XII. latnllc.
V	Gorici, dne 21, aprila 1901.
16. ituvllka.
*
Izli.-ija vsaki četrtek ol) II. uri dopolilfie. Kukupisl so ne vij-i'a)u. NffraiikuViiiu pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, ia pol leta 2 kroni. Za manj premožne n celo leto 3 krone, za pol leta K 1*50 Za Nemčijo je ceun listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. .9.
SC«
.'V'.-'.
<523=2^ V A»'
mrnm
* m&ML
MTmfi
i
r-~
Naročnino In naznanila s p r e j r ni g upravniStvo v Oorici, Semenlika ulica i. Iti Posamezne Številke se prodajajo v toba karnah v šolski ulici, Nunski ulici, m Josip Verdijevem te-kaliSfu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) ft. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafunljo po petit vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vei* krat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt r Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgor. J. Marušič) r Gorici.
Na Skalnico — na sv. Goro!
Vstani, hiti, ker /ima je že minula!
Zima je minula! Cvetoča pomlad je zavladala po naši deželi. Vse zeleni, vse cvete. Cela pokrajina je ko šop raznoličnih rož. Iz vseh grmov, z vseh dreves se oglaša petje drobnih ptičic. Solnce je dobilo zopet svojo moč. Vsa narava je vstala iz zimskega spanja. Novo življenje se je začelo povsod. Tudi v človeških žilah se je kri pomladila. Srce nam bije krepkeje. Z naravo smo vstali tudi mi. Vsi se veselimo novega življenja.
To splošno pomlajenje v naravi daje nam delavskim slojem veselo nado, da bo človeštvo vstalo iz dušne in gmotne bede, v katero se je pogreznilo, da se bo dvignil kdaj zlasti delavski stan iz velike revščine, v katero ga je palmil kapitalizem in liberalizem. Mi imamo trdno upanje, da bodo zopet zavladale med človeštvom krščanske razmere, da bodo premagali med narodi zopet krščanski nazori, ki edini morejo pomladiti in prenoviti človeško družbo.
V	tem zmislu smo sklenili krščanski delavci slovesno praznovati vsako leto početek cvetoče pomladi. V ta namen smo si izbrali tretjo nedeljo po Veliki noči t. j. praznik varstva sv. Jožefa, društvenega patrona. Napraviti hočemo izlet k pri ljubi Gospej na sv. Gori, katera je obljubila pastarici Uršuli: *R eci ljudstvu, da naj mi tukaj hišo zida in me milost prosi". Mi krščanski delavci jo bomo prosili za izboljšanje tužnih razmer, v katerih živimo, za pomlajenje in prenovljenje bednega človeštva.
Upamo, da pojdejo z nami tudi drugi stanovi, da pokažemo vsi složno, da smo prešinjeni z enim duhom in da imamo vsi resno voljo delovati za zmago krščanstva v sedanjih žalostnih razmerah.
Letošnje romanj e n a s v. Goro bo veljalo ob enem tudi v proslavo 50-letnice razglašenja brezmadežnega Spočet ja, Mariji, I ki je najlepša roža, hočemo pokloniti !
prve pomladanske cvetke. Naj le imajo drugi svoje posvetne veselice, mi delavci gremo za večnimi uzori, za večnim veseljem. Naj se le svet pogreza v blato lega sveta, mi dvigamo svoja srca kvišku. To hočemo s tem romanjem pokazati. V naših srcih ni zamrla krščanska vera, ni vgasnilo krščansko upanje v boljšo bodočnost onstran groba.
Pričakujemo, da se odzove našemu vabilu ogromno število somišljenikov iz cele primorske dežele. V slu čaju, da b i n a m v r e m e n e d o p u s t i I o r o-m a ti j a, vršila se b o s I o v e s n o s t prvo nedeljo potem, k o b o vreme u g o d n o.
Vspored smo že zadnjič objavili in je ta-le:
1. V soboto dne 23. t. m. od 4—8 zvečer spoved v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Ob 7. uri govor.
2. V nedeljo dne 24. t. m. ob 3’/2 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Ignacija; po sv. maši skupno sv obhajilo. Ob 4'/., odhod na sv. Goro. Na sv. Gori okolu 9. ure govor, potem sv. maša. Ob 11. uri litanije sč sv. blagoslovom.
Glede sv. odpustkov veljajo določbe rimskega papeža Leona XIII. Po teh določbah dobe popolni odpustek enkrat v letu vsi verni, kadarkoli obiščejo sv. Goro, prejmejo sv. sakramente in molijo po namenu sv. Očeta za sv. katoliško cerkev, in odpustek 200 dni, kadarkoli le obiščejo v milosti Božji svetogorsko cerkev.
Pesmi, ki se bodo pele, razen litanij M. B., so vse v pravkar izdani knjižici „Skalnica“. Romarji bodo kupili to knjigo lahko v sakristiji sv. Ignacija ali pa na sv. Gori. Ker je ves čisti dobiček namenjen slovenskemu si-rotišču, upamo, da jo kupijo vsi.
Vsem udeležencem priporočamo lepo obnašanje iti red. Procesija se bode pomikala v vrstah, v katerih naj bodo po štirje. Reditelje treba ubogati.
V	cerkvi sv. Ignacija bo poskrbljeno za zadostno število spovednikov, svetnih duhovnikov in redovnikov. Vabimo v prvi vrsti moške. Kdor ni še zadostil cerkveni zapovedi o velikonočnem ob-
hajilu, stori lahko zdaj. Želimo, naj bi ta slovesnost, ki je v čast brezmadežni M. D., privabila k Bogu obilo takih, ki so se odtujili sv. veri in sv. sakramentom. Slovesnost bodi veličastna in ob enem prisrčna, saj gre za čast naše preljube Gospe Marije, ki nas je med vsemi narodi odlikovala, ko se je na naši gori prikazala in nam obečala vse milosti.
• Vse v slavo Bogu in čast Mariji Devici!
. Odbor „slouensl?eaa liat-. tlel. dništ-oa" i	n	perici.
Centralna posojilnica
v Gorici.
V četrtek 14. t. 111. se je vršil, kakor uže naznanjeno, občni zbor ,,Centralne posojilnice. G. dr. Ant. Gregorčič, predsednik posojilni-škega načelstva, je toplo pozdravil došle zborovalce, konstatiral sklepčnost občnega zbora ih otvoril občni zbor, poročujoč na kratko o razvoju posojilnice tekom preteklega upravnega leta. Nato je pozval g. vodj*o S. Premrou, naj prečita poročilo načelstva, katero se glasi tako.-le:
I. Poslovanje posojilnice.
1. Člani in deleži. V upravnem letu 1908 je pristopilo na novo 116 članov s 5 glavnimi in 112 opravilnimi deleži; odstopila sta 2 člana z 1 glavnim in 1 opravilnim deležem. Koncem I. 1903 je bilo 77 članov s 116 glavnimi in 636 članov s 711 opravilnimi deleži, skupaj torej 713 članov. Svola vplačanih deležev s koncem leta 1903 glavnih K 23.200* —, opravilnih K 1.422*—.
2. De nami promet: Sprejemki K 1,388.632'66, izdatki pa znašajo K 1,386.636*54, skupaj torej K 2,775.269*20.
LISTEK.
