*** VESTNIK
OKRAJA
KOPER
LETO I.	KOPER — 23. DECEMBRA 1956	ŠTEV. 59
VSEBINA
Objave občinskih ijudskih odborov
Občina Divača
—	Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Divača
Občina Hrpelj e
—	Odlok o sejemskem redu na območju občine Hrpelje
—	Odlok o naj višji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Hrpelje
Občina Izola
T— Odlok o spremembah in dopolnitvi družbenega plana občine Izola za leto 1956
—	Odločba o ustanovitvi knjigovodskega centra
Občina K'oper
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi kmetijsko-gospodarskih šol	*
Občina Postojna
—	Odločba o spremembi odločbe o določitvi odstotka za izračunavanje plačnega sklada gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Postojna
—	Odločba o spremembi odločbe o določitvi odstotka za izračunavanje plačnega sklada trgovskih podjetij in trgovin na območuu občine Postojna
ObčinaSežana
—	Odredba o zaprtih pripustnih krogih in sedežih pripustnih postaj na območju občine Sežana
Sklepi ObLO Izola in Postojna o volitvah in imenovanjih
Iz poročil svetov ObLO Piran Sporočila Trgovinske zbornice Register gospodarskih in zadružnih organizacij Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo leto
Objave občinskih ijudskih odborov
OBČINA DIVACA
Na podlagi 9. člena Uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21-116/50) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26-130/55) ter na ^ podlagi 8. člena Temeljnega zakona v prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in 58-653/55) in 2. točke 10. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 28. novembra 1955 sprejel
ODLOK
O NAJVIŠJI STORITVI ZA DIMNIKARSKE STORITVE NA OBMOČJU OBČINE DIVAČA
1. člen	*
Naj višja tarifa, do katere smejo dimnikarji določiti cene za ometanje naprav v občini, se določi takole;
Opis storitve
1.	Odprto kuhinjsko ognjišče
2.	Kmečka kuhinja z nadstropjem
3.	Plezalni dimniki vseh kurilnih naprav, razen naprav pod točko 1.:
a)	v pritlični hiši
b)	v hiši z več nadstropji za vsako nadstropje
4.	Običajni zidni dimniki:
a)	v pritlični hiši
b)	v hiši z več nadstropji za vsako nadstropje
5.	Dimna cev do 2 metrov 10.—, za vsak nadaljnji meter
6.	Dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali parnih pekovskih peči:
a)	do vštetega I. nadstropja
b)	za vsako nadaljnje nadstropje
c)	od etažnih peči in gostinskih ter zavodskih štedilnikov do I. nadstropja
č) za vsako nadaljnje nadstropje 3. Kanal centralne ogrevalne naprave pekovske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno:
a)	mali, do 5 metrov
b)	veliki, od 5 metrov naprej
Opis storitve
a. štedilniki, vštevšl dimno cev do 2 metrov:
a)	z eno pečico in kotličkom ali dvema pečicama
b)	z dvema pečicama ln kotličem ali s tremi pečicami
9. Štedilniki v gostinskih obratih in zavodih: a) navadni, v malem gostinskem obratu
Din
50.—
60.—
50 — 20.—
40.—
10.—
2.—
70.—
20.—
20.— s —
80.—
160.—
Din
30 — 46 — 60.—
b)	mizni, prosto stoječi ali z nadstavkom v gostinskem obratu, javni kuhinji in podobno
c)	mizni, veliki, prosto stoječi ali z nadstavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in podobno
10- Grelci vode (bojler)
11.	Grelci posode
12.	Pralni kotel s kanalizacijo za odvod dima
13.	Običajna železna peč z 2 metra cevi
14.	Peč sistema sLutZK in podobno:
a)	brez pečice
b)	z eno pečico
c)	z dvema ali več pečicami
15.	Pekovska peč na premog ali drva:
a)	navadna, vštevši dimnik, kanal in duške
b)	dimnik peči za vsako nadaljnje nadstropje
16.	Pekovska parna peč:
a)	z eno etažo (pečjo)
b)	z dvema etažama
11. Etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode
18. Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne
90 —
160 — 30 — 50.— 20.— 30.—
30.— 40.— 50 —
90.— 20 —
170 — 220.—
70 —
odvode:
a)	z majhnim kotlom do 8 m' ogrevne površine (do 9 členov)
b)	s srednje velikim kotlom z 12 m* ogrevne površine (do 14 členov)
c)	z velikim kotlom nad 15 m' ogrevne površine nad 14 členov)
19.	Odpiranje, zapiranje in čiščenj^ lončenih peči (z materialom)
20.	IzŽiganje dimnikov, vštevši material
21.	Pregled dimnikov v novih stavbah in odstranjevanje malte iz novih dimnikov, za vsak dimnik
120.—
220.—
280 —
360.—
220.—
60 —
2. člen
Povečana cena za dimnikarske storitve, in sicer največ 10'/* k tarifi iz 1. člena tega odloka, se sme zaračunati:
a)	za kraje, ki so oddaljeni več kot pet kilometrov od sedeža dimnikarskega okoliša;
b)	če dimnikarski okoliš, v katerem območju je ta kraj, ni zaseden in opravlja v njem storitve dimnikar iz drugega okoliša;
c)	za dimnikarska dela, ki so združena s posebnimi nevarnostmi ali se opravijo po posebnem naročilu stranke.
3. člen
Za vsa dimnikarska dela, k) se opravljajo ob nedeljah in praznikih, se sme zaračunati največ 30% pribitka, za nočno nadurno delo, to je v času od 22. do 6. ure zjutraj, pa 33'/* pribitka po tarifi iz prvega člena.
Stran 504
URADNI VESTNIK
3t+v. 59— 28 decembra 1966
Pribitek za nedeljsko in noCno nadurno deio sme dimnikar zaračunati samo, če so biia dela storjena po naročilu oziroma v izredno neodložljivih primerih.
4.	člen
Roki za ometanje kurilnih naprav so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS št. 11-85/48).
Vse kurilne naprave ln dimni vodovodi, ki se v poletnih mesecih ne uporabljajo, bodisi ker ni potrebno ogrevanje prostorov bodisi da se za kuhanje uporabljajo električne, plinske ali druge naprave, niso podvržene obveznemu pregledu in ometanju v teh mesecih.
Kurilne naprave in dimne odvode iz drugega odstavka ' tega člena mora od pomladi, ko se nehajo uporabljati, pa do jeseni, ko se začno znova uporabljati, dimnikar enkrat pregledati in očistiti oziroma omesti, in to najpozneje do 15. oktobra.
Lastniki in koristniki takih kurilnih naprav so dolžni dimnikarje na to opozoriti.
5.	člen
Pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev je dovoljeno po dogovoru med dimnikarjem in strankami.
6.	člen
Za kontrolni pregled dimnikov in peči, ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50'/o veljavne tarife iz 1. člena tega odloka.
Ce dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati nobene pristojbine.
