1. itevlUBL f Ustom t pnMHitt« 3« lomil 29013 XUILim „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniatvu prejeman: ......K 24— celo teto.......K K — ....... I2-— pol leta........11 — ....... 6— četrt leta........ 550 ....... 2*— na mesec .......190 se i o leto noi leta četrt leta pa mesec Dopisi naj se trmnkirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: Kneflova ulica it. 5, (L nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer iz vzemi i nedelje le praznike. hiserati veljajo: peteroatopna netit vrsta sa enkrat po 14 vin., ca dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnfštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je adminis.Tatrvne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pisarena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarrra telefon St. 86. .Slovenski Narod41 velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........ 13 — četrt leta........650 na mesec........ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 2S — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ....... K 30-— VpraSanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85 Besede in dejnnjo. Xa starega leta »lan je »Slove f i v na njivi klerikalne fiazieologi-pobral vse. kar mu je prišlo pod roke in je povezal šopek cvetk tli kotenja ter ga poklonil svojini čitateljem kot novoletno voščilo. .'.-edi je bilo mnogo, besedi o narodnosti, o boju za slovenstvo in njega koristi, o novem gibanju meti Slovenci, o narodni probu ji. o narodne m odporu in o večjem uiuevanju narodnih vprašanj. Tako zelo je na-rodna žila »Slovenceva« bila. da je našel najkrepkejše besede za krvave krivice, ki se gode Slovencem na Ko-]• »škein. Besede, same besede in nič drugega kakor besede. Bil je nekdaj mož. ki je cinično fekel: Besede mi služijo v to. da z njimi pri krijem svoje misli. Klerikalcem služijo besede v to, da z njimi prikrivajo svoja dejanja. Xa jeziku imajo najlepše besede, njihova dejanja pa so v največjem nasprotju s temi njihovimi bese- «mini. V tistih dneh. ko so klerikalci Vrgli v svet največje tirade o novi ■arodni probuji in o narodnem od-v r- i. prav v tistih dneh so storili ua-> oden škandal najhujše vrste, narodu skandal, ki je toliko večji, ker mu je izvor v umazanem koristoiov-*r vn. Tisti ljudje, ki so na Silvesirovo tako močno trobentali o narod, nali, so imenovali bismarkovea Gailhoferja za deželnega stavbnega svetnika; tisti ljudje, ki so tako minljivo peli o krivicah, ki se prode slo-enskemu narodu, &< nastavili nemškega nacijonaha, ki se dobro sln-v e n s k i ne zna, in sicer ga nastavili, ne da bi bilo dotično mesto razpisano: risti ljudje, ki so govorili o zatiranju Slovencev, so se izkazali kot zatiralci Slovencev in Slovanov, ker samo zato niso hoteli v smislu pred-!'»qrn narodno - napredne stranke razpisati službe, Ha bi ne mogel zanjo kom pet i rat i noben slovenski ali slovanski inženir: tisti ljudje, ki so govorili o slovenskih pravicah, so -tr>ri]i kruto krivico mnogim slovenskim inženirjem, ker so prednje vrinili nemškega nacijonalca Gailho-ferja. V časih, ko odrivajo slovenske Uradnike kolikor je le mogoče, ko za Slovenca ni nikjer prostora v avto- ai --------i----w ,, ■ Si IiiPTT TTT LISTEK. Dr. Karel vite; Bleloels-Trstenlihl. Z enim udarcem je usoda podrla močno in Se čvrsto drevo. Kdor je pred 14. dnevi še videl dr. Karla viteza Bleiweisa - Trstoniškega, kako je hodil še elastično in govoril ži-\ahno, ta bi bil sodil, da mu bo uča-ka t i še mnogo let. Kar naenkrat ga je prijela cmrt. \a sveti večer še zdrav in vesel med svojimi vnuki — na sveti dan zjutraj izgubljen! Tako rnrjo samo možje, ki so bili vse življenje zdravi in trdni. [>r. Karel vitez Bleiweit> - Trste-Tiiški je bil rojen na Dunaju dne 4. novembra I. 1834., ko je bil njegov oee dr. Janez Bleivveis docent na c. kr živiuozdravniškem zavodu. A če je bil tudi rojen na Dunaju, bil je vendar Ljubljančan skozinskoz, kajti tu je vzrasel, tu se je šolal, tu je živel iu delal malone vse svoje živ-Ijeuje. Ljudske in srednje šole je i*>koj-nik absolviral v Ljubljani, medicino je študiral na Dunaju, kjer je bil leta 1858. promoviran doktorjem medici- nom ni h službah, ko zahtevajo v nemških in nemškutarskih krajih pri oddaji javnih služb od kompeten-t<>\ nuli dok;:/, da so nemške narodnosti in ko morajo uradniki prisegati n. pr. na Dunaju, da bulo vedno varovali nemški značaj tega mestni v takih časih -o se drznili slovenski (!) klerikalci nastaviti v deželni službi na Kranjskem nemškega nacijonalca in so zmogli celo to brez-stidnost. dn dotične službe niti razpirali niso. samo da bi se ne mogel ogrlasiti noben drug in morda celo spooobmcjSi prosilec. To je naroden škandal, da si večjega -koraj ni misliti. A ko so klerikalci storili ta brezprimerni narodni skandal, so sedli za mizo in pisali za »Slovenca bombastične • članke o svetem narodnem boj« in o krivicah, ki se gode Slovencem. Nevolju iu jeza se morala polastiti človeka, če bere > Slovenčevo« besedičenje o narodnostnih načelih, o prikrajšanih pravicah Slovencev in o potrebi boja in odpora, potem pa s temi besedami primerja dejanja klerikalne stranke. Tako hinavstvo se mora vsakemu gabiti. !r\«č re»: klerikalcem služijo besede o slovenstvu in o narodnosti >a-mo v to. da z njimi prikrivajo svoja ueslovanska iu nenarodna dejanja. A tudi največje plohe besedi iu fraz bodo zatesnnil • resaaaee, da je kle rikaSceni narodnost samo pln.-c -terim zakrivajo svoje politično piratstvo. Ogrsko. p 'ogajanja so popolnoma raz luta, na Ogrskem je ex - lex stanje tako se glase najnovejša poročila i/. Budimpešte in z Dunaja. Liikacsevi dosedanji poskusi doseči s strankami sporazum, so se torej popolnoma izjalovili. Lukacs na kljub temu še ni kar popolnoma obupal, temveč hoče napraviti nov poskus. Sklicati boce voditelje vseh strank in jih vprašati, kdo od njih bi podpiral novo ministrstvo; vedel bi rad, ali bi novo ministrstvo imelo /a seboj večino ali ne. Misli celo. da ni izključen kabinet, v katerem bi bile zastopane vsi stranke. T'i>a, da bo konferenca vo. teijov strank imela uspeh, in da bo s tem storjen korak naprej. Konfor« u ca se vrši že jutri pri dr. \Vekerlu. ( e bo pa konferenca brezuspešna, bo drž. zbor razpuščen; od novih volitev pričakuje vlada večino /ase. ne in kirurgije ter magistrom jkuto-doslovja. Zdravniško prakso je zactl |. 1859. kot sekundarij na kirurgičnem in sifilitičnem oddelku na mestni bolnici v Trstu. Xn tem oddelka je bil takrat primarij dr. Cappeletti, ki j se je izšolal v Parizu in slovel kot znamenit zdravnik. Dve leti je pokojnik zavzemal mesto sekundarija v Trstu. Tekom tega časa, narnree v letu 1 sr>l>.. je imel obilo dela in skrbi z ranjenci, ki so jih dovažali z bojišč v Italiji. Leta 18fr0. je bil imenovan se kimdarijem v deželni bolnici v Ljubljani, in sicer na medicinskem in blazničnem oddelku pri mar i ja dr. Zhubra. Ko je Zhuber stopil v pokoj, je dr. Karel Bleivveis ta dva oddel ka samostalno vodil kot primarij do leta 1802. in žel za svojo marljivost i u spretnost splošno priznanje. Toda razmere so bile take, da narodni dr. Bleivveis vzlic temu ni postal primarij, nego je bilo to mesto podeljeno drugemu zdravniku. Za narodnega človeka tedaj ni bilo boljšega mesta v domovini! Dr. Bleiweis je tedaj izstopil iz deželne službi* in je šel kot praktični zdravnik v Kranj, rojstno mesto svojega očeta, kjer je ostal do 1. 1865. Tedaj je bil imenovan za c. kr. okrajnega zdravnika v Tolminu. To je bila ugodna služba v prijaznem kraju; dr. Bleiweis jo je pae nasto- Kreta. I/. Aten se poroča, da je krečan-ski parlament sklenil, naj se prebitek lanskega leta v visini 1 mil. frankov porabi za nakupovanje vojnega materijala, vojaška služba se skrajša, zato pa se zviša število rek ruto v. Ustanovi se tudi loterija v korist fondu za narodno obrambo otoka. Kriza na Kreti so je sploh zopet zelo poostrila, to pa vsled tega, ker je nova vlada prisegla zvestobo grškemu kralju. Turška vlada tako - turške strani zagotavlja — ne bo nikdar dovolila, da bi kaka krečan->k;i vlada komu drugemu prisegala zcestobo kot turškemu vladarju. Turška vlada krečanskemu kabinetu si«er ne mata delati sitnosti, zahtevati pa mora, da se upoštevajo pravice sultanove na Kreti. Korak kre-eanske vlade pomen ja resno nevarnost za evropski mir. Velevlasti, ki so šele pred kratkim uredile razmere na Kreti, se bodo v slučaju kakega konflikta gn:ovo postavile na stran Turčije. Uis&iteM otčlssM ml 1, j u b 1 j n a. ^11. dec Danes popoldne se je občinski svet ljubljanski /bral k izredni seji, kateri je predsedoval župu Hribar, ki je * mštfc "Ad sklepčnost, potem pa je nadaljeval tako - le: »Dane. dopoldne sem dobil vest, da je z« vedno zatisnil oči podžupan ijubljauski (obe. svetniki se dvignejo raz sedež) dr. Karel vitez Bleivveis - Trstcniški. V njen« je izgubila Ljubljana eno svojih najmarkantnejših osebnosti. Pokojnik je stal od svoje zgodnje mladosti v prvi vrsti bojevnikov za našo narodno stvar. Član občinskega >veta je bil celih ~\4 let, od 1. 18f>~> do letos, ko je vsled starosti in bolehm^sti odložil svoj mandat. Ob-< iiiski s\et pra je počastil svoječasno s tem. da <^a j< izvolil podžupanom in častnim občanom. Pokojnik je bil izredno delaven član v premnogih odsekih, med drugimi predvsem v policijskem in zdravstvenem odseku; povsod je deloval z izredno trudo-Jjuhnostjo. Njemu ima Ljubljana zahvaliti za nmrsikalero dobro inicijativo. Vstali ste. častiti gospodje, v znak sožalja raz sedeži'. Vabim Vas, da se udeležite pogreba polnoštevil-no. \a rake v bom dni položiti imenom mesta venec s trakovi. Vaš iz- raz sožalja pa se zabeleži v zapisnik današnje seje« «Dne 15. decembra t. 1. je v visoki starosti 82 let umrl na Dunaju grof Jan Harraeh, častni meščan mesta Ljubljane. (Občinski svetniki se dvignejo raz sedeže). Pokojnik je bil iskren prjatelj Slovencev: bil je izmed onih. ki so se potezali za naše narodne pravice, ko Še nismo imeli na Dunaju vplivnega zastopstva. Delal je tako iz lastne inicijative, ker mu je tako velevalo njeprovo slovansko srce. Prav posebno zanimanje je pokazal grof Harraeh za na*, ko jc potres uničil Ljubljano. Sam se je postavil na čelo pomožnega odbora dunajskega, in njemu gre zahvala, da je oklic za i>od-j>oro našel tako živahen odmev. Vstali ste, častiti gospodje, v znak sožalja raz sedeže. Vaše sožalje se zabeleži v zapisnik današnje seje.