Velikonočni zvonovi.
Zveličar naš je vstal iz grob«, vesel prepevaj o kristjan ! Premagana je vsa trohnoba, dan’3 je rejenja tvoj’ga dan!
Velika noč I Priroda praznuje dan vstajenja iz zimskega spanja, pomlad praznuje dan zmage in naša mati sv. katoliška cerkev praznuje dan zmage nad peklom in smrtjo, dan slavnega vstajenja našega Gospoda 1 Kako milo, kako mogočno done velikonočni zvonovi; kakor da bi hoteli vsemu svetu, vsi Da-ravi oznaniti veselo vest Vstajenja, in kakor da bi hoteli zajedno vsaki človeški duši zaklicati:
Iz groba grehov duša vstani,
V	življenje novo z Jezusom!
In s kako radostjo poslušajo človeška srca te mile, zmago ljubezni oznanjujoče glasove! --- In koliko src je, ki
—	žal — ne morejo in nočejo j-azumeti veselo znanilo velikonočnih zvonov! Koliko src je, ki se celo izogibljejo in boje
teh milost oznanjujočih in resno svarečih zvokov.
Med zadnje je spadal — žal — tudi dr. Janko Sirnik, bogat in občespoštovan odvetnik. Za cerkvena opravila se navadno ni brigai, te so — kakor se je izražal — le za priprosto ljudstvo in no za moža, učenega in olikanega, kakor je on. Prisostoval je včasih cerkvenim slovesnostim in pridigam, a to iz gole radovednosti, najboljši govornik ni znal ganiti njegovega zakrknenega srca. Edino nekaj je bilo, kar ga je pretresnilo in česar se je celo bal, namreč: velikonočni zvonovi.
Kedar se je na veliko soboto proti večeru zbiralo verno ljudstvo k procesiji Vstajenja, kedar so se iz stolpa oglasili velikonočni zvonovi, oznanujoči vernim srcem praznik sprave in zmage, tedaj je nad znanec navadno bežal iz mesta, skušal se je skriti zvonovom. Tako tudi danes.
Koj po obedu oblekel je kolesarsko opravo, zasedel kolo in odhitel iz mesta. Povsodi so ga srečavali ljudje, ki so hiteli k procesiji. Zakaj ne gre tudi on?
Bal se je velikonočnih zvonov. To veselo zvonjenje in pritrkovanje spominjalo ga je jasnih detinskih let. Kako se je še kot mal deček veselil Velike noči, veselega zvonenja, godbe in petja pri procesiji. Kako mu je dobra mamica vedno napolnila žepe z lepo rdečimi piruhi in kolači. Skrbni oče kupil mu je navadno za Veliko noč novo obleko. Ha, kako ponosno je korakal potem mali Janko med svojimi tovariši! Dr. Sirnik se je nehote nasmehnil, ko se je spomnil jasnih mladostnih dni. O blažena leta nedolžnih otrok! Toda prišli so resnejši doevi. Mladi Janko je odšel v mestne šole, le o počitnicah se je vračal domov k dobrim starišem. Toda nekoč so ga klicali tudi o Veliki noči.
»Mati je na smrtni postelji, pridi hitro 1“ poročal je oče.
Sč solznimi očmi, sč srcem potrtim skrbi in bolesti so je podal Janko na pot. Kavno na veliko soboto proti večera je dospel domov. Nihče ga ni sprejel na praga rojstne hiše, nihče mu ni prišel nasproti, le iz sobice, kjer je navadno spavala mati, je čul pridušeno
3. Hranilnih vlog se je v upravnem letu vložilo K 402.696-57, dvignilo pa K 304.676*03, torej več vložilo K 98.020,54. Stanje koncem I. 1902 K 677.456*07. Pripisane o-bresti koncem I. 1903 K 31.957*70. Stanje hranilnih vlog koncem 1. 1903 K 807.434*31. Hranilnih knjižic se je izdalo na novo 183, realiziranih pa je bilo 93. Na ostalih 600 knjižic je razdeljeno stanje hranilnih vlog tako, da pride povprečno na vsako hranilno knjižico K 1345*72.
4. Posojila. V letu 1903 se je izplačalo posojil: «) na osebni kredit in zastave K 79.623*91, b) na vknjižbo K 67.432*74, skupaj K 146.966*65. Posojil se je vrnilo:
a) na osebni kredit K 30.698*70,
b)- na vknjižbo K 21.496*74, odpisalo se je pri posojilih na vknjtžbo K 7*38, skupaj torej K 62.202*82. Torej 9e je več dalo za K 94.763*83. Koncem 1. 1902 je bilo posojil: a) na osebni kredit K 182.909*70, b) na vknjižbo K 401.307*68, skupaj K 584.217*38. Stanje posojil koncem
1.	1903 K 678.981*21, in sicer znaša stanje «} posojil na osebni kredit in zastave K 231.834*91, b) posojil na vknjižbo K 447.146*30, skupaj K 678.981*21. Izposodilo se je
a) na osebni kredit 81 strankam, b) na vknjižbo 43 strankam. Vrnilo je posojila (t) na osebni kredit 25 strank,
b) na vknjižbo 7 strank. Povprečnica za posojila na osebni kredit znaša lorej pri 302 dolžnikih K 767*66, za posojila na vknjižbo pri 259 dolžnikih K 1726*43.
5. Tekoči račun. Promet v tek. računu znaša K 1,809.948*32. a) Sprejemki K 888*919*72, b) iz-
ihtenje. Naglo je planil k vratom in odprl.
V sobici je ležala na beli postelji njegova dobra, ljubljena mati, oče in sestra sta klečala ob postelji in milo plakala.
„Mati, mati !“ vskliknil je Janko obupno, ter se sklonil nad umirajočo.
Počasi je mati odprla trudne oči, z veliko težavo dvignila desnico ter j> položila sina na glavo.
„J&nko; moj sinu, dejala je komaj slišno, „bodi dober, ubogaj očeta in moli rad. Ali bodeš? Obljubi mi 1“
„Obljubim, prisegam Vam, mati 1“ dejal je Janko ibtč in poljobil materino desnico.
V tem trenutku zadoneli so s cerkvenega stolpa velikonočni zvonovi, oznannjoč veselo vest Vstajenja.
„Glej, Janko 1“ dejala je mati, .velikonočni zvonovi so priča tvoji obljubi; naj te vedno spominjajo naajo!“
Kot v potrdilo njenih b«Md poljubil je Janko mater na bledo Mo.
(Konec pride.)
datki K 921.028-60. torej več izdatkov K 32.108-88. Stanje tekočega računa 1. 1902: a) aktivni tekoči računi K 192.244 03, b) pasivni tekoči računi K 89.460*32. fiazlika torej K 102-783-71. Pcištevši k tej zgoraj Snj o razliko K 32.108 88, znaša staiije tek. rač. K 134.892-59. Koncem leta 1^03 se je pripisalp obresti posojilnici • v dobro K 11.167-48, posojilnici-v breijie K 3.485'17, o-btanek v dobro K 7.722-31. Stanje tekočega računa posojilnici v dobro K 143.614*90, in sicer znaša stanje o) aktivnih tekočih računov K 221.370-99, b) pasivnih tekočih računov K 78.756 09, skupaj torej K 242.614-90.	(Dalje pride.)