Za dimnikarska dela, ki niso našteta v prvem členu tega odloka, se določijo cene oziroma pristojbine sporazumno med dimnikarjem in strankami na podlagi zamude
časa.	„ ,,
7. člen
Dimnikar mora za opravljene storitve izstaviti plačilno potrdilo s specifikacijo opravljenih storitev in z navedbo tarifnih postavk. Potrdilo je dolžan spisati v dvojniku ter en izvod hraniti zaradi kontrole.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se za prekršek kaznuje:
1.	dimnikar, ki zaračuna in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določene dimnikarske storitve;
2.	dimnikar, če prekrši določbo 7. člena tega odloka;
3.	kdor krši določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena.
Dimnikar, ki za dimnikarske storitve zaračuna več kot je določeno s tarifo v prvem členu tega odloka, se kaznuje po točki b) 19. člena uredbe o delitvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21-116/50, s spremembami v Uradnem listu LRS št. 14-58/52).
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo 15 dni po objavi v "Uradnem vestniku okraja Koper*.
St. 03/3-2029/1.	Predsednik
Divača, 28. novembra 1956. Janko Valentinčič, I. r.
OBČINA HRPELJE
Občinski ljudski odbor Hrpelje je na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Hrpelje v zvezi z določili 72. in 73. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37-430/55) ter 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in št. 58-433/55) na seji dne 13. novembra 1956
sprejel	_	„
ODLOK
O SEJEMSKEM REDU NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE
1.	člen
Živinski sejmi se vršijo v Hrpeljah in sicer na prostoru. ki je označen kot del zemljiške parcele št. 3215 in 3216 k. o. Hrpelje.
2.	člen
Ce se sejemski prostor iz regulacijskih ali drugih razlogov prestavi ali poveča, je svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora pooblaščen, da na novo določi sejemski prostor.
3.	člen
2ivinski sejem se vrši vsakega drugega v mesecu. Če pa pade navedeni dan na nedeljo ali državni praznik, se eejem vrči naslednji delovni dan.
Sejemski čas začne v ranem jutru in traja do M. ure.
V utemeljenih primerih lahko odsek za gospodarstvo ln komunalne zadeve podaljša sejemski čas.
4. člen
Ako se pokaže potreba po odkupu ln prodaji plemenske in klavne živine izven sejemskega dne, lahkp kmetijske zadruge s predhodnim dovoljenjem odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora organizirajo za svoje krajevno območje posebne do-gone živine.	s. Ren
Na živinskem sejmu se prodajajo vse vrste živine, karkljarji, kopitarji ter drobnica (ovce, koze in prašiči).
6.	člen
Na sejmu smejo prodajati: kmetje in lastniki živine navedenih v 8. členu tega odloka samo živino lastne prireje, kmetijske zadruge in druge gospodarske organizacije, ki imajo pravico trgovanja z živino.
7.	člen
Na sejmu smejo kupovati posamezniki zase in za svoje družine; gostilne, menze in podobne ustanove po svojih pooblaščencih; govejo živino le rejci živine, klavnice, izdelovalnice mesnih izdelkov, prekajevalnice in nakupovalna podjetja; teleta, prašiče in drobnico tudi gostinska podjetja in gostišča, prašiče ter drobnico pa tudi drugi potrošniki za svojo uporabo.
Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega prodajajo, oziroma kupujejo. Tako pooblastilo potrdi trgovinska zbornica okraja, kjer ima gospodarska organizacija svoj sedež.
8.	člen
Vsi obiskovalci sejmišča morajo skrbeti za red in
snago.	„
9.	člen
Prekupčevanje na sejmu je prepovedano.
10.	člen
Občinski veterinar pregleda živino pri vhodu na sejmišče. Živina, ki kaže znake nalezljivih bolezni, ne sme na sejmišče.
Pregled in ugotovitev zdravstvenega stanja živine se zaznamuje na živinskem potnem listu.
H. člen
* Klanje živine na sejemskem prostoru ni dovoljeno.
12.	člen
Poleg organov odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve vršijo na sejmišču nadzorstvo v skladu z obstoječimi predpisi tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih organih ter organi ljudske milice.
13.	člen
Sejemske pristojbine:
Za uporabo prodajnega mesta na sejmišču plačajo prodajalci za vsak sejemski dan sledeče pristojbine:
a)	od odrasle goveje živine in kopitarjev po.........................100.— din na glavo
b)	od telet do 1 leta starosti po . 50.— din na glavo
c)	od drobnice in prašičev po . . . 30.— din na glavo
Pobrane pristojbine gredo kot dohodek v občinski
proračun.
i	14. člen
Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da po potrebi spremeni ali dopolni pristojbinsko tarifo.
15.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000.— dinarjev se kaznuje za prekršek:
a)	kdor prodaja ali kupuje živino v nasprotju z določbami 6. in 7. člena tega odloka,
b)	kdor vodi na sejmišče živino, ki ni pregledana po veterinarju,
c)	kdor na sejmišču kolje živino,
d)	kdor sejmišče ponesnaži z odpadki,
e)	kdor ne plača predpisane sejemske pristojbine.
16.	člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper.
Hrpelje, 13. novembra 1956.	Predsednik
$tev.: 02/2-2087/1	Anton Ovčarič, 1. r.
Štev. 59 — 28. decembra 1956
URADNI VESTNIK
Stran 505
Na podlagi druge točke 24. člena Statuta občine Hrpelje, 9. člena Uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21-116/50), 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in 58 55) ter 2. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Hrpelje na svoji seji dne 13. novembra 1956 sprejel
ODLOK
O NAJVIŠJI TARIFI ZA DIMNIKARSKE STORITVE NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE
1.	člen
Najvišja tarifa, do katere smejo dimnikarji določati cene za ometanje kurilnih naprav v občini, se določa takole :
1.	Odprto kuhinjsko ognjišče
2.	Kmečka kuhinja z dvojnim stropom
3.	Plezalni dimniki vseh kurilnih naprav, razen naprav pod 1. točko:
a)	v pritlični hiši
b)	v hiši z več nadstropji za vsako nadstropje
4.	Ruski valjasti dimniki:
a)	v pritlični hiši
b)	v hiši z več nadstropji za vsako nadstropje
5.	Dimna cev do dveh metrov za vsak nadaljni meter
6.	Dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali parnih pekovskih peči:
a)	do vštetega prvega nadstropja
b)	za vsako nadaljnje nadstropje
c)	od etažnih peči in gostinskih ter zavodskih štedilnikov do prvega nadstropja
č) za vsako nadaljnje nadstropje
7.	Kanal centralne ogrevalne naprave, pekov-
ske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno:
a)	mali do 5 m
b)	veliki od 5 m naprej
8.	Štedilniki vštevši dimno cev do I metra:
a)	z eno pečico in kotličkom ali dvema pečicama
b)	z dvema pečicama in kotličkom ali s tremi pečicami
din 60 „	90

20
4
10
2

70
20

20
8
80
160
9.	Štedilniki v gostinskih obratih in zavodih:
a)	navadni v malem gostinskem obratu
b)	mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskem obratu, javnih kuhinjah in podobno
c)	mizni, veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in podobno
10.	Grelci vode
11.	Grelci posode
12.	Pralni kotel s kanalizacijo za odvod dima
13.	Običajna železna peč z do 2 m cevi
14.	Peč sistema *Lutz« in podobno:
a)	brez pečice
b)	z eno pečico
c)	z dvema ali več pečicami
15.	Pekovska peč na premog ali drva:
a)	navadna, vštevši dimnik, kanal in duške
b)	dimnik peči za vsako nadaljnje nadstropje
16.	Pekovska parna peč:
a)	z eno etažo (pečjo)
b)	z dvema etažama
17.	Etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne
odvode
18.	Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne
odvode:
a)	z majhnim kotlom do 8 m! ogrevne povr-
šine (do 9 členov)
b)	s srednje velikim kotiom do 12 m! ogrevne površine (do 14 členov)
c)	z velikim kotlom nad 15 m! ogrevne površine (nad 14 členov)
19.	Odpiranje, zapiranje in čiščenje lončenih peči
(z materiaiom)
29. Iziiganje dimnikov, vštevši material
„ 60
*
90
160
30
50
20
30
30
40
50
170
220
70
„ 120
„ KO
„ 280
,. 360 „ 230
21. Pregled dimnikov v novih stavbah, za vsak
dimnik	din go
2.	Člen
Povečana cena za dinmnikarske storitve, in sicer največ 20 "/o pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka se sme zaračunati:
a)	za kraje, ki so oddaljeni več kot pet kilometrov od sedeža dimnikarskega okoliša;
b)	če dimnikarski okoliš, v katerega območju je kraj. ni zaseden in opravlja v njem storitve dimnikar iz drugega okoliša;
c)	za dimnikarska dela, ki so združena s posebnimi nevarnostmi ali se opravijo po posebnem naročilu stranke.