« Predsedstvena naznanila. Župan omenja velike povod nji na Barju, ki jc tako obsežna, kakor že ni bila od leta 1895 sem. Odpeljal se je takoj na Barje, da se na lastne oči prepriča o nesreči. Voda je pri-drla nepričakovano, uničila je skoro ves živež in klajo ter pokončala tudi vso zimsko setev. Izredna pomoč je nujno i>otrebna. Na županovo povabilo sta si ogledala povoden^ tudi deželni predsednik baron Sehwarz io grof Cliorinskv. Storili so se potrebni koraki, da so pomaga Barjanom. C. kr. 3. korno iKiveljstvo v Gradcu naznanja za nastao jeva nje častnikov zalivalo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da za sedaj ni mogoče napraviti poštne fi-lijaJke na Tržaški cesti. Zgodi se, kakor hitro bodo finance dovoljevale. Kredituo društvo mestne hranilnice naznanja konstituacijo odbora. Z Dunaja je došel dopis, da ni mogoče premestiti sraodnišnic z ljubljanskega polja. Župan pravi, da bo vojaška oblast menda šele takrat izprevidela upravičenost želje občinskega sveta, kadar se bo vsled kake eksplozije podrlo pol Ljubljane. Južna železnica upravičuje v daljšem dopisu upravičenost zvišanja tarif o v. Došla so nekatera izvestja. Ko se je bil odobril zapisnik javne seje, je v roke župana napravil obljubo novosprejeti meščan gospod Matija Zalar. Proti novim davkom. K nujnemu predlogu se je ogla* sil občinski svetnik L e n e e. Omenja, da se pripravljajo novi davki na pivo, vino, sodavico in mineralne vode. Predlaga, naj občinski svet naprosi župana, da izdela spomenico, v kateri naj se zahteva, da se ti davki opuste, posebno pa davki na mineralne vode in sodavico. — Sprejeto. Poročila finančnega odseka. Posestnik na Poljanski cesti g. Josip Toni ponuja brezplačno svoj svet na vogalu Poljanske iu Domobranske ceste v regulacijske svrhe pod pogojem, da mu mestna občina napravi ob njegovem svetu novo ograjo in pred hišo kamenit tlak. Ker bi to stalo okrog 6300 K in bi potemtakem veljal m2 0 K, se po nudba odkloni. Posestnica ga. Franja Škerljeva ponuja v regulacijske svrhe svoj rastlinjak ob Bleiweisovi cesti. Za regulacijo bi se rabilo dva m2, za katera bi mestna občina dala 40 K. Po-nudnica bi pa take cene ne sprejela. — Sklene se s stvarjo počakati. — Spreminjevalni predlog obč. svetni ka Leučeta pade. Zvezi slovenskih zadrug se odda za letuih 500 K v najem skladišče ob i Franc Jožefov i cesti in Tomanpvi ulici s štirinajstdnevno odpovedjo. G. M. Vogelnikovi se dovoli postaviti na Marijinem trgu kiosk za prodajo tobaka in razglednic pod pogojem, da bo kiosk ličen in le do preklica za letno najemščino 100 K. Poročila stavb, odseka. Keknrzu v zadevi zazidave dvorišča v hiši št. 5 v Ključavničarski ulici se ne ugodi. Ugodi se prošnji g. M. Terpoti tza za razdelitev nekih parcel na Št. Peterskem predmestju. Zavrne se prošnja g. F. Goloba za parcelacijo njegovega sveta. Sklene se le sprememba regulacijskega načrta. Dela za osrednjo kurjavo na novi obrtni šoli se po stvarnem razjasnilo gospoda župana in stavbenega svetnika Duffeja oddajo firmi Jan Štetka. Oglasile so se 4 firme, od teh zahteva sicer Štetka 81.968 K več, kakor ostale, vendar tudi največ ponuja; ponudba je torej taktično najcenejša poleg tega je tudi firma najboljša te vrste y Avstriji. Na predlog obč. svetu. L i k o -zarja se na to seja prekine; nadaljuje se v torek, dne 4. januarja 1910. pil, a domotožje ga je tako prevzelo, da je na službo resigniral in se vrnil v Ljubljano, s trdnim namenom, da je več ne zapusti. Od tedaj datira tudi njegovo javno delovanje, narodno, politično in gospodarsko. Kot zdravnik je najprej j>ostal hišni zdravnik v prisilni delavnici, namreč ]. 1M67., potem pa, 1. 1871. bil imenovan za primarija ljubljanske deželne bolnice, v kateri je prevzel medicinski oddelek in blaznico. Dr. Karel Bleivveis je bil /namenit zdravnik in bi bil lahko zaslužil leiM> premoženje, ko bi bil svoj čas in svoje redke zmožnosti fiosvečeval zaslužku in ne javnemu delu. Toda dr. Karel Bleivveis je bil povsod /raven, kjer je bilo treba opravljati nehvaležna dela za javno in narodno korist, a kjer so delili zaslužke, ga ni bilo nikjer zraven. Kot primariju deželne bonice mu je posebno prirasla k srcu skrb za umobolne. TV skrb je bila poverjena njegovi osebi, odkar je dežela Kranjska sploh začela v večjem obsegu delati na tem polju zdravilstva. To jako težavno službo je pokojnik opravljal na opazovalnem oddelku stare in nove bolnice, dalje v hiši nasproti sedanji /ivinozdravnišnici, ki jo je dežela uredila v ta namen, pozneje v posebnem traktu deželne prisilne delavnice in končno, od 1. 1873. dalje v bivšem Trpinčev^m zvernjstku na Studencu, na katerega svetu je dežela na prizadevanje pokojnika in s posebnim njegovim sodelovanjem zgradila 1. 1875. deželno blaznico. ki je bila za svoj čas skozinskoz moderna. Pokojni dr. Bleiweis je porabil ves svoj vpliv, da je dežela sezidala blaznico: da bi bila sezidana po najboljših uzori h, je prepotoval Avstrijo, Švico iu Nemčijo in preštudiral vse večje moderne blaznico ter na podlagi svojih studij sestavil program za novo deželno blaznico. Sedanja deželna blaznica je zgrajena povsem tx> programu in po nasvetih pokojnika in je bila za svojo dobo uzorna. Ustanovitev te blaznico je pomenila za Kranjsko velik napredek in ta napredek je v prvi vrsti zasluga Bleiweisova. Velik ugled, ki ga je užival dr. Karel vitez Bleivveis kot zdravnik, je sam po sebi nanesel, da jc bil pokojnik vsa desetletja praktičnega izvrševanja svojega poklica reprezentant vsega zdravniškega stanu. Cim je bil ustanovljen deželni zdravstveni svet, je bil poklican vanj tudi dr. Bleivveis in je bil njega član od ustanovitve do svoje smrti. Ko je bila ustanovljena kranjska zdravniška zbornica, je postal dr. Bleiweis njen načelnik in je zavzemal to mesto, dokler se ta korporacija ni prostovoljno razšla. P6 vpokojenjn prejšnjega vodje deielnih blagotvoritvenih zavodov. profesorja dr. Valente, je bil pokojni Bleiweis tudi provizorični vodja teh zavodov celih pet let. Kar je pokojniku puščal njegov poklic prostega časa, je vsega posvečeval delu za narodni in občni blagor. To delo v javno korist mu je vzelo toliko časa in nalagalo toliko opravkov in skrbi, da je privatno zdravniško prakso čisto opustil. Ljudje so ga vzlic temu klicali in radi klicali, ne le ker so ga čislali kot zdravnika, marveč tudi ker pokojnik količkaj revnejšim ljudem ni nikdar nič — računal. Dobrosrčen in usmiljen je bil ta zdravnik, da malo takih in pri tem je imel kot primarij uprav mizerno plačo in penzijo. Več kot štirideset let je stal pokojnik v središču vsega narodnega političnega in družabnega živbe? v Ljubljani. Tisti časi so bili pri nas časi ide* alizma. Dela je bilo mnogo, delavcev pa malo. A šlo je vendar, ker je takrat imela mladina navdušenje za delo in vztrajnost. Takrat ljudje še niso bili tako praktični, Aakor so dandanes, in to je bila p/ava sreča. Kje bi bili se danes, ko bi nam ne bili idealisti prejšnjih časov s svojo požrtvovalnostjo ustvarili podlago vsemu temu, kar sedaj imamo. Eden najsasliišnejKli med uk*. listi tiste dobe je bU*Tr Srečno novo leto? Preden žnpan zadnjo sejo letošnjega leta zaključi, se prav presreno poslovi od občinskih svetnikov. Hotel je dati pregled o delovanju občin, sveta v preteklem letu, pa je prehla-jen in teško govori. Letošnje leto je bilo zelo zanimivo v marsikaterem pogledu. Sej je bilo 25; 10 rednih in 15 izrednih. Obravnavalo se je 533 poročil. Od odsekov je imel največ sej finančni odsek, namreč 107. — Vlog je došlo 54.:>.TJ, nerešenih je le samo ljc. Blagajnica je raznim fondom vrnila izposojeni denar, ko je najelo glasom sklepa občinskega sveta posojilo. Vseueiliski fond ima danes 40.000 K premoženja, fond za most na koncu Opekarske ceste 50.000 K, rezervni fond ima 34.000 kron. — Prebitka izkazuje mestna blagajnica 46.274 K. Za stvari, ki niso bile v proračunu, se je izdalo •JI.147 K, nad finančnim stanjem se torej ni pritoževati. Uradnikom so se zvišale plače že preteklo leto, letos pa se zvišajo še tem najnižjim. Za ubožce se je izdalo okoli 10.000 K več kot laui. Redni in izredni izdatki rastejo. Zupan se zahvaljuje občinskim svetnikom za prijateljsko dobrohotnost in ljubeznjivost. Zahvaljuje se u radništvu za vestno izvrševanje poslov in vladnemu zastopniku Kremenšku za prizna Ina poročila. (Dr. T r i 1 1 e r: *»Če ga bomo preveč hvalili, bodo drugega poslali!«) Slednjič vošči župan vsem prav srečno in veselo novo leto. Podžupan dr. T a v č a r se zahvaljuje županu imenom občinskega sveta za vestno in spretno vodstvo ter mu želi v novem letu zdravja in podjetnosti. Javni seji sledi nato tajna seja. Momlja „S!suenca"—ne pa tragedijo. Dne 31. decembra 1909. je priobčil „Slovenec- članek z naslovom „Tragedija Auer-Dr. Oražen-. Vidi se temu članku, da je namen „Slovenče-vega44 uredništva oblatiti svojega političnega nasprotnika, ker list je priobčil le tožbo g. Jurja Auerja, ne pa tudi odgovor dr. Oražna na to tožbo, dasi ni u je bil ponujen od dr. V o duška. Izrodke orijentalske fantazije židovskega odvetnika, ki je bil očividno in kakor se je v razpravi sami tudi pokazalo napačno informiran od g. Jurija Auerja, predočuje poštenjak „Sloveuec- javnosti kot nepobitno resnico. V to pravdo je zapletel g. Jurij Auer tudi svojo sestro, mojo ženo, katera ima pa s celo zadevo toliko opraviti kakor Pilat o ,Čredo". Bilo mu je očividno le na tem, da oblati čisto po nedolžnem m. svojo sestro, proti kateri se je obnašal vedno surovo in žaljivo. In ker se mi dozdeva, da se tudi gospodje pri „Slovencu" ne sramujejo indirektno žaliti ženske, ki se ne more braniti z enakim ostudnim orožjem, za:o svarim jaz dotične gospode, da puste mojo ženo v miru. Nisem namreč mož, ki bi pustil krivično, pa bodisi direktno ali indirektno zaliti svoje žene. Upam, da me bodo gospodje, kateri imajo na vrvici hijene pri .Slovencu", razumeli! Ker je »Slovenec" priobčil le tožbo gosp. Jurja Auerja, zato priobčujem tudi jaz odgovor na to tožbo, da se javnost na ta način informira o celi zadevi. Vsebina odgovora, katerega sem vložil po svojem zasiopniku g. dr. Božidaru Vodušku na c. kr. trgovsko sodišče glasi se tako-le: Trditev g. Jurja Auerja, da sem ga prisilil v bkleparije kupne pogodbe je naravnost izmišljena. V kratkih potezah hočem orisati zgodovino imenovane pogodbe. Iz te zgodovine je razvidno kam je spravila nedelavnost, nesposobnost in deloma tudi še bahevost g. Jurja Auerja nekdaj tako cvetoče premoženje njegovih roditeljev. Gotovo je, da bi bilo to premoženje prišlo končno nedvomno v kon-kurz če ne bi bi! jaz sprejelod pooblaščencev Jurija Auerja samih stavljene mi ponudbe, da naj kupim njegov delež. Branil sem se orevzeti to podjetje, ker sem vedel, da je bilo tako zavoženo i h gmotno tako na slabih nogah, da je bilo malo upanja rešiti ga pretečega propada. Da sem prevzel to podjetje in si nakopal s tem velikan kih skrbi in dela, rešil sem prenoženje g. Jurija Auerja, ki b.drugače pri neizogibnem konkurzu prišel ob vse. Če se mi je pa posrečilo z neumorno delavnostjo - vstajal sem prvi in šel spat zadnji — rešiti to podjetje pretečega pogina, j* to pač moja zasluga ne pa g. Jurja Ai\erja. Zgodama je torej sledeča: Ko &ta dne 9. k^ruarja 1897. gospa Ana Auer in tako\ za njo dne 11. februarja 1897. g- Jurij Auer umrla, ostala sta na domu bra\a Jurij in Pavel Auer. Kako je ranjl-5 oče mislil o svojemu sinu Jurju, ptiča oporoka z dne 30. marca 1891. v kateri pravi oče, da naj se podaljša Jurju var- stvo, ako ne bo kazal do svojega 24. leta več štedljivosti in res-nobnejšega mišljenja. No, gosp. Jurij Auer je postal potem polnoleten in svojepraven še za živa svojega očeta, ali poboljšal se ni nič. Po smrti očeta predlagala sta sodediča po svojem zakonitem zastopniku g. Dejaku pri sodišču, da se naj izroči oskrba zapuščinskega premoženja zlasti tudi pivovarne g. Jurju Auerju. Izkazala sta mu svoje zaupanje, hoteč ga spraviti na pot rednega in resnega dela. Ali značaj g. Jurja Auerja je bil že takrat notorno znan, in sodišče samo ni hotelo ustreči temu predlogu v polni meri. Imenovalo ga je z odlokom z dne 20. februarja 1897. le sooskrbnikom zapuščine poleg pivovarja g. Otona Ferlesa. Značilno za tedanje vedenje in življenje g. Jurja Auerja je izjava g. Otona Ferlesa, ki je bil v Auerjcvi hiši že od 1. 1893., v zapisniku z dne 29. aprila 1897., ki se v bistvu tako-le glasi: „ Delo vati je g. Jurja Auerja pri podjetju je enako ničli,.....o pivo varstvu ne razume nič...... in če g. Dejak predlaga, da se mu naj vzame sooskrba zapuščine, je ta predlog po mojem mnenju brezpredmeten, ker g. Auer sploh ničesar ne oskrbuje in ne dela.44 Kmalu se je prepričalo tudi sodišče, da delovanje g. Auerja ni v prilog podjetja, in sodišče samo mu je odvzelo z odlokom z dne 24. avgusta 1897., pol leta poprej izročeno mu sooskrbo zapuščine. To sodišče in c. kr. nadsodišče v Gradcu, ki je odločilo o rekurzu gosp. Auerja zoper imenovani odlok, poudarjata soglasno, da se je izkazal g. Auer naravnost nesposobnim za izročeno mu sooskrbo. Potem je nastopil oskrbo zapuščine g. Dejak in jo obdržal do svoje smrti 1. 