Ruskti-japonska vojska.
O zadnji grozni nesreči, ki se je pripetila Rusom pred Port Arturom v noči 12. t. m., je odposlal namestnik Aleksejev carju sledečo brzojavko: Kakor poroča poveljnik Port Arturja, zapaBtile so naše oklopnice in križarke pod vodstvom najvišjega poveljnika admirala Makarova portartursko luko, ko hitro so zapazile, da Be ji bliža sovražno bro-dovje in sledile so na visokem morju jednema oddelku istega. Ko se je pa začelo število sovražnih vojnih ladij množiti in jih je bilo videti že kakih 30, bo »e naše vojno ladije zopet obrnile proti notrajnosti portarturske luke. Oklopnica „Petropavlovsk“ zadela je pri ti priliki ob neko podmorsko mino in se je potopila v morje. Veliki knez Ciril, ki je bil tudi na ladiji, ae je rešil. Japonska eskadra se nahaja blizu Liaotesau Admiral Gri-govič, poveljnik Port Artura pa je 13. t. m. zojavil carju: „Petropavlovsk“ je zadel ob neko mino, je vsled tega razletel in se je potopil. Naša eskadra se nahaja pod Zlato goro. Japonci se bližajo. Zdi se, da je admiral Makarov mrtev. Veliki knez Ciril bil je lahko ranjen.
Drugi telegram adipirala Grigoviča se glasi: Spoštljivo obveščujem Vaše veličanstvo, da so do sedaj bili rešeni izmed onib, ki so se nahajali na „Petro-pavlovska11. Veliki knez Ciril, 6 častnikov, med njimi kapetan Jakovlev, težko ranjen,
2	poročnika, 2 kadeta in 32 pomorščakov, ki so vši ranjeni. Dosedaj so bila najdena trupla 4 častnikov, jednega zdravnika in : 12 pomorščakov. Japonskega brodovja ni več videti. Podrobnosti bode sporočil kontreadmiral knez Uhtomski, ki je prevzel začasno poveljeništvo eskadre.
* *
u -	•	•
Po poročilih listov se je potopilo s *Pelropavlovskom“ nad 600 mornarjev. Utonil je Makarov in ves njegov generalni štab.
* +
*
a s Za naslednika Makarovega je že imenovan podadmiral Skrydiov, bivši poveljnik ruske črnomorske eskadre.
Politični pregled.
Državni zbor. — V torek se je
zopet sešel naš državni zbor h kratkemu zasedanju, kajti, kakor poročajo listi, snidejo se delegacije že dne 5. maja v Budimpešti. Prva seja novega zasedanja trajala je sicer 6 ur, a veB ta čas se jo izpolnil le s čitanjem došlih ulog, interpelacij in nujnih predlogov. Posl. Bian-cbini je interpeliral vlado zaradi novih pogajanj, ki se vrše zdaj med našo vlado in italijansko glede koncesij, katere naj bi naša država dovolila Italiji glede uvažanja italijanskih vin. Vlada je predložila zbornici ter tudi razdelila tiskani zakonski načrt, zadevajoč razširjenje tržaške luke, katero bi stalo 46 milijonov kron. Došel ‘je poslanski zbornici tudi dopis mini-sterskega predsednika, v katerem se poziva zbornica, naj prej ko prej izvrši valitev članov v avstrijsko delegacijo. Pod predsedstvom posl. dr. Pacaka so imeli v torek poslanci dr. Kromar, Sileny, dr. Ferjančič, dr Ploj, dr. Šušteršič, Šu-kfje, Bianchini in Vukovič posvetovanje o položaju s posebnim ozirom na vprašanje o volitvi ▼ delegacije. Tudi o dogodkih na danajskih visokih šolah se je govorilo se je sklenilo storiti ener-ftičfie ktfFake. Kakor vse kaže, se ni po lilični tSoloiaj med velikonočnimi počitnicami prav nič spremenil in Cehi, kakor tudi druge ž njimi združene stranko
nameravajo še nadalje vztrajati pri svoji obstrukciji taktiki.
Dopisi.
h Mlrua (Rupe), 10. aprila. — (Konec). — Po mnenju tovarnarja kož Andreja Jakila in njegovega privnega konzulenta je poBlopal dr. Gregorčič nezakonito, ko je pod njegovim predsedstvom podporno društvo v Gorici sklenilo posebne pogodbe s svojimi člani iz nekaterih vasii v okolici goriški gledč uprave z njihovimi prispevki in podporami.
To njnno mnenje pa nima zaslombe v dr^vnem zakonu o z»va-rovanju delavcev za slučaj bolezni, ki prepoveduje le take pogodbe med društvom in drnštveniki, ki kršijo na kijteri koli način pravico zavarovanca dojza-konito določene mu podpore v slučaju bolezni. Pogodbe goriškega društva ne le da so varovale nedotaknene pravice zavarovancev, dajale bo jim še razne ugodnosti.
Mnenju imenovanih dveh gospoiov tudi ni pritrjevala osrednja državna uprava, s katero se je dr. Gregorčič posvetoval, predno bo se sklenile omenjene pogodbe, katera pristojna oblast na Dunaju je popolnoma odobravala tako postopanje. Ako je bilo Gregorčičevo početje nezakonito, sme ponosen biti, da je imel visoke sokrivce, ki so poklicani čuvati in tolmačiti državne zakone.
Omenjena gospoda se oklepata imena podružnice, katero je nadelo podporno društvo skupinam pogodbenikov iz posameznih krajev in so ne zmenita za to, da to niso bile podružnico v zmislu društvenega zakona, ter da so dobivalo pomen in veljavo edino le iz določil pogodbe, sklenjene med društvom in posameznimi njegovimi člani.
Goriško društvo je imelo pravico premeniti pogodbo ali tudi preklicati jo vsak čas brez vsakega ozira na njeno zakonitost ali nezakonitost. To zadnje označenje dovolila sta si omenjena gospoda le radi lepšega, da pokažeta strmečemu svetu, kako nad-kriljujeta drngi svet v pravnem znanju in pravnem čutu.
Pogodbeniki iz Mirna so pridobili vsled izrečne določbe sklenjene pogodbe pravico do privarčevanega denara, kolikor ga je bilo ob času, ko jim je goriško društvo pogodbo odpovedalo, in imajo še vedno to pravico, ako se ji niso na kateri način odpovedali.
Andrej J a k i 1 je bil poverjenik in zaupnik svojih soobčanov drnštvenikov, katerim edinim je neposredno odgovoren za svoje delovanje kot načelnik tako zvane podružnice. Edini činitelj, ki ima odločevati o porabi privarčevanega denara, je po določbah obestransko obvezne pogodbe skupina pogodbenikov na shodu (po domače; na občnem zboru), katerega sklicati je dolžnost v prvi vrsti načelnika Andreja Jakila, v drugi vrsti ako bi Jakil tega ne storil, pa goriškega drnštva.
Andrej Jakil ni opravičen izročili denar goriški „centrali“, marveč dolžan je izročiti ga skupini mirenskih bivših drnštvenikov. Če smatra sklenjeno pogodbo za veljavno, dolžan je to storili vsled pogodbe; če pa jo smatra za neveljavno, dolžan je to storiti, ker sploh ni imel nikake pravice denar sprejemati. Njegova dolžnost je bila ^podružnici-1 „predsedovati“, ne pa „centrali“, to je: njenemu predsedniku duševno hlapčevali.
