299. številka. Ljubljana, nedeljo 29. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENS -- 1 A < NAROD. Dopisi naj a<- itvole trauku-ati. Eokopisi ho ne vračajo. — Predali t vo I« '■ Unbl anl v Franc KolmRnovftj t ifti i\ 3 .gtedaltlka nmlha" (>pravi>is.|*o, na katero naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad nii-u*.u-*la vn« le v „N*roioi ««karni« v Koluianove) hiSi. Naši nemškutarski — državni izdajalci. Te dni enkrat smo rekli, govoreč ob izjavi nemškega poslauca Scbboererja, da si Nemci v Avstriji žele skoro pod Prusa priti, da so vsi naši neniškutarji in Neme«, kateri pri nas proti patnjotičaej slovenskej narodnej stranki rujejo in agitirajo, ali hudodelci (ako vedoma delajo za nemško prepariranje našega oenemškega naroda za pridruženje k Nemčiji) Ali pa so ti nemškutarji duševni reveži, alaboumci, ki ne vedo kaj delajo, ki se dajo za nos voditi od zvitih veleizdajcev, kateri imajo larfo avstrijstva pred prusko-nemškim obrazom. Ne pride nam na misel, da bi to vse skozi in zlasti še zdaj s Scbd nererjevim govorom potrjeno resnico oporekii, k večjemu moremo še pristaviti, da se mej onimi, ki pri nas slovenščino in narodne ljudi zatirajo, denuncirajo in uničujejo, more še tretja vrsta karakterizirati, in ti so brez značaj ni k i, kruhoborci, mater ijalisti, lebko mišJjeuci, ki so deues to, jutri to, kar njihovemu želodcu bolj služi, kdor jih bolje plača, ali bolj častiti more. Da je ta naša karakteristika naših nem-Ikutarjev in onih v našo domovino privan dianih Nemcev, ki zdaj tu črez nas nemško gospodovati hote, prava, in da je naše razum ljenje Schonererjevega nemškega in protiav atrijskega veleizdajBtva popolnem opravičena, — to kaže zopet pisanje in držanje nemškega glasila, vzdižavanega od kranjske nemške in uemškutarske ustavoverne ali kazinske stranke, „Laibacher Tagblatta", oficijalnega^rgana na-fiih nemškutarskih matadorjev. Ta list sicer na videz tuli nij zadovoljen Metek« Pavel Josip Šafarik. (Životopis.) (Konec.) Leta 1814. je zagledalo to prvo Šafafi-kovo delo beli dan, ko je on še bival na liceju. Tudi po časnikih bo se jeli pokazovati pesniški izdelki Šafankovi, katere je kmalu zapazilo občinstvo. Dokončavši tečaj na liceji, čutil Be je Šafunk dovolj podkovanega za sa-moBtojuo delovanje. Podal se je leta 1815. na tačas znamenito Jeusko vseučilišče, ki je slo velo b Bvojimi profesorji. Na poti v Jtno je Šafafik prvič prišel v Prago, v bredotočje vsega življenja in zgodovine češkega naroda, kjer so se Bilneje, kakor drugodi kazali Časi Blave in ponižanja Češke. To staro mesto je naredilo na Šafafika globok vtis. Z namenom se je odpravil od todi, da dopolni na tujem svoje obrazovanje, na to Be pa vrne v domo- 8 Schbaererjem, ker si zadovoljnoati vendar razpovedati ne upa. Ali treba je mej vrstami brati znati nemški jezik, in tu se vidi, da je naš „Tagblatt" s Schbaererjem celo zadovoljen. L? poglejte uže naslov dotičnega članka štev. 294 od 21. decembra, glasi se: „Ilerkules im Parlament". Scbo uerer je našim „Tagblattovcem" en Ilerku les! Oni človek, ki nesramno želi razpada Avstrije na korist pruske Nemčije, sme se v avstrijskem žurnalu imenovati II er kule s! Uže to bi bilo dovolj za mej vrste, a nij še vse. Naših nemškutarjev oficijalni organ gre še dalje v svojej odkritosrčnosti mej vrstami List naših nemškutarjev posebno jeden Btavek iz Schonererjevega govora še posebej zapisuje, naglasa, odobrava in vladi v preuda rek priporoča, namreč rek: „v državi av strijskej je vsegnjilo(im Staate Oester reich ist alles faul)". Schbnerer je to brez