3.	člen
Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo ob nedeljah in praznikih, se sme zaračunati največ 30 % pribitka; za nočno nadurno delo, to je v času od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj, pa 35 '/. pribitka k tarifi iz 1. člena.
Pribitek za nedeljsko in nočno nadurno delo sme dimnikar zaračunati samo, če so bila dela storjena po naročilu oziroma v izredno neodložljivih primerih.
4.	člen
Roki za ometanje kurilnih naprav so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS. št. 11-85/48).
Vse kurilne naprave in dimni odvodi, ki se v poletnih mesecih ne uporabljajo, bodisi ker ni potrebno ogreiynje prostorov, bodisi da se za kuhanje uporabljajo električne, plinske in druge naprave, niso podvržene obveznemu pregledu in ometanju v teh mesecih.
Kurilne naprave in dimni odvodi iz 2. odstavka tega člena se morajo od spomladi, ko se nehajo uporabljati, pa do jeseni, ko se začno znova uporabljati, enkrat pregledati in očistiti oziroma omesti, in to najpozneje do 15. oktobra.
Lastniki in koristniki takih kurilnih naprav so dolžni dimnikarja na to opozoriti.
5.	člen
Pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev je dovoljeno po dogovoru med dimnikarjem in strankami.
6.	člen
Za kontrolni pregled dimnikov in peči, ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50'/t veljavne tarife iz 1. člena tega odloka.
Ce dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati nobene pristojbine.
Za dimnikarska dela, ki niso našteta v prvem členu tega odloka, se določi cena oziroma pristojbina sporazumno med dimnikarjem in koristnikom.
7.	člen
Dimnikar mora za opravljene storitve izstaviti plačilno potrdilo s specifikacijo opravljenih storitev in z navedbo tarifnih postavk. Potrdilo je dolžan spisati v dvojniku ter en izvod hraniti zaradi kontrole.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se za prekršek kaznuje:
1.	dimnikar, ki zaračuna in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določene dimnikarske storitve;
2.	dimnikar, ki na plačnikovo zahtevo ne izda potrdila o plačilu z navedbo storitev in tarifnih postavk;
3.	kdor krši določbe 4. člena tega odloka.
Dimnikar, ki za dimnikarske storitve zaračuna več,
kot je določeno s tarifo v 1. členu tega odloka, se kaznuje po točki b) 19. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21-116/30 in št. 14-58/52).
9.	člen
Ta odlok velja 15. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 02/2-219/11.
Hrpelje, 13. novembra 1956.
Predsednik Anton Ovčarič, 1. r.
Stran 306
URADNI VESTNIK
Štev. 59— 28. decembra 1956
OBČINA IZOLA
Na podlagi 114. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56) in na podlagi 3. točke 34. člena Statuta občine Izola je občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 24. novembra 1956 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE IZOLA ZA LETO 1956
OBČINA KOPER
Na podlagi 6. in 24. člena Statuta občine Koper in
2.	člena Uredbe o kmetijskih in gospodarskih šolah (Uradni list LRS št. 17/51) izdaja Občinski ljudski odbor Koper na seji dne 14. decembra 1955
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITAH ODLOKA O USTANOVITVI KMETIJSKIH GOSPODARSKIH SOL
1.	člen
1.	člen
V	zadnji vrsti 1. točke X. poglavja Družbenega piana občine Mola za leto 1936 se namesto 30% postavi 50%.
2.	člen
V	l. točki XII. poglavja se za točko f) doda nova točka g) gostinsko podjetje hotel "Zora*.
3.	čien
V	5. postavki 3. točke XVII. poglavja se namesto 50% občinske doklade postavi *55% občinske dokiade«.
4.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev. 01/1-1964/2.
Izola, 24. novembra 1956.
*	Predsednik
Srečko Vičič, 1. r.
Na podlagi 2. in 10. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/53) in 13. točke 24. člena Statuta občine Izola izdaja Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 24. novembra 1956
ODLOČBO
O USTANOVITVI KNJIGOVODSKEGA CENTRA
1.
Ustanovi se "Knjigovodski center, Izola*, kot finančno samostojni zavod s sedežem v Izoli.
2.
Pdslovni predmet zavoda je vodenje knjigovodstva in administracije za gospodarske organizacije in zavode po naročilu, pomoč gospodarskim organizacijam in zavodom pri organizaciji knjigovodstva, zlasti pri sestavljanju zaključnih računov in poročil ter skrb za pravilno izpolnjevanje družbenih obveznosti tistih gospodarskih organizacij, za katere se vodi knjigovodstvo ali sestavljajo zaključni računi.
-	3.
Knjigovodski center je pravna oseba
4.
Zavod vodi upravnik, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Izola.
5.
Uslužbence sprejema in razrešuje upravnik zavoda, ki izdaja odločbe o njihovih delovnih razmerjih.
6.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Izola.
7.
Zavod mora po veljavnih predpisih predložiti prijavo za registracijo.
Organizacija in delo zavoda se določijo s pravili zavoda, ki jih izda občinski ljudski odbor.
9.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. XI. 1956 dalje.
Štev. 01-4197/1.
Izola, 24. novembra 1956	Predsednik
Srečko Vičič, 1. r.
