.Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se ■ računi naročnino z ozi-»m na visokost poštnine. Naročnino je pla-' (ali naprej, Posamezne Sev,seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-nišivo se nahajata v Ptuju, gledJfiško po. slopje šlev. 3. Štev. 21. I Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '!, strani K 32, za '/* strani K 16, za '/• strani K 8, za »/„ sfcani K 4, za '/•» strani K 2, za »/•« sfrani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ptuju v nedeljo dne 22. maja 1910. XI. letnik. v Štajerski kmetje! Deželni zbor štajerski stopi menda junija meseca zopet skupaj, da prične svoje delovanje. Od tega zasedanja je jako veliko odvisno. Kakor znano, razbila je prvaška obstrukcija deželni zbor in je s tem napravila velikansko škldo ljudstvu. Podpore, subvencije, denarji za ;radbe, za regulacije, za brezobrestna posojila itd, vse to je prvaška obstrnkcija vrgla v vodo. Prvaški poslanci pa hočejo še naprej onemogočiti delo v deželnem zbora. Še naprej hočejo porečavati vašo bedo! Kmetje! Naše potrpežljivosti mora biti enkrat konec! Mi zahtevamo od slovenskih poslancev, da takoj nehajo z ohstrulkcijo. Kajti edino potem je mogoče, da dobimo vse to, kar zahtevamo in potrebujemo. Kmetje! Zbirajte se na shodih in odpošiljajte prvaškim poslancem rezolucije, da naj ponehajo z obstrud-cijo. Zahtevajte od vaših občinskih zastopov, ka isto storijo! Nobeno nasprotno zavijanje vas naj ne zmoti. Proč z obstrukcijo! Poslanci morajo se pokoriti ljudski volji! Nasilje. Zdaj torej jasno vidimo, da je končni cilj vse prvaške politike na spodnjem Štajerskem in tudi na Koroškem — najgrše, najsuro-vejše nasilje! Pamet tej gospodi ne pomaga, kajti s pametjo so se slovenski prvaki že davno skregali. Svoje nakane in svoje stremljenje ne morejo z duševnimi sredstvi podpreti. Zato pograbijo tisto sredstvo, ki je udomačeno pri divjakih: pest, nož, kamenje! Vse cesarske postave teptajo ti hujskači v blato in edino nasilje jim je ljubo . . . Podivjano surovost se veliko lažje med pri-prostim ljudstvom širi, nego izobraženost. Zaslepljene fantaline se veliko preje k tepežu in ponočevanju pridobi, nego k izobraževalnemu delu. Vse to vemo prav dobro. In v svoji podli sebičnosti so prvaki pričeli surovost, tolovaj stv o, pretepe, nasilje razširjevati . . . Žalostno je in vendar resnično. Da se mlada sadna dre-ca ob okrajnih cestah odreže in odlomi, temu j6 kriva prvaška agitacija in hujskanja. Saj se ti prvaki celo v svojih listih veselijo, ako prelomi kakšna prokleta roka nedolžno drevesce. Zločin, grdi, strupeni zločin je prvaški gospodi dobro došel v političnem boju . . . Ravno v zadnjem času so se ta prvaška nasilstva posebno pojavljala. Omenimo le sep-temberske dneve leta 1908 v Ljubljani, v katerih se je ropalo in divjalo pred očmi Hribarjeve policije. Omenimo nadalje neverjetni slučaj, da so hrastniški podivjani „narodnjaki" navalili na železniško progo kamenje, samo da bi okroglo 30 naprednih mož z urednikom Linhartom umorili. Omenimo nadalje nečuvani škan- dal, ki so ga izvršili narodnjakarski gospodje na Ptujski gori, kateri hočejo naravnost posestnike zapirati, ako ti nočejo trobiti v rog predrznih čestilcev Ploja. Preteklo binkoštno nedeljo pa se je zgodil še en slučaj prvaškega nasilja. Ob Bračičovi gostilni pri Ptuju se je namreč na tolovajski način napadlo večjo nemško družbo s poleni in kamenjem in se je več oseb ranilo. Iz tega je razvidno, da hočejo prvaki zdaj ednostavno kakor roparji nastopati, da hočejo napadati in pobijati ... Mi opozarjamo oblast zadnjikrat na to roparsko taktiko prvakov. Tako daleč menda še nismo prišli, da bi se pri nas tolovaje častilo in ropalo ter pobijalo, kakor je to na Srbskem navada! Prvaški hujskači pa se grozovito motijo, ako mislijo, da bodejo z grdim nasiljem svoj vpliv na ljudstvo povečali. Zlasti n narodna stranka" se grozovito moti, ako misli, da bode svoj konknrz z lumparijo ostavila. Divjaki :ne Jio d ej o ni !•■■!: - ■• ' i z o b r c i zmagali. Vsaka stranka pogini, katera se ne bori z dovoljenimi, poštenimi sredstvi. V lastnem blatu se bodejo i ti prvaški hujskači zadušili . . . Nas veseli to divjanje! Veseli nas, ker nam je dokaz, da teče prvaškim nasilnežem že voda v grlo. Veseli nas, ker vemo, da taka stranka nič ne velja, ki dela z nožem in polenom! Veseli nas pa tudi zaradi tega, ker poznamo štajerskega in koroškega slovenskega kmeta. Ta kmet ne bode nikdar svoj ponos v blato vrgel! Prvaki zahtevajo od slovenskega kmeta, da naj zavrže domovino avstrijsko, da naj zapusti cesarje, da se naj združuje z veleizdajalci, da naj pobija, da naj mori, da naj postaiie tolovaj, — — ali kmet ne bode prvakom veroval, jih ne bode vbogal! Slovenski kmet bode sam bič vzel, 8 katerim bode te prvaške nasilneže in hujskače pognal. To vemo tudi, da je ljudstvo na naši strani! Videli bodemo, vi prvaki, kje da bode zmaga, — ali pri vas, ki učite poboj, tolovaj-stvo in pretep, — ali pri nas, ki smo za resnico in pravico. Bodemo videli! Politični pregled. Politični položaj je v splošnem nespremenjen. Državna zbornica razpravlja razne nevažne in dolgočasne predloge. Glavno delo pa se izvrši v odsekih. V proračunskem odseku jen. p poslanec Malik opisal nepostavne dogodke r ia Ptujski gori in napadel prav odločno Topolo' /ca ter njegove pomagače. Hofrat Ploj pa je gov or;i zaradi regulacije Drave. Na ta način froče j-dem pesek v oči trositi. Kajti to ve prav (" iobro da se bode regulacija Drave le tedaj priče) a ak0 se nesrečno obstrukcijo v štajerskem dr £avriem. zbora kenča. Govori se, da bode ta dežf jnj ZDOr še maja meseca h kratkemu zasedanj a skopaj stopil. Seveda je to le domnevanje. Klerikalna »politika". Kakor z- aano> 08]e. paril je monsignore Drozd svoj ča fl posojilnico sv. Vaclava za več milijonev. Slepar ;e ^ji takrat, na 7 let ječe obsojen, ki jih je tud; presedel. Te dni je prišel iz ječe. Prva njegoVa pot je bila v državni zbor. Tam je pr osil češke ^[et{. kalne poslance, da dobi svojo duhovniško pen-zijo. Baje so mu črni poslanci to tudi obljubili. Pač zanimivo, kako se zapravlja denarje davkoplačevalcev. Navadnemu sleparju, ki je verne ljudi za več milijonev ogoljufal, ki je 7 let v ječi sedel, preskrbijo klerikalci penzijo! Naš Cesar praznuje letos svoj 80. rojstni dan. To pa hoče popolnoma na tihem' in brez vsake slovesnosti storiti. Zato so za ta dan vse slavnosti in avdijence odpovedane. Ruski vohuni. Pri učitelju Malecu v Lvovu je napravila policija hištno preiskavo in zaplenila mnogo materijala. Maleca smatrajo za prvega ruskega agitatorja in vohuna. Obesil se je bivši državni poslanec Franc Hofer. Italijanski študenti so pričeli že zopet po raznih mestih z visokimi šolami rogoviliti. Povsod hočejo demonstracije prirediti, da bi s tem uresničenje italijanske univerze pospešili. No, tako daleč pa menda vendar še nismo, da bi laški" Tantki s kravali fh škandali prenapete zahteve „irredente" podpirali. Češki dezerterji. Iz Bjelin so dezertirali trije dragonerji in pobegnili na Srbsko. Preje so iz pisarne regimenta več stvari pokradli. Srbi so dezerterje prijazno sprejeli. Dezerterji so Cehi. Na Dunaju se je vršila zdaj tudi že volitev podžupanov. Za prvega je bil izvoljen dr. Porzer, za druzega Hierhammer in za tretjega podžupana Hoss. Cesar v Bozni. Zdaj je že določeno, da obišče cesar Franc Jožef I. anektirani deželi Bozno in Hercegovino'. Obisk ima veliki politični pomen in je upati, da se bode tamošnjo prebivalstvo polagoma privabilo misli, da je član avstro-ogrsko monarhije. Srbi bodejo po našem prepričanju sicer še vedno ruvali in hujskali. Zanimivo je, da V Bozno že 500 let noben vladar prišel ni. Ruske šege. 