1900. Po smrti g. Dejaka izročila sta moja sedanja žena in njen brat Pavel g. Jurju Auerju zopet oskrbo pivovarne. Hotela sta ga s tem privesti na pot rednega dela. Ali bil je v svojem nastopu, posebno napram svoji sestri tako surov, da sta se v kratkem morala odločiti, vzeti mu izročeni posel. Sledila je potem doba, ko je g. Šimec vodil oskrbo premoženja in pivovarne. V tistem časa zaročil sem se jaz s sestro g. Auerja. Prvo moje delo je bilo, da sem prigovarjal svojo zaročenko in njenega brata Pavla, in slednjič ta dva tudi res pregovoril, da sta izdala dne 15. oktobra 1901 pooblastilo, da sme Jurij voditi pivovarno in druga podjetja samostojno. Bil sem namreč mnenja, da bode ta samostojnost uplivala na gosp. Jurja Auerja, in da se bode posvetil res resnemu delu. Tedanji zastopnik moje zaročenke in pa njenega brata Pavla, me je svaril pred tem korakom, češ, da mi bode še žal tega koraka. No, jaz nisem poslušal svarečega glasu zastopnika, in le v sled mojega prigovarjanja je prišel g. Jurij Auer do vodstva podjetja, katero je oskrboval do 9. oktobra 1906. S kupno pogodbo dne 1. avgusta 1903 odkupila sta g. Jurij Auer in meja žena bratu Pavlu njegov delež za dogovorjeno kupnino K 130/ \ Delni znesek K 70.000 poplačal se mu je takoj s posojilom, vzetem pri Mestni hranilnici ljubljanski, ostar.ck K 60.000 je pa ostal v plačilni obljubi, ne da bi se vknjižil. In sedaj hočem v kratkem označiti gospodarstvo g. Jurja Auerja v dobi od 15. okt. 1901. do 9. okt. 1906. Bilo ie tako, da se ne bi smelo več nadaljevati še pol leta, pa bi šlovkonkurz celo premoženje. To je meni priznal brez ovinkov sam tedanji pravni zastopnik tvrdke, ki je pač dobro poznal njeno iinancijelno stanje. Pa tudi o meni je močno dvomil, aH se bodem mogel ob največji pridnosti in neumorni delavnosti obdržati na površju. Bil je namreč mnenja, da mi bodo za časa vodstva g. J. Auerja narejeni dolgovi pogoltnili celo podjetje. G. Auer je živel tudi od 15. oktobra 1901 dalje tako kakor preje. Navadno ga ni bilo ne ponoči ne podnevi pri podjetju. Brigal se ni za tvrdkine posle nič. O kakem nadzorstvu 20 do 40 delavcev, ki so bili pri tvrdki uslužbeni, pod njegovim „vodstvom* niti govora ni bilo. S tem je spravljal tvrdko vedno bolj ob ugled. Za tovarniško pisarno se ni zmenil, in ni imel tudi nikakega vpogleda v trgovske knjige. Izdajal je le odredbe, ki so bile večinoma nepremišljene, podjetju škodljive. Leta 1904 je nastavil pivovarja, ki ni bil kos svoji nalogi. Kako imenitno in vzorno je vodil pivovarno g. Jurij Auer razsvetljuje z bengalično lučjo dejstvo, da ni niti vedel koliko piva ima v kleteh. Tako je meseca avgusta 1. 1904 — tedaj ravno v največji seziji — tvrdki naen-kratzmanjkalopiva, on pajebil mnenja, da ga jc še vse polno v kleteh. Tvrdka morala je tedaj naročiti pivo za drag denar pri drngi pivovarni. Tndi z ledom tvrdka v tistih časih ni bila založena, ker se led pozimi ni dosti hitro na-vozil. Pivovarna je morala dobivati led sproti iz Beljaka in izpod Nanosa. Led je bil drag kot .žefran". Ker je piva primanjkovalo, varil ga je pivovar na vse pre-tege. V naglici se je varilo slabo, in potem se je še čisto „mlado" spravljalo v promet, Vsled tega so stranke stavljale pivo na dispozicijo, češ, da je nevžitno. Pivo je prihajalo nazaj, plačati se je morala, ko je prišlo nazaj, tudi užitnina po 4* 18 K od hektolitra, in končno se je moralo to pivo kot absolutno nerabno stočiti v kanal. Nič boljše pa tudi pozneje gosp. Jurij Auer ni ravnal s pivom; nekoč ga je dal n. pr. naenkrat stočiti 40 sodčkov, ker je bilo nevžitno na ta način v kanal. A kvarilo se je pivo večkrat tudi doma vsled slabega nadzorstva. Tako so nekoč iztočili v kleti na Friškovcu 3 velike, 40—45 hI držeče sode piva — v kanal, in ravno tako tudi nekoč v kleti v Wolfovih ulicah. In od vsega tega piva plačan je bil že ves visoki davek, državni, mestni in deloma tudi deželni! Razupavalo se je pivo brez previdnosti, tako, da se je največji del tvrdkinih kupninskih kreditiranih tirja-tev iz tistega časa moral odpisati kot neiztirljiv. Kaj pomaga in je pomagalo nespametno ponašanje g. Jurija Auerja, da se je zvarilo toliko in toliko piva in ga spravilo toliko in toliko v promet, ko ga je pa toliko prišlo nazaj, da so se napolnili kanali, in ko ga je toliko ostalo neplačanega! V Ljubljani je imela tvrdka kakih 38 gostilničarjev-odjemalcev, toda vsled slabega piva so bili jeseni 1906 že tako disgustirani, da niso hoteli več piva jemati od tvrdke. Mnogo izmed njih sem jaz sam z veliko težavo komaj pregovoril, da so ostali vendar še pri tvrdki, in se izrekli pripravljenim, poskusiti jo še enkrat s tvrdki-nim pivom pod mojim vodstvom. Zaloge piva, ki jih je ustanovil g. Jurij Auer, niso bile razven one v Idriji in na Viču nobene vrednosti za tvrdko. Veliko jih je bilo naravnost pasivnih. Pa tudi založnika v Idriji in na Viču, oba prav ugledna moža, sta že zagrozila tvrdki leta 1906., da odpadeta, če ne bosta dobivala boljšega piva. Le z velikim trudom pregovoril sem nju osebno, da sta mi ostala še zvesta. Ko sem prevzel od g. J. Auerja njegov delež, bilo je vse zanemarjeno in v neredu. Denarja nobenega v blagajni, surovin je bilo treba takoj nakupiti, in začeti z varjenjem piva. Če ne bi bil jaz tedaj vtaknil v podjetje vsega denarja, kar sem ga dobil iz prodaje dveh vil v Pulju, in dajal ves svoj zdravniški zaslužek, bi se moralo podjetje, katero ni vži-valo takrat absolutno nobenega kredita več, takoj vstaviti. Pod »vzornim vodstvom44 g. Jurja Auerja je napravilo podjetje pri „Ljubljanski kreditni banki44 v vsem 147.000 K dolga. Res se je nekaj tega denarja porabilo za potrebne, pa tudi za nepotrebne naprave, vendar se je pa ta dolg naredil večinoma radi slabega vodstva, ker ni donašalo podjetje pravega dobička. Podjetje je bilo od dne do dne slabše, prišlo je ob ves ugled in ves kredit in to tembolj, ker je ravno v zadnjih dveh letih tega vzornega vodstva d o1 g naraščal z grozničavo hitrostjo. V kako slabih razmerah je bilo tačas podjetje, kaže tudi dejstvo, da sem moral opetovano že v predidočih letih sam posojevati tvrdki večje in manjše svote denarja. Tvrdka ni zmogla včasih niti 20 kron v svoji blagajni. Posodil sem ji jaz, če ne bi tvrdka doživela sramoto, vzlic vzornemu vodstvu g. Jurija Auerja prosjačiti za 20 kron pri tujih ljudeh. Ko „Ljubljanska kreditna banka" ni hotela tvrdki ničasar več dati, moral sem dne 20. aprila 1906 poiskati in prositi za tvrdko le proti svojemu lastnemn podpisu pri „Kmetski posojilnici ljubljanske okolice** posojilo v večjem znesku. Vseh teh posojil pa večino nisem prejel nikoli nazaj vrnjenih. To pač jasno dokazuje, da nisem metal g. Jurju Auerju polen pod noge in mu izpodkopaval kredita, marveč, da sem rad pomagal kjer sem mogel. Podjetje je pod njegovim vodstvom šlo v vedno hitrejšem diru rakovo pot, a tega je bil on sam kriv. Odločno moram konečno oporekati, da ustreza g. Jurja Auerja cenitev tedanjega premoženja, na podlagi katere si izračunava svoj zahtevek d e-janskim tedanjim razmeram. Leta 1905 16. oktobra ponudil je namreč g. Jurij Auer po svojem pravnem zastopniku moji ženi kupnino v znesku 100.000 kron za njeno polovico vsega imetja. To svojo ponudbo je pa preklical že čo par dni ker mu je njegov pravni ffcstopnik povedal, da je ta znesek previsok. Zastopnik g. Jurja Auerja, ki je bil, kakor že rečeno o financijelnem stanju tvrdke dobro poučen, je bil mnenja, da bode tvrdka s tem novim bremenom ie preje prišla do poloma. Tedaj je imela tvrdka okoli 309.000 kron dolga; leto pozneje narasli so pa tvrdkini dolgovi že na 369.000 kron. Gosp. Jurju Auerju dozdevala se je svota 100.000 kron previsoka, kot kupnina za polovico podjetja, za časa ko je imela tvrdka 309.000 krou dolga. Ko sem pa jaz kupil od njega njegovo polovico, je imela tvrdka že 369.000 kron dolga in obresti se je moraio pla-čevavavati čez 20.000 kron letno, zato mislim, da je bila moja ponudba 75.000 kron za tedanje raz-orane razmere tvrdkine, če že ne previsoka, gotovo pa po vsem primerna? Izrecno še pripominjam, da sem bil tedaj pripravljen odstopiti polovico vsega premoženja, katerega je imela moja žena pri tvrdki g. Jurju Auerju za vsoto 70.000 kron, da se pa ta moja ponudba od njegove strani ni sprejela. Motivirala se je ta odklonitev, s strani njegovih pooblaščencev tako, da g. Jurij Auer niti te obveznosti ne bi m ogel izpolniti. Res je, da sem, kot pooblaščenec mojega svaka Pavla odpovedal gosp. Jurju Auerju, na njegovi polovični realitetni posesti vknjiženi dolg 26.000 kron. Pa zakaj? V družabno razmerje tvrdkino, ustopila sta g. Jurij Auer in moja žena 1. 1903 vsak z enakim deležem svojega premoženja. Gosp. Jurij Auer vknjižil je pa naenkrat na svojo polovico 50.000 kron za svojo ženogo. Elo Auer. Ote| vknjižbi ni nikogar obvestil. Sele nato vknjižil sem tudi jaz tirjatev svaka Pavla, tako na g. Jurja Auerja, kakor na svoje žene polovico. Ker je pa podjetje rapidno propadalo, moral sem kot odgovorni pooblaščenec mojega svaka Pavla odpovedati g. Jurju Auerju dolg, kateri je bil vknjižen na njegovi manj vredni polovici, ki je bila s 50.000 kronami več obremenjena kakor pa polovica moje žene. Način, kakor je obremenil g. Jurij Auer svoj delež, ne da bi o tem obvestil svojo sodružabnico, pač ne odgovarja sedanjim trgovskim načelom. Tako so delali pač prejšnje čase na kmetih nekateri trgovci, ki so hitro pred konkur-zom prepisaii večjo vsoto na ime svoje žene. Solidni trgovci pa tega ne delajo. Kar se tiče afere s pasjim bičem in drugih infamij, ki se mi predbaci-vajo, opozarjam javnost na članek v „Slov. Narodu44 z dne 31. decembra 1909. V tem članku sem dokazal naravnost 1 a ž omenjenih meni pod-tikanih dejanj in sumničenj. Iz vsega tega sledi, da je g. Jurij Auer s svojim nesmiselnim in ne-brižnim vodstvom dovedel Auerjevo podjetje do propada; da ga nisem jaz silil k prodaji njegovega deleža, ampak da se mi je z njegove strani ponudil nakup, ko je tvrdki že voda v tekla grlo. Nisem mislil cele te zadeve spravljati v javnost. Prisilil me je k temu „Slovenec44, kateri v zadnjem času ne spusti nobene prilike, oblatiti mene in moje ime. Res perfidno zaviti so napadi „Slovenčevi*. Ali prepričani naj bodo gospodje okoli tega lista, da me s svojim sovraštvom ne bodo iztisnili iz javnosti, ker sem uverjen, da mora biti v našem javnem življenju protiutež demoralizujo-čemu in nasilnemu delovanju naših klerikalcev. Ker vem, da vam ugaja blato, zato vam svetujem, da se valjajte po blatu lastne stranke, kjer ga imate cele kopice! Dr. Oraien. I lr. Karel vitez Mm\i t I Tako hitro ^preminuli dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniski je bil včeraj položen k večnemu počitku. Ta velikanski pogreb je pokazal, kako resničnega in vsestranskega spoštovanja v vseh krogih prebivalstva je bil deležen pokojnik. Ob 4. popoldne je zbor slovenske opere pod vodstvom g. kapelnika Beniška pred pokojnikovo hišo zapel ganljivo žalostinko, na kar se je med neštevilno množico začel pomikati sprevod. Najprej je korakalo odposlanstvo »Sokola« z zastavo, odposlanstvo »Gasilnega društva« in pevskega društva »Ljubljanski Zvon« z zastavo in končno so nesli čestitljivo zastavo »Ljubljanske čitalnice«. Mrtvaškemu vozu, polnemu krasnih vencev, je sledila nedogledna množica občinstva, gospodov in dam iz vseh krogov. Deželno vlado so zastopali deželni predsednik baron 8chwarz, dvorni svetnik grof Cbo-rinskv in deželnovladni svetnik dr. Zupane, Kaltenegger, Kula vic, Lase han in Kremenšek, finančno ravnateljstvo dvorni svetnik Kliment z več uradniki, deželni šolski svet de- želni šolski nadzornik Hubad, deželni odbor dvorni vetnik Suklje z več gospodi, deželno sodišče predsednik Levičnik, dvorni svetnik Pajk in nadsvetnik Pole, mestno občino ljubljansko žnpan Hribar in ravnatelj Vončina z mnogimi občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki. Udeležili so se sprevoda med drugimi dvorni svetnik dr. Ferjančie, predsednik notarske zbornice Plan-tan, predsednik odvetniške zbornice dr. M a jaro n, predsednik trgovske zbornice Lenarčič, prost Sajovic z različnimi