Bivši mirenski društveniki goriškega podpornega društva, tako zvani člani mirenske „podružnice“, imajo pravico do privarčevanega denara in dolžnost, da ga od Andreja Jakila, oziroma goriške „cen trale“, zahtevajo.
Pri tem njihovem prizadevanju jim morajo iti na roko, ker bo dolžni resnico govoriti, prejšnji predsednik dr. Anton Gregorčič, sedanji blagajnik Josip Hrovatin, pisana pogodba in osrednja državna uprava na Dunaju, ki je dolično pogodbo priporočala. Pogodba je bila v odborovi seji soglasno sprejeta ter na občnih zborih posredno in neposredno potrjena
Da pa goriška „centrala“, oziroma njen pravni konzulent in Andrej Jakil, ne bodo mislili, da smejo z delavci, ki so dolžni zavarovati se za slučaj bolezni, burke uganjati, naj se mirenski delavci zdražijo pa ustanovijo svoje podporno društvo. „Cen*.rala“, njeni hlapci in po krovitelji jim sicer porečejo, da to ni mogoče, a prepričani naj bodo, da vkljub zaprekam, ki se jitn bodo stavljale, svoj namen gotovo dosežejo, ako se oklenejo
mož, ki iščejo javno blaginjo, ne pa svojo čast in slavo.
Mirenski delavci naj napredujejo in naj pokažejo, da v dobrem niHO taki na zadnjaki, za kakoršno bi jih radi razupili znani laži-naprednjaki. Delavci, pogumno naprej, ker vaša je prihodnost I
Iz Mirna. — Kakor sem čital v zadnjem „Pr. Listu", poslal Vam je znani tovarnar kož (bivši nadzornik „So-če“ in Član izvrševalnega odbora „na-,rodno-napredne“ stranke), Andrej Jakil v Bupi neko piBino, v kalerem Vam „šteje levite11. Ker je to pismo naporjeno proti zadnjemu dopisu iz Mirnu ter proti dopisniku istega, je moja dolžnost nekaj odgovoriti in sicer:
Vi pišete, da jo bila naša podružnica zaradi tega razpuščeua, ker je bila nezakonito ustanovljena. Jaz sem se prepričal na pristojnem mestu, da to ni res, ampak da je bila podražnica radi sledečega razpuščena: Prvič, ker je predsed-ništvo neredno upravljalo podružnico ; drugič, ker bo VBi bogatejši gospodarji jamčenje odtegnili (in Vi Bte menda za to najbolj agitirali); tretjič, ker sle menda hodil Vi vedno k „centrali“ prosili, naj razpusti podružnico tor nas reši sramote in sitnosti, in tretji vzrok je bil glavni vzrok.
Nadalje me imonujete falota miren-skegd. No, mi delavci smo v glavah nekaterih „človekoljubnih dušu pravi neumneži in falotje. Ali že zadnjič sem enkrat povedal, da v Mirnn so naši bogataši in magnatje desetkrat bolj neumni, kot njih delavci. Tega ni treba dokazali, to ste dokazali dovelj s svojim pismom na uredništvo „Pr. Lista".
Vi pravite, da Vam očitam, da Vam gre le zaradi denara. No, kar sem pisal, to tudi še sedaj trdim. Ali poglejmo malo tudi to Vašo stran. Urad našo podružnico je bil v Vaši pisarni, tedaj v sobi, katero ste Vi rabili, kajti v njej ste imeli Bvojega knjigovodjo ter polno snbo Vuše opiave. Ta soba je merila približno 16 kvadratnih metrov; od teh 16 kvadr. m. je rabila podružnica za svojo omaro le polovico kvadr. m. in za to polovico kvadr. m. ste si Vi svojeglavno poraču-nili za dve leti in pol 400 K najemnino. Na ta način bi torej i«. ^oba, ako bi bilo za vsako polovico kvadr. m. prostora plačati toliko, kolikor je plačala podružnica, nesla v dveh letih 12.800 K. Ali ni to nekoliko preveč? V Mirnu se dobi za 110 K na loto hišo s kuhinjo, kleljo,
3	sobami, kaščo, hlevom in pol oralom zemlje. Poglejte, kaka razlika. Sploh je v računih mnogo nepotrebnih stroškov, pa to prihranim za prihodnjič, če Vas bo še kaj srhelo.
Delavec.
Dostavek uredništva. — Kakor je razvidno iz današnjega našegi odgovora na pismo g. A. Jakil-a, ni v Mirnu obstajala nikaka prava podružnica „6^-riškega podpornega društva**, ampak ob stajala jo le skupina mirenskih članov, s katero je sklenila goriška „cenlrala“, t. j. ..Gor. del. podp. društvo-, neko pogodbo glede privarčenega donara, izvirajočega iz članarine in drugih prispevkov mirenskih Članov. S tem denarom pa ni imel pravico razpolagati ne gosp. Jakil in tudi ne goriška „centralau, ampak jedino le člani mirenske Bkupine. Zato opozarjamo še jedenkrat mirensko člane, da naš odgovor pazljivo čitajo tor ga tudi uvažujojo.
Iv, sovodenjske županije, dne 18. aprila. 1904 — Gosp. uredniki To Vani je bil v naši županiji dirndaj, kateregu je provzročil moi dopis, priobčon v pred zadnjem „Prim. Lista". Po gostilnah in drugod se ni drugega govorilo, kakor o vsebini omenjenega dopisa. Zatorej hvala Vam za priobčenje.
Ta dopis pa ni dal spati nekomu v zadnjem ^Primorcu**, kateri se štuli v podpisu za „Sovodenjca“, o katerem pu vsi vemo, da je ptujec, ko pride v naš i županijo. Vidi se, da ta dopis je zadel v sršenje gnezdo. Gosp. urednik, in veslo kaj pravi? Pravi namreč, da Vaš list mora biti silno lačen dopisov in sploh dR priobčuje take reči, katere so drugi listi že davno priobčili. — Bravo, gosp. dopisnik, ta pa je res vredna več kol počen groš! Prosim, povejte za Boga, ali dobite na Slovenskem kak list, v katerem hi bil sam ponatis iz drugih listov, kakor je ravno „P r i m o rec4? Ali niso v „Primorcuu s »mi p ob er ki iz „Soče-? Kar „Soča'* prežvekoče, to pride potem šele v .Primorca11. Ali ni tako? — *Prim. List'* pu priobčuje izvirne dopise iz celo na-
še dežele in šo drugo zanimive reči, kakor n. pr. zanimive članke, podlistke itd. „Primore(.'“ se ne more niti od diileko meriti z našim „Prim, Listom**, Seveda v psovkah, v zmirjanju, v farbanjn in zavijanju je bogat, kakor njegova starka „Soča“.
Pojdimo dalje. Dopisnik pravi, da bo navadno vsako leto na velikonočni ponedeljek šli plesat v Gradiško kar vsi od kraja, staro, mlado, otroci žene itd. No, no, ni bilo sile ne. PoBiuno zadnje dve leti je Bkoro popolnoma n e-h a I a la navada Parsrbopetežev moškega in ženskega spola, to jo bilo vse. — Seseda, v takih okoliščinah je treba napraviti iz komarja — slona.