'Kakor znano, nahaja se ruski krvav'i car večidol na parni ku, ker se boji anar-(• hističjnih napadov. Ali tudi na parniku ni mož več na varnem. Te'.dni so zaprli inženirja Biska-jev4iz parnika „Standard", ker je poskusil pum-po, pri kotlju prepiliti. Tako je nastala nevarnost o gnja. Vbogi car-batjuška, tvoji podaniki te ven-< Jar malo prevroče .ljubijo." Velja pač geslo: zob za zob! V Argentiniji so sklenili anarhisti revolu-cijski štrajk ob priliki slavnosti stoletnice. Vlada pa je proglasila izjemno stanje. Albanska UStaja, o kateri smo prinesli v zadnji številki razne slike, še vedno ni končana. Nasprotno se boj na celi črti nadaljuje in krvoprelivanje traja naprej. Turška vlada ne kaže posebne moči. Dopisi. Brežice na Savi. (Popravek.) V zadnji številki smo omenili tudi ime Klabutschar. Popravljamo, da g. Klabutschar z dotično zadevo nima ničesar opraviti, marveč da bi se imelo imo pravilno KI a kočar glasiti. Le Klakočarja smo torej mislili in ne g. Klabutscharja, ki z njim v nobenem soroda ni. Toliko v popravek. Od sv. Urbana pri Ptuju. Al' kaj mi po- maga, pa koharca mlada, če drazga ma rada, in me pa ne mara, al' ... . Kaj ne, dragi bralci, lepe pesmice znamo v sv. Urbana; ali kaj nam pomaga, ko bomo morali to naše veselje opustiti, ker imamo tukaj takšne ljudi, ki jim te pesmice nekaj očitajo, ter tako pamet zmešajo, da bomo morali mi raje ko bi v gostilno hodili in vesele pesmica peli, denarje v stavbo n . . . obrniti; tam bomo potem na tej pesmi krive ter obolele zapirali. Na binkošt-no nedeljo po krščanskem nauku sedimo in se kratkočasimo pri dobri kapljici v neki gostilni, ter si seveda ne moremo, kaj da eden od vesele naše družbe zapoje zgoraj omenjeno kitico pesmice. Naključba je hotela ravno mimo prinesti g. kaplana, že dobro znanega' Maleinerja, ki se zakadi med dobrovoljne goste ter začne z besedami: ,,Nesramneži. ali mislite, da ne vem, da to mene mislite; ali mislite jaz ne vem, da to meni pojete? Smrkovci ste, ponočnjaki, krokarji, povejte mi Vaša imena". — Šele na grožnjo, da bo s silo odveden, če sam ne odjenja, si je gospod zelen od jeze naprej pomagal. Sedaj Vas pa vprašamo, g. M., ali Vam je dovoljeno, mirne ljudi v gostilni kot razbojniki napasti ? Ali se Vam ni smilil starček že čez sedemdeset let star, ki je tudi bil v naši družbi ter moral v šoki v očeh poslušat Vaše nesramne besede ? In sploh Vas prosimo, kaj Vas grize ta pesmica tako v srce, ali imate morebiti res smolo s kako huharico ? Seveda, potem je umevno, da si Vi mislite, pesmica poje se Vam in res lahko ste se jezili, ker mi, mesto da bi obžalovali Vašo nesrečo zaidemo na tako škodljivo pesem. Gospod kaplan, mi Vam bodemo tokrat, brez da bi Vas sodnijgko kaznovati pustili, odpustili" ter Vas prosili, pustite nas prihodnje v miru, ter če Vas res pesem o kuharci žali, zapojte si pa mogoče prihodnjič kaj nasprotnega in sicer: Al kaj pa pomaga, Urbanska mi fara, če farman noben več, me vidit ne mara ?! Najbrž bom jo moral jaz ubogi kaplan že v kratkem popihat drugam . . . Ptuj. 18. maja so jmeli trgovci okolice Ptnj svoje zborovanje zaradi postavnih pravic. Predsedoval je znani slovenski Zorko od sv. Andraža si. gor., katerem usmrdi vse, kar je nemško ; učil pa se je vendar nemški jezik, ker ga potrebuje. Sklepalo se je, v katerem jezika naj se udom naznani postavne pravice. Samoumevno je, da se mora v nemškem in slovenskem jeziku naznaniti, ker večina nove slovenščine ne zastapi. Ali to našim narodnjakom ni šlo v njih butice in vpili so: Le samo v slovenskem jeziku, nemško ne potrebujemo! Grdo obnašal se je neki trgovec Traun iz Ptujske gore. Ta je tulil: le slovensko, le slovenske tiskovine! Mislili smo, da je znorel. No, potem smo izvedeli, da stoji pod komando učitelja Klemenčiča na Ptujski gori, in da je privandral iz kranjske dežele. Na ta krik zahteval je g. Bias, da se v obeh jezikih postave udom naznanijo, kur ne bi bila pravica, koga nekaj siliti, kar ne razume. Večina je ta sklep sprejela. Mi iz tega sklepamo, da se hoče novo sovraštvo med Nemci in Slovenci na deželi širiti. To si pa mi ojstro prepo-vemo, ker hočemo mir! Nemške kupce so nam prvaški hujskači odbili in zdaj se začne iz nova prepir. G. Zorko, samo eno leto boste imeli strahovlado in potem bodemo mi govorili. Več mirnih trgovcev. Gornja Radgona, 13. maja 1910. (Glavno zborovanje.) Naša posojilnica (Raiffeisenkasse) je priredila dne 12. t. m. v gostilni gospoda Ktir-busa za leto 1909 svoj glavnishod, kojega so se društveniki udeležili mnogo brojno. Sejo je vodil načelnik, vrli orehovski posestnik g. Franc Wratschko. Iz proračuna o sknpnem denarnem prometu, katerega je imel ta denarni zavod v dobi svojega osemletnega delovanja, se razvidi, da ta posojilnica v Gornji-Radgoni uspešno in plodonosno napreduje. Vse številke proračunov kažejo, da naš denarni zavod krasno uspeva, čeprav imamo v Gornji Radgoni tudi posojilnico slovenskih narodnjakov ter kruti sovražniki ro-govilijo in hujskajo, da bi ga zatrli. Koncem leta 1909 je imela naša hranilnica 354 udov, ] a zdaj jih Šteje 363. Namesto gospoda Koratha ! so v odbor volili negovskega oskrbnika gospoda i V. Steinbrenner-ja. Mi iskreno želimo, da bi naša hranilnica cvetela in rastla v korist naših pametnih kmetov, ki niso zagrizeni prvaki! Novice. Pozor, inzerenti! Inzeratiza »Sta-, jerca" se sprejemajo razven v uprav-n i š t v u tudi še na sledečih krajih: Maribor: papirna trgovina Rud. Gaisser. Celje; knjigotržnica Fritz Rasch. Radgona: knjigotržnica J. Semlitsch. Iz Spodnje-Stajerskega. Tolovajski napad. Preteklo nedeljo napravili so nemški telovadci iz Ptuja popoldanski izlet v sv. Urban. Bili so veseli in so se dobro zabavali. Ko so se pa domu vračali, izvršil se je pri Bračičovi gostilni pravi tolovajski napad nanje. Bračičova krčma je znana kot zbirališče prvaških hujskačev in človek mimo te krčme ne pride, brez da bi ga kakšen lopov ne opsoval ali dejansko napadel. Tudi to pot je bil napad pripravlj ej*. Tolovaji so namreč, okinčani s sokolakimi znaki, že pred gostilno čakali. Telovadci, med katerimi so se nahajali tudi starejši gospodje, so šli tiho in mirno mimo krčme. Vkljub temu se jih je takoj pričelo izzivati in psovati in se jih je tudi potem takoj s poleni in koli ter kamenjem napadlo. Brez vsacega vzroka, iz tolovajskega nagona, so torej ti prvaški lopovi skočili na mirne sprehajalce in jih več ranili. Med napadalci sta bila baje tudi dva Brumena ter mladi B r a č i č, — tisti mladi Bračič, ki s svojo turško bando po cesti straši . . . Telovadci so ta tolovajski napad odbili, in upamo, da bede oblast vse storila, da se poulične tolovaje prvaškega tabora pošteno kaznuje. Orožnike pa prosimo, da naj malo natančneje Bračičovo krčmo nadzorujejo . . . Tako daleč smo torej prišli! Hujskanje prvakov ima plodove — pobpje in tolovajstva! Kaj ko bi eden napadenih se branil z revolverjem, kakor je to pri roparjih pač potrebno? Kaj ko bi Ptujčani enkrat Bračiča z vso njegovo bando pognali iz mesta? Kaj ko bi naprednjaki poskusili biti tako surovi, kakor so prvaki? Potem bi prvaško časopisje gromelo in divjalo! ... Mi zahtevamo za vse iste in ednake pravice. Tolovajskih napadov v okolici pa se bodemo znali obraniti! Gostilničarji na deželi imajo gotovo le dobiček od takih izletov. „Narodni dnevnik' škod torej v prvi vrsti kmetskim gostilničarjem, al hujska proti izletnikom. Torej še eon oblast, odpri oči, predno se z gol nesreča! Ptujsko okolico se mora od prvaffl tolovajev očistiti! Hofrat Ploj v škripcih. Vse ga zapnSj nikdo mu ne veruje niti besedice več, nikdol ne mara, vse se ga izogiblja. Celo s svoji! »popravki" po § 19 nima sreče. Zadnjič rat Ploj neki članek v „ Grazer Tagblatta" J zvijačni način „popravljal." Ali dobil je odgov« da si ga bode gotovo zapomnil. Plojevo resnic* ljubje je itak znano. Saj se mu je že javno i talo, da je lažnik, brez da bi se tega madeH opral . . . Vse ga zapušča! Niti stari prnl] ga več ne marajo. Bližajo se zdaj volitve v oj sko „Zadružno zvezo" in narodnjaka: ji so grozovito trudili, da bi spravili hofrata Ploja njegovega dobrotnika dr. Jurtelo v glavni bor. Pa ne gre, ne gre! Niti celjski prvaki; marajo za Ploja in so odločno nastopili pi temu, da bi bil ta človek v odbor izvoljen. P| nima torej nobenega pristaša več. Nikdo mara . . . Kako se je ta hofratski politik sti čas za ljubezen Cehov trudil. Klečal je pral češkimi rogovileži, kakor pagani pred svojil maliki. Ali tudi ti češki rogovileži ne marajl več za hofrata Ploja. V eni zadnjih sej nai$ državne zbornice so se Cehi celo javno s Ploj« skregali in so mu britke resnice v obraz vi Pri tej