duhovniki, mnogo zdravnikov iz Ljubljane in z dežele, različni uradniki, profesorji, zastopnik« »Zbora liečnika kraljevine Hrvatske i Slavonije« primari j dr. Kosirnik in dr. Florscbiitz iz Zagreba in zastopstva mnogih narodnih društev, tako »Narodne čitalnice«, »Dramatičnega društva«, društva zdravnikov, »Slov-. Matice«, »Narodnega doma »Društva slov. časnikarjev«, zastopstva trgovstva itd. Vse, vse je prihitelo, da izkaže blagemu pokojniku zadnjo čast in mu posvedoči na poslednjem potu svoje spoštovanje. Pri kapeli na Friškovcu je »Ljubljanski Zvon« zapel v slovo pretresljivo žalostinko. Bil je to pogreb moža, ki si je svojim čistim nesebič, nim rodoljubljenjem, s svojim delom in s svojo požrtvovalnostjo pridobil spoštovanje vse Ljubljane. Naj počiva v miru in naj hode za vzgled vsem, ki hočejo svojemu narodu zvesto služiti. MIh na ranflia ffliu6-Usnskesa Imm". »Ljubljanski Zvon« nastopi s 1. januarjem 1910 svoje trideseto leto. Program listu ostane tudi pod novim uredništvom bistveno neizpreme-njen. Devetindvajsetletno delovanje za narodno prosveto mu je začrtalo trdno smer tudi za bodočnost, katere ne more zapustiti, ako noče prenehati biti to, kar je bil »Ljubljanski Zvon« že izza svojega postanka: središče, kjer so se zbirale vse naše najboljše pisateljske moči. V njegovih letnikih je nakopičeno toliko krasnega gradiva, zastopanih toliko genijalnih pesnikov, pisateljev, kritikov, da je »Zvon« v najtesnejši zvezi z novim razevitom slovenskega slovstva in slovenske prosvete sploh. »Zvon« je določeval mer našemu literarnemu razvoju. Tekom časa so nastali ob njegovi strani novi listi strokovne vsebine in leposlovno - znanstvenega značaja, kar je naravna posledica našega krepko se razvijajočega slovstva: teh »Zvon« ne smatra za svoje nadležne tekmece, ampak za dobrodošle pomočnike v delu za naš kul turni napredek. »Ljubljanski Zvon« je bil ustanovljen kot »leposloven in znanstven« list. in ta svoj dvojni značaj je ohranil pod raznimi uredniki ves-čas svojega obstanka. Gojil je poleg ))oezije in leposlovne proze tudi poljudno znanstvo raznih strok, poleg leposlovne in umetniške, tudi znanstveno - strokovno kritiko. V tej raznovrstnosti je skušal ustreči našim narodnim zahtevam in željam svojih naročnikov. LTrednikovemu povabilu k sode* lovanju 60 se drage volje odzvali dosedanji »Zvonovi« sotrudniki, in v njih krog je stopilo tudi nekaj novih, čilih moči, tako da novi letnik po svoji vsebini ne bo zaostal za prejšnjimi. Kar se tiče pesništva, hrani uredništvo dovolj umetniško - dovršenih umotvorov, lirskih in epskih, da bo lahko zadovoljilo svoje v tem oziru že razvajene čitatelje. Pesniški del bo po možnosti združen na prvem mestu lista. Uredništvo je mnenja, da pesnik pokaže svojo vrednost in moč, ako se predstavi občinstvu v večjem obsegu; zato bode od časa do časa posvetilo posamezne številke antologiji poedinih pesnikov; s temi se bodo seveda menjavale številke z dosedanjo pestro pesniško vsebino. Leposlovje opravlja važno nalogo v prosveti vsakega naroda, in temu hoče »Ljubljanski Zvon« tudi v bodoče posvetiti vso svojo pozornost. Gojil bo predvsem po želji večine naročnikov novelistiko; a pripravljenih ima tudi par daljših povesti. Ni lahka stvar, preskrbovati list z dobrim leposlovnim etivom, ker je krog na ših priznanih pisateljev majhen, ki pa morajo zalagati večkrat s svojimi spisi tudi druge slovenske leposlovne liste; »Matico Slovensko« itd. Strogo znanstvo ostane tudi v bodoče izključeno iz »Zvonovega« programa; pač pa bo objavljal znanstvene članke, ki so pisani v polj ud -dnem, lahko umi ji vem, leposlovno zaokroženem slogu, ki nas bodo seznanjali z aktualnimi vprašanji, ti-čoeinii se predvsem našega narodnega življenja, naše književnosti. PriobČe-val bo »Zvon« preglede modernih slovstev vseh izobraženih narodov, v prvi vrsti slovanskih, poročal bo o umetnosti v bcletristiČno završenih fejletonih in o socijalnih vprašanjih. V tem oziru skuša »Zvon« ohraniti svoj revij i značaj, kakršnega je imel pod spretnim Aškrčevim uredništvom. Izmed obljubljenih in že vpo»la-uih člankov naj navedemo le nekatere: Prof. dr. Murko. dr. Ivan Prijatelj bosta poročala iz slovanskih literatur; Voj. Mole objavi studijo o Kasprowiczu in o modernem italijanskem slovstvu; profesor Frid. Ju van č i č pa iz francoske književnosti. Dr. Jos. Tominšek je napisal za prvi dve številki aktualno razpravo o »Pisavi kranjskih lastnih imen«, v eni poznejših izide njegov »Ajdovski Gradec«; P. Ž m i-tek bo reševal razna umetniška ' prašanja; dr. W. Š m i d nas popelje v našo staro Emono; dr. Bogumil V o š n j a k nam je obljubil svojo >talno pomoč in j>oslal »Znanstveno oporoko L. Gumplowicza«; dr. P. Grošelj je napisal razne članke i z prirodoslov ja; prof. Milan Pa j k oriobči zgodovinski esej o ženah v Vapoleouovi rodbini; kustos L». P i n-t a r je že izročil »Crtice o krajevnih menih in bo nadaljeval svoje »Sani re«. Književna in ostala poročila bodo gejila stvarno in nepristransko kritiko pred vsem domačih slovstvenih in umetniških pojavov, ozirala pa se bodo tudi na važnejše publikacije slovanskih književuosti, ki zanimajo naše širše občinstvo. V tem .»zim so novemu uredniku obljubili -vojo pomoč- razen že imenovanh Botru dni kov: dr. IleŠič. dr. Fr. Kidrič, prof. dr. J. Mcrhar. dr. Iv. Žmave, prof. R. Pernšek. prof. J. Wester, .1. A. Glonar, dr. G. Žerjav in še ^>nogo drugih. Tredništvu in sotrudnikom ne *nanjka resne volj** potruditi se. da •hranijo list na oni višini, do kater** - je dvignil v prejšnjih časih, da »stane v istini verna slika našega fuševnega delovanja in zrcalo na<* nrosvete. T'pam«« torej, da store tudi trnki svojo dolžnost in privabijo Zvonijo novih prijateljev iu pod-•< »mikov. Ljubljanski Zvnn« izhaja po enkrat na mesec v zvezkih po 4 poe ve-like o>merke obsežnih ter stane vse • to 0 K 20 h, pol leta 4 liO h, četrt ► ta 2 K 30 h. Za vse neavstrijske fipzele po 11 K 20 h na leto. Posamezni zveski se dobivajo po 80 h. Dnevne vesti. Občinski svet ljubljanski na jutri, v torek, dne 4. januarja ]9\0 ob petih popoldne v mestni jvorani svojo redno sejo. Na dnevnem - du so točke, ki niso bile rešene v ^dnji seji. Imenovanja v okrožju graške-^.i na d sodišča. V okrožju črnskega dsodišča je ob novem letu avanzi-lo 20 višjih sodnih uradnikov. Pod nadsodišec spadajo vse slovenske le, razen Primor^k*-. da torej »n slovensko prebi valstvo pre-Do večino v tem okolišu. Naravno bilo ?io tenr takem, da bi bila tudi na uradnikov v tem sodnem >zju slovenska. Da temu ni tako. m j« pr»-dobro znano. Saj teže me-lajmi kroci že od nekdaj za tem, /rinejo slovenski element popol-ma iz sodne služb*1. Ta težnja je -tala zlasti intenzivna v zadnjih tih, ko >e z vsemi sredstvi deluje to, da se na eni strani slovenski rini naraščaj omeji na minimum. \n drugi strani pa da s«* slovenskim -dnikom. ki s*' količkaj zavedajo oje narodnosti, zagreni življenje in »ovanje z doslednim zaj>ostav-3njem. Smelo pa trdimo, da to zastavljanje še ni doseglo takšnega -ka. kakor letos, ko so naši kleri-na čelu jim dr. Krek, dali v ari amen tu pravosodnemu ministru Bochenburgerju pravcato do-uico. da >me svobodno nastopati oti modnim uradnikom slovenske* larodnosti. Res je sicer, da tudi pre-Slovencem niso cvetele rožice v dnih službah, vendar pa se je pre-pazilo vsaj ua to. da se je ohranil n.j na zunaj videz nepristranosti, eri Hoehenburgerjevi se merodaj-k rogom ne zdi več |>otrebno, da >e nadalje varovali ta videz, nego stopajo odkrito in z vso brezohzir-•stjo proti Sloveuccm. Jn zakaj bi idi ne.' Saj vedo dobro, da ne bodo ■U'rikalni poslanci nikdar ganili niti prstom in ne bodo odprli ust v »rambo slovanskih uradnikov. Žagajoč se torej, da jim klerikalci eajo svobodne roke nuaproti slo-"nskim uradnikom, nastopajo se-^^i z naravnost cinično nesramnost-zlasti proti slovenskim sodnim dnikom. Zadnji avanzma v okrož-■i praškega nadsodišča je v tem ozi-uaravnost klasičen dokaz za to. Avanziralo je 20 uradnikov, kakor 'wr. že zgoraj omenili, a med temi je ^amo en Slovenec — svetnik Kaveni k v Ljubljani. Ako u važu jemo, da i» graško sodno okrožje po dobrih h tretjinah slovensko, moramo imenovati to najnovejše zapostav- ljanje slovenskih sodnikov kot naj-brutalnejso krivico, ki se je kdaj zagrešila na Slovencih v jnstični službi. Zato protestujemo z vsem ogorčenjem proti tej nezaslišani krivici ter pozivamo poslance, ki si niso dali vezati rok napram Hoehenburgerju, naj z vso energijo in odločnostjo nastopijo v obrambo zapostavljenih slovenskih sodnikov. Koučno se kon-statujemo, da je zavladal Hochen-burgerjev duh tudi že ua tukajšnjem deželnem sodišču. Izvedli smo nekaj prav značilnih stvari izza kulis deželnega našega sodišča, o razdelitvi poslov i. t. d. Vse to si prihranimo, tla spregovorimo o priliki resno besedo. + Brezveatne klerikalna gospodarstvo. Z ozirom na kupčijo, ki jo je sklenil tesar Pust z deželnim odborom, nam piše somišljenik: Kmetje v Podmolniku so že leta in leta prosili deželni odbor, naj bi jim prodal nekaj lesa iz deželnega gozda. Ker se je gozd skrbno čuval in ker načeloma niso hoteli prodajati lesa iz tega gozda, niso imele te kmetske prošnje prav nobenega uspeha, pač pa se jim je obljubilo, da se bodo njihove želje uvaževale, čim bo deželna uprava sklenila, da se les iz tega gozda proda. Kmetje so potrpežljivo čakali, na ta čas zanpajoč tej obljubi. Zato jih je vest, da je deželni odbor kar nati-homa in pod roko prodal ves les v podmolniškcm gozdu tesarju Pustu in vrhu tega še za naravnost smešno nizko ceno, zadel kakor strela z jasnega neba. Sprva niso mogli verjeti, da bi deželni odbor pozabil na vse svoje obljube, ko pa so izvedeli, da je kupčija s Pustom res definitivno sklenjena, so se obrnili na Pusta ter mu ponudili za les 32.000 K, torej 16.000 K dobička. Seveda je Pust to ujinovo ponudbo odbil, ker pač ve, da bo z nadrobno prodajo lesa zaslužil najmanj 50.000 kron, ako ne še več. Pust je imel včeraj v Podmolniku napovedano licitacijo lesa. Značilno je, da so kmetje samo za manj vredni bukov les v tem gozdu ponudili Pustu 12.000 kron. Toda ta licitacija se ni vršila, ker je Pust dobil v zadnjem trenotku, i e r m a n od oskrbnika deželne bolnice Neben t U h -rerja,da se licitacija ne sme vršiti. To odredbo je povzročila notica, ki jo je pretekli petek priobčil „Slovenski Narod- in v kateri je bilo dokazano, da je dežela pri kupčiji, ki jo je sklenila s Pustom, prikrajšana za najmanj 50.000 kron. Klerikalci so v velikih skrbeh radi te kupčije, ne samo radi tega. ker se boje. da pride stvar v razgovor v deželnem zboru, marveč v prvi vrsti radi tega, ker jih je strah, da bi kmetje v Podmolniku in okolici v svoji ogorčenosti nastopili proti klerikalni stranki. Umestno bi torej bilo, da bi »e napredni poslanci o stvari natančno poučili in zahtevali v deželnem zboru potrebno pojasnilo. Vzpričo obupnega položaja, v katerem se nahajajo sedaj deželne finance, se pač ne sme trpeti, da bi deželni odbor na tako lahkomiseln in nedopusten način metal skozi okno tisočake, da z njimi podpre nekatere svoje pristaše! - Uradna preganjanje narodnih kolkov. K naši notici o preganjanju narodnih kolkov na Štajerskem nam poroča sedaj odličen rodoljub s Koroškega naslednje: K novemu letu sem pisal nekaj razgkdnic in sem med drugimi dal v Celovc na glavno pošto tudi tri, ki so imel« na levi strani (naslovne strani) prilep ene kolke 20 IX 1908, katere razgle nice sem dobil nazaj z opazko „nicht zu-lassig" s postnim pečatom: Klagen-furt. Obenem sem dobil tudi vrnjeno eno pismo, naslovljeno na g. Valentina Prinik, p. d. Sovenc na Otrovci, pošta Medborovnica, ki je od 17. m. m. romalo po Štajerskem in Češkem, in nosi pečate: Pranzdorf, Borovnica in Mitrovica, 009 Dec. 20. — Ker posamezniki proti temu postopanju postnega ravnateljstva v Gradcu ne morejo ničeser storiti, je pac treba, da vzamejo slovenski poslanci to stvar v roke. Postopanje graškega poštnega ravnateljstva je popolnoma nezakonito. + Zaupnica. Občinski odbor v Štorjah pri Sežani izreka tem potom povodom svojega enoglasnega sklepa od 1. prosinca 1910 u danost no zaupanje in iskrene čestitke odstopivšemu deželnemu poslancu gosp. dr. Gustavu Gregorinu in njegovim tovarišem-somisljenikom vsled njihovega hrabrega in odločnega nastopa v deželno-zborski seji dne 27. grudna 1909 v Gorici proti nasilju Gregorčič-Pajerjeve zveze, ki je grobokop našega tepta-nega kmeta in sploh slovenskega naroda. Županstvo v Šturjah 1. prosinca 1910. i- Prijatelj naših klerikalcev, Stipa pl. Radie, v loči hrvatske duhovščine. Na neki napad v Radiee-veni »Domu« odgovarja duhovnik dr. Petrekovie, med drugim tudi sledeče: Kakor rečeno, meni je malo mar Radieevega pisarenja, toda druge duhovnike naj pusti v miru in naj jih ne napada ter naj ne blati duhovščine, kakor je to zopet storil v. zadnji številki. Dokler bode tako pisal, naj ve: nobeden od nas ne gre z njim in za njim. Naposled naj ve Radić tudi to, da tudi mi, hrvatski duhovniki, imamo se kako besedo tam, kjer je on tako lepo govoril in zaslepil slovenski narod. Mi smo doslej pustili Radiču svobodno karto, naj gre, kamor hoče in naj poskusi še ta Kisa fluid«, a on bi vsaj moral vedeti, da je tudi uaiu znana pot v Ljubljano in da lwmo tam pokazali samo par zadnjih številk njegovega »Doma« in hitro bo nekomu slabo.