo sie zusammen mit einer langfiiBigen massiven Bogenfibel mit eingeritztem Ornament und einem Fragment einer Sv.-Lucija-Bogenfibel aus Bronze (Teržan, Trampuž 1973, 424 ff.) vor-kommen, sie stammen aus derselben Zeit wie diejenigen von Dolenjsko aus dem Horizont Stična 2. Die Fibeln vom Typ IV (Abb. 12) haben einen dreiecki-gen Querschnitt in der Mitte des oberen Biigelteiles mit einem etwas zum FuB hin verschobenen Oberknopf. Der FuBabschluB weist einen kleinen Kamm auf. Sie treten nur im Kulturbereich von Sv. Lucija (Abb. 20) in Erscheinung und gehoren in den Horizont Sv. Lucija I c2. Das Verbreitungsgebiet der Fibeln vom Typ V (Abb. 13) erstreckt sich vom Soča-Raum im Westen nach Norditalien und iiber Notranjsko, Dolenjsko und die Bela krajina nach Istrien, Lika, Picenum und Suditalien (Abb. 32). Dieser weit-verbreitete Fibeltyp hat einen sattelformigen Biigel, einen C-formigen Querschnitt des FuBes und einen erhohten FuBabschluB. Variante a (Abb. 13: a) hat einen linsenformigen Bugelquerschnitt, Variante b (Abb. 13: b) hat im Unterschied dazu einen dreieckigen Querschnitt in der Mitte des oberen Biigelteiles und die Variante c (Abb. 13: c) einen erhohten kreuzformigen FuBabschluB. In Most na Soči tritt die Variante a in Grab 1974 (Abb. 33) auf, unter anderem zusammen mit einer bronzenen Zweiknopffibel, einer bronzenen Protocertosafibel und bronzenen langfiiBigen Bogenfibeln mit einem Zapfchen am Biigel, einer Schlangenfibel mit sattelformigem Biigel, die sie in den Horizont Sv. Lucija I c2 (Teržan, Trampuž 1973, 424 ff.) setzen. Fibeln dieser Variante reichen noch in den folgenden Horizont (Sv. Lucija II a), wobei sie allerdings eine verzierte FuBplatte bekommen. Im Bereich von Dolenjsko werden sie in die Zeit Stična 2 datiert. Die Fibeln vom Typ VI haben einen sattelformigen Biigel mit einem trapezformigen oder dreieckigen Querschnitt in der Mitte des oberen Teiles. Die Biigelknopfe sind trichter-formig. Variante a (Abb. 14: a) hat einen C-formigen Querschnitt des FuBes und einen erhohten gegliederten AbschluB mit kugelformigem Knopf. Als eigenartige Form kommt sie nur in Dolenjsko vor (Abb. 30). Variante b (Abb. 14: b) hat im Unterschied zur Variante a einen erhohten FuBabschluB mit zwei kleinen Rosetlen, einen erhohten AbschluB mit einer kleinen Rosette hat dagegen Variante e (Abb. 14: c). Verbreitet sind sie in Notranjsko, Dolenjsko, in der Bela krajina, in Lika, Picenum, und zwar in der Zeit Stična 2. Die Fibeln vom 'iyp VII (Abb. 15) oder die sogenannten zierlichen Fibeln haben einen diinneren halbkreisformigen Biigel, der mit schmalen Querrippen verziert ist. In der Mitte des oberen Biigeltcils haben sie einen dreieckigen Querschnitt, die Seitenknopfe sind abgeflaeht, der obere ist dagegen kugel-oder zapfenformig. Der FuB hat einen C-formigen Querschnitt mit erhdhtem gegliedertem AbschluB mit Kugelknopf. Be-kannt sind sie vornehmlich aus dem Raum von Sv. Lucija und Dolenjsko (Abb. 36). Einzelne Exemplare finden sich auch in Italien und in Lika. Sie werden schon in die Zeit datiert, wo Dreiknopffibeln nicht mehr haufig sind, und zwar in den Horizont Sv. Lucija II b bzw. in den Certosafibel-Iiorizont. Aus derselben Zeit stammen noch die groBen Fibeln vom TYp VIII (Abb. 16) mit erhohtem FuBabschluB in Gestalt einer Gesichtsmaske aus Vinica (Abb. 36). Die Fibeln vom Typ XI ahneln dem Typ VII, aber sie haben schon eine