Pravi tudi, da bo v tihem tednu v neki najzagrizenejši nklerikalniM krčmi v Sovodnjah nategovali harmoniko, ter da so „klerikalne dušice** divje se vrtele. —
To pa je taka laž, kakoršon je dopisnik širok in velik. Ne veni, kako se more resnici tako v oh raz biti. Nalašč Bern ae informiral na dotičnem mostu. In kaj sem izvedel? Izvedel sem, da ne v neki n .j-zagrizenejši „klorikalni“ krčmi, ampak v neki najzagrizenejši „na-prednjaški“ krčmi v Sovodnjuh se je v postu plesalo. Kdo je plesal, ali moški ali žensko, ali stari ali mladi, ali »klerikalci11 ali „liberaloimi ni znano. Faktum pa jo, da so je plesalo v „na-predniaški“ in ne v „klerikalni“ krčmi. Seveda, reci mi, da ti ne porečem I
Zdaj pride pa šele najlepša. Veflte g. urednik, kaj pravi nadalje „sovodenjski“ dopisnik v „Primorcn“ I Pravi, da isto trobojnico, katero sem v zadnjem dopisu tako lepo opisal, je naš župan posojeval sovodenjski cerkvi, da se je o cerkvenih slovesnostih razobešala na zvonik, in pravi, ds. za to dobro delo ga zdaj n a-p a da mo. — Jaz sem pa izvedel od neke prav verodostojne osebe sovodenj-ske, d a ista trobojnica je občinska. Torej tukaj sto se sami ujeli, dragi tički. Previdnosti je treba, kadar se kaj čečka (oprostite, Vaša besed*), da ne zabredete v šo hujšo blato, da no bomne polem še mene klicali na pomoč, da Van rešim. Ali ste razumeli ?
Kar se sovodenjske godbe tiče, samo par besed. Res, tudi mene bi veselil pravi napredek godbe, a rečem pravi, a ne takšen, kakoršen je bil dosedaj, in tudi . želim, da bi Sovodenjci enkrat imeli svojo godbo. Ako bo šlo tako naprej, kot je Slo do sedaj, se bo zmerom na enem mestu', j namreč na onem, nR katerem so bili pred tremi loti. Torej vstrajno naprej, da vidimo čez leto in dan, koliko so napredovali. Do tedaj pa ostajam pri onem, kar sem zadnjič izjavil.
Volitve sovodenjske, kakor pravi dopisnik, so razveljavljeno. To sicor mene ne dosti zanima. A kolikor jaz razmere poznam, niti ako se na glavo postavite, ne zmagajo v naši županiji Vaši pristaši.
V	enem pa mi je popolnoma pritrdil „sovodenjski“ dopisnik v „Primorcu“, namreč, da imamo župana v — kitlji. Hvala mn za priznanje. Nekaj pa bi mu rud popravil, namreč samo to, da bi moral deti besedo razsodnega župana — med nšesoa,	i
„Primorca“ pa som hvaležen, da je skoraj ves moj zadnji dopis ponatisnil. Priporočam mu, da ponatisno tudi tega.
Kar se tiče lokavškega plesa na velikonočni ponedeljek, sove da ga ne odobravamo, kor ako ne odobravamo euega, | tudi drugega ne.
To odgovarja še vedno isti
R ub i n j c.
Iz vipavske dolini1, lu aprila (Izv. J dop) Nesreča na Krasu, libe- [ ralni bojkot; glavnega štaba prihod v Vipavo 6. ali 6 maja. | t. I.) — Gotovo je izvedel Vaš cenjeni list
o	grozni nesreči, ki se jo zvečer oh 61 /., uri, to je dnč tl. t. m. med Skopem in L Dutovljami pripetila, Prekupec Andrej B:zjak iz Loža pri Vipavi vozi pogostoma, i t. j vsaki pondeljek ali torek v tednu, domače pridelke, maslo, jajca itd. na prodaj po akladovni cesti v Trst, Istega dne je tudi peljal omenjeno pridelke s svojo ženo v Trst Z idej na vozu sta se peljali šo dve drugi stari ženi z enakim blagom v jorbasih, in sicer 65 letna Marija Vouk z Goč in 78 lelna Murija Jamšek iz Lož pri Vipavi. Dne 11. t. m. okoli C/a zvečer, ko bi se bilo že moralo od dela odnehati, ker zdaj traja delo od 6. zj. do 6. ure zvečer, — se pr pelje zgonj omenjeni Andrej Bizjak, rojen v Branici, pa poročen v Ložeh pri Vipavi, s svojim enovprežnim vozom in konjem po cesti čez Skopo proti Dutovljam, kjer
vodijo doluvoi kamenje in gramoz čez skla -dovno ceslo. Neki Črnogorec — delavec, ki pa ta (Jan radi njih pozne Volikonoči ni z ostalimi svojimi rojaki nič delal, opozori kakih 100 metrov nad kričanjem ceste došlega voznik«, da naj hitro potone konja, če hoče prili Se o pravem času čez križanje ceste, preden pridirja voz kamenja po položenih Sinah. Mož res požene svojega konja, toda ravno tedaj prilomasti železniški voz čez cesto, ter
< zadene ob soro konec voza h tako močjo, da ge voz z vsemi \ osebami prekucne. 78 letna stara in pobožna ženica Marija Jamšek pade tako nesrečno, da takoj mrtva obleži, Marija Vouk bo tudi precej močno rani po obraza, ostalima dvema, vozniku in njegovi žoni, se pa ni nič posebno žalega zgodilo. Ranjeno M. Vovk so prenesli v delavsko bolnišnico v Dutovlje, kjer je: T zdravnik zašil in obvezal takoj ran«, ter takoj drugi dan, 12. popoldne, so jo že prepeljali domov na Goče. Zdaj so bo moralo preiskovati, kdo je prav i prav kriv to grozne nesroče. Komisij«, ki je priSla ob 11. uri drugega dno zjutraj na lice nesreče, je zapisala si dotično dejstvo, na katerega podlagi ee bo vršila nadaljna preiskava. Javno mnenje se ?lasi, da je tega krivo le podjetništvo uela, ker ni postavilo čuvaja poleg križanja ceslo in o potrebnem času zapiralo z brunom cesto. I)al Bog, da bi bila ta nesreča zadnja pri gradenju te železnice I Bes, človek ne ve, kje ga čaka bela žena, da ga sprejme v svoje krilo; „zatorej čujte, ker ne veste ne dneva no ure", itd. nas uči sv. evangelij.
(Konec pride.) Lokve, 17. aprila 1904. — »Delavsko podp. društvo", ki se je ta ustanovilo, šteje danes 61 udov; zastopane so vasi: Lokve, Lažno, Trnovo, Nemci. Novi udje bo izvolili prvi odbor, ki se je sestavil tako-le: A. Plesničar, predsednik; Kr. Kodrič, podpredsednik in odbornik za Trnovo; Ferd. Winkler, tajnik; Fr. ŠtroBar (9) odbornik za Nemce; And. Podgornik odbornik za Lažno; A. Šuligoj in Jak. Kogoj odbornika za Lokve. Namestniki so: H. Winkler, Fr. Štrosar (3), Andr. Šuligoj. — Novi odbor naznanja: 1. uradna ura je vsako nedeljo po sv. maši v uradnici (sedaj župnišče) na Lokvah; 2. novi udje lahko naznanijo ■voj pristop po svojom odborniku odbora v. potrjenje; 3. društvena oznanila bo priobčeval ,,Primorski List“. Odbor.