« — Naši klerikalci pa |*ojo Radiću hosana! Ali ni to smešno?! --f Iz sodoe službe. Svetnik gra-škega uadsodišča Maksimilijan M o -r o e u 11 i je dobil naslov in značaj dvornega svetnika in je imenovan za podpredsednika graŠkega deželnega sodišča. Za sodne nadsvetnike so imenovani svetniki Fran G a r z a r o I 1 i pl. Th u r n 1 a c k , dr. Gustav S m o-1 e j iu Adalbert K o t z i a u v Celju. Viktor V e r d e r b er v Mariboru je imenovan za prvega državnega pravdnika. -f- Imenovanja v davčni službi. Davčnim oficijalom v X. čin. razredu pri c. kr. davkariji za mesto Ljubljane* je imenovan g. Josip Ta j u i k in ne Kajnik, kakor se je v soboto pomotoma jw»ročalo. Iz šolske službe. Mesto ol*>le le učiteljice Terezije Ainbrožič pride za suplentinjo v Čatež prov. učitelji«*.! Angela Kuhelj. Učiteljica Albina Golob je vsled lastne prošnje premeščena iz Semiča v »Št. Peter pri Ljubljani. — Slovenska deželno gledališče je bilo včeraj popoldne zaprto ter se je popoldanska predstava, dasi malone že razprodana, odpovedala v znak žalovanla za blagopokojnim predsednikom „Dramatičnega društva", gospodom dr. Karlom Bleivvcisom vitezom Trsteniškim. — Jutri, v torek, se uprizori priljubljena dražestna J. Jamova opereta .Logarjeva Krista". — V četrtek, na praznik, sta dve predstavi. popoldne ob 5. ljudska predstava pri znižanih cenah „R o-k on jači", zvečer pa je operetna predstava. — V soboto se uprizori prvič angleška komedija „Sebastjan, veliki knez georgijskr, spisal W. SommersU-Mangham. — Ravnateljstvo uljudno opozarja gg. obiskovalce, da izvolijo prihajali k predstavam pravočasno, ker bo sicer moralo — kar je pri vseh gledališč:ih upeljano, dan biljcterjtm strikten nalog, da prepoznim obisova'čctn ne dovolijo pred koncem akta rstop v poslu-šaiske prostore. Slovensko g*edali£ce. Za novo leto bi bilo slovenskemu gledališču želeti, da bi biio vedno tako dobro obiskano, kakor je bilo v božičnem tednu izvzemši včeraj zvečer. Na novega leta dan sta bili dve predstavi. Popoldne so vprizorili — več alt manj na popoldanski način — otrokom namenjeno ..Pepelko". Glavno vlogo je igrala ga. Danilova, ki je pri tej priliki prvič nastopila v veliki vlogi in to prav srečno in uspešno. Izvedla je svojo vlogo tako, da ne dvomimo, da postane še jako dobra članica naše, naraščaja tako nujno potrebne in od občinstva kakor tudi od drugih faktorjev premalo uvaževane, drame. Istega dne so peli Savi novo krasno opero „Lepo Vido". Včeraj, v nedeljo, ni bilo napovedane popoldanske predstave; to zarad; pogreba dr. Karla viteza Blei-weisa. Zvečer so z lepim uspehom igrali Kristanovo dramo „Kato Vran-kovič". - Silvestrov večer telovadnega društva *• Sokol« pretekli petek je zbral zopet kakor vsako leto, kljub mnogim drugim sličnim priredil vam, obilo prijateljev v sokolski telovadnici, da je bila dvorana in galerija do zadnjega prostora zasedena. Xa.irazno\ rstnejši spored je nudil ljudem obilo zabave iti izsilil eelo najrevnejšim smeh. Neumorno svi-rajoei oddelek »Slovenske Filharmonije« je žel za svoja proizvajanja obilo in zaslužene zahvale. Ubrano jK^tje za ta večer sestavljenega kvarteta in okteta je nudil obiskovalcem uprav umetniški užitek in občinstvo je z burnim poskanjem izkazalo vrlim pevcem svoje priznanje. Komični nastop gospodu Verovška in ro-kohorha, zaključena s pristno japonskim dsiu-dsitsu sta izvabila uprav salve smeha. Tudi fine žive slike v raznobarvni luči so žele mnogo pohvale. Tik pred polnočjo, ko je pričakovalo že vse zbrano občinstvo, da odbije zadnjo uro staremu letu, je spregovoril še neumorni »Zvezin« načelnik in starosta »Ljubljanskega Sokola«, M u r n i k. Govoril je prilično sledeče: Izpolniti mi je pred« vsem prijetno in častno dolžnost, pozdraviti vas lepo in prisrčno, pozdraviti vas, ki ste tudi v tem že potekajočem letu ostali zvesti naši člani, zvesti prijatelji in zveste prijateljice starega Sokola ljubljanskega. Bodi vam vsem pomembni nas pozdrav sokolski: Na zdar! — Veselje presi-nja današnji večer Človeška srca. V zadrego pa bi me spravil, kdor bi me vprašal, s kakšno pravico se ti zadnji večeri v letu praznujejo tako veselo. Saj po vrsti z železno doslednostjo zaključujejo dobe, v katerih je zopet toliko veselih nad splavalo po vodi, zopet toliko lepih sklepov ostalo neizvršenih, prišlo toliko novega gorja izvršenih, prišlo toliko novega gorja na ta svet, da tisto malo veselja, kar ga je bilo, tone v morju bolesti. Tudi 1. 1909., ki v teh trenutkih že beži v brezkoučno večnost, ni častna izjema v tem pogledu. Temu iu onemu je bilo gotovo srečno — ali koliko pa jih je, ki morejo biti srečni in koliko jih je, če morejo, tudi znajo veliko umetnost biti srečen, vesel i u zadovoljen: ogromna večina brez dvoma ne ho hvalila bilance veselih iu neveselih dni v preteklem letu. To velja o posameznikih, velja pa vobče tudi o narodih. In med onimi, ki ob najboljši volji ne morejo biti zadovoljni s starini letom, je tudi oni mali del človeštva, ki se še vedno sme imenovati slovenski narod. To leto mu je prineslo obilo zlega, pa malo veselih stvari. Ali danes, ko je vsakdo rad vesel, ko je rad vesel tudi oni, ki ga sicer nepretrgoma mučijo teške skrbi, rad vesel vsaj en, vsaj zadnji večer v letu, ne razmotri vajino in ne razglabljajmo, kar je bilo hudega našemu narodu v preteklem letu, ampak veselimo se raje onega,kar je bilo veselega, veselimo se posebno tega, kar nam je v teh prostorih najbližje, veselimo se našega »Sokol stva, tega poroštva boljše prihodnosti slovenskega naroda, > Sokolstva«, ki je v starem letu napredovalo naravnost presenetljivo. Nad 20 novih društev in odsekov mu je priraslo, tako da jih imamo danes že 80, število članstva se dviga že v 7000, moškega naraščaja je že nad 2000, članic skoro 600. gojenk 500, v vsem skupaj je torej v slovenski sokolski organizaciji že okroglo 10.000 Slovencev in Slovenk, skoro 4000 več nego lani ob tem času. Izredno smo napredovali po številu, ali napredovali smo tudi po kakovosti. Ogromno delo. ki sra je lani izvršilo slovensko »Sokolslvo. kaže, da se nam je že nekoliko, će smem reči. izboljšala kvaliteta naše navdušenosti. Veselja se nam širijo prsi, ko vidimo, da je v >/Sokolstvu« — in s tem v slovenskem narodu — vedno več prave, čiste, neomahljive. trajne navdušenosti, one navdušenosti, ki ne dvomi ue obupuje, ampak dela; ki ne kritizira po nepotrebnem, ne obsoja vse vprek, auapak dela; ki uam pod vojn je moči, pretvarja najtežje delo v igračo, najhujši trud v zabavo; one navdušenosti, ki te dela vztrajnetra. iznajdljivega, požrtvovalnega, ki nas druži iu spaja naše moči v eno veliko moč. zmožno izvesti dela in stvari, ki bi se sicer zdele nemogoče; navdušenosti, ki je olje življenja, ki edina bo iz malega slovenskega naroda naredila velik in srečen narod. Napredek v »Sokolstva« bodi torej v dobro štet staremu letu. ki mu sedaj že pojema luč življenja. 1'gaša mu. gori revno, kakor gori revno sveča v vzhajajoči luči solnca. Nova svetloba vzhaja, vzplamteva v ogenj novega leta, čist še, svetel in jasen ogenj. Naj čisti ta ogenj prešine vas vse, naj vas pomladi, osveži, okrepi za kar najuspešnejše delo v vasem zasebnem življenju, naj pa tudi v onih, katerih srca še niso vneta rodoljubne ljubezni, vname in raz v name navdušeuost v visok, neugasljiv, čist plamen, naj dvigne srca kvišku k dragi naši Sloveniji, žalostni in solzni naši materi. Naj ji solze posuši vaša gorka, žarka, navdušena ljubezen ter ji izvabi radost eu usmev, usmev sreče in zadovoljnosti s svojimi sinovi in svojimi hčerami. Hodi ljubi naši domovini novo leto začetek srečnejših in veselejših dni, bodi vam vsem novo leto srečuo in veselo! Na zdar! — Ko je zaključil svoj govor iu so ugasnile luči po dvorani, odgrnil se je zastor in pokazala se nam je umetniško sestavljena alegorija. Sključen starček je zapustil svoj prestol in mlad, čil mladenič nastopa svoje gospodarstvo. Nešteto upov je vskipeie tedaj v srcih gledalcev in polui najboljših nad in želja so si segli prijatelji v roke. Krog ene ure v mladem letu se je razvil živahen ples, in toliko plesaželjne mladine je bilo, da je bilo improvizirano plesišče preozko. Do ranega jutra je vstrajala mladina pri plesu ob zvokih »Slov. Filharmonije« in klavirja in še pri odhod-nem valčku smo šteli nad 50 parov, ki so se le neradi ločili od priljubjeni h prostorov »Telovadnega društva Sokol«, ^i^^i^ protopae* Piše se nam: ZnanTdeželno-vladni detektiv Gerlovič, ki je spravil za časa septemberskih demonstracij s svojimi izpovedbami toliko ljudi v ječo, da je lahko vesel, da nosi — ker je imel s pripadniki miroljubnega in ne-maščevalnega naroda opravka — sploh še zdrave ude po Ljubljani, jo je na novega leta popoldan malo izkupil. Naletel je na cesti pod Rožnik na gospoda abs. jur. Vladimira Sveteka katerega je brez povoda v pijanosti barabsko nahrulil. Ker mu je dal g« abs. jur. Svetek zaslužen odgovor, zgrabil ga je Gerlovič za vrat, hoteč ga vreči na tla. Toda naletel je na krepkega nasprotnika in v trenotku se je valjalo dolgo telo detektiva v cestnem prahu. To mu pa ni bilo dovolj; ponovil je svoj napad kakih šestkrat, a vselej je klavrno obležal na cesti ali pa v cestnem jarku. Ker ga ni bilo mogoče odgnati, naložil mu je nasprotnik v silobranu tudi batin z gorjačo po obrazu, glavi in tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje dostojno ime. Nasprotnika sta šla naposled m policijo, kjer sta stvar povedala in je policijski zdravnik konstatiral, da je deželnovladni detektiv Gerlovič pijan, kar sicer ni bilo težko konstatirati, ker je bilo očividno. — Gospod baron Schwarz, čestitati Vam je treba na takih akvizicijah. — Dajte Gerloviča na verigo, če ne izkupi prihodnjič, kadar bo zopet provociral in napadal, še več. — Draštvo slovenskih učiteljic je zborovalo dne 29. decembra 1. 