Armbrustspirale (Abb. 19) und kommen nur in der Sv. Lucija-Gruppe (Abb. 19, 36) am Ende des Horizontes Sv. Lucija II b vor. Die Dreiknopffibeln beginnen, zusammengefaBt, im Horizont Sv. Lucija I c2 bzw. Stična 2 (Abb. 37) in Form vom Typ I im Kulturkreis von Sv. Lucija, Dolenjsko, Este und Notranjsko in Erscheinung zu treten. Im Kulturkreis von Sv. Lucija tritt die Variante I a auf, die eventuell eine etwas altere Variante darstellen konnte, als diejenigen, die im Bereich von Dolenjsko vorkommen, und zwar aufgrund ihrer Anwe-senheit in Grab 2290 von Most na Soči. Charakteristisch fiir diese Variante sowie b, c und f ist ihr ausschlieBliches Vorkommen im Kulturkreis von Sv. Lucija, die Variante h findet sich im Kulturkreis von Dolenjsko, die Varianten i und j hingegen nur im Kulturkreis von Notranjsko. Typ V der Dreiknopffibeln laBt angesichts seiner weiten regionalen Verbreitung im Horizont Sv. Lucija I c2 bzw. Stična 2 schon eine riehtige Bliite von Dreiknopffibeln erkennen. Aus derselben Zeit stammt auch der IV. Fibeltyp. Fibeln vom Typ VI sind vor allem im Kulturkreis von Dolenjsko vorherrschend und beginnen im Horizont Stična 2 (Variante a), die Varianten b und c gehoren indes in den Schlangenfibel-Horizont. I m Horizont Stična 2 bzw. Sv. Lucija II a treten Fibeln vom Typ III (Varianten a-c) auf. In Dolenjsko sind alle Varianten vertreten, in der Bela krajina Variante a und im Soča-Raum Variante c. Diese Variante wird in Most na Soči mit der Fibel vom Typ IX vergesellschaftet, die gleichzeitig auch in Norditalien und Dolenjsko vorkommt. Die raumlich weitverbreiteten Fibeln vom Typ II (Varianten a-f) gehoren in den Horizont Sv. Lucija II a. Bekannt sind sie im Bereich von Sv. Lucija, Dolenjsko. Notranjsko, der Bela krajina, im japodischen Bereich und im Gebiet von Picenum. Die Bela krajina hat ihre spezifische Variante d, auch Lika hat ihre eigene Variante f mit zwei Knopfen am erhohten FuBabschluB. Im Hinblick auf die groBe Anzahl der Fibeln dieses Typs und ihre weite Verbreitung scheinen sie neben dem Typ V die beliebteste Dreiknopffibel iiberhaupt darzustellcn. Im Horizont Sv. Lucija II a bzw. im Schlangenfibel-Ho-rizont ist noch eine verspiitete Fibelform der Variante g vom Typ 1 erwahnenswert. Diese Variante lehnt sich bei den wich-tigsten Gestaltungsmerkmalen an den Typ V an, indem sie den iilteren kahnformigen Bugelquerschnitt beibehiilt. Den kahnformigen Querschnitt bei Dreiknopffibeln finden wirsonst nur im Horizont Sv. Lucija I c2 bzw. Stična 2. Die jiingeren zierlichen Fibeln vom Typ VII stellen schon den neuen Horizont Sv. Lucija II b bzw. den Certosafibel-Horizont dar. Raumlich sind sie mit einigen Ausnahmen auf den Kulturkreis von Sv. Lucija und Dolenjsko beschrankt. Der Soca-Raum ist in diesem zcitlichen Horizont reicher noch an Fibeln vom Typ XI. Diese Fibeln entwickeln sich walir-scheinlich aus Fibeln vom Typ Vil, denen eine Armbrustspirale hinzugefiigt wird. Zu den jiingsten Dreiknopffibeln gehoren die groBen, massiven Fibeln vom Typ VIII mit einem FuBabschluB in Form einer Gesichtsmaske, sie wcisen schon allgemeinc Tendenzen der kommenden Latenezeit auf. Entdeckt wurden sie nur in Vinica und sie gehoren in den Certosafibel-Horizont. Allem Anschein nach sind am Ende ihrer Entwicklung die Dreiknopffibeln in groBe und kleinc Fibeln aufgeteilt und regional begrenzt. Marija Ogrin Gorenjski muzej TomSičeva 44 SI-4000 Kranj