I.	L člen Odloka o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šoi (Uradni vestnik okraja Koper Št. 2/55) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
"Da dobi kmečka mladina širšo splošno in strokovno izobrazbo, se ustanovijo dvoletne kmetijske gospodarske šole v Dekanih, Marezigah, Šmarjah, Borštu in Gračišču.*
II.	3. čien se spremeni in se giasi:
"Kmetijske gospodarske šole se ustanovijo, če se priglasi za vpis najmanj 15 učencev.*
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01/3-1689/29.
Koper, 14. decembra 1956.
Predsednik Mirko Jelerčič, 1. r.
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi določil 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna in 1. točke VI. poglavja Družbenega piana občine Postojna za leto 1956 je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji XV. seji dne 20. novembra 1956 sprejel
ODLOČBO
O SPREMEMBI ODLOČBE O DOLOČITVI ODSTOTKA ZA IZRAČUNAVANJE PLAČNEGA SKLADA GOSTINSKIH PODJETIJ IN GOSTIŠČ NA OBMOČJU OBČINE
POSTOJNA
Zadnja vrsta 3. točke Odločbe o določitvi odstotka za izračunavanje plačnega sklada gostinskih podjetij in gostišč št. 2123/1 z dne 26. VI. 1956 se spremeni in se glasi:
"Hotel Javornik* Postojna........ 23%
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
Štev. 03/2-2530/2.
Postojna, 8. decembra 1956.
Predsednik Jože Baša, 1. r.
Na podlagi določil 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna in 1. točke VI. poglavja Družbenega plana občine Postojna za leto 1956 je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 20. novembra 1956 sprejel
ODLOČBO
O SPREMEMBI ODLOČBE O DOLOČITVI ODSTOTKA ZA IZRAČUNAVANJE PLAČNEGA SKLADA TRGOVSKIH PODJETIJ IN TRGOVIN NA OBMOČJU OBČINE
POSTOJNA
Odstotki, določeni v 3. točki Odločbe o določitvi odstotkov za izračunavanje plačnega sklada trgovskih podjetij in trgovin na območju občine Postojna št. 2133/1 z dne 2C. VI. 1956, se spremenijo, tako da znašajo:
za trgovsko podjetje "Mestne trgovine* - Postojna za trgovsko podjetje .Naša knjiga* - Postojna za trgovino "Elektrokrom* — Postojna
4.40%
6,80%
6,00%
od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od l. januarja 1956 dalje, štev. 03/2-2530/1.
Postojna, 8. decembra 1956
Predsednik Jože Baša, l.r.
Štev. 59 — 28. decembra 1956
URADNI VESTNIK
Stran 507
OBČINA SEŽANA
Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Sežana je na podlagi 53. člena Statuta občine Sežana in 5. člena odloka Okrajnega ljudskega odbora Koper o izenačenju predpisov bivših okrajnih ljudskih odborov Koper, Postojna in Sežana na območju okraja Koper ter o določitvi organov, ki so pristojni za posamezne zadeve (Uradni vestnik kraja Koper št. 9 od 6. januarja 195C) na seji dne 5. novembra 1956 sprejel
ODREDBO
O ZAPRTIH PRIPUSTNIH KROGIH IN SEDEŽIH PRIPUSTNIH POSTAJ NA OBMOČJU OBČINE
SEŽANA
1.
Zaprti pripustni krogi in sedeži pripustnih postaj se določijo kot sledi:
Prvi pripustni krog obsega naselja: Dolenje pri Štjaku, Ravnje, Krtinovca, Selo pri Štjaku, Gradišče pri Štjaku, Bogo, Poljane, Pristava, Mahniči, Nova vas, Tabor, Hribi, Štjak, in Rasa.
Sedež pripustne postaje je v Dolenjah pri Štjaku. Drugi pripustni krog obsega naselja: Grahovo brdo, Utovlje, Križ, Filipičje brdo in Sepulje.
Sedež pripustne postaje je v Grahovem brdu. Tretji pripustni krog obsega naselja: Kazlje, Dobravlje, Avber in Gradnje.
Sedež pripustne postaje je v Kazljah.
Četrti pripustni krog obsega naselja: Dolanci, Čehovini, Večkoti, Kodreti, Trebižani, Kovači, Koboli, Štanjel, Kobdilj, Lukavec, Lisjaki in Cipnje. Sedež pripustne postaje je v Gornji Branici.
Peti pripustni krog obsega naselja: Kopriva, Brje pri Koprivi, Skopo, Ponikve in Hruševica.
Sedež pripustne postaje je v Koprivi.
Šesti pripustni krog obsega naselja: Orlek.
Sednež pripustne postaje je v Orleku.
Sedmi pripustni krog obsega naselja: Pliskovica, Kosovelje, Veliki dol in Krajno vas.
Sedež pripustne postaje je v Pliskovici.
Osmi pripustni krog obsega naselja: Sežana, Šmarje, Dane pri Sežani, Drenje, Gaberk in Lipica.
Sedež pripustne postaje je v Sežani.
Deveti pripustni krog obsega naselja: Tomaj, Dutovlje in Godnje.
Sedež pripustne postaje je v Tomaju.
Deseti pripustni krog obsega naselja: Vrabče, Veliko polje, Jakovce, Razguri, Stomaž, Sela, Griže, Tabor in Gorjupi.
Sedež pripustne postaje je na Vrabčah.
Enajsti pripustni krog obsega naselja: Vrhovlje, Voglje, Dol pri Vogljah in Kreplje.
Sedež pripustne postaje je v Vrhovljah.
Dvanajsti pripustni krog obsega naselja: Žirje, Povir. Gorenje, Merče in Plešivico.
Sedež pripustne postaje je v Z ir j ah.
Trinajsti pripustni krog obsega naselja: Podbrežje, Senadolice, Brestovico pri Povirju, Štorje, Jerisi in Majcni.
Sedež pripustne postaje je v Podbrežah.
2.
Pripustne postaje v Gornji Branici, Pliskovici in Zirjah morajo imeti po dva bika, vse ostale pripustne postaje pa po enega.
3.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev.: 03/2-3456/1 Sežana, 5. novembra 1956.
Zastopa predsednika sveta
Karlo Turk, 1. r.
t
Predsednik Alfonz Grmek, 1. r.
Sklepi ObLO o volitvah in imenovanjih
OBČINA IZOLA
o razrešitvah, izvolitvah in imenovanjih na seji občinskega ljudskega odbora dne 24. novembra t956
Razrešijo se:
1.	MARJAN ZIHERL kot predsednik sveta za družbeni pian in finance;
2.	AVGUST BREZAVŠČEK kot čian sveta za družbeni plan in finance;
3.	JANEZ CEHUN in EDVARD DOLENC kot člana sveta za gospodarstvo;
4.	MILENA KLEMENČIČ kot članica sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo;
5.	ANTE SARIC in MILAN SKR JANC kot člana sveta za šolstvo, prosveto in kulturo.
Izvolijo se:
1.	FRANC KARO, direktor tovarne «Arrigoni« Izola, za predsednika sveta za družbeni plan in finance;
2.	JOŽE BOŽIC, uslužbenec tovarne «Mehanotehnika« Izola, in MAKSIMILJAN SlSKO, uslužbenec tovarne «Iris« Izola, za člana sveta za družbeni plan in finance;
3.	AVGUST BREZAVŠČEK, uslužbenec tovarne «Iris« Izola, in MAKS KRALJ, uslužbenec TNZ OLO Koper, za člana sveta za gospodarstvo;
Imenujejo se:
1.	v komisijo za organizacijo evidence kmetijskega zemljiškega sklada: za predsednika IVAN KRBAV-ClC st., odbornik ObLO Izola; za člana STOJAN DROC in BORIS DEBELJAK, uslužbenec ObLO;
2.	za upravnika «Knjigovodskega centra« Izola — ZDRAVKO ZLOBEC iz Kopra.