1. v Št. Jakobski šoli. Gdč. predsednica Drolova presrčno pozdravi člane, goste, posenbo pa predavatelja g. c. kr. prof. J. Zupančiča ter ga naprosi, da povzame svoje predavanje. G. predavatelj nam je v poljudni, zanimivi, stopinji naše p red izobrazbe, primerni obliki, razvijal zgodoviuo in teorijo zrakoplovstva od njega početka do najnovejših iznajdb, poizkusov iu uspehov. V nalašč za to predavanje pripravljenih slikah nam je predoči 1 vrste zrakoplovov, njih sestavo in uporabo. Z napeto pozornostjo smo poslušalke in poslušalci sledili tem izvajanjem. Moramo po-vdarjati, da je zahvala, ki' jo je izrekla gdč. predsednica g. profesorju, bila nam vsem vzeta iz srca. Izrekamo mu jo tem potom še enkrat s prošnjo, da ga še katerikrat smemo naprositi za kako mrvico bogate njegove znanosti. — Druga točka dnevnega reda ni bila nič manj zanimiva. Predavala je naša marljiva tovarišica gdč. Jerica Zemljanova o gospodinjski soli na Dunaju, katere obiskovalka je bila baš v preteklem letu. Opisuje s koliki» požrtvovalnostjo - gmotno in kakor so pozneje razmere pokazale — tudi moralično sta vztrajali obe Slovenki ua. zavodu — v tujem mestu, kjer se je z naj-zlobnejšimi opazkami kazalo na nje kot tujki, kot hčerki od ujih toli sovražnega slovanskega rodu. Ker se bo nje predavanje obelodanilo v posebni izdaji, zato tu ne objavimo posebnosti iz njega, pač pa sm<> hvaležni gdč. predavateljici za predloge, ki jih je stavila koncem govora Ta njiju pridobitev namreč mora priti v hasek slovenski gospodinji iu v ta namen naj se otvori s pomočjo merodajuih faktorjev štiritedenski gospodinjski tečaj za slovenske učiteljice, ki naj potem svojo pridobitev poneso med slovenske go-^odinje širom vse slovenske zemlje. Gdč. podpredsednica Vida Zupančič dostavi dodatni predlog, da, ako hočejo nierodajui faktorji izdat no podpirati to stremljenje, oziroma praktično potrebo našega ljudstva. naj skrbe za to, da bo mogla učiteljica, pridobivši si v teh tečajih po trebno znanost, tudi praktično se v njej uriti s tem. da preskrbe učiteljicam primerno stanovanje s kuhinjo. Nedosiatek potrebne in primerne hrane v mnogih manjših kra jih izpodkoplje čestokrat mladi uči-teljiei rahlo zdravje za vedno. Pri šolskih stavbah naj torej vis. c. kr. deželni šolski -vet pritisne na slov. e. kr. okr. šolske svete, da ne od-jenjajo od zahteve, da imej v njej vse učiteljstvo primerno stanovanje. Gdč. Krna Žerjav ova pripomni, da je skrajni čas, da se po mestnih iu de-želuih občinah skrbi za ustanovitev gospodinjskih tečajev iu v to nam je neobhodno j*otrebno praktično usposobljenih učiteljic, ki nam jih ima preskrbeti baš prej omenjeni 4teden ski gospodinjski tečaji za učiteljice. Gdč. obiskovalki duuajske gospodinjske šole, gdč. Zemljauova in A. Golobova, bi gotovo drago volje prevzeli ta pouk. Na to se je razvila še živahna debata o potrebnem prostoru in kuhiujski opravi, pri čemer se jo nasvetovala ljudska kuhinja — šolska kuhinja v šentjakobski šoli in drugod. Najbolj uam je ugajal nasvet g. nadučitelja Jelenea, da naj skušamo pridobiti kuhiujo »Domovine«, ker je le ta v počitnicah po polnoma prosta. Po zborovanju je imel odbor društveno sejo. — Ob novem letu je treba, da pogledamo nazaj, koliko smo v minulem letu napredovali in se ozremo t naprej ter delamo načrte za prihod-/ ujost. Slovenci v celem napredujemo/ sedaj l)olj počasi, sedaj zopet bitrej/ Napredujemo tudi na gospodarske/* polju, in to je za naš obstanek ^fo važno. Od večjih korakov, ki po jih storili Slovenci v preteklem Mu ni poslednji ustanovitev Koliusk/ tovarne za kavine primesi. Takofljod-jetje nam je bilo zelo potrebno/Osamosvojili smo ae zopet v eni Aroki. Seveda je nujno potrebno, da i poni- eijo, ki smo jo s trudom pridobili, obdržimo in jo skušamo še razširiti; le v tem je napredek. Za Slovence bi bila pač sramota in znamenje nezrelosti, ko bi ne mogli povzdigniti Ko-linske tovarne na kar mogoče visoko popolnost. Saj je kavina primes stvar, ki se rabi v vsaki rodbini. S samimi besedami tega seveda ne bomo storili, temveč le na ta način, da vedno in povsod zahtevamo le Kolin-sko kavino primes in jo tudi drugim priporočamo. Kolinska kavina primes je edini slovanski izdelek te vrste, in zavedna Slovenka, zaveden Slovence ve. kaj je z ozirom na to treba storiti. — Drušbi sv. Cirilu in Metoda ▼ Ljubljani je daroval g. ravnatelj Ivan Vončina mesto venca v dr. Karlu Bleiweis vit. Trsteniškemu ?0 K. Hvala! — Msša zadušnica za pokojnim dr. Karlom vitezom Bleiwcis-Trste-niškim se bo služila jutri, v torek, ob 10. dopoldne v stolni cerkvi. — Odfeor društva zdravnikov na KF&sjskszn razposlal je svojim ljubljanskim članom povodom smrti člana dr. Karla viteza B!eiweis - Trste-niškega okrožnico, ki se glasi: .Gg. kolege! Kruta smrt pobrala je nenadoma iz naše sreke dolgoletnega uda in častnega člana društva — dr. Ka-rela viteza Bleivveis-Trsteniškega. Odbor društva zdravnikov na Kranjskem poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba in se obrača obenem do zdravnikov, naj darujejo mesto venca v spomin umrlega dotično vsoto za sklad, ki ga namerava ustanoviti društvo zdravnikov na Kranjskem v podporo onemoglih svojih članov. Ta čin je gotovo popolnoma v zmislu blagega pokojnega tovariša. — V Ljubljani dne 31. 12. 1909. — Za odbor društva zdravnikov na Kranjskem : dr. Gre.eorič, t. č. predsednik, dr. Krajec, t. č. blagajnik, dr. Stoje, t. č. tajnik.44 — Odbor društva prosi tudi izven-ljubljanske člane, naj se udeleže te akcije s prispevki, ki naj se pošiljajo na društvenega blagajnika. Med ljubljanskimi člani nabralo se je v to svrho dosedaj 340 K. Razpis nagrade. Pevski zbor ..Glasbene Matice44 razpisuje 200 K, ki mu jih jev poljubno uporabo poslalo hrvatsko pevsko društvo „Kolo*4 iz dohodkov svojega koneerla dne 6. novembra 1909 v Ljubljani kot nagrado za nove, še ne objavljene mešane ali moške zbore s slovenskim ali hrvatskim tekstom. Vsota se bo razdelila med relativno najboljše doposlane zbore po glasbeni vrednosti. Termin do 31. julija 1910. Skladatelji naj označijo svoje skladbe samo z geslom, svoja imena pa naj prilože v zaprtem kuvertu pod istim geslom. Nagrajene skladbe preidejo v last „Glas-bene Matice44. — Prešernov kip iz mavca je založil g. Jernej Bahovec, trgovec s papirjem na Marijinem trgu. Kip je originalno delo g. akad. kiparja Ivana Zajca in stane samo 8 kron. Pod pesnikovim doprsjem je v mavec vdolben faksimiliran Prešernov podpis. Kip je izredno okusno izdeUn in fino modeliran, zato ga priporočamo narodnomu občinstvu v nabavo. — Odbor gor. akad, !er, društva „Vesna" v Kranju vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 5. t. m., ob polu 2. popoldne v gostilni g. Maverjeve v Kranju. — Člani, ki so r.a Dunaju, prirede istočasno seslanek na Dunaju. Emjiga ^Jercnim-'Ter;?. društva" zn 1či2 1969, so došle. Prosim uljudno, da se skoro pošlje ponje na moj dom. rKronašiu se obenem opozarjajo, da pobiram prinos za za to leto do 15. februarja 1910. Vabim pa Ljubljančane spioh k pristopu v društvo sv. Jeronima. Dosmrtni član plača enkrat za vselej 10 K, „kroaši44 na leto 1 K, za kar se dobi vsako leto po pet knjig. Fran P od k ra j šek, poverjenik „Jeronimskega društva44 za Ljubljano, Resljeva cesta 24. — Žrebanje Munijanskih srečk. V prostorih mestne blagajnice se je vršilo danes 45. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. V komisiji, "kateri je predsedoval g. župan Hribar, je bil zastopan občinski svet po gg. Ivanu Knezu in Franu Mally; zapisnikar je bil c. kr. notar g. Ivan Plan ta n. Izžrebalo se je 800 srečk, katere je dvigal deček sirota Matevž Tavčar iz Marijanišča. Glavni dobitek v znesku 50.000 kron je zadela srečka št. 40.651; srečka št. 43.529 je zadela 3000 kron, srečka št. 29.099 pa 2000 kron; po 1000 kron dobe srečke št. 23.087, 25.668, 15.889, 66.728 in 48.679, po 600 kron srečke št. 12.463, 25.735, 67.023 in 22.304. Ostalih 788 srečk zadene vsaka dobitek po 60 kron. Vsi izžrebani dobitki znašajo torej 109.680 kron. Južna železnica. Takoj po sep-imbrskih dogodkih napravila je Juž. ž primanjkljaja zvišajo razni davki, tako: pridobninski davek od 30 na 40%, najemninski davek od 4l/2 na ^r _/ . vodovodni davek od 2 na 4 v za hI. Župan Motnitz grozi z razpustom, ako bi občinski svet ne odobril primanjkljaja Kako se gospodari v občinskem svetu, povedal je župan, ki zahteva, naj se zviša za godbo prispevek od 600 na 10.000, češ. da sicer ne zahtevajo godbe krajevni in gospodarski, pač pa narodni oziri. Reernicolo se ustrelil v prc-vani in sladki« Italiji ni biio obstanka, a v Trst nazaj ni smel. se je padal na Reko, kjer je bil zaposlen kot brivec. — Meri tem ča- >m je pa on in njegova družina petovano prosil za dovoljenje v po\ mitov v Trst. kajti njegove želje in upi, da so edino le v Trstu. — Ali policija je razsajajoeega r» gnicidskega »ptiča« preveč poznala in je na vse »mile besede c odvrnila: ne! — No, za božične praznike jo je pregnani Astolfone prnti vsej prepovedi vendar le />pri-mahal« v Trst, kjer je izjavil, da se rajše usmrti, kot to mesto zopet zapusti, kajti ni mu živeti izven lepega Trsta. — V sredo večer je šel v družbi dveh prijateljev' po ulici Farnetto, in ko ugleda, fla se bliža neki policaj, potegne revolver in ga sproži v prsa. — Ranjenca so takoj prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu zdravniki izvlekli kroglo in ga spravili izven smrtne nevarnosti. — Demonstracije željni regnieolo bo moral, ko se ozdravi, najbrže zopet zapustiti »belia Trieste«, ker bo policijsko ravnateljstvo neizprosno proti sladkim in milim prošnjam. Ostavil pa bo žali bog še mnogo tovarišev regnicol-skih razgrajačev, ki siti avstrijskega kruha ob vsaki priliki sovražno nastopajo proti domačinom Slovencem. »Piecolo« se je prav »milo zavzel za ljubljenca svojega »Cittadi-na«, najbrže zato, ker je bil ta poslednji ob času demonstracij vedno v prvih vrstah! Kitajska mornariško - študijska misija V Trstu, Pišejo nam iz Trsta 30. decembra. Danes ob 9. zjutraj se* je s posebnim vlakom pripeljala iz Benetk na južni kolodvor kitajska mornariško - študijska misija, na čelu cesarski kitajski princ Tsai s'huu in admiral Sah - cben - ping. — Na peronu je došlo misijo sprejela čast- na stotnija 4. bosniškega pešpolka z godbo. — Nadalje so prišli na kolodvor k sprejemu visokih gostov: namestnik princ Hohenlohe, brigadir baron Kirchbaeh, policijski ravnatelj Manussi, kontreadmiral Kohen in drugi. — Pri sprejemu so bili tudi kitajski poslanik na dunajskem dvoru Leu-Pon-T' sing in njega tajnik Ifont - Wang, kakor tudi avstrijski generalni konsul v Pekingu baron dr. Ferstel. — Ko je prisopihal vlak na južni kolodvor, je godba intonirala kitajsko himno. — Princ Tsai-s'hung in admiral Sah-chen-ping sta predstavila misijo namestniku, na kar je princ obšel častno stotnijo. — Na to se je misija odpeljala v hotel de la Vilic, kjer je bila nastavljena častna straža. — Ob 11. dopoldne je misija obiskala in pregledala Stabilimento tecnico Triesti-no, kjer jej je razne delavnice in stroje razkazoval predsednik Hatte-rott in kontreadmiral Kohen. — Ob 1. popoldne je bil gostom na čast pri namestniku princu Hohenlohe diner, katerega so se udeležile razne ličnosti. Ob dveh in pol popoldne se je misija vkrcala na vojno ladjo »Erz-herzog Friedrich«, ki je nalašč za to priplula iz Pula in ki je nosila grb in zastavo kitajskega cesarstva, — Misija je v spremstvu princa Hohenlohe odplula v Pulj. Mila zima. Na vrtu deželnega muzeja cvete sedaj ob novem letu japonska kutina (Cydonia japonica), ob tem času vendar redek pojav, ker cvete sicer kamaj začetkom maja. — Dijak Milan Korenčan je na Vrhniki natrgal teloha. Tudi zvončki so že popolnoma razviti. Bbegel blagajnik. Iz mesta Au-rora, 111., v Ameriki smo prejeli na-naslednje obvestilo: Alfonz Kosler, doma iz Št. Jerneja pri Novem mestu, je bil pri društvu sv. Jerneja št. 81. Aurora 111. J. S. K. J. za blagajnika. V blagajni je biio 312 dolarjev za bolniško podporo. Kosler je pa dne 16. novembra 1909. z vsem denarjem vred izginil. Objavljamo to, da izvedo njegovi sorodniki; morda bodo ti poravnali škodo. Frank Praprotnik, predsednik, Novi Brodway 586, Martin Jurkas, tajnik, Novi Brodway 500, Jernej Ver-bič, zastopnik, Aurora Av. 6!3, vsi v Aurori III. Pogreša, se od predvčerajšnjem mizar Ivan Škerjanec, stanujoč na Zabjeku št. 14. Mož je šel popoldne s psom v Štepanjo vas, odkoder se ni več povrnil. Ker je zvečer pes prišel sam domov, se je domačim takoj zazdelo sumljivo. Iskali so ga