Iz Gabrovice pri Komnu. — K dopisa iz naše občine pretečenega tedna, v katerem izraža dopisnik svoje veselje zaradi novega Božjega groba in veličastne procesije, bi še dostavil, da je oni 94-Ietni starček, ki se je v stari noši udeležil Vstajenja, korakal prvi pred procesijo z vstalim Izveličarjem v naročja, jokaje od veselja. — Hvale in posnemanja vredno je tudi, da bo naši mladeniči nabrali 66 K za lepo velikonočno svečo in sliši se, da nameravajo napraviti zastavo sv. Vincenca, ker so veči-inoma sami zidarji. — Radi bi pri nas napravili zavarovalnico za živino, pa čakamo, kako se reši zadeva gledč deželne zavarovalnice. Živine je dosti pri nas in jo bode še več. Kmet bo prisiljen spremeniti njive v travnike, ker delavci so jako dragi in še jih ni dobili. Žito je po lceni, živina pa, kakor je pokazal zadnji semenj v Sežani, jako draga. Tudi sad-jereje se bo treba bolje poprijeti, ker trta zahteva veliko truda in že tako poljska dela morajo opravljati večinoma le ženske. — Razsajati je začela na zdravem Krasu influenca. Šolski otroci hudo kašljejo. Pa kašljale bodo tudi nekatera naša lahkomiselna dekleta, ker nobeden ples v okolici se ne more opraviti brez njih.
Rodolju b-domačin.
Novice.
Umrl je 18. t. m. od mrtvouda zadet g. Alojzij Sorč, c. kr. poštar v Bovcu. —
Za slovensko sirotišče oziroma za „katol. društvo detoljubov" so darovali: P. n. gg.: Monsignor Kofol za „Skalnico“ in sirotišče 4 K, nekatere društvenice nMarijine družbe11 v Pevmi 30 v, M. U.
J K, neko druStvo za izgovorjene ptujke 11 K 53 h, I. G. za meseca sušeč in mali traven 4 K, Ivan Eržen (Šebrelje) 50 v.
Knjižica „Soc. vprašanje- ie vrela Se 7 K 80.
Za „Šolskl Dom“ je došlo našemu upravništvu: Neko društvo za izgovorjene ptujke 1 K 53 h.
Drugi civilni pogreb v Gorici.
—	„Soča“ z dne 16. t. m. piše: .Včeraj
popoludne je iinel spremljati stolni vikar dr. Pavlica na pokopališče v InkajSnji ženski bolnišnici umrlo 19 letno Justino Ogorelič. katero je zanesla usoda i/. Štajerske v tukajšnjo Venerino hiSo. Umrla
1	je za jetiko, v bolnišnici je bila od 22. jan. t. I. Njeno tovarišice so ji darovale venec, ki je bil položen na l r'to. Ko je prišel dr. Pavlica, je rekel, da morajo odstraniti venec pa tovarišice njeno ne smdjo za pogrebom, drugače se odstrani.
Navzoči so protestirali, rimski doktor pa se je obrnil ter peljal domov. Pogreb sejo vršil brez duhovna Pripominjamo, da doslej so se taki pogrebi vršili brez ovir ter da je omenjena dekle umrla spravljena z Bogom. Ko mentar naj si napravi vsak aam!u
Na to povemo slavnomu občinstvu, da je č. g. dr. Andrej Pavlica, zavednj^č ■" svoje časti, zahteval, da se morata odstranili oba venca, katera ',e darovala Venerina hiša pa tovarišice njene in njen gospodar da ne smejo za pogrebom, ker drugače da so hoče podati prej domov na posvetovanje z župnikom in dekanom, ker ne moro za takšne pogrebe sprejemati odgovornosti; ko dobi potrebne informacije, da se vrne in da ne smejo mrliča pokopati brez duhovnika, ker se jo ranjka spravila z Bogom.
Tako je govoril dr. A. P. Nato se je podal domov, ker ga niso hoteli ubogati. Mej tem pa, ko se je šel posvetoval, so odnesli mrliča brez duhovnika na pokopališče. To se je zgodilo proti izrecni prepovedi dr. A. Pavlice.
Naj omenimo še, da se je dr. A. Pavlica podal kasneje na grob in je na grobu opravil vse obrede in vse molitve za pokojnico, ki je slabo sicer živela a se v zadnjem času spravila z Bogom.
Mislimo, da je bilo postopanje dr. A. Pavlice v takih razmerah pravo!
Dobili smo in priobčujemo: Cerkveni pogreb po katoliškem obredu je odlična čast, do ktere imajo pravico samo oni, ki so bili udje sv. katoliške cerkve in so ludi kot taki umrli, ktera se toraj mora odreči or>m, ki ob svoji smrti niso bili ali niso hoteli bili v cerkvenem občestvu.
Cerkvene postave odrekajo cerkveni pogreb:
1. vsem onim, ki niso umrli v krilu katoliške cerkve, n. pr. nekrščenim, (dasi rojenim od katoliških roditeljev), javno izobčenim (ekskomuniciranim), krivovercem, razkolnikom, odpadnikom;
2. onim katoliškim kristjanom, ki so umrli kot očitni grešniki 'in sicer a) padli v dvoboju (duelu), iko-ravno bi pred smrtjo dali znamenja kesanja ali poslali po duhovnika, b) sa-morilci, ki so se pri čisti pameti in sa-mosvesti umorili ter niso daii pred smrtjo nobenega znamenja kesanja. Ako se dvomi, ali je bil samomorilec res pri čisti pameti, se cerkev nagiblje milejšemu mnenju ter dovoljuje cerkveni pogreb, toda tihi brez slovesnosti, c) javni in očitni grešniki, ki so umrli ne-spokorjeni. Toda neapokornost dotičnega mora bili gotova in očitna, tako, da bi dovoljenje cerkv. pogreba pri vernikih vzbudilo nevoljo ali cel6 pohujšanje; d) oni, ki so se ob svoji smrtni uri trdovratno in očitno branili sprejeti sv. zakramente; e) oni, od katerih je javno znano, da niso vsaj enkrat v letu bili pri spovedi in sv. obhajilu in so brez kesanja umrli.
Samo ob sebi se razume, da ima samo cerkev oblast določevati o obreda cerkvenega pogreba, torej tudi prepovedovati take reči, ki pretvarjajo to resno spodbudljivo cerkv. slovesnost v posvetno šemarijo ali celo demonstracijo zoper sv. cerkev, njene naake in služabnike.