Predsednik ObLO Srečko Vičič
OBČINA POSTOJNA
SKLEP
O RAZREŠITVAH, IZVOLITVAH IN IMENOVANJIH ObLO POSTOJNA
Občinski ljudski odbor Postojna je na podlagi 9. točke 24. člena Statuta občine Postojna na svoji seji dne
20.	novembra 1956
a) razrešil:.
1.GVIDA TRAMPUŽA, uslužbenca podjetja «LIV« Postojna, in JANEZA
GRZELJA, uslužbenca podjetja «LIP« Postojna, kot člana sveta za stanovanjske zadeve;
2.	IVANA BARAGO, delavca podjetja «LIV« Postojna, kot člana sveta za deio in delovna razmerja;
3.	MIRA CETINO, uslužbenca GG Postojna, in RAFAELA BARAGO, delavca podjetja «LIV« Postojna, kot člana upravnega odbora občinskega, sklada za zidanje hiš;
4.	LUCEJA KORITSKYJA, upokojenca iz Postojne, kot člana občinske likvidacijske komisije;
b) izvolil:
1.	Za člana sveta za stanovanjske
zadeve:	ANTONA POGORELCA,
upravnika Kmetijske zadruge Postojna, in JANEZA ŽNIDARŠIČA, uslužbenca podjetja «Gradnje«, Postojna;
2.	SLAVKA ARBEITERJA, uslužbenca «Jamske restavracije«, Postojna, za člana sveta za delo in delovna razmerja;
c)	imenoval:
1.	za člana upravnega odbora občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš: FRANCA DEKLEVO, uslužbenca pošte v Postojni in MIRA FAJDIGO, uslužbenca podjetja «LIP« Postojna;
2.	za člana občinske likvidacijske komisije: MIRA KRANJCA, uslužbenca «Podjetja za vzdrževanje proge JDZ Postojna«.
Štev. 3496-3499/56.
Postojna, 20. novembra 1956.
predsednik ObLO:
Jože Bača, 1. r.
OPOZARJAMO ČLANE VODNE SKUPNOST! KOPER — GOSPO DARSKE ORGANIZACIJE IN KMETIJSKE ZADRUGE — DA OBRA CUNAJO VODNI PRISPEVEK, KI GA MORAJO PLACATI PO PRE JETIH ODLOČBAH. NAJPOZNEJE V SVOJIH ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA LETOŠNJE POSLOVNO LETO ZE ZAPADLI PRISPEVEK NAJ PRIZADETI TAKOJ ODVEDEJO NA TEKOČI RAČUN VODNE SKUP NOSTI 65-KB 1-2-310
*
Stran M8
URADNI VESTNIK
Stav. 8&— 29- deetmbra 1958
Iz poroči! svetov ObLO Piron
SVET ZA ŠOLSTVO
Po krajšem razdobju o slovenskem šolstvu na Primorskem in v Istri v zadnjih desetletjih nas seznani poročilo ObLO Piran s predšolsko vzgojo*
Otroški vrtci so v piranski občini 4, in sicer v Piranu, Ravnu, Portorožu in Sečovljah. Vrtec pa bo treba ustanoviti še marsikje drugje, praviloma povsod, kjer je vsaj 20 predšolskih otrok. Materialno stanje vrtcev je precej šibko, vzgojiteljski kader pa večinoma zeio mlad, tako po izkušnjah kot po letih. Praksa je pokazala, da hi bilo dobro, da bi se vrtci, razen v Piranu, priključili k osnovnim šolam.
Splošno izobraževaino šolstvo obsega 8 slovenskih in 4 italijanske šole (osnovne soie in dve gimnaziji). Soiska stavba v Piranu je iz 1. 1870, šoli v Ravnu in Sečovijah sta bili zgrajeni leta 1054 oziroma 1953 ostala šolska poslopja pa so stara 30 do 40 let. Vse stare šole so potrebne večjih ali manjših popravil, potrebna pa jim je tudi nova, sodobna šolska oprema.
V	stovenskih šolah znašajo proračunski izdatki na enega učenca 11.233 do 28.000 dinarjev. Na splošno so izdatki na enega učenca večji v nižje organiziranih šolah, kar je razumljivo.
Važno je pri tem, kolik del stroškov gre za materialne in kolik del za osebne izdatke. V skladu s tem, kakor se šola in pouk v njej približujeta življenjskosti, naraščajo materialni stroški. To je prav lepo vidno na ravenski šoli, ki ima — kot poizkusna šola — svoj vrt, vinograd, sadjarno, kokošnjak, svinjak, toplo gredo, delavnico, diaskop in epidia-skop. Tn znašajo izdatki za enega učenca — brez vrtca — kar 37.000 dinarjev. Uveljavitev načel šolske reforme bo terjala večje materialne izdatke na vseh šolah, saj brez *učil*, kot jih ima ravenska šola in še mnogo drugega, ne bo mogoče spremeniti vsega šolskega življenja.
Telesnovzgojna oprema po šolah dokazuje, da je bila telesna vzgoja v preteklosti deležna kaj malo pozornosti. To negativno dediščino bo treba postopoma odpravljati.
Podobno velja za šolske vrtove in delavnice.
Lastne knjižnice imajo vse šole, vendar pride na enega učenca komaj 3,2 knjige. To je zeio malo in nujno bi bito treba povečati postavke za nabavo knjig. Tako je tudi glede tiska in revij.
Učiteljski oziroma vzgojni kader je razmeroma miad in komaj poio-vica jih ima strokovni izpit. Posledica tega je ne ravno najboljše
motno stanje, saj so večinoma v
ižjih plačilnih razredih. Res pa je, da učitelji na splošno s šolskim de-iom niso preobremenjeni in na enega pride 15 do 43 otrok. Kakor v drugih poklicih, je tudi pri učiteljih tako, da so nekateri preobremenjeni z raznimi funkcijami izven šole, medtem, ko se jih skoraj polovica izven-šolsko skoraj ne udejstvuje. Ob tem je zeio umestno vprašanje, kako naj pripravlja učitelj naraščaj za družbeno življenje in za družbeno upravljanje, če se sam izolira od družbe.
V	nadaljnjem obravnava poročilo precej razširjeni alkoholizem med učenci in ceio med otroki v otroških vrtcih. To je eden izmed pojavov relativne zaostalosti teh krajev, čemur bo treba posvetiti v prihodnje temeljito, nenehno in vsestransko skrb.