priložnosti jih je dobil tudi tržaški veznik Ploja, znani dr. Rybar, katerega smo našem listu tudi že nesramnega lažnika imi vali, brez da bi nas tožil. Gliha vkup stri] Ploj in Rybar sta si podobna kot brata. V 1 žavnem zboru je češki poslanec Choc obad* za ušesa prijel. Ploju pa je zaklicalta češki po slanec sledeče značilne besede: „Bolje bi bilij ko bi češki radikalci vodili slovansko unijo neg« hofrat Ploj: Vedno je hudo nevarni! a ko peljejo hofrati opozicij* j)roti vladi." — To je bila klofuta za Plpji Niti češki veleizdajalski politiki ne verajejo v* v poštenost Plojevega nastop« nja. Vsakdo smatra hofrata Ploja za človekii ki mu je vsa politika le sredstvo za dosego gol tovih ciljev . . . Sam, zapuščen je ostal ti hofrat Ploj, nikdo ga več ne mara, vse želi, k naj gre že enkrat v politični penzijon . . . Od sv. Lovrenca na dr. p. nam pišefl kmetje: Mi smo tudi volilci v gorski občini, I kateri vlada Jurček Topolovec kot rilitar pol višjo komando Klemenčiča s pomočjo Gojkovi« in Kupčiča. Mi vprašamo te narodovce: K jI so gospodarska dela? Zakaj so Plojl kot častnega občana imenovali? Ako bi se bi Ploj predrznil v naši občini častne diplome in kati, bi mu jih polanski kmetje z brinjovul lesom pomagali po njegovem hrbtu narisati! Gorski narodovci pravijo, da jim je Ploj 1500 B denarja od države izposloval. Mi pa vemo, da je ptujski okrajni zastop za ti podporo sodeloval in tako rekoč prosil državo, da naj občini Ptujska gora podporo po| deli, ker ima velika bremena nositi . . . Gorskil narodovci pa so sklenili v svojem visokem „ratu", da se ta denar samo za tri ohrani, kateri ima že več le® svoj lastni denar v hranilnici naložen! Davkoplačevalcem pa se naložijo? svoj Ploj ta svo mec J val od Sedaj 8vote vrsti c prav! m zopi cev ž ako p: vun v: slabo Jurček kom r. vun i naprej komet Halleveva repata zvezda. Te dni se je govorilo prav mnogo o kometu ali repati zvezdi, ki jo je sedaj na jasnem jutrajnem nebu opazovati. Neizobraženi strahopetneži so celo prerokovali, da se bode svet „podrl" ali „pogrcznil." Vse te govorice seveda niso mačkinc solze vredne. Znanost je danes že tako daleč razvita, da zamore vse gibanje zvezd naprej popisati in da pozna tudi posledice vsega tega gibanja. Halleveva repata zvezda je iz tako tanke snovi, da nam bi bržkone ne škodovala, ko bi tudi z zemljo skupaj trčila. Zemlja pa gre (odnosno je šla) le skozi rep tega kometa, kar ni imelo skoraj nobenih vidnih posledic. Ves strah neizobra-žencev je bil torej odveč. Da pokažemo svojim čitateljem važne pojave te repate zvezde, prinašamo danes troje slik. Piva slika nam kaže fotografije Halleyevega kometa, kakor se ga je leta 1835 opazovalo. Približno isto ki učenjak, ki je po njemu in novano zvezdo odkril. — 3 da eJ° . v >od iča et beri doslovno tri cele krone na 1 gl. cesarskega davka! To je podarstvo, da se Bogu smili! To je tako re-roparski napad na mošnje volilcev! Iz tega vzroka bomo mi Polanci prišli gotovo na Goro občinskim volitvam in prinesli seboj en „luftbalon", v katerega bomo posadili „na-rodovo* gardo, obstoječo iz nekaterih ljudskih zapeljivcev, da se peljejo k srbskemu Jurčeku v Beligrad, kateri jim bo gotovo dal ministerski frak za finance. Ti gorski ^narodnjaki" bodo gotovo Srbijo rešili pred bankerotom ... Mi kmetje pa bodemo že sami za-se skrbeli! Iz Ptujske gore, ki je po zadnjih škandalih tako zaslovela, se nam še poroča: Dne 16. t. m. se je vršila pa Ptujski gori seja občinskega odbora. Vrli poštenjak, posestnik Vincenc Wer-denik je pri temu povedal, da odtegne svoj glas glede volitve hofrata Ploja za častnega tržana. Vtemeljil je ta svoj namen s tem, da je svoj čas postavolo-mec Jurček Topolovec trdil, da je Ploj izposlo-n\ od države podpornega denarja po 1500 K. Sedaj pa se je izvedelo, da Ploj za dosego te 8?ote ničesar ni storil, marveč da se je v prvi vrsti okrajni zastop ptujski zanjo brigal. Ta denar je Jurček za trg obdržal. Zatoraj Ploj nima nikakoršne zasluge za občino Ptujska gora. Vsled tega tudi pošteni Werdenik ne more glasovati zato, da bi bil Ploj častni občan . . . Tako je prav! Volilci bi bili prav hvaležni drugim odbornikom, ako bi ti g. Werdenika posnemali. Tako bi se dobila večina in Jurček Topolovec bi moral, čeprav s težkim srcem, na znanje vzeti, da je Plojevo častno občanstvo na Ptujski gori pri šmenti ... Pri ravno tej seji je g. Vincenc Werdenik zahteval, da se računi glede mestovine zadnjih dveh sejmov odboru predložijo. Stavil je predlog, da se ima to pri vseh sejmih zgodili i. s. vedno pri prvi seji po sejmu. Vsak pametni človek mora priznati, da je ta predlog opravičen; kajti pri občini mora imeti vendar vsakdo čiste roke. Ali — Jurček Topolovec tega predloga ni hotel na zapisnik dati in tudi o njemu ni pustil glasovati. Vprašamo: ali se morda kdo boji občinske račune dajati? Ali se naj morda samo tisto sklepa, kar Jurček in Kle-menčič predlaga? Ali pa hoče ta čedni rihtar zopet in zopet postavo lomiti? Baje je od Nemcev živeči Gojkovic pri temu rekel, da ako pride kdo k njemu račune gledati, da ga vnn vrže. No, ta Gojkovič mora imeti presneto slabo vest, ako take besede govori. Zakaj neki Jurček ne pusti, da bi se računi vsem odbornikom predlagali? Zakaj bi ta Gojkovič odbornike van metal, ako bi se ti hoteli prepričati, j e 1 i so računi pošteni? Mi vprašamo, kaj je na temu? Ali imajo ti narodnjakarji morda kaj za skriti? Kmetje na Ptujski gori ne marajo za take neumnosti, oni hočejo odkrito in čedno gospodar.stvo v občini, ker nočejo vsled narodnjakarske politike na beraško palico priti . . . Zapreti kmete! — to je menda edino in vrhovno geslo gotovim narodnjakarskim gospodom na Ptujski gori. Glede izgubljene Plojeve slavnosti na Ptujski gori nam nekateri posestniki še pišejo: Johan Klemenčič, ki ljubi alkohol iz vsega srca, Tone Kupčič, ki je svoj čas od davkoplačevalcev denarje vlekel, Tone Gojkovič, ki bi jše danes moral sline lizati, ko bi postave ne kršil in bi mu Nemci ne dajali kruheka, nadalje pa še Jurček Topolovec, ki sliši planke žvižgati in travo rasti, — ti ljudje so torej ob Plojevi slavnosti hodili po žandarje, da bi naj poštenega kmeta Werdenika aretirali na javnem prostoru, samo ker je ta Ploju in njegovim pristašem bridke resnice govoril. Ali žandarji niso hoteli postave kršiti. Zandarji vedo prav dobro, da jih taki ljudje ne bodejo branili, ako bi postavo prelomili . . . Anton Gojkovič, ki od sovraženih Nemcev denarje služi, pa je vsakomur, kdor je proti Ploju govoril, siromaščino naprej metal. Rekel je tudi: Kaj boš ti, siromak; ako ne boš tiho, te udarim, da se ti rdečica vlije'.B. . Mi smo sicer prepričani, da bi Gojkovič še za žgance zabele ne imel, ako bi mu Nemci ne pomagali. In morda bode on sam enkrat tako reven, da bode jokal. Tepel in pobijal pa tudi ta gorski magnat ne kode nikogar . . . Narodnjakarji na Ptujski gori so bili pač zato tako ponosni, ker jih je vedno Haberca s svojimi špeglami skozi okna njene šnopsarske oštarije opazovala. Gledala je tudi kmete, ki so hofratu Ploju tako bridke resnice v obraz metali. Menda je Haberca čakala, da potem te kmete s svojun jezičkom skozi zobe vlači. Ali — vsakdo pometaj pred svojim pragom! Mi vemo veliko, veliko o ljubezni in žalosti in kadar bodemo mi zaropotali, se bode ves na-rodnjaški tabor na Ptujski gori pogreznil . . . Iz Rogatca. V štev. 18 od dne 1. maja t. 1. poročali smo iz Rogatca pod zaglavjem: „V cerkev ali pa ti dam »no za uho". Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, sta se dne 17. aprila t. 1. t. j. tretjo nedeljo po veliki noči dva fanta od Sv. Petra pri Prišlinu na Hrvatskem med pozno božjo službo v Rogatcu obnašala tako pohnjšljivo, da nista motila samo pobožnih vernikov, ampak tudi duhovnika na priž-nici in pri oltarju. Ko sta zapazila, da pride orožnik, sta se skrila med množico v cerkev, Ker sta zakrivila motenje vere, se je to nazna- / podobo je kazal komet tudi letos. Seveda je opazovanje s prostim očesom prav težko in le ojstri daljnogledi zamorejo zvezdo natanko pokazati. Druga naša slika kaže učenjaka Edmunda Hal ley, ki je kot prvi opazoval po njemu imenovano zvezdo in je natanko proračunil njen tok ter čase njenega pojavljenja. Hallev (izgovori Helli) je bil eden največjih angleških astronomov (zvezdoslovcev). Opazil je kometa leta 1682, ko se je po noči v poštnem vozu od Olaisa v Paris peljal. Premišljaval je dolgo o celi stvari in izračunil, da se repate zvezde vedno v gotovem času zopet pokažejo, ko krožijo po svoji progi v svetovnem prostoru. Hallev je 1. 