včeraj cel dan, toda ostalo je vse brez uspeha. Nazadnje je bil pri Anžiču na Poljanski cesti, od tam pa ni nobene sledi več o njem. Sumi se, da je pogre-šancu, ko je šel domov ob Grubarje-vem prekopu, spodrsnilo in je padel v vodo, katere žrtev je postal. Škerjanec je velike postave, plešast, sivkastih brk ter je bil oblečen v nedeljsko obleko. S seboj je imel tudi palico, ker so ga bolele noge. Kdor bi dobil o pogrešanem kako sled, naj to nemudoma sporoči mestni policiji. „•Seuer gčma". V noči 1. na 2. t. m. je šla po Sv. Petra cesti gruča vojakov tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka, ki so tako kričali „heuer gema", da je moral intervenirati tam službujoči stražnik. Tedaj so utihnili in ko so pa prišli do Goršičeve gostilne na Radeckega cesti, so trčili skupaj s tam stoječimi civilisti, s katerimi se je začel prepir. Vojaki so hoteii za nekaterimi civilisti šiloma vdreti v gostilno, kar se jim pa ni posrečilo. Spoprijeli so se ter valjali po tleh, kakor kozlički. Nastalo je znova huronsko vpitje in cele komedije sta napravila konec tja došla policijska stražnika. Pri spopadu je nekdo z neko rečjo desetnika Sechnerja tako udaril po glavi, da je krvavel. So-li pretep zakrivili vojaki ali civilisti, nam ni znano. Na poti umrla. Ko se je predvčerajšnjim iz Amerike povrnila delavčeva žena iz Brezja pri Dobu Meta Pravstova, ji je začela v vlaku bolehati 17mesečna hčerka Ana, katera je pred Beljakom umrla. Mati je s svojo mrtvo hčerko prišla v Ljubljano in zadevo takoj javila v gostilni, v kateri se je bila vstavila. Na lice mesta došla policijska komisija je konstatovala, da je deklica umrla za davico in pljučnico in odredila, da se je njeno truplo preneslo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. EaramboL Predvčerajšnjem popoldne sta na vogalu Stritarjeve ulice skupaj trčila nek kolesar in avtomibi-list. Vsled močnega sunka je kolesar padel raz kolo in se znatno poškodoval. Nesrečo je baje zakrivil avtomi-bilist. Slab lasneisr. Ko je v petek popoldne po Martinovi cesti vokil nek gospodar premog v Kolinsko tovarno, je napravil po poti toliko .štacijonov", da je na cesti obnemogel. Konja je ustavil, sam pa se vlegel poleg voza na cesti. Tovarniško osobje je potem spravilo premog v namenjen kraj, živino so pp odpeljali na gospodarjev dom. V okab ooobMfO vlaka je v petek pri nfcstnetn bajarju nek zliko- vec nekaj vrgel. V kupeju so bili potniki, katerim se pa ni ničesar zgodilo, ker objekt ni predrl šipe, marveč je vsled lučaja, ali kaj, samo raz-počila. Po zlikovcu zasledujejo. Konj oplatil se je v petek na Bleiureisovi cesti nekemu jahaču, ker se je ustrašil avtomobila. Pri tem je zadel v plinov kandelaber, pri katerem se je razbilo vsled sunka okrožno steklo, Jezdfec je to takoj sam prijavil in bode Škodo povrnil. Izgubljeno la najdeno. Šolska učenka Ana Lampetova je izgubila bankovec za 10 K. — Antonija Majc-nova je našla črno boo. — Mizarski pomočnik Anton Delak je našel moško pelerino. — Gdč. Jožefa Šinkov-čeva je izgubila črno boo. — Gdč. Frančiška Jeranova je izgubila zlat uhan v obliki obroča. — Ga. Marija Tomčeva je našla ščipalnik. — izgubil je včeraj dopoldne majhen deček na takozvani krajši dohodni poti (z Dunajske ceste) na pokopališče k Sv. Križu krznen ovratnik (koža kune belice s svilno podlogo), okoli 50 cm dolg, 8 cm širok. Najditelj naj blagovoli oddati na mestnem magistratu. Razne stvari. * Ali se lahko poklada konjem ječmen namesto ovsa? Ječmen je težji in trši od ovsa, vsled česar ga konji spočetka ne jedo radi, zato naj se ga zdrobi in namoči v vodi ali celo skuha. Ječmen je sicer prav tečen in po njem se konj dobro redi, je pa težko prebavljiv in ne deluje nič kaj dobro na prebavila. Poklada se ga lahko konjem brez vse skrbi, meša naj se ga pa vselej med druga krmila. * Bele sužnje. Pred petdesetimi leti so prodajali v Ameriki zamorske sužnje po 1800 dolarjev komad. Kapital, naložen v kupčiji s sužnji, je bil torej ogromen. Mesto nekdanje kupčije z zamorskimi sužnji, cvete danes kupčija z belimi sužnjami. — Pravijo, da je danes v Zedinjenih državah najmanj 300.000 prodanih žensk, prostitutk, ki reprezentirajo vrednost 540,000.000 dolarjev. Vsako lefo dosluži 67.000 takih žensk in vsako leto se proda toliko deklet za dobo petih let, kajti dlje časa tako blago ni rabi j ivo. Takih žensk je samo v Chicagi 37.000. Telefonsko In brzojavna poročila. Les Rolisko. Dunaj t 3. januarja. Poslanec Richter in tovariši so danes stavili v deželnem zboru nujni predlog, čegar vsebina se popolnoma krije s svoje-časnim predlogom dr. Koliska. Ta nujni predlog pride v razpravo v petek. Hrupni prizori v niijeavstrij-skem dež. zbora. Dunaj, 3. januarja. V današnji seji nižjeavstrijskega dež. zbora je prišlo do ostrega konflikta med deželnim odborom in kršč. socialci. Dr. Heilinger je klical: Deželni odbor ne sme kršiti pravic dež. zbora. Deželni odbor ni naš gospod, marveč naš sluga. To zanikrno gospodarstvo deželnega odbora se mora končati. Na to je reagiral deželni odbornik Maver. Deželni maršal Liechtenstein je dal Heilingerju ukor. Kranjski Nemci pri cesarju. Dunaj, 3. januarja. Cesar je danes sprejel deželnega odbornika kranjskega grofa Barbota in deputacijo nemškega gledališkega društva iz Ljubljane, ki se je prišla ce-eesarju zahvaliti za darovanih 20.000 kron za zgradbo nemškega gedališča. Odlikovani nadškof. Dunaj 3. januarja. Cesar je odlikoval nadškofa kardinala Gruscho z velikim križem Štefanovega reda. Ta red je cesar podeljeval samo ministrskim predsednikom. Baron Clumeckv molči. Dunaj, 3. januarja. V političnih krogih se živahno komentira dejstvo, da »Oesterreichische Rundschau«, katere glavni urednik je baron Leopold Chlumeckv, popolnoma molči o Friedjungovem procesu. Naravnost presenečenje pa vzbuja to, da Chlumeckv niti z besedico ne reagira na teške dolžitve, naperjene proti njegovi osebi s strani hrvatskih in srbskih listov. Splošno ae naglasa, da se smatra to molčanje barona Chlu-meckega kot priznanje krivde. Radi Roseggerja. Dunaj« 3. januarja. Listi še vedno razpravljajo o vprašanju, zakaj ni bil Rosegger imenovan za člana gosposke zbornice. V parlamentarnih krogih govore, da so bili proti imenovanju Boseggerja celo nemško-nacionalni poslanci in sicer radi tega, ker je v svojem listu »Heimgar-ten« svoječasno naglašal, da imajo kakor Nemci tudi drugi narodi pravico do svobodnega razvoja in enakopravnosti* Praga, 3. januarja, »Union« javlja, da so bili aristokratje gosposke zbornice proti imenovanju Roseggejr-ja za člana gosposke zbornice zaradi tega, ker je bil Rosegger v svoji mladosti krojač. Zrakoplovni vzlet v Pragi. Praga, 3. januarja. Včeraj se je tu vršil prvi vzlet zrakoplova Gou-berta, znanega Bleriotovega učen,ca. Zrakoplov se je dvignil kakih 30 m, nakrat pa se je jel majati in je te-, lebnil na tla. Goubertu se k sreči ni ničesar prigodilo. Prihodnji četrtek namerava Goubert znova poskusiti j svojo srečo. Francosko brodovje v Baru. Bar, 3. januarja. Knez Nikola jfc priredil v svojem gradu Topolica si-j jajen banket na čast oficirjem francoske eskadre. V svoji napitnici je j naglašal prijateljstvo, ki veže od j pamti veka Črno goro s Francijo ter zaklical francoskim gostom iskren dobro došli. Admiral Pivet se je zahvalil na napitnici, slavil hrabrost Črnogorcev in politične in diplomatske vrline kneza Nikole ter končno izrazil svoje zadoščenje, da je bilo francosko brodovje prvo, ki je po razveljavljenju berolinske pogodbe posetilo svobodno črnogorsko luko Bar. Radi nesrečne ljubezni. Glognica, 3. januarja. 181etni gimnazijec Schmidt iz Karlsburga je ustrelil svojo ljubico Elzo Stiasnv in na to samega sebe. Oba sta bila takoj mrtva. Molitve za kralja Leopolda. Bruselj, 3. januarja. Nadškof v Mehelnu je izdal pastirsko pismo, v katerem ukazuje svojim vernikom, da morajo moliti za pokojnega kralja Leopolda, češ, da je bil vzoren katoliški vladar, kar baje najbolj izpričuje njegov po cerkvenem obredu sklenjen zakon z baronico Vaughau. Ta nadškofov pa-stirski list je vzbudil v vsi javnosti, ki je dobro poučena o »krščanskemu« življenju pokojnega kralja, veliko veselost. Pašić in Milovanovie. Belgrad, 3. januarja. Iz uradne* ga vira dementujejo vse vesti o nastalem nesporazumljenju med ministrom Pasičem in dr. Milovanovi-eem. Oba državnika sta tudi enakih nazorov glede Črne gore. Vest, da bo dr. Milovanovič imenovan za srbskega poslanika na Dunaju, je popolnoma izmišljena. Zakaj ni šel bolgarski kralj v Petro-grad. Sofija, 3. januarja. Kralj Ferdinand je sporočiti ruska vladi, da se osebno vdeleži pogreba velikega kneza Mihaela. Z ozirom na to je ruska vlada ukrenila obsežne varnostne odredbe ter dala kralju ua razpolago poseben dvorni vlak. Ker pa se je kralj Ferdinand pri obisku plavajoče ruske razstave v Bargusu močno prehladil, je bil primoran odpovedati brzojavno svojo vdeležbo pri pogrebu v Petrogradu. Ruska carska dvojica. Petrograd, 3. januarja. Carska rodbina se je včeraj vrnila iz Liva-dije ter se takoj odpeljala v Carskoje selo. Gospodarstvo. — Premembe tarife za odpo* iiljanje brzevoznega blaga s plačilnimi znamkami. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naslednji izvleček od 1. januarja 1910. veljavnih, vsled uvedbe nove lokalne blagovne tarife izpreme-njenih določb za odpošiljanje brzovoz-nega blaga s plačilnimi znamkami: ! i ! s težo v razdalji prevoznina. vključno spre;emno j kolkovino m vinarjih i i navadno brtovocno blago do 10 kg • do 300*»« i čez 200—400 > i » 400—600 » ! * 600 a i ! 80 ISO 180 230 i trz 10 k/* do 20 > do 100 km\ ČCt 100—i00 > i » 200 — 400 * i » 40.)—600 * > 600—600 * 1 » 800 a i 80 130 180 aso 330 i 3 M) bnovorno btago i »nit.no in izredno zniiano votnino do 10 kg do 400 An] če* 400—800 > | • 800 a s I lsO 180 £ec 10 kx do SO > do »OO Jhmi le* 20o — 4 tu > » 400—800 a 1 1 1 -80 135 180 230 Vsled tega se izdajajo mesto sedanjih glavnih znamk po 50 vinarjev take po 80 vinarjev; cene dodatnih znamk (po 50, 100 in 150 vinarjev) ostanejo nespremenjene. Dosedanje glavne znamke zgube po 31. decembru 1909 svojo veljavo. Že prodane znamke stare izdaje se najkasneje do 30. junija 1910 zamenjajo za nove znamke v istem vrednostnem znesku. Natančne določbe so vsebinjene v blagovni tarifi za lokalni prgmet; pojasnila dajejo 1 postaje. m — Dolžnost označbe v tuzemstvu izdelanih svinčnatih barv in lepil. C. kr. trgovinsko ministrstvo je na tozadevno vprašanje dunajski trgovski in obrtniški zbornici naznanilo, da no ministrski odredbi z dne 26. aprila 1909, drž. zak. št. 63, kakor kaž«> njon naslov in nj^ga vsebina, ni nikakor samo uvoz svinčnatih barv in lepil iz carinskega inozemstva, temveč tudi promet v tuzemstvu izdelanih svinčnatih barv in lepil podvržen onu.iii-vi, da je take predmete izrecno in M viden in umi ji v nar in označiti kot svinčnate. Ker v odredbi ni doiočeaa kakšna najmanjša mera svinca, n«' more biti nobenega dvoma, da so vn barve in lepila, v katerih j** sploh kaj svinca, podvrženo dolžnosti deklaracije. — Carinske atlmin»straii\n»» do-loeae v Zedinjenih državah Amerike. Vlada Zedinjenih držav v Ameriki »»• izjavila, da je pripravljena, naši monarhiji do T>reklica priznati nadaljnjo navedbo v aneksu k nemako- leriškemu trgovinskemu dogovoru iz 1. 1907. pod B. F. dogovorjenih carinskih administrativnih določb. Glede v točki A teh določb dane za-_* »tovitve o določitvi zao ari njen j n k<^r t fUngn služeč*« tržue cen** blaga, ki - izki.i'V-no za oksport v Zolinj« ».»«• države prodajajo ali pa se na tuzem--kem trgu eksportna države razpeca-vnjo ^amo v omejenih množinah, je izjavila an.eriška država, da z ozi- m n? določbe novega ameriškega • rifnega zakona ne more dovoliti n idaljnje veljave te točke. — Besedi- točk R— F omenjenih carinskih ad- inistrativnih določb je moči vpo-irledati v pisarni trgovske in obrtni-! r zlvornice v Ljubljani, [stota m j*4 -ro-entom na vpogled tudi nova j eriSkn carinika tarifa. (Payne-{ Tari f I. Umrli so v Ljubljani: Dik jS decembra IW: Fr.sn Tomec. zi-j r >rski polir. 