O šolskih odborih zvemo, kar je značilno za skoraj vse odbore v Sloveniji: dozdaj so se zanimali večinoma za materialna vprašanja šol, zelo malo ali pa nič se niso uveljavili kot družbeno vzgojni činitelji. Opravičilo za to je predvsem v mladosti teh odborov, ki še nimajo primernih izkušenj, da bi že lahko delovali tako, kot določajo zakonski predpisi in kot bi bilo potrebno.
Razmeroma velik dei poročita govori o Šoiskih uspehih. Ti uspehi so povprečno dokaj slabši kot drugod v Sloveniji. Tudi to jo posledica že
omenjene splošne, t. j. kulturne in gmotne zaostalosti teh krajev. Zato je odgovornost učnega osebja tu večja kot kjerkoli drugje, saj zavisi mnogo prav od njega ali bomo počasi ali hitreje odpraviti to zaostalost tn omogočili, da vsaj nekateri osnovnošolski učenet teh naših krajev nadaljujejo šoianje tudi po 15. letu starosti. To se je zgodilo do-sedaj zelo redko.
Italijansko šolstvo obsega 4 osnovne šole (v Piranu, Luciji, Sečovljah in Strunjanu) ter gimnazijo in licej (Piran). Zaradi razmeroma majhnega Števila učencev so izdatki na enega učenca precej večji kot v slovenskih šolah, saj znašajo od 30.860 do 132.516 dinarjev. To najbolje dokazuje skrb naše ijudske oblasti za manjšinsko šoto.
Poročilo se končuje s kratko oznako gospodarsko-nadaijevalnih šol, pomorske srednje šole, ribiške šole, zavoda za gluho mladino, vzgojnega zavoda xEivira Vatovec*. Tudi te šole imajo svoje težave. Pomorski srednji šoli je n. pr. nujno potrebna šolska ladja, zavod za gluho mladino pogreša vzgojno osebje, vzgojni zavod ^Elvira Vatovec* pa ima velike finančne težave.
SVET ZA PROSVETO !N KULTURO
Tudi to poročilo uvodoma na kratko oriše preteklost. Kakor so nastajale v narodnostno ogroženi Slov. Istri ob pomoči CMD osnovne šole, tako se je krepko gradila tudi prosveta izven šole (narodne čitalnice, dramska in tamburaška društva, slovenski tisk). Prihod fašizma pomeni vsemu temu nasilen konec. Ni slučajno, da so ostali prav iredentisti najmočnejša opora fašizma na tem področju.
Spričo tega je jasno, da smo se znašli ob osvoboditvi teh krajev, torej tudi na področju piranske občine, pred težkimi nalogami na kulturuo-prosvetnem področju. To še danes ni zaključeno niti organizacijsko, saj sc je prebivalstvo šele pred kratkim začeio konsolidirati. To stanje, kakor je rečeno v poročilu, narekuje tri glavne naloge: v mestih ob obali, kjer so najbolj trpeli zaradi raznarodovalne politike, je treba postaviti trdne temelje, slovensko kulturo je treba okrepiti zlasti na podeželju, v celoti pa je treba izravnati tukajšnje stanje z ostalimi predeli v Sloveniji.
Za naše ^Svobode* in prosvetna društva je trenutno značilno, da so nekako osamljena. Zato se je dogajalo, da so jih ustanavljaii in razpuščali (Lucija, Strunjan) nekako stihijsko in da se krajevne politične in družbene organizacije niso brigale zanje. Tudi za društva je treba pripomniti, da niso našla poti in stikov s temi organizacijami. Gtede tega gre prav poseben pomen nedavno ustanovljeni občinski Zvezi Svobod in prosvetnih društev, jasno pa je, da bo ta Zveza iahko uspešno deiovaia le ob vsestranski pomoči Sveta za prosveto in kulturo, raznih organizacij in gospodarstva.
Osamljenost teh društev dokazuje tudi majhno število čianov. Od skoraj 6.000 volilnih upravičencev, kolikor jih je v občini Piran, je Čianov Svobod in prosvetnih društev le 526, torej niti 10'/*, od teh pa je aktivnih samo 205 ali 38'/t vseh članov.
Mnogo več skrbi kot doslej bo treba posvetiti knjižnicam. Zanje bo treba najti sredstva in primerne prostore.
Škodljivost dosedanje izoiaeije se kaže tudi v stopnji kulturne ravni posameznih prireditev. Večinoma so prirejala društva zabave zato, da bi prišia do denarja, niso pa pazila na kvaliteto. Za naše kulturno Življenje pomembna so bila razna gostovanja, kot gostovanja GSP iz Kopra, ljubljanske Drame, opernih solistov iz Ljubljane, SNG iz Trsta, Ptujskega gledališča, godalnega kvarteta
in radijskega orkestra iz Ljubljane.
Kulturno prosvetna dejavnost italijanske manjšine se odraža v delu italijanskih prosvetnih krožkov, ki delujejo v glavnem v okviru Italijanske unije (Unione degli Italiani deil'Istria e di Fiume). Prosvetni krožek je v Piranu. Odbor si prizadeva, da bi pridobit še nove Ciane — zdaj jih ima 116 — predvsem iz Sečovelj, Lucije in Strunjana. Izkoristiti je treba vse možnosti za razvoj kuiturnoprosvetnega dela med italijansko manjšino.
O tem, kako je z enakopravnostjo, nam najboij priča dejstvo, da je od skromnega zneska 200.006 din, ki ga je dala piranska občina za kulturno-prosvctno udejstvovanje v tej občini, dobiio italijansko društvo v Piranu 40.000 din.
Poročiio končuje s pregledom gmotnih pogojev za kuiturnopro-svetno dejavnost (domov, inventarja in podobno) ter ugotavlja, da so ti pogoji še kar primerni. Povsod seveda ni enako — Sečovlje bi na primer nujno rabiio prosvetni dom, ker rudarski dom že zdavnaj ne ustreza več — vsem pa so skupne finančne težave. Te težave so n. pr. ohromile delo portoroške Svobode za celo leto. Tega vprašanja ni mogoče rešiti drugače, kakor s primernimi dotacijami, za katere bodo morali prispevati vsi, od upravnih in političnih do družbenih in gospodarskih organizacij.
SVET ZA TELESNO VZGOJO
V uvodu poročiia je govora o pomenu telesne vzgoje v naši družbi in o ustanovitvi sveta za telesno vzgojo v Piranu 23. marca ietos.
Kako potreben in koristen je bii ta svet, se je pokazalo kmalu. Najprej je svet ugotovit, da na nekaterih šo-iah ne izvajajo učnega načrta, ki za-.deva telesno vzgojo. To se je kmaiu izboljšalo.
Drugi ukrep je biia ustanovitev posebnega štaba za gradnjo prepotrebnega stadiona. Priprave so v teku in svet se nadeja, da mu bo uspelo zadovoljivo rešiti to vprašanje v dveh ietih. Lokacija stadiona je določena biizu pokopališča.