1742 v Greenwichu umrl, brez da bi doživel veselje, da se je njegovo prorokovanje uresničilo. Ali 17 let po njegovi smrti se je. po njemu imenovana zvezda zopet pokazala, kar je učenjak že naprej pravil. Danes nam je postal Halleyev komet že popolnoma znan in zvezdoslovci so nas že mesece sem pripravljali na njegov prihod. Tretja naša slika kaže astronomično podobo, v katerih progah tečejo znani kometi in v katerem času izvršujejo krog svojega potovanja. Tako se pojavlja Halleyev komet vsakih 76 let, Brorsenov vsakih 75 itd. Naši čitatelji vidijo ob krogu vsacega kometa na sliki ime in Številko. Halleyevo repato zvezdo so glasom starih kitajskih poročil prvič leta 239 pred Kristovim rojstvom videli. Tudi leta 87 pred K. r. so ga opazovali. Leta 12 pred našim računjenjem časa so opazili babilonski čarovniki komet. Govori se, da je bil Halleyev komet tista zvezda-repatica, ki je kraljem iz jutrajne dežele pot k novorojenemu Kristuzu kazala. L. 66 po Kr. r. se je zopet pojavil. Smatralo se ga je za znamenje bližnega uničenja Jeruzalema. Kitajski astronomi so vse pojave tega Kometa natanko popisavali. Halleyev komet ima v oddaljinosti solnca hitrost 900 metrov v sekundi (kokor kroglja inlantei ijske puške). V solnčni bližini pa hiti s 5400 metrov hitrostjo skozi svetovni prostor. Najbolje se bode Hallevega kometa odazovalo 25. maja. Svet se torej ni in ne bode pogreznil. Ali veselo zagotovilo nam daje že to, da je znanost danes prva moč na svetu. Kdor ve in zna, ta veljal Izobražmo se in ves strah bode minui I nilo na pristojnem mestu. Zategadelj se je tudi oskrbelo, da se bo brezobzirno postopalo z onimi, ki posedajo med službo božjo zunaj cerkve na zidu, kjer se pogovarjajo, smejijo, na pod škarpo mimo gredoče pljuvajo in vganjajo burke, mesto da bi molili. Ker mladi ljudje le preradi posnemate slabe izglede, vas mladeniči, dasi ste iz Hrvatskega, opozorimo na postave in na zle posledice in vas svarimo, da se ne spozabite tako daleč, da bi dajali pohujšanje in motili službo božjo. S tem popravljamo svoje poročilo in pristavimo, da je bil g. dekan od obiskovalcev službe božje poklican, da odpravi nered, ki sta ga povzročila Prišlinska razgrajača. Iz Hrastnika se nam piše : V Dol pri Hrastniku je prišel neki novi kaplan. Bil je pa tam kakšnih 10 dni. Potem je rekel gospodu faj-moštru, da mu je mati na smrt obolela in da mora vsled tega domu. In šel je. Preteklo je 8 dni, kaplana pa ni bilo pazaj. Prišlo pa je drobno pisemce na fajmoštra, v katerem mu kaplan naznanja, da sploh ne pride več nazaj, marveč da se raje v Ameriko odpelje. En dan popreje prišla je namreč h kaplanu neka deklina. Ta deklina je baje hčerka trgovca in župana Peteka v Mozirju, ki je bil vedno hud sovražnik »Štajerca". Deklina je pri kaplanu prenočila in drugi dan sta jo skupaj popihala. Bog jima daj srečno rajžo! Občinske volitve v Ljutomerju so končale s popolno zmago naprednjakov. Prvaški hujskači so sicer vse moči napenjali, aH pomagalo jim ni. V 1. in 2. razredu so prodrli napredni kandidati, v 3. pa so dobili veliko manjšino. Razmerje glasov je bilo to-le: V 1. razredu 9 naprednih in 3 prvaški glasovi; v 2. razredu 22 naprednih in 8 prvaških; v 3. razredu pa 72 naprednih ter 132 prvaških glasovv Naprednjaki so torej polnoštevilno prišli, čast jim! — Izvoljeni so bili: 1. razred gg.: 0. Honigmann, A. Nowak, Jos. Nowak, Jos. Strasser; namestniki M. Stermann, R. Nemetz. — 2. razred: M. Honigmann, Al. Krainz, dr. F. Schwarz, J. Thurn ; namestniki H. Sideritsch, Martin Malleg. — 3. razred: L. Wabnigg, Fr. Zacherl, F. Seršen, A% Reich; nadomestniki J. Smodič in F. Dijak. Čast ljutomerskim volilcem, ki so občino v naprednih rokah obdržali! ..Glina vkup štriha." Ob priliki občinskih volitev v Ljutomerju so prvaški listi že davno javkali, da bodejo naprednjaki tudi 3. razred pridobili. Ta bojazen je bila sicer odveč, kajti v tem razredu je žalibože še vedno toliko neum-nežev, ki delajo prvakom tlako. Zanimivo pa je, da so najprve prvaki obeh strank svoje lastne osebe kandidirali. V zadnjem hipu pa so se prvaški liberalni volilci z najpobožnejšimi klerikalci združili. Bratci so postali ti gospodje! Brezverci so šli roka v roki s tretjeredniki! Tu se pač vidi, da je značajnost pri prvaški gospodi nekaj neznanega. Gliha pač vedno vkup štriha. V sv. Pavlu pri Pragvaldu je bila pri zadnjih občinskih volitvah ^narodna stranka" popolnoma peražena. Med zmagovalci so tudi baron Fiedler ter naši pristaši. Zanimivo je, da zahteva ljudstvo zdaj splošno nemški podnk v šoli. Okrajne volitve. Iz sv. Trojice v Slov. gor. se nam poroča, da bodejo tam v kratkem okrajne volitve. Med ljudstvom vlada veliko ogorčenje in razburjenje nad slabim gospodarstvom prvaških zastopnikov. Kako prvaki s kmetskim denarjem delajo, to je že škandal. Ako bode tako naprej šlo, prišel bode celi okraj kmalu na beraško palico. Vse je zanemarjeno in ljudstvo res ne ve, zakaj plačuje pravzaprav okrajne do-klade. Mi bodemo v eni prihodnjih številk našega lista to prvaško gospodarstvo v tem okraju natanko popisali. Obsojeni katehet. V Gradcu je bil pater FideliuB Graf na 48 ur zapora obsojen, k6r je šolske otroke brez usmiljenja pretepaval. Kazen je presneto mala. Ravno duhovniške suroveže bi se moralo ojstro kaznovati, ker škodujejo tudi ugledu celega stanu. Nova poŠta. V Sv. Lenartu pri Veliki nedelji se je ustanovila poštna postaja. Poštni sluga hodil bode 6 krat na teden med sv. Lenartom in Veliko Nedeljo. Sejem v Ptuju, ki se je vršil 18. t. m. je pokazal sledečo sliko: Prignalo se je 270 konjev, 982 kosov govede in 1260 svinj. Prihodnji živinski in svinjski sejem se vrši 1. junija, prihodnji svinjski sejem pa že dne 25. maja. Na Ptujski gori se še vedno postave v blato tepta. Tisti Jurček Topolovec, ki je na povelje narodnjaških hujškačev poštene posestnike zapiral, prezira še vedno cesarsko postavo. Prepričani smo, da je mož preneumen, da bi si za-mogel odgovor dajati za svoje lnmparije. On pač misli, da je kakšni od kognaka pijani šomašter ali kakšni od Nemcev živeči „narodni" obrtnik največji modrijan na svetu. Ali ta n a r o d-njaška banda na Ptujski gori se bode grozovito zmotila. Naj bode kar hoče, ali mi hočemo dokazati, da svet še ne pleše po komandi prvaških dohtarjev . . . Sicer vemo čisto dobro, da se tolovajsko navdahnjeni narodnjaki" na Ptujski gori že hudo kesajo čez svoja nasilna »junaštva." Jurček se je zanesel na KlemenčiČa in ta. Klemenčič se je zanesel na Ploja. Pomisliti se pa mora, da ima Ploj danes na Dunaju toliko veljave in vpliva, kakor lanski sneg na letošnjo cvetje. Ploj je danes politično mrtev človek in vse njegove lovorike obstojijo iz brinja. Lastni njegovi češki prijatelji so mu v državni zbornici očitali, da je jjhofratska politika vedno nekaj nevarnega. " In Klemenčič ? Bog se ga usmili; Haberca ga ima sicor iz Brca rada, ona žo vč zakaj, ali drugi ljudje tudi vedo, zakaj take prijatelje pijančevanja ne marajo ... Z eno besedo povedano: Na Ptujski gori se bode kmalu pokazalo, da ne sme nikdo na postavo pljuvati. Bedasto pisarjenje v celjskih dohtarskih listih pač ne bode ničesar pomagalo. Tisti pijani tepec, ki v »Narodni dnevnik" dopisuje, se bode sam sebi v jezik ugriznil. In tisti orožniki, ki iščejo pri takih šnopsarskih pijancih zaščito, se bodejo tudi še kesali. Žandar mora biti za vse ednako pravičen. In kadar se žandar tako daleč spozabi, da zastopa .le interese ene stranke, takrat ne zasluži več, da nosi svoje uniforme! Naglašamo pa odločno, da veljajo te naše opazke edino za nekatere žan-darje na Ptujski gori . . . Naš klic je in ostane: postava mora za vse veljati in celjski dohtarčki, brinjevi vitezi, fali-sani študenti, pijani šolmaštri ne bodejo posestnike zapirali, pa naj bode kar hoče! Tečaj za vinogradništvo in sadjarstvo ter obenem tečaj za viničarje priredi deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru od 13. do 18. junija. Poduk je brezplačen in revnim udeležencem viničarskega tečaja se tudi podpore dovoli. Več o temu glej v inzeratu današnje številke. 