41 let. Raka; a 15. V dfželii! boiuicl. Dne 27. dcccmlra 1909: Mdnja «.\.;r, [ !>r.e 28. decembra 1909: Fran Novak. hI* r. let. Anton Pctaver, goslač, 45 Itt rteteorolosično poročila. | i ha* « tre 3Pf-J Srtćaji met! tlak 7M j IMe ae mlad, izkuiea Potnj trojki >e povrnejo. Nastop takoj. X>nudbc sprejme Batatf JUaaJB, *a zlatar v Krekeaa. 16 Igodna prilika! le od finega špirita, izl tastovega le.^a, krasni izdtlf k to *me Špirita, selo modne in rroeiae dfenia popolnoma nove deloma enkrat raj **ne, velikosti vsebine po 1>00, v>50, 40 600 do 700 litrov za takojšnjo rab vsakih rrst vina najboljše priponi jivosti odda po prav nizkih molilnih frih trrdkilv. A. Harfcaanna ca si. i Tomaiid, Ljubljana, Marila T^efcije ccita. 4413 Priporočamo našim gospodinjam pravi .'FRrvKCJCOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •1. &a*-* H. T l»l,0:v L V, Inipi idmalin Bra iS». bkt Katt Hnr InKtaerita) lSČO delavnega in živahnega zostopnlko za Slaven ca, bivajočrga v Ljubljani. Delovanje: Posedovanje pri povpraševanjih in navodilih. Pleća 40*/, sprejetih vplačil. Poroštvo ICO dolarjev (500 K) na duplikat. Reference zastopnikov drugih narodnosti na razpolago. 4873 Puncetta Paalnl je žalosti samo 40 gramov na % litra zavrete vode in najboljši punč >e urejen, Neprimerno dobrega te slasti. Dajati mu je it pred vsem pijaiami. 'rizcano najboljša znamka. Uvedeno povsid. 4550 Dobi s« ▼ vseh boijšib delikatesnih trgov nah, kavarnah-, restavracijah in gostilnah. NaroČila na izdelovalca FauatO Pašni v Trientu, Tirolsko ali pa na giavio zastopstvo za Ljubljano in kratko Janka Traun. Narodna čitalnica v Ljubljani usoja si vsem svojim cenj, čianom naznaniti žalostno vest da je njen dolgoletni in prezaslužni predsednik, gospod 1 a^ baro- t ^ JJli J . . metra g". Xet' >: Nebo 6 5r. jvzToa obu :no l sn/'iOll 7 zi 7 43 8 — J 5 - 2. pop 74 . u 1 5 oblačno 9 zv. 7v3 2 1 ■• 7. 7i4 3 - ! o n l del. oblai >r«_d~ :. predvčeraj <3 temperat j:m -15 '•.!•] 2 7 In včeraj'■ ;,a 0'o— . norm —2 7 f ;:.:wina v 24 tirali rr.m 00 mm. ^SnVHa^^^ Zahvala, i Za mnogobrojne dokazf ^anijTvcga sočutja r»<»^ -«Jom bmrti na^^ga r.epo-22l>:^i:;i brata, oziroma svaka in >tric3. gospoda Ivana Mačka izrekamo vsem najtoplejšo za". ilo Zaiivaijujemo se tudi pevcem « ganljivo p'tje, in strelskemu klubu r tudi daiovalcem pr» kr/j^nih ven Ltv, in vsem. ki s<» prihiteli od biiz in da'e<" izkazat dragemu pokojnik /adnjo <'ast. Ek>g plaćaj! Ljubljana, 3. januarja 1910 Žalujoči ostali Starinar i in trgovci z oblekami dobe obleke iz starega komisnega blaga in volnenega lodna, nadalje temnosive hlaće tramvajskih uslužbencev in predelane vojaške zimske in poletne kocc, kakor tudi stare vojaške čevlje in škernje po najnižji ceni pri L. FreMbarger in sin Dnnuj XX. I s Kleparska obrt dobro opremljena, v veiikem industri-jalnem okraju brez konkurence, se rad' bolezni proda« Poirve se v upravništvu »Sloven 488^ skega Naroda«. tlW al! OMtf ali pa skupno za v mesto in na dežele priporoča za Kranjsko najstarejši ir zanesljiv koncesijocar godbe Avgust Zornič l j ubijana >-ss4 ulica Stare pravde štev. 3. vilsz ii Slorenka« z lepo pisave, se sprejme takoj. Mesečna plača K 90. Akceptirani gospodični se povrne vožnja IH razreda do Prage. Ponudbe naj se pošinajo na Vy* drovo torarno hranil Praga VIII V TrbOVsjEil 'čez 10 000 prebiralcef. se odda s 14« ianuarfem L L v B&^esi dobro uspevajoča, nad 38 !ei obstoječa ism mi m častni meščan in bivši podžupan ljubijanski9 častni član 77Društva zdravnikov na Kranjskem", predsednik raznih narodnih društev itd. itd. dne 31. decembra I909 po kratki bolezni prentnuf V LfuUifani, dne 3. januarja 1910. Sžbcr ,Jfaro8ne čitalnice v £jubjania % popcioo opravo. Več se izve pri lastniku Actoail Počivavsku v Trbovljah na .ata-jerskus. ^ Uf j Ženitna ponudba. rad sejnanil j ijchra^e^zc goszizo, ki fej * jm2 r^^*tff CJ"!t.£(P£/ ^»•"TC TTiG^GCČ ^| j 5 stik0- P°d »A 19?* upra-j Streha tajnost 5c jamci. ubljanska kreditna banka m Ljubljetnia Dslni^ka glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice ▼ Spljetn, Celoicu, Trstu in Sarajevu« Rczeinrni fond 350.000 kron. Sprejema vlege na knjižice in na tekoči račun ter jih m obrestuje od dne vloge po 6stik 4V Xspnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem Insrzn. i rti*. Izprašan Zali¥ala« kurilec Rodbina Blciweis - Trsteniška izreka tem poton svojo iskreno zahvalo la vsestranske izraze sožalja ob bolezni in smrti predobrega soproga! in očeta. Srčna hvala vsem društvom in poameznikorn, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, ki so ga počastili z venci ali ki so, po pokojnikovi izrecm >elji, naklonili podpor dobrodelnim in narodnim namenom. Iskrena hvala pevskemu zboru slovenske epere in društvu „Ljubljanski Zvon14 za jjinijivo petje. Osobita bvala „Društvu zdravnikov na Kranjskem44 za ustanovitev sklada v podporo onemoglim članom, s katerim se spomin blagega pokojnika časti za vse prihodnje čase. ■ V LJubljajii, dne 3. januarja 1910. za kotel* /močen obeh deželnih jezikov, oženjen, trezen in zelo zanesljiv, se sprejme takoj. 4*34 ToDudbe 6 navedbo starosti, zahtevo piače in prepisom izpričeval pod MKorilec" na uprav -Slov. Naroda«. LJUBLJANSKI ZVON MESECtiK ZA UUftVMSI ■ PROSVHB LETNIK XXVII (1907). tsfcaja fm 4 pmim oMm v wšSM mm tn f^K BO k, mmi lftt 4 K §m n, l«u a K s* s. Mm m .......iilili n K mm h mm maWg mvmmki mm momtvm}m mm mm a, . Narodna Tiskarna0 v Jekler na Bledu v sredini zdravišča, se Odda za dobo 5 let. — Sedanja najemščina je znašala 2400 kron. V bodoče se bode oddal hotel dotičnemu, ki bo ponudil najvišjo najem-ščino. — Interesenti naj se blagovolijo obrniti pismenim potom na g. Jakoba Peteraela aa Bleda, kateremu naj se obenem naznani tudi ponuđena višina na- jemščine. ___ C tar. avstrijsko državno talaanloa Izvleček Iz voznega zjutraj. Osebni vlak v omH: TriBČ, Trbti, Beljak, još. IeL, Gorko* dri. ieL, Trst, c kr. dri. iel., Beljak (cea Podroičico), Celovec zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Bedolfovo, Straio-TopUee, Kočevje, dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podroščico), Celovec, Prago, Drašdane, Berlin. \PAO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbti, Beljak, jui. iel. Gorico, dri. iel., Trat. c kr. dri. iel, Beljak, (čes Podroičico), Celovec TI« sjutrojt Osebni wmk is Prafs, Beljaka, joi. iel. Tresk, < — Dobijo se le pri J. Pau« — «1 talloa ste v. 3 v Ljubljani. 4871 I " U ' TI' — M M w i »M I j i trn ,ohol oooflo jo oflo Vsem cen j. gostom in | odjemalcem, prijateljem in i znancem želim srcfet ii vocio □ a s H □ H 4729 novo leto p=| proseč za nadaljno blago i£Ji naklonjenost. \°_, 0 l reatavrater 1 ! LjiHaoa. Sodniiska uiica 6. o floilofloflojro'' o ooo Vsem p. n. gg naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem želiva 4t>I 5 srečno in veselo novo leteli Alojzij in Ana Zoise. vinotržec H v Spodnji Šiški. xxx x a x* a a \axx « x aaXXbXX * XaXX' 8& W D. V. x>^x xxx xxai X*>7 IX* K >OOC Izšel je priljubljeni Leguartet> za ielea s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokih kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, ki mu bo povsod dober svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo in veija brez poštnine K 1-60, s poštnino E laS0. Pri 10 iztisib se da enega za nameček. Naroča se pri 4759 Ivano Bonačn v LJubljani. Znesek naj se pošlje naprej. xxx1 xxx xxx <8x Ravnokar se slo sli krasni za leto 1910. s torbico ali Urez torbic katere oddajani vzlic elegantni izdelavi po 4335 Istaj* nizkih tnal | Natisk firme I » • • brezplačno. ••• Mihce saj se opasti, predno kaj kapi, zahtevati moje vzorce in cene. HeaSfc •*■>■ tm&mm In Milana. Ivan Bonač tofovina papirja na debela !niaiwii um. um m Slov. tvrtke v Ljubljani ing ^Združeni čevlji trgovina i čevlji za gospode, dame iAsroke, Wolfove ulioe itev. 14T Sosttliie la Avguštin Zajec restavracija, Sodni j riko ulioe Stav. 6. galanterijsko blago: A. Skulj trgovina a papirjem, Poljanska cesta itev. 12. Knjigarne: Narodna Zaloga papirja, Šolskih in dragih ls*Vg Izubijana, Prešernova ulica it. knjigarnaj Ivan Vrečko trgovina s papirjem in galant. bil Sv. Petra cesta itev. 31. Knjigoveznice: Knjigoveznica CatoL tiskovnega društ Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čižm&f lekarna npri Zlatem orlutf, Jurčičev trg. - Lekarna Leustek npri Mariji pomagaju, ^esljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta] Slaićliarne: Jakob Zalaznik slsftoičarna, kavarna in pekarija, Stari trg it 21. Špecerijsko blago: Josip Boltar trgovina s mešanim blagom, Florijanake ulioe it. 17. Urarjl ln zlatarji: Milko KrapeS urar in trgovec s zlatnino in arebrnin* Ljubljana, Jurčičev trg it. 3, Usnje: Josip Seunig saloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, _Prešernove ulice. Vezenine itd.: Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe itev. 6. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom! vezenine, ročna dela, predoskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oeata it. 2. Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manntalrtnrno blago: Janko Češnik „prl 6esnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc vredna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta it. 4. Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg it. 7. A & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Zastopstva! Jakob Bončar lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6. Jakob Bončar lastnik valjčnega mlina v Domžalah Vegove ulice štev. 6. Zelezninske trgovine: Valentin Golob trgovina e šeleanino in kuMnjskimi predmeti, Mestni trg itev. 10. mjačavničarji : Rebek sJju^a vničarski mojster, franoovo nabrežje itev. 9. Slikarji: Filip Pristou jdikar ipeoialno lo sa napise in grbe Prešernove ulioe it. 60. „ Bazne tvrdke: Ivan N. Adamič kranjska vrvarna in trgovina konopnins, Sv. Petra oesta it. 33. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, cestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Soiivan* sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiša. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg itev. 23. Hodno ln meiano blago: Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg. A« Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg itev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagem za otroke dame in gospode, pri „Solncu" za vodo. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišče sa šivanje perila. Poljanska cesta itev. 22. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila. Dunajska cesta štev. 17. Obrtno pomožno društvo r. s. so. s. Kongresni trg 4. sprejemahranilne vloge in daje posojila. I M. Drenik Kongresni trg sOtolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zatav, kakem vsakovrstne druge vezenine itd M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privo« itev. 10. Brata Hlavka lovatelj kirurgičnih in otropedičnin pretmetov in bandaž, Prešernove ulice. G. F. Juržšek uglaievaleo glasovirjev, . Petre oesta itev. 62 si. Fran Kollmann oga porcelana in steklenine Mestni trg. Lavrenčič & Domicelj naal. Ksrel Meglic žitna trgovina, Dunajska oesta it 32. Fr. Ševčik paikar in trgovec m orožjem, Židovske ulioe stav. 8. Josip Škerlj špedicij ako podjetje Dunajska cest it. 29. Jos. Škerlj prevos pohištva, Dtnajaka oesta stav. 29. Josip Vidmar salsga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo it 19 IVešernove nUce it 4 _Stari trg it 4._ Fr. Parkelj plakaten reklamno podjetie in snaženje stanovanj in okenj. Selenburgova ulica it 6. Josip KoSmerl Ljbijana, prporoča svoje Izborne to drofe (kvas). Izdajatelj in odgovorni urednik Rento Pnetoslemiek, i Lastnina la tisk »Narodne tiskarne ■■ 15 0272 54 3Y RF