Nadalje je svet posvetil svojo skrb TVD Partizan. V to društvo bo treba pritegniti čim več mladine in vajencev.
Svet je sodeloval tudi pri odločanju in razdelitvi občinske dotacije v te namene v skupnem znesku 515 tisoč dinarjev.
Posamezna društva in športni klubi so prejemati dotacije od 5.600 do 90.060 dinarjev.
SmrnMi twinsiM Mmice
Osebe, ki so zaposlene v proizvodnji, predelavi in prometu z živili in ki prihajajo na svojih delovnih mestih v neposreden dotik z živili, morajo imeti posebno obleko. To določa 27. člen Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Ur. 1. FLRJ__št. 17/56). Po pojasnilu Državnega sekretariata za finance FLRJ št. 7515 bremenijo izdatki za to obleko materialne stroške.
Po odloku o obračunavanju posebnega proračunskega prispevka (Ur. 1. FLRJ št. 21/56-243 poglavje VIII) morajo podjetja, ki so dolžna plačevati navedeni prispevek, le-tega obračunati po predpisani progresivni lestvici ob vsakokratnem izplačilu, ne glede na čas, na katerega se izplačilo nanaša.
Ker z navedenim načinom obračunavanja prispevka mnogokrat pride do vsebinsko nepravilnega računa, zlasti kadar se zaslužek izplačuje za daljšo dobo, je Zvezna trgovinska zbornica, skupno z Državnim sekretariatom za finance, predlagala spremembo tozadevnih predpisov, Ce bo predlog potrjen, bo objavljen skupno z Uredbo o zaključnih računih za leto 1956, dotakratna vplačila pa se bodo smatrala kot akontacije.
3tev. 5§ — 26, decembra 1956
URADNI VESTNIK
Stran 599
Register
gospodarskih in zadružnih organizacij
SPREMEMBE
Zadr 9 I 41/2
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom KOPER IN OKOLICA
Novi Ciani upravnega odbora so* Nerciz Btiosiav pok. Antona, Koper, predsednik,	'
Ciril Ušaj, Koper, tajnik,
Prane Benčič pok. Matije. Koper, Lazar Furlanič pok. Antona. Man-žan 45,
Josip Kozlovič od Josipa, Semedela IS?,
Emil Bonln pok. Antona, Boša-marln 27.
Izbrišejo se naslednji člani upravnega odbora:
Anton Firmi, Alojz Bonln, Vilko Umer, Lazar Rrbanaz, Angel Benčič, Gvido Auber in namestnik Adrijan Parovei in Anton Božič. V neposredni dejavnosti zadruge so naslednje poslovalnice:
a)	Skladišče umetnih gnojil Koper, Trg P. Tomažiča 1,
b)	skladišče umetnih gnojil, Se-, medela,
e) Skladišče umetnih gnojil, Vanganel,
č) Trgovina mešanega blaga, Koper, Depontijev trg,
d)	Trgovina sadja ni zelenjave. Koper, Depontijev trg,
e)	Trgovina sadja in zelenjave. Koper, Nova ribarnica,
f)	Trgovina sadja in zelenjave, Koper, Santorijeva ul.,
g)	Skladišče odkupa, Vanganel,
h)	Skladišče odkupa, Semedela,
i)	Skladišče odkupa, Koper,
j)	Trogvina jestvin, Vanganel,
k)	Gostilna, Vanganel,
ter sekcije:
i) Transporti,
m) Traktorji ln kmetijski stroji,
Zadr b I 43/2
KMETIJSKA ZADRUGA a omejenim jamstvom PODGORJE
Novi člani upravnega odbora so: Rudi Božič, Črnotiče 3.
Andrej Cabina, Črnotiče 7,
Jožef Marsetič, Zazld 41,
Jožef Ujčič, Zazid 7,
Albin Roje, Podgorje 66.
Izbrišejo se naslednji člani upravnega odbora:
Viktor Švab, Ivan Škarja, Jože Furlan, Albin Rojc, Praproče 9, Jože Marsetič, Preproče 26, Gabrijel Koren.
V neposredni dejavnosti zadruge so:
a)	Prodajalna KZ, Podgorje št.
b)	Gostilna KZ, Podgorje.
c)	Mizarski obrat, Podgorje št. čj Apnenica v Podgorju.
Zadr b I 73/2
1.
6.
KMETIJSKA ZADRUGA a omejenim jamstvom DEKANI
Novi člani upravnega odbora so: Dušan Obad od Franca, tajnik, Peter Gregorič od Petra,
Srečko Toškan od Josipa, Fortunat Fortuna pok. Josipa, Avguštin Furlanič pok. Ivana, Sočerb Božič pok. Josipa,
Mirko Purger od Ivana, člani. Izbrišejo se tile člani upravnega odbora:
Karel Prinčič, Ivan Bordon, Karel Brajnik, Vladimir Mahnič in Josip Korošec.
Zadr b I 69/2
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim Jamstvom POBEGI — CEZARJI
Na osnovi zapisnikov izrednih občnih zborov Konzumnega društva z o. J. v Pobegih z dne 24. 4. 1355, Kmetijske zadruge z o. j. v Pobegih z dne 24. 4. 1955 in skupnega občnega zbora članov obeh zadruge, dne 24. 4 1955 se Konzumno društvo z o. j. Pobegi pripoji z aktivo ln pasivo Kmetijski zadrugi z o. j. Pobegi — Cežarji.
Zadr b I 70/1
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom ANKARAN — ŠKOFIJE Poslovni predmet in naloge zadruge so naštete v čl. 3 zadružnih pravil.
Zadružni delež znaša Ì000 din. družinski pa 250 din. Jamstvo je desetkratno na vpisani delež. Upravni odbor sestavljajo S do 9 članov in dva namestnika. Predsednik zastopa zadrugo in zanjo podpisuje v imenu upravnega odbora.
Poleg dosedanjih članov upravnega odbora:
Nikolaj Korda, Škofije 11, predsednik,
Franc Andrioli, Ankaran 17, podpredsednik,
Kari Sabadin, Ankaran 49,
Marij Toškan, Valmarin 1.1
se vpišejo novi člani upravnega
odbora:
Roman Ražman, Ankaran 4$, Valerij Furlanič, Škofije 21, Bogdan Hrovatič, Plavje 132,
Kazimir Pipan, Plavje I3a,
Rafael Bizjak. Tinjan 31.
Izbrišejo se naslednji Člani upravnega odbora:
Albin Marancina, Božo Vižintin in Ivan Primožič.
V neposredni dejavnosti zadruge
so;
a)	Trgovina z mešanim blagom štev. 1, Zadružni dom, Škofije,
b)	Trgovina z mešanim blagom štev. 2, Tinjan,
c)	Trgovina štev. 4 — Jestvine in mešano blago, Plavje,
č) Trgovina štev. 5 — Jestvine ln mešano blago, Hrvatini,
d)	Gostilna Zadružnega doma. Škofije, Zadružni dom — prodaja alkohoinih in brezalkoholnih pijač ter hladnih in toplih jedil.