52 let v eni službi. Te dni je bilo 52 let, odkar služi 72 letna gospa Marija Haslaba v c. k. tobačni fabriki v Fiirstenfeldu. Starka je dobila ob tej priliki 120 K darila. Tat. Piše se nam: Martin Frass po domače Šajsman, je ukradel denar pri Petru Kup-čiču v Voličini, kakor smo že v zadnji številki omenili. Ta teden je ušel iz ječe pri sv. Lenartu, sedaj se pa klati po Ptujskem okraju, ter ga žandarmerija zasleduje. Veliki požar v Hočah. Poroča se nam z dne 17. t. m.: Prijazna naša vas Hoče bila je danes žrtev velikanskega požara, ki je v komaj četrt •ure 10 poslopij vpepelil. Požar nastal je v gospodarskem poslopju Ludvika Retschnigg. Petletni sinček tega posestnika se je namreč z užigalicami igral in pri temu slamo zažgal. Deček je hotel skozi druga vrata poslopja pobegniti; ali ta vrata so bila zaklenjena. Nazaj tudi otrok več ni mogel in tako je revček, zgorel. Iz pepela so ga potegnili kot mrliča. Nesreča je hotela, da je pričel ravno ob izbruhu ognja veliki vihar. Plamena so skočila vsled tega na Juritscheva poslopja, od tam na hlev in gospodarsko poslopje Antona Wernig. Par minut pozneje pričelo je tudi pri Sernetzu, Retschniggu in Francu Hergouth goreti. Dve osebi sta bili težko poškodovani: delavec Franc Seršak je rešil nekega otroka iz plamen in dobil pri temu težke opekline; delavec Brulc je bil istotako pri reševanju težko poškodovan. Obadva sta se odpeljala v Mariborsko bolnišnico. Čast jima! Na požarišču so delale požarne brambe iz Hoč, Maribora, „Haus am Bachern", Rosvajna, Pobreža, Vohau in Rogaisa. Tudi fabrika pri kolodvoru dala je takoj vse proste delavce na razpolago, da so pomagali. Na fesTfcer že gorečih poslopij pri Velikemu Viharju niti misliti ni bilo. Kajti v par" minutah je bila polovica vasi v plamenah. Treba jte bilo torej le ogenj omejiti in gasilci so pridno delali. Poleg poslopij, pohištva in krme je zgorelo posestniku Retschniggu 9 svinj, Werniggu pa 3. Škoda je z zavarovanjem le deloma pokrita. K sreči je prihajal vihar od juga; ko bi prihajal od vzhoda, potem bi gotovo vsa vas zgorela in tudi cerkev ter farovž bi ne ostala. Orožniki iz Studenca in Slivnice so skrbeli za red. — Vbogim pogorelcem izražamo svoje najprisrčnejše sožalje! Slepar. Znani Zelenko, ki se je v Ptuju vedno tako bahato kot prvak obnašal, ki je vedno kot „Winkelschreiber" nastopal in ljudi far-bal, dobil je 5 mesecev ječe, ker je kot jerob denarje mladoletne Marije Kranjc v znesku čez 350 K poneveril. Zelenko bil je eden najpre-drznejših prvaških hujškačev v Ptuju. Težko ponesrečil je čuvaj Krabschar v Mariboru. Mašina ga je vrgla in hudo ranila. Kaznovani ubijalci. Pred kratkem smo poročali, da sta brata Miha in Jože Horvat v spodnjem Velovleku pisarja Letonjo ubila. Sod-nija ni mogla dokazati, kdo je pravzaprav ubijalec. Zato sta bila oba brata obsojena in sicer vsak na 2V> leta težke ječe. Ubijalce se pri nas pač promalo kaznuje ! Uboj. V Trbovljah se je spri znani pretepač posestnik Rožek z rudarjem Stampfer. Vrgel je rudarja ob tla in ga pričel daviti. Ta pa je vzel nož in sunil Rožeka v vrat. Prerezal mu je glavno žilo in je Rožek v par minutah izdihnil. Pobegnil je hlapec Martin Fideršek iz Za-blanika pri Sv. Lenartu si. g. Izvršil je preje večjo tatvino. . • Iz drevesa padel je v Celju 12 letni Anton Turin. Zlomil si je nogo. Mura je povzročila te dni zlasti v Ehren-hausnu in Radgoni velike povodnji. Skoda je velika. Pozor! Po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem se klati neki študent iz Hrvatske, ki se imenuje Piskurič, Arnšek ali Obermann. Fant slepari. Torej pozor! Tatvina. Iz Maribora se nam piše: Dne 10. t. m... se je v fabaiki olja g. T. Krainz v Framu odkrilo, oziroma preprečilo tatvino. Delavec Ludvik Kovačič, p. d. Zenik, je bil že leta sem pri napolnjevanju bučnega olja za eks-port uslužben. Tega dne pa je opazila gospa Krainz v magacinu za posodo večjo, z okroglo 20 kg olja napolnjeno posodo. G. Krainz je potem pustil posodo namesto z oljem z vodo napolniti in zopet na njeno mesto postaviti. Potem je pazil. In res ob 10. uri je prišel tat in se splazil v magacin. G. Krainz je skočil tja in držal vrata z vso močjo zaprta. Ali predno je prišla pomoč, je tat vrata iz roke g. Krainza iztrgal in zbežal. Na begu pa je izgubil tat klobuk, na katerem se je takoj Zenika izpoz-nalo. Orožniki iz Slivnice so tata drugo jutro zaprli. Tat je tudi takoj svoj namen priznal. Iz Koroškega. Kmete Odvisne napraviti hočejo prvaški hujskači. Pred kratkem enkrat so imeli v Blei-burgu shod kranjske »zadružne zveze". Potom zadrug hočejo koroške kmete v dolgove in s tem v gospodarsko odvisnost od kranjskih hujškačev pripraviti. Glavni govornik je bil seveda orglar Grafenauer, ki se dela drugače vedno za črno-rumenega do kosti, na shodih pa mu je edini cilj agitacija za protiavstrijske panslavistične ideje . . . Kmetje, varujte se pred kranjskimi „odrešeniki"! Prevalje. Piše se nam: Naš kaplan Tonej Štritof iz kranjske rodovine je revidiral kmetske hiše po kotu in uršelske gore. Prav „fein" se je začel kmetom prilizovati in ni vedel kako bi odkrival svoje želje. Kaj delate? vprašal je ka-planček nekatere kmete; kaj za ene časnike berete, imate kaj »Mir" v hiši? A slišati je moral krepke besede: „Mira" nimamo, »Štajerca" pa! Ko je moral te besede slišati, postal je naenkrat mutec, kakor bi bila vrezala strela po njim, in šele, ko je prišel k sebi, je začel kvasit, da je »Štajerc" »giften". Nismo vedeli, kaj bi začeli; jokati, to ni mogoče, a smejali smo se mu v obraz tako, da jo je kar popihal navzdol. Tekel je tako naglo, da ko smo gledali za njim, smo se mislili: Kranjčeku se bodejo ' km pljuča vnele. Kranjski kapknčVfc se čudne |_Q|> »Štajerca". Zakaj le kaj? Sam'*? za to.J »Štajerc" pove resnico. Resnice se pa ti'goql ki nosijo talarje, ali pa da bolje zastof-ftrio1 sukne, čudno bojijo, kakor vrag krifa. L, »štajerc" je edinimeč zoper farške lažniftf«reM°jjiede hujskače. Kaplan Štritof misli, da smo mi lu^j. Ako s na Koroškem resnično tako tumasti, da ko y$ povsod j: kaplan, bomo trepetali. Oj ne! »Štajerca1 tie bile naj brali, tebi kaplanček pa svetujemo, da vza° rožni venec v roke in moli, da ti Bos gB-,,, .... . . .. ° c.ot, mnogoi odpusti; in pusti nas pri miru s tvojim m^ k0 se 1< govanjem, drugače ti bomo drugo zagodli! jj preredki Modrijani v sv. Jakobu v Rožu. Iz tega pravne. jaznega kraja se poroča sledečo zanimivo« godbico: Pred nekaj časa prinesla je pošb| občino denarni nakaznico za 1350 kron je bila ta svota določena za šolo v Maria-Hi Občinski modrijani so denar sprejeli in hitro porabili. Pozneje pa se je izvedelo] dotični denar ni bil določen za Maria-Elen^ Koroškem, marveč za neko občino istega i na zgornjem Avstrijskem. Denar pa je bi porabljen. Kaj storiti ? Prvaški modrijani so pričeli za ušesmi praskati. In zatekli so Beljak k okrajnemu glavarstvu. Tam jim je neki vladni svetnik nasvetoval, da naj se nejo na orglarja Grafenauerja, češ ta jim že »pomagal". Modrijani bi namreč zdaj da bi se jim ta zapravljeni denar odpisa pa res ne vemo, kako pridejo davkoplace do tega, da bi za kozle plačevali, ki jih taki ljudje. Kdor je denar porabil, tisti ga tudi povrne. Z avtomobilom bodejo pričeli rudo iz RaSpi lahko v Trbiž prevažati. Zdaj že poskušajo, kate ™b do vrste avtomobila bi bili v ta namen najb»™ Veliki požar. V vasi Drau pri sv nastal je požar, ki je uničil 15 poslopij. iaa cerkveni stolp je pogorel. O vzroku te vel nesreče se še ničesar ne ve. Brata OSleparil je neki Kari Samonig ?