Povsem kWva in necerkvena je moderna navada obkladati krsto odraslih rajnikov s celo skladavnico vencev in trakov, lak6, da se spremeni mrtvaški voz v cvetličnjak in izgine resnoba cerkvenega pogreba. Do vencev imajo pravico samo otroci in oni mladi, ki so ob smrti ohranili tisto belo oblačilo nedolžnosti in devištva, katero bo bili sprejeli pri sv. krstu. Pri pogrebu odraslih pa žaluje sv. cerkev zaradi človeške slabosti, minljivosti in grešnosti ter prosi rajniku božjega usmiljenja, zato venci tu nimajo pravega pomena.
Iz navedenega naj razsodi vsak, ali so se res prekoračile cerkv. postave, ko je veleč. g. župnik prvostolnice goriške odrekel cerkveni pogreb g. Erneste de Bassa, čegar življenje je Goričanom znano, in ko se je g. dr. Andrej Pavlica branil spremijavati mrtvaški voz spokorjene mladenke, ki je bila zapustila vsled bo-
lezni hišo nesramnosti ler umrla v tukajšnji ženski bolnišnici in kateri je gospodar ono zloglasne hišo napravil slovesni pogreb, obstoječ v znanem modernem aparalu (venci, sveče in belo oblečene deklice!) in spremstvu poznanih tovarSie njenega prejšnjega življenja. Kateri duhovnik bi se upal hoditi v taki družbi? Ali bi ne bil tak pogreb poveličanje nesramnega greha? In dasi je g. dr. A. Pavlica bil pripravljen sprem-Ijevati na pokopališče mrliča, ako bi se bil odpravil oni demonstrativni aparat, so ga vendar ni poslušalo ter so proti njegovi prepovodi odpeljali umrlo na pokopališče seveda z ono slovestnostjo, katero so bili pripravili. To je resnica, vse drugo pa laži ali pa neosnovane čenče. Žalibog, da katoličani več verujejo liberalnim listom, ki mečejo kamenje na katoliško cerkev, kakor njenim služabnikom, duhovnikom
Beseda v prhi »Šolskemu Domu". — Lep in časten večer smo spet enkrat preživeli v čitalniški dvorani, in ne moremo so zadosti zahvaliti požrtvovalni delavnosti zlati gg. pevovodje in igro-vodje, ki sta nam do takega užitka pri-pomagala, ter vstrajnim sodelovalkam in sodelovalcem, pa tudi častitim damam ženskega oddelka »Šolskega Doma11 na njih inicijalivi. Obisk je bil prav povo-Ijen: dvorana polna, dohodkov pri blagajni nad 400 K. Naj jih Bog blagoslovi, da bi se množile in postoterile. Vredno je opomniti, da je precejšnje število pri besedi v najvažnejših ulogah sodelujočih oseb bilo izmed uslužbenk in uslužbencev „Šolskega Doma", da ta zavod nam torej tudi na to stran koristi.
Tudi II. inštanca — prej, nego „Soča“ in novi prerok! Tako so rekli v Gorici dno 10. aprila, ko so končali trimesečno pravdo o nekem »klerikalnem divjaštva11: zdaj vemo, kdo laže! Za danes brez drugih opazk !
Vabilo k rednemu občnemu zbora „Hranilnice in posojilnice* v Cerknem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 1. maja t. 1. ob 2. uri popoldan v dvorani »Gospodarskega doma11. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu in potrjenje istega; 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev računskih pregledovalcev; 4. Posamezni nasveti. — Opomba: Ako bi ta zbor (ob 2. uri) ne bil sklepčen, začne se ob 3. uri drug občni zbor, ki bo smel brezpogojno sklepati. Načelstvo.
„ Hranilnica In posojilnica v Če-povauu regist. zadruga z neomejeno za-vezo“ imela bo svoj občni zbor v nedeljo dne 1. oiaja t. I. ob 3. urah po-poludne. Dnevni red: 1. Potrditev računa za 1. 1903 ; 2. Volitev načelstva in nadzorstva; 3. Morebitni predlogi.
Načelstvo.
Oproščen duhovnik. — V pretečeni jeseni aretirali so v Gorici italijanskega duhovnika don Angela Sbalchiero, ker so to zahtevale ital. sodne oblasti. Tožen je bil namreč zaradi goljufije, češ, da je ponarejal menjioe. Don Sbalchiero bil je izročen italijanski sodni oblasti, in v petek se je vršila proti njemu kazenska obravnava, na kateri pa je bil spoznan nekrivim, in zaradi tega oproščen.
Roparski napad na Prevaleh. —
V	petek 15. t. m. predpoludne okolo 9. ure prišel je v krčmo Štefana Ceja, nahajajoči se na Prevaleh, na cesti namreč med Solkanom in Sv. Goro, in sicer tam, kjer se loči cesta v dva dela, katerih jeden pelje v Grgar, drugi pa na Sv. Goro, neki mladenič, star približno kakih 20 let. Pred to krčmo se nahajati še dve drugi krčmi, ki sta pa še precej oddaljeni od Cejeve krčme. Jedna ostalih krčem je last Jožefa Černeta, druga pa Jožefa Lazarja. Omenjeni mladenič imenuje se France Pregelj in je dema iz Sv. Lucije. On je krojač. Vstopivši v krčmo, naročil si je Piegelj četrt vina. Ko je popil vino, zapustil je krčmo, a taval je nad in pod krčmo skoro ves dan, kjer so ga videli vozniki, ki so vozili kamenje. Deloma je tudi polegaval na prostem in morebiti tudi kje zaspal. Proti večeru pa se je vrnil spet v krčmo ter si naročil vina. Potem pa so prišli v krčmo tudi razni delavci iz bližnjih kamnolomov ter se tam nekoliko okrepčali, nekoji samo z vinom, drugi pa tudi s kakim prigrizkom. Okolo 7. ure in pol pa so odšli že vsi delavci, in v krčmi je ostal le Pregelj in krčmarjeva družina. Ko so Cejevi povečerjali, spravili so par otrok spat. V kuhinji ostal je krčmar, njegova žena, ki je držala v naročja poldrugoletnega otroka, starejša krč-
marjeva hčerka in pa krčmarjeva dekla. Krčmar sedel je pri ognjišču ter čital iz neke knjige družbe sv. Mohora. Istotako sedela je tudi tam blizu njegova žena, pestujoča svojega otroka. Hčerka in dekla pa sta pomivali kuhinjsko posodo. Pregelj si naroči Se četrt vina, a krčmar ga opozori, da bodo kmalu zaprli hišo ter da mora oditi. Pregelj odgovori na to, da pojde kmalu. V tem hipu pa stopi bližje h krčmarju ter ga vpraSa, kaj bere. Ko mu krčmar nadalje čitajoč na to vprašanje odgovori, potegne Pregelj bliskoma iz žepa samokres, pomiri na krčmarja in vstreli. Zadel ga jo v tilnik, nakar se je krčmar več iz strahu nego pa zaradi hude rane, zgrudil s stolice na tla. Žena krčmarjeva, z otrokom v naročju, skoči naglo po konca ter hoče napadalcu iztrgati samokres, ta pa pomiri vanjo, a v tem hipu vstal je zopet po koncu krčmar, ki je še o pravem času napadalca sunil tako, da je kroglja zadela ženo le v levo roko. V hiši nastalo je strašno obupno vpitje. Napadalec začel je še bolj besneti in ustrelil je še jedenkrat na ženo, katero je pa zdaj zadel v glavo tako, da ae je reva z otrokom vred zgrudila na tla. Zdajci pa plane krčmar z vso silo na napadalca ter mu zada, krčmar je namreč močan človek, tak udarec, da ga je potrl ž njim na tla. Med tem sta hčerka in dekla tekli klicati na pomoč bližnje krčmarje. K sreči pa je prišel ravno takrat s svojim vozom mimo Cejeve krčme trgovec Luka Šuligoj iz Čepovana, ki je peljal v Gorico jagnjeta. Začuvši ta strašen šunder, skoči Šuligoj v krčmo in zagleda tu, kako se po tleh valjata napadalec in krčmar ter skašata drug dragega premagati. Šuligoj plane naglo na napadalca, mu iztrga samokres iz roke, oprosti krčmarja ter poklekne na napadalčeva prša. Kmalu na to pa sta pritekla v krčmo tudi bližnja krčmarja Lazar in Čeme; prvi imel je v roki debelo gorjačo, drugi pa puško dvocevko. Pa kak strašen prizor se jima prikaže vstopivšema v Cejevo krčmo. Na tleh ležala je v lastni krvi ranjena krčmarica, stiskajoč dete na svoja prsa. Hudo ranjen na glavi ter krvaveč stal je tam krčmar Cej. Na tleh pa je ležal napadalec, a na njegovih	prsih	klečal	jo Šuligoj ter	mn stiskal	roki	k tlom.	Prisko-
čila sta hitro na pomoč ter pomagala zvezati	napadalca.	Cej,	čeravno hado
ranjen,	šel je takoj	po orožnike	v Grgar.