Reg b III 76/2
-MARMOR1NDUS - SE2ANA* ZDRUŽENA INDUSTRIJA KRAŠKIM MARMORJEV DUTOVLJE
Novi upravičenec za podpisovanje podjetja:
Emil Stojkovič v. d. direktorja Izbriše se dosedanji direktor: Dušan Rudež.
Konstituiranje podjetja:
28. 4. 1956.
Predložitev pravil:
14. 8. 1956.
Reg b I 15/4
INDUSTRIJSKO PODJETJE *PIBAN-SKE SOLINE. P0HT0R02.
Nov računovodja je:
Rino Medvešček.
Dosedanji računovodja:
Egidio Campaner, knjigovodja — bilancist, podpisuje kot namestnik računovodje.
Reg b I 39/2
POTOVALNI URAD -ADRIA« PORTOROŽ.
Novi upravičenci za podpisovanje podjetja so:
Dušan Faganeli, direktor,
Draga Hrvatin, računovodja. Izbrišeta se :
Nikita Primožič, direktor,
Anica Dolenc, računovodja.
Reg b I 198/1 Kardeljev trg.
Posiovni predmet:
Nabava in prodaja vseh kmetijskih pridelkov.
Ime poslovodje:
Jože Holcer.
Trgovino je ustanovil:
Občinski ljudski odbor Piran dne 22 . 6. 1955, št. 01/1-2322/1-56. Trgovina je v kolektivnem upravljanju delavcev.
Prevzem po delavcih — konstituiranje izvršeno dne 26. 6. 1956.
AKTIVA
Znesek
Bilanca na dan 31. decembra 1955
PASIVA
Znesek
KMETIJSKO POSESTVO BRIC
Posestvo je lani ustvarilo skoraj 400 tisoč dinarjev dobička, zaposlovalo pa je približno 30 delavcev in uslužbencev. Podjetje je še v izgradnji, v glavnem se bo po dokončani izgradnji ukvarjalo z vinogradništvom, živinorejo in sadjarstvom.
A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva........................
Investicije v teku.................... 43,153 523
Iziočena sredstva in druga investicijska
sredstva ..................................... 489.783
B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva
1,438.250
C. 8redstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve ................- -
Ostala aktiva..............................-
336.096
1,122.343
D Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček Izguba................
394.340
Skupaj .	. .	54,565.498
Vodja računovodstva: Albin Gantar, 1. r-
A. Viri osnovnih ln iziočenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev..................
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . . Razni skladi ...............
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij ......
B Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva ....
Sklad obratnih sredstev..............
Pasivne časovne razmejitve . ............
C.	Viri sredstev v obračunu in ostata pasiva
Dobavitelji tn ostale obveznosti.........
Ostata pasiva............................
D.	Finančni uspeh
Dobiček . .........................
Kritje izgube .........................-
Skupaj . . .
Direktor: Marijan Pucer, L r.
6.513
1,022.210
44,613.691
6,164.432
1,000.009
430.000
278.809
595.453
394.340
54,565.498
Strnn 3M
URADNI VKSTNIK
Atev. M— 28 dicembre 1M6
AKTIVA
(v ooo din)
Bilanca na dan 31. decembra 1955
PASIVA
(V "00 din)
GOSTINSKO PODJETJE DIVAČA
Gostinsko podjetje Divača ima v svojem sklopu štiri obrate in je lani zaposlovalo povprečno 20 delavcev tn uslužbencev. Lani je podjetje ustvarilo nekaj nad 29 milijonov 900 tisoč dinarjev prometa.
A Osnovna tn Iztočena sredstva
Osnovna sredstva .................................  9	672
Investicije v teku .................................. 680
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva ...................................  2,261
B Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva............... 2.70S
C.	Sredstva v obračunu in ostata aktiva
Kupci in ostale terjatve ..........	831
Ostala aktiva .................................... 1	863
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček ............................... —
Izguba................... .. . . - . .	—
Skupaj	.	.	.	18.012
Za vodjo računovodstva: Angeia 2ntdarčtč, !. r.
Predsednik upravnega
A.	Viri osnovnih In Iztočenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev ..........	* 6 708
Dolgoročni kredit za dokončane investicije
Razni skiadi ..............	2.171
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . .
Ostali viri finansiranja Investicij ......	! 272
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	1 150
Sklad obratnih sredstev .........	—
Pasivne časovne razmejitve ........	2
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji tn ostale obveznosti .......	3.798
Ostala pasiva...........................  540
D.	Finančni uspeh
Dobiček ......
Kritje izgube . . .
Skupaj . . .	18.012
Direktor: Zdravko Rijavec, 1. r. odbora Franc Skrl, i. r.
HOTEL nHELIOS«, PORTOROŽ
A. Osnovna in iztočena sredstva	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Osnovna sredstva .... Investicije v teku ... Izločena sredstva In druga sredstva 		* investicijska	11.661 17 2,484	Sklad osnovnih sredstev	 Dolgoročni kredit za dokončane investicije . . Razni skiadi .	,	 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij		2.213 26.028 2.484 16 991 2,146
B. Obratna sredstva			B. Viri obratnih sredstev	
Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu Kupci in ostale terjatve . Ostala aktiva ......	in ostala aktiva	1.776 f 2,422	Banka — kredit za obratna sredstva .... Sklad obratnih sredstev 			 . Pasivne časovne razmejitve ........ C- Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva Dobavitelji in ostale obveznosti	 Ostala pasiva ...............	2,000 183 2,015
D. Finančni uspeh			D Finančni uspeh	
Razdeljeni dobiček . . . Izguba				317	Dobiček	 Kritje izgube 				317
*	Skupaj . . .	48,677	Skupaj . . .	43,677
Vodja računovodstva: Pauiin, 1. r.	Direktor: Mihael Granda, 1. r.
Za predsednika upravnega odbora: Jože Cerne, 1. r.
TRGOVSKO PODJETJE »TIMAV«, DIVACA
Podjetje ima v svojem sklopu tri trgovine in je lani zaposlovalo povprečno sedem delavcev. Planirani promet je bil realiziran.
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ................................ 712
Investicije v teku ........................ —
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva ....................................  202
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva.......................  5,010
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve......................  1,420
Ostala aktiva...................................  307
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček ............	_
Izguba................................... .	—
Skupaj . . .	7,651
A.	Viri «snovnih in Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev ..........
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . . Razni skladi ...............
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij ..... ^
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....
Sklad obratnih sredstev ..........
Pasivne časovne razmejitve ........
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva Dobavitelji tn ostale obveznosti .......
Ostala pasiva....., . ........... .
D.	Finančni uspeh
Dobiček ...........................
Kritje izgube .....................
Skupaj . . .
Vodja računovodstva: Franc Uršič, 1. r.	Direktor: Jakob Srebotnjak, 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Milka Gerželj, 1. r.
611
150
101
2,490
5
4.129
165
7,651
Izdaja in tiska Casoplsno-založniŠko podjetje *Slovenski Jadran. — Ureja Uredniški odbor OLO Koper —
Odgovorni urednik Jože Kopotar