™c£f Fiirnitzu. Oddali so ga sodniji. Otrdijo Ukradena ura. Na pokopališču v Beljalferehren) je neki neznanec neki šolarici uro iztrgalizaradi ti ukradel. Zaprli so najprve nekega delavca.'aVsi je pa dokazal, da je nedolžen. Uro samo so f®f po,. pokopališču najdb. o 40 crr Komisijo napadel je v sv. Lenartu pri febnem z. Ijaku fant Johan Tomaskovač. Tudi je neko /o volji letno posestnico ranil. Suroveža so sodniji nPJ m J1^ znanih. ?" tal Požar. V Verdicu pri Beljaku je pogora,,,,^,, r hiša »Bischof". Škoda je velika. Zaprli so d'» pod z moža, ki se jih sumniči, da sta nalašč zažgaloja krm Pazite na deco! 3 letni otrok kočarice Tre krme-Miessbichler v Berglu je padel v potok in utoiPe' t0\ Samomor. Zmešalo se je posestn:kovi hčeri; na d(J Ani Kircher iz Stockenboia. Skočila je v vodo kih jasli utonila. »oljše, J Mrliča najdb so v Beljaku. Bil je to pveselj Prejšni večer! baje zadela. seboj 1 Po svetu. ------ V meslu Noplingen je s Jj< .... -ipna viso Nikok,tene 8 sestnik Kness iz Sv. Jakoba. precej žganja pil in ga je srčna k£fd™ Usodepolna strela. dela družina župana Wagnei v hišo. Vsi Štiri člani družit je skoč.la potem v hlev in Pobožna nuna. V< e so bili takoj mrtvi. Sti ubila tam tri govede. diteljica nekega kloštra dirja. ko se lotos i :opeljo f svlnwse gladk h studen hote:: je izbo Parizu, sestra Kandita, je osleparila nekega ju pol milijona frankov. Juvelir je pobožno slep; niji izročil. Plen podražen. Cene za zacinkani ii pleh so se zvišale za 2 kroni pri 100 kg. ljubljanske navade. V Ljubljani ji dni neki postopač več ur ukrasti. Obkradeni je takoj Rh ivel njim tekel. Neki delavec je tata tudi vjel. Ali — ljudstvods,CJ v! je delavcu roparja iz rok iztrgalo in ga izpustilo. —— 9 kratni morilec. V Moravski Ostravi so ntf^or prli nekega delavca, ki je leta 1908 v Temešvarju e v je r-le li, Mi lei .jo aj »la ■re ši. 'jo idi ke .ku in ki na Be- 70 na- rela dva ala. reze >nil. erki ) in po- r je )obre jasli in pre, ter nje korist* Spisal Alojzij Križanic, Vel. Ne'<£. ,„ jasli in gate sta dva glavna faktorja pri ži-olede čistosti, snage, koristi kakor tudi trpež-|i Ako stopiffi« * Nov, zapazimo takoj, da so pri Das povsod jasli, ob s!eS, ne da bi vsaj 50 cm proč od stene bile napravljene, nad njim je pa lo)tra ah gare, Klo nagnjene, precej visoke, tako, da se mora ž.val ste-ivati za k'mo, ter dobi stem ukrivljen hrbet, pohabljen „ot mneeokrat pa tudi oslepi vsled preveč nagnjenih [ar 'ko se krma v oči natepa, ker so posamezni klim 'rfaj preredki zdaj pregosti, in so sploh take gare nenavadno se jasli in gare iz lesa napravljajo. Ako pomislimo kolikokrat se jasli narejajo, popravljajo, lilto stane les in delo, zlasti tam kjer ga je tesko do-ali u drag denar potem, ako se večkrat vodena tja poklada, ki v kotih obtiči, se skisa kar gotovo živalim škoduje, ko »jasli sm>di po skisanju ostankov jedi in gnitju lesa, ko so iz posameznih desk zbiteostati v kotih in špranjah klaja, ki povzroči, da so jasli tem hitreje proč. Mnogo napravljajo zelo globoke jasi. dasi-avno nizke, druge spet zelo visoke, kar oboje škoduje. pri prvih se mora žival Se z vratom v nje upirati za Jdaio, zato mnogo živali brez podvratnika (flamovma, wdbradck) ter skrivljenim hrbtom, pri drugih se mora hal preveč stegovati in vspenjatl, nakar žo skrivi vrat, lekne hrbet, slabi noga, ter se pohabi žival. Vsi ti nedostatld se pa odpravijo, ako (imamo s _„,enta praviho napravljene jasli, lepo obročasto izdolble, brez voglOT, v katerih se tudi lekko napaja, ko dgovarjajo vsaki potrebi in gare ki so iz pahčastega ta (Rund- und Flashefsen) mazno trajni steni jasli-Upih pritrjene od stene skupno oddaljene vsaJ 50 cm o 1 m. Jasli se naj na opore tfalarje) s" prOfelno Stranje jene 8—10 cm proti žifcfllrri napravljajo,- da ,r>od lahko zrak teče, ter le tssfeb visoke, da sCŽfi zgoi" ib do komolčnega člena Hvalim, višje skocWJejo, ij nekako 40 cm pod podom jsili, 30 cm jiftfi &**. visočina nekako do 70 cm. široke ni) bodo, če' stene 8 cm debele, žnjimi vred 50' cm" Znotrajna a, pa mora na vsak način, biti I0-;il5' om višja, se gare v njo 5 cm globoko v cepijw, katerih po- ezni klini morejo točno 15 cm narazefi" biti, ter do cm dolgi nakar se zgorej z železom (I»laoheisen [1 en.) zvežejo, ter vsaj na vsaka dva metra fodda- ritrdijo s posebnim starim železom, cevmi (Gnslei- Ohien), ki naj vodijo »kozi opore (falarje) jasi? v radi trpežnosti, nakar se z >minium« železo po- Vsi robi jasli naj bodo lepo uglajeni. 'Za jaslimi :k pod, oprt na pošev na jasli kjer se dolga krma da. Za teleta naj bo vse istotako toda ožje, in 40 cm visoke, gare 60 cm. Deleta naj bodo v ibnem zagrajenem prostoru, ki je lahko iz železa, da o volji pregiblejo, ne privezane, kar pospešuje njih ij in jih utrjuje. Pri takih jaslih in gareh, niti skorej nobenega re- krme ne potrebujema, ker živali na noben način Drejo razmetovati krme, zato tudi naj manjše ne pod zgubo Sploh nigdar ne odobrujem kratkega rja krme, ker je to le potrata in zamuda časa, po- krme, ko je bog ustvaril živalim želodec za prežve- ije, torej naravni zakon, in s tem trpinči živino, ko ore s slinami dovolj obdelati krme, da zato hira. na dolgo krmiti, na kratko nastiljati. Krma, ki se jaslih krmi, se sproti povžije, ker ne more prej, KJljSe, še ne nadahnjeae, dokler prve ne povžije. veselje je gledati živino, ko klini kar cvilijo, tako žival krmo prijema in jo zavživa, ker misli, da je Iruga vzela, ko potegne, zato se še bolj potrudi, ter seže, da enakomerno zrejo, ter si ne morejo krasti. takih c se-strela J 5treh ra v ; ja zaj sod- nčeni tel te ! :oj za] dstvo 1 ;o za- i dve] gališki la, m. teljeva bori S [ učite- uskem I Ahon. | • hotel nerika) v pla-li neki Loterijske številke. dec, dne 14. maja 29, 21, 2, 35, 30. 26, 63, 50, 28, 84. I l*t« no/o otvorjeni promet z avtonioljilnim omnibasom «lj) Krapina-Toplice na Hrvatskem in postajema Rogatec r i postaja linije llunaj-Trat), ter Zabok (lagorjanske želez-1 le glidko in lepo izvršuje. S tem se dosego čudežnih zdravil studencev Krapina-Toplic olajša in naredi veliko prijetnejše. j je iiborno in moderno raejena. Potom novo pridobljenih, Snih žveplenib in aeleznatih uročvirij v Smerdeec-Toplicah se l_odslej vse mogoče „Kangoa-procedure izvrševalo. Kdor se hoče ohraniti svež in zdrav, naj i tedensko vsaj enkrat pred zajutrekom kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice. ■edi hitro in brez vsakih težkoč vsled pre- zavžite jedi ali pijače prenapolnjeno pre- no dnblino, sčisti kri, izpodbadi z uspehom bavljanje in tako obvaruje pred mnogoterimi mirni s slabimi posledicami. „ Franc Jožef- pienčica se odlikuje po zanesljivem učin- pri prijetnem in cenenem zavživanju. ižena od medicinske akademije v Parizu. 13 Denar brez V§8cega truda in kapitafa!| Zamore zaslužiti vsakdo', brez da zapusti svoj pOSeT, tfldi t najmanjšem mestu od 50* do 100 K mesečno. Tudi gospodje', Blagovolite poslati svoj naslov z K 2'50 (tudi v markah). Za to svoto dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inoois pri vsakemu kosu (povzetje '50 vin. več). N. Olama, Dunaj VI., BrUckengasse 161. Iščem v najem ali kupim p|r* malo posestvo v kraju, kjer bi bilo sposobno za čevljarski obrt. — Naslov in ponudbe pri upravništvu _________„atajerca".______414 Prima rake in forele kupuje po najboljših cenah Kari Golleseh v Mariboru. 415 Mizarski učenec 3 ki ima veselje d8 mizarske obrti, se takoj Sprejme pri Antonu BratschitsCn, mizarski mojster, Celje, Hauptplatz 17. Heriieroide! - : k * - Bolezni želodca! IzpUfci na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prebavljanja. odvajanja, ostavljenja krvi, heme-jroidah, llehtah, odprtih nogah, vnetju itd. kako je bilo mcoogo bolnikov, ter so leta id<«go trpeli, ozdravljenih in do iitro ter trajno. Stotero rpriztiinjevalnih in tahvalnih pisem. Bolni** sestra Klara, Wiesbaden š«, WalkmUhlstr. 26. 201 Pralni viničar 886 z večimi delavskimi močmi, strog, soliden, delaven, sprejme se za večje gorice. Vpraša se pri g. Kari Kasper v Ptuju. Zidana hiša s9o z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, 2 lepoma hlevoma, vrtom in malim vinogradom se proda za 1800 K. Vpraša se pri Simon Raschl, Itabldorf St. 30 pri Ptuju. Na prodaj jO mlin in žaga na stanovitni močni vodi. V mlinu je železni novi verK na štiri pare kamnov, zraven je nekaj zemlje, da se lahko redi ena krava in nekaj svinj. Poslopje je vse zidano in z opeko krito, pol ure od železne postaje Poljčane, 2 minute od velike ceste blizo fabrike. Fara Sv. Duh-Loče. Več se izve pri Vincenc PreSrm-n v ________Pojjfanah. 