Lazar tolažil je ženo in otroke, a Černe stal je s puško pri napadalcu ter ga strašil, žugajoč mu, da ga ustreli, ako se le gane. Ko je vprašal Černe napadalca, zakaj je izvršil ta grozni čin, odgovoril mu je napadalec, da je storil to iz obupe Okolo 9. ure in pol prišel je v krčmo orožniški postajevodja iz Grgara g. Wepl Prišlo je 2 njim tndi več Grgaroev. Ko se je	napotil	namreč Cej v	Grgar,	dohitel	je na	potu nekega znanega	Gr-
garca, kateremu je povedal, kar se je zgodilo ter ga naprosil, da bi on obvestil orožnike o zločinu. Zaradi tega se je torej razširila bliskoma vest po Grgaru in je več Grgarcev prihitelo na lioe nesreče. Orožniški postajevodja prijel je koj napadalca in ga začel tudi koj izpraševati. Ta pa ma je tako-le izpovedal:
V	četrtek zjutraj napotil se je od doma v Gorico. Vzel je s seboj 140 kron, kateri denar je bil namenjen bratu, vse-učiliščnemn dijaku. Ta denar je rabil brat, da bi se podal ž njim na Dunaj ter nadaljeval tam svoje študije. Med potom pa je	izgabil	denar in ni ga	mogel	več
najti.	Zaradi	tega lotil se ga	je obup in
nameraval si	je že sam sebi vzeli	živ-
ljenje. Potem je to misel opustil ter si lomil glavo, kako bi prišel na dragi način do denara. V tem premišljevanju prišel je v Cejevo krčmo in ta ma šine v glavo misel, ki je postala pozneje tudi Bklep. Sklenil je namreč umoriti krčmarja in krčmarico in se potem polastiti njunega denarja. Čakal je v krčmi dolgo časa in ko se mu je zdelo, da lahko izvrši svoj namen, storil je to, kar je storil. Potem ko je napadalec to povedal, odpeljal ga je orožniški postajevodja v zaporo v Gorico, kamor sta dospela po polunoči.
Pozori
Slavnemu občinatvn naznanjamo tim potom, da bivši naš potovalec gosp. Josip Ker&evani iz Bilj ni več pooblaščen na naš račun sklepati pogodbe. Tvrdka Saunig & Dekleva nima ž njim nobene zveze več od 1. oktobra 1903.
Saunig & Dekleva, ^ zalog« šivalnih strojev, Gorica.
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
vsprejema:
1. zavarovauja vsakovrstnih poslopij, premičnin In pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi In
3. za nižjeavstrljsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jeduostavna zavarovanja za slud-uj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnino po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajo po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rontna hranilnica11 deželno zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanja po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami iti ceniki.
Taedina slovenska aavCirovalnicasprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri 3 vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ====. ■■■■:■■ popolno varnost. - ———-
Svoji k svojim!
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!
LEPO IZNAJDBA
•f za HROiaCE!
Kroj za krojenje oltlek 20 velikosti, kuj ua prvi pogled razumljiv, samo za 10 kron pri
M. POVEHfl]-!),
»Gorici na Tratniku S.
edina cl> lina, vojaška In uradniška krojač 11 le a prve \rnte.
Velika zaloga vsake vrste blaga za oblrke iz iuozum* skih in avstrijskih tuvarn ter gotovih oblek, perilo, paradne pripravo k oblekam /.s vsaki stan, orožje vsake vrste, posebno za občinske, stražnike. Zastopam tovarne.
Cene brez konkurence,. posebno pa blago na meter.
Se priporočam za obilen obl9k.
S«
i I
%
Lekarna
CristolMi v Gorici
Praie Ib edine žel. kapljice
k anamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje.— Okrepi
ielodec, storč, da agine v kratkem času omotica in ii-žolna lino&t (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
\
Zahvala.
Vsem Vam, ki ste se v Pod-melcu udeležili pogreba moje hčerke
Maričke
in me ob bridki izgubi se svojo tnnogobrojno udeležbo tešili, izrekam tem potom svojo najpri-srčnejšo zalivalo.
Alojzij Štrekelj.
Gorjansko, !•). apr. 1904.
t
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster
Gorica,ulica Gin. Milit. 33
naznanja slav. občinstvu, da je dobit ravnokar sve&e angleško k in avstrijsko blago, kakor tudisveSih iegotoljenih oblek inpovršnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčini.
Razpisuje se služba
organista in Cerkvenika.
Organist oziroma Cerkvenik se tnoru izkazati s spričevali pri cerkvenem skla-dovnem odboru v Branici.
CtitastlaM odbor v Branici,
4. aprila 1904
jKnton jFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi pristna domača vina ter poslre/e tudi '. jako ukusnimi jedili. Postrežb i in cene jako solidne.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Siabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.'
So pripor čn v izdelovanje cer-kvene posode in orodja iz aaiies Ijive kovine po uzorcih ali luštnem načrtu po poljubnem slogu.
Starc posode popravi in prenovi, poda ti in posrebri v og-n ju, podati lu ilistrelovodu e o-sti vse po naj-nižjili ceniih.
krojaški mojster v Gorici na Placuti 28.
Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila.
Da si morejo udi bolj revne cerkve naročal cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s teni da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p, n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako b'ago poštnine prosto!
Krojaška zadruga
(gorica, (gosposka uliea 7,
naznanja
da prodaja oblačila za dame in gospode, perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni it* letni čas, blago vseh kakovosti in po najniZje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 41/2°/0 polumesečDO; ne-v* dignene obrestipripi-suje koneo leta k glavnici. Rentni davek pla-Cuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 6% in ua vknjižbo po 67,/„
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poStr.ohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravilnimi doleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradue ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.
\