402 Gotovi kostumi, i ;<.> Muze, Sose, spodnja krila, tfajca, dobro domače delo, 'rt* po meri pri Mane v, >«hk, Maribor, Domgasse 82 poleg Hauptplatz.______ -jjjj^-rske pomočnike .., i »pravo, tako tudi za fciši,»i " v__. foj učenca 379 ! , . --. *i£ za stalno delo ^ Ll 'Tl-o tfe»rgKobale, in dobro plato r "^ g|oy mizarski moji'te. Bistril- -. ■ Pridna kuhli *,c?*28 .-«;_, ... dvema išče glužbo K eni ah . -,ravi oseboma. Naslov v Uj tega lista. — Učenec 396 zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Heinrich Primus v Arzlinn, Vojnik pri Celju. Zanesljiva dobra 431 prodajalka ter učenka se takoj sprejmeta v trgovini z deželnimi produkti J. de Toma, Dobje pri Planini. Zelo ugodno pekarijo se odda. 50 kom. tujega kruha Oddajalna svota 100 kron Vpraša se pri Johann Hlebec, dekarija, Pobrež štev. 182 pri Mariboru. 430 Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Epileptikom" post. varov. Cena K 7*—. Zahtevajte zdravniško razpravo št. 36 zastonj od Slavne zaloge. Apotkeks ur Austria, Dunaj IX, ali & naravnost od fabrike: T. Scnw»im»»t»«k», Frankfurt »m Main. % l. urar v i "tuju » mehki . . Premog (SteinkoWe) . . Mrva . . -...... Slama (Lager) . . . . Slama (stelja)..... Zelje, glava ...... Mera in teža Sred. cena K 11 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kilaj' 1 kila! g 1 kila] 1 kila 90 1 kila do 1 liter 1 liter . kub. met , L kub. met. | hektoliter Lkii«(°d, • 80 50 kila 100 k. ido: Nova kaiačnica se da v najem v Sv. Blklavžu pri Ormožu Več se pove pri ormnžki policiji •(33 učenee priden in zvest, z-'dobrim1 spričevalom, se sprejme v trgovini Jon. Toplak; trrjiwec, Juršince pri Ptuju, «2 Lepo posestvo pod Rožnikom pri Ljubljani z'senčnatimi prostori, proda se z poslopjem,' šapo in steklenim hišicam (Glashaus). Posebno primerno je za krč-marje ali zasebnike. Cena 5'K za kvadratno klaftro. — Vpraša se pri g, HerMfitnsky, Ljubljana, Gradišče: m Mestni Urad ptujski, dne 14. maja 1910 Distriktni zdravnik. kMaksMurmayr naa danJ6 Slov. nanj*,, da se s 1. junijem t. 1. preseli iz se- *el< / (M /JJ.% II Zg kg V0 I Apoteker 1 TWerry'jH balzam Aflein echier Balsam jui dir Sctaniiqil-Afc'Mfcr 4.1 A.Thierry inPrejrada beHcMh* Sj.titmn«. (Postavno varstvo) Edino pristen z nuno kot varnostno znanko. Vpliva proti krču v želodcu, napenjanju, zaslinjenju, motenja prebavlje-nja, kaslju, boleznim pljuč", bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunaj čisti rane, odstrani bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali ena velika posebna steklenica K 5'—. Apatekar A. Thlerry']a tdlno pristno centifolien-mazilo vpliva zanesljivo pri balah, ranah, vnetju še taki stare vrste. 2 dozo K 860. Adresira se naj na apoteko angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Dobi se v največih apotekah. 62 Ža prah nep kavalirske ure, ploščo pravo si puncirano) s šamirskim pokrovom noma neprodoren za prah, arab. 3 zlati kazalci in izvrstno dobro patent-poslavljenjem kazalcev s krono. Cena za kos K 19 z dvojnim manteljnon ■ v jeklu, nikeljnu ali goldii| E temu primerne moderne ^_ rižice K 4--. ] 3 leta garancije. Pošlje MaxB6hnel,'Di IV. Margaretenstrasse štev. 2Jj Ceniki zastonj. id (Perlmoser) po najnižjih cenah pri Franz Mak vina z želozom, kovinskim blagom __v_PtuJii1 Razglas. liuavi a in tudi sehli * „ « ata •44 Od Šparkase v Liutomeru se naznanja, da sene 33 1. julija 1910 naprej ^i -44 obrestno mero za vloge ■■! i od i\ na 4M<> -4^ in za posojila na zemljiško jamstvo (Grundpfand) lo od 51» na 5V" zniža. Nasproti pa se letno plačilo odbitka kapitala! (Kapitalabschlagszahlung) od •44 -44 \ na Vlo zviša. Ravnateljstvo. 82 cm metrov zdaj K šivanja p: dobrih tfc aj K 110. ) preje K ? ? ? ? YTY7 ? ? ? Mranttnica (Sparkassa) namiznih h oksford« nih pla dvojni iauft n izredni Host priporoča se glede vsakega med nranil&idn® zadeve »pada-! jocega posredovanja, istotako t*di za pssrefio-vanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi nrassi radovoljao in brezplačno vsaka gadova pojasni in po vsem vstreže. 5p!jenih liki Ri; 12 I korenj; ro I Ima 30 do sip Oo l]St!_ R< Veliko manufakturno trgovino an Koss, Celie nanaktSrStpr 8 62 preu, n ske SM oar-koM 1» seinl 15-t K 7% ■ebnei #mi" »vzetju. ina a Styria-bicikelni Novi modeli 1910. jCenazagotowdenar: -Slvria-bicikelni (Stras- stntad) K 140—160. Sfyria-bicekelni (feinst. SnassenradK 180—200. "J^Styria-bicikelni (Halb- rennmaschine) K 240—260. nnmaschiuen) s patent Styria-GIoekenlager. ibljene, toda še prav dobre bicikelne od 60 do K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke samo sljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu in siier samo nova kolesa. Na zahtcvanje ur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria- i S3 dandanašnji najimenitnejši iabrikati, in naj- torama na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. j imava tudi Tie posamezne dele bioi- ii tndi Reithoferjeve zračne cevi (Luit- scolanche nntl Laufmaiitel.) ita Slawitsch, Ptuj generalna zastopnika za okraje 266 lj, Onnuž, Rogatec in Središče. i naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posa-I Inks ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. 403 da na račnn graščina Noviklošter pri sv. Petru v Sav. Dolini. grov 52 ctD širokega rumburskega platna preje 85 h zdaj ^00 metrov 15'J cm širokega klosterskega platna za rjuhe (1-90 :daj K 130. 2500 kosov zarobljenih kompl. velikih « iiranja preje K 3o0 zdaj K 2-60. 4000 metrov pisanih !. dobrih tKalnih cajgov, cela širokost za lahne, preje m K 110. 2600 metrov teikib damast ročnih obrisačev fli) pnje K 110 zdaj 80 h. 3000 metrov krepkih >Hand-|B gospodarstvo, preje 80 zdaj 50 b. 860 k. staronemških p.nuunih prtov preje K 3-50 zdaj K 2-60. 6000 metrov 'kth oksfordov za srajce preje 1 K zdaj 70 h. 2400 metrov i plavih drukov z zidanim svitom, preje 70 h, zdaj ojni druk, preje 90 h zdaj 68 h. Krasni štofi za »barvni. vsake barve, preje 3 K zdaj K 1-95. Krasno iz-I perilca voljna, svitla ali temna preje 90 h, zdaj 65 h. [aufliaus zur SMbahn" Gra«, Annemtrasse 68/17. 273 [tem izrednim cenam se izvrši naročbe čez K 20'—, brc« nadaljnih treskov. ' Ilustrirani cenik zastonj in franko. ~15H Išče se 40i viničar <*ty^ za začetek maja, ter do 4 delavcev, ali ženskih, pri mesečni ali dnevni plači bstem stanovanja in kurjavi. — Več pove I Prager Janos, Pecs pri Fiinfkirchnu. fozor vinogradniki! ^pljeaih trt imam na prodaj več vrst; Silvanec aški Rizling, beli Burgundec, Mosler, zlatnina Ribola goriška in več drugih vrst, tudi rudečih, t kot 12 kron naprej za sto komadov, imam tudi i4 korenjakov, cena 4 krone sto komadov. Cenik pol Imam tudi razna vina, bela, rudeča in črna. ki 30 do 40 vinarjev liter; pošiljam od 56 litrov Ibsip Cotič, trtnar in vinogradnik, Vrllpolje, p. Vipava (Krajnsko.) 353 Roman-cement ijša in najboljša marka jnžno-avstrijske monarhije oferirajo 399 najceneje ""^| Eoman- in Portland-cementa O, i'av nasi. Laški trg na štajerskem. iloga pri g. J os. Kasimir v Ptuju. Trgovski učenec kateri se je že nekaj časa učil in je nemškega in slovenskega jezika zmožen, od poštenih sta-rišev, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga pri J. Savsky v Ropaški-Slatini, Štajersko. 411 trgovina s špecerijo t Ptuju (Hauptplatz) priporoča svojo bogato zalogo vsega špecerijskega blaga, ter riža, kave, sladkorja, namiznega olja, olja iz pešk, semena za deteljo, „raffia", bakreni vitriol in' gumi za cepljenje. in astma Preti posnetki se varuje s pogledom na varnostno znamko se uapeSno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega BncalvptBS-oIla (avstralski naravni produkt). Cena originalne stekleaJoe 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poitnine prosto. Eucalyptus-IP i U>, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), finami m nečistosti obraaa. — fiucalvptus-boiiboni edino vplivni proti fcaslju, oslovskemu ka-štju, astmi itd. 210 ERNST HESS = Klingentbjd L S. =—= Se dobi v Ptuju lekarna „pri zamorcu" H. Molitor. fabrikant v Ptuju ponuja v nedoseženi kakovosti Strangfalz — opeko Doppelfalz — opeko Biberschwanz — opeko nadalje v najboljši kakovosti 'TVeisseneški g£ Portlaad-cement ter izvrstno apno. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra ploMO amerik. 14 kar. zlato-dnble Svic. žepno uro. Ista ima dobro idofie 86 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speci09au in je na električni poti 8 pravim zlatom prevlečena. Garancija za preciznost i leta. 1 k. K 4-90 2 k. K 9 30 Vsakijuri doda se fino pozlačeno veriiico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar ? nazaj. — Posije po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradam 18 26. SAMO je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, g. dr. G. DEITE v Berolinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Minlosov pralni prašek je torej najboljše, kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENI in daje bliščečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek '/, kg stane MFT sam0 30 *'"• Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. 2tf"a, debelo L. Minlos Dunaj, I. Molkerbastei 3. Elegantna I Solidna I Krasno, ekstra močno ohišje, platirano, z brušenim facetten-robom ohišja, posrebreno kovinsko cifernico, dati kazalec, 1 kos 7 K — po povzetju pošljs J. Schonberger Dunaj ES|1., Porzellangaase 45/28. :»« Ceniki zastonj in franko. Od 3 HP do 320 HP. Najcenejša obratna moč sedanjosti. Pri uri in HP 1-3 vinarja. M nostavna raba/obrat brez presledka. Motenj« ix-ikijučeno. Pogori brest ostankov, torej brez uma zanesti S* in dimnik. Za kmetijske inene,, .si lin ski, iS na-. ^^ /obrat, ^O" Xzage in G?}/ elektrW-^. /no razsvet ^ljavo posebno dobro. Proračuni troškov, informaciji in prospekti zastonj. Na vprašanja se takoj odgovori. Obrati se lahko ogleda. Gradec Mnnenstrasse 30. »m Več vili podobnih stanovainih hiš z vrtom pred hišo in vrtom za zelenjavo se pod najboljšimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Alois Riegler, Maribor, Flossergasse 6. 3« Proda se gostilna s celim posestvom ter vsemi rečmi, katere se potrebujejo; zemlje je orane 2 orala, les, travnik, dva vrta in sadonosnik. Na prodaj je za 120OO K; 1000 K zamore gor ostati; proda se, ker se prevzame drugo posestvo. Gostilna je na veliki cesti v sredini Ptuja in Maribora; na leto se stoči 30 polovnjakov, žganice, do 40/4 pive in tudi jaboljčnice. Več pove uprava „Štajerca". tt& Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča Bvojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvo- irazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. sib ••MMMO00®fM pri Mariboru n. D. 380 priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremena trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rokontra Zackenziegel. Pressfaiz-, (izdelano po originalu Wienerberg), Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbrilck) in Biberschwanzziegei, 15 kosov moje ,,Doppel-PreBfalz" in „Strangfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem F«nn n«Miiii««ltAli stavbinski mojster i Milit! lUK 'D fabrični posest-IlUllL Uul IlUAlUuH) nik. Telefon št. 18. Zastopniki v posameznih krajih se iščejo in dobijo primemi rabat. Prodajalna mesta v Mariboru: Roman Pachner's Nflg., Postgasse in Ferdinand ltogatscb, trgovec s stavbinskim materijalom, Reiserstrasse 26. Išče se „šafer" ali ,gospodar' zmožen nemščine in slovenščine. Razumeti se mora dobro na dela v kleti in oskrbo živine ; želi se tudi znanje v travništvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Plača: Stanovanje, kurjava, razsvetljava, vrt, zdravnik, apoteka m 720 K na leto. Pri zmožnosti povišanje plače, dokler se ne doseže ono definitivnih gozdarjev. Prepisi spričeval, ki se ne vrnejo, ter kratki popis življenja je vložiti pod „Herrscbaftsposten" na upravo tega lista. 38i Lesno podjetje (HoJzgeschaft) 397 z. velikimi Štajerskem, razne vodne žage, gozdovi vred proda Franc Gleinscich v Tvimbergu na Koroškem. Pozor 3si^CLeto"valci! Zdaj je čas, nabirati zdravilno zelenjad: Bezgov cvet, Jelovi in smrečnati pogoni, Brezov sok, Lipino cvetje, „Spitzwegerich" 374 in druga zdravilna zelenjad kupuje vsako množino in plačuje dobre ce"e KARL GOLLESGH, MARIBOR. Proda se nežna p^- hiša -p( s tremi sobami, kuhinja, lepa klet, prostoren hlev; veliki lep vrt; lep sadonosnik. Prodalo bi se zraven tudi še kos njive, travnika in gozd, ako bi kdo to tudi želel imeti. Po ceni. Jako ugodno bi vse to bilo za obrtnika ali pa pen-zijonista. Hiša stoji zraven ceste ter je vendar popolnoma v zelenem blizu krasnih gozdov. Okolica krasna. Več se izve v Hočah, hiš. št. 13. Pismena vprašanja pod „HiŠa v Hočah" na „Stajerca." 405 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Ljudska kopelj mestni kopališča v Ptuju čas za kopanje: na delavnikih od 12.m 2. ure popoldne (blagajna je od 12. doB zaprta); na nedeljah in praznikih od ll.£ ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „bi z rjuho K —'60; postrežba K - Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expelier je znano kot odpeljajoče. Izvrstno In bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 8D h, 1'4Q in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „A»ker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Ricnter-]eya apotefca „zlatl le?" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroie za rezanje krme, Irot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnioe za gnojnico tri-jerje, stroje za mah, grabijo za mrvo, ročne grabhe (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »troj za košnjo trave in iitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacmane, hidravlične preše, preže za sadje in vino. (Ong. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri men.. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in iranko. Ceno perje za m lkg. rrikeluulk 81; ti 40 h; na pal belih 2 K 80k i K; belih nehkili 5X10i najfinejših, »lefeie-lslik, I 6 K 40 h, 8 K; 1 kj. B.U nun) siTega G K, 7 K; buS prsni 12 K. Ak» aa vzame 6 K, potem K pel r Nai siri 3k leta ske lete za < Am za c rač rorr nim čali Ste\ Ure BiŠt Plu- Si ix k?epkeg», rdečega, plaveča, belega ali rumenegift ' 1 taieit, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 jlami« Nij vaaka 8B cm. dolga, 58 cm. Sireka, napolnjene anara. trajnim in flavmaetini terjea ca Mstelje 16 K; psl-fan iaame 24 K; poaanMram tlheiti 10 K, IS K, 14ll S torn« Muiae S K, S) K 50, i K. Se pošlje po f i K naprej franko. Iamenjara ali vrailev fr&nko Sar n« depada denar nazaj. S. jjeulsaii, DeoohSSMI B»hra»nva)d. Cenik gratis m Iran T mestu Brežice na' proda se zaradi preselitve prosto stoječo, etf zelo masivno zidano, skoraj novo 1 staiiovalno hišo ^ z vrtom za zelenjavo in kinč, dve' njivi in i je zelo nizka 32.000 K pri naplačilu z do: Hiša obsega: 10 sob, 4 kuhinje, 2 velbani kleti, dervarnica na dvorišču s 5 odd., vodojaB rišču. Hiša je v najemu in nosi okroglo 14001 Hiša je 15 minut od železniške postaje oddalji na okrajni cesti, na prometa bogati kolodra primerna je torej za vsako obrt, istotako a nista ali privatnega. Pri objektu nahajajoči se| istotako ob cesti in se zamore porabiti kot f beni prostor. V bližini se mnogo zida. — 1 pri g. Konrad Nauhold, hotelir v Slo*. _______________ali pa pri upravi „Stajerca." Otročji vozički v zelo velikem izbira se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nufaktnrni trgovini 3ohann Ro$$ desei mož. gonj« pa s meni Celje kolodvorskem storn. pro- zahlevanja se posije cenik poštnine pr K 5* h dvojnim manteljnom K 7'— iz garantirano pristnega nikeljna, ki ostane skozinskoz bel in z drugim manteljnom za prah. Kolesje je za železniške štrn-pace s posebno krepkimi osami in kame-nji narejeno, tako da ako ura doli pade ali se jo sune, se ji nič ne zgodi; gre čisto natanko na minuto; zavežem se torej za vsako uro po 14 dnevni izkušnji denar vrniti. Garancija 3 leta. Zahtevajte mr eenik brezplačno z nad 1000 slikami 03 "B CB a. o •a tu = specialist samo boljših ur in fabriena zaloga ur, ter srebrnega blaga zlatega Mariboru P. i. Prava srebrna remontoar, n« kakor slika, močno, masivno lepa, barvana eiferniea, najfinefl lesje, vse v kamenju tekoče Kj Ista z dvojnim manteljnom Srebrne ure v ceni kvaliteti 70 5�7281