dvombe za to rekel, da bi svoj glavni izrek motiviral, namreč: v Avstriji je vse gojilo, za to žele avstrijski Nemci k pruskuj Nemčiji priti. Vprašamo pa, je - li res v Avstriji uže „vseH gojilo, kakor Schbierer trdi in naš „Tagblatt" odobrava? Nij res. Gnjilo je pač ustavoverstvo, gnjil nemški liberalizem in njegovo dozdanje gospodarstvo je gojilo, — ali še je dosti zdravega v Avstriji, samo, da se poišče in v veljavo spravi, in ta zdravi av strijski element bode hitro zatrl gnjile Scbb nererske Nemce in njih javne in skrivne partizane volčje prusijane v avstrijskej ovčjej koži. Uže večkrat smo omenjali, da smo mi principijalni privržeoiki tiskovne svobode za vse, torej tuli za naše protivnike. Ako pa zopet denes pozornost obračamo na to, da smo bili mi večkrat konfiscirani, ako smo vino in popolnem posveti se njej v službo, štiri leta je obiskaval Čafank Jeusko VBJučilišfe, in ruzen obligatnih mu lekcij bogoslovskih je pridno poslušal tudi predavanja v jezikoslovji, zgodovini in modroslovji. Imel je s temi predmeti dovolj opraviti, vendar nij zanemarjal slovstva, in v svojih prostih urah se je pečal b prevodi. Tako je on prestavil „Oblake" Aristofana in Schillerjevo „Maria Stuart". Po poslušanji polnega tečaja v Jeni je bil on dostojen leta 1819. postati doktor modroslovja. Vrnivši se z vseučiliiča v bvojo domovino črez Prago, se je seznanil tukaj z nekaterimi poznanimi češkimi domoljubi, kateri so se uže mnogo trudili v korist češkega naroda, da se prebudi iz svojega dremanja. Delavnost teh prvakov tedanje Češke strinjala se je poglavitno v tem, da bi izbu-dili v svojem narodu ljubezen do zaničevanega domačega jezika, da bi spominjali slavne pre Iteklosti, in da bi ga seznanjali b sorodnimi slovanskimi narodi in njih narečji. Čuditi se grajali kacega zadnjega briča, „Tagblatt" pa sme odobravati in v preudarek priporočati S-rhb jererjeve reke, kakor je zgoraj citirani, pojasnjujemo le ljubljanske razmere jedne in druge stranke. Iz učnega odbora državnega zbora. O delovanju učnega odbora v našem državnem zboru se le redko kdaj kaj čuje. Da-siravno nij ta odbor iz lastne inicijative marsikatero šolsko vprašanje sprožil in na to deloval, da bi se odpravilo to ali ono, kar pravo napredovanje avstrijskega šolstva zavira; kajti znano je, da Be je po upravnem potu uvedlo mnogo tacega v naše šolstvo, česar sami ustvaritelji novih šolskih postav nameravali nijso. Nedavno (11. in 13. decembra) je pa ta učni odbor vendar imel dve seji, pri katerih je obravnaval načrt postave, po kojej naj bi se okrajnim šolskim svetovalcem odtegnile odškodnine, ki jih dobivajo za udeleževanje pri sejah okrajnih šolskih svetovalstev. Poročevalec odborov o tem načrtu, poslanec D i na te 1, je predlagal, naj se načrt ne sprejme, rekoč, da je zdaj obstoječa postava o omenjenih odškodninah nastala iz lastne iniacijative državnega zbora, in da je to jako čudovito, da vlada sama želi, to postavo odpraviti. Ako bi se vladni načrt sprejel, potem bi se ne moglo več na redne seje okrajnega šolskega svetovalstva računiti. Zasebno se je sicer sam naučni minister izrazil, da okrajno šolsko 8 re» tovalstvo je prav za prav le okrajni glavar in okrajni šolski nadzornik, in da ostali njegovi člani so itak brez pomena. Več govornikov se je oglasilo, a vsi so se izrazili proti vladnemu predlogu. Vendar so v prvej seji glasovanje dotlej odložili, da je v istini bliščečemu napredku, katerega so v kiatkem dosegli prvaki češki. Šafaf-.k se je z vso iskrenostjo pritisnil k tem vodjem, ki so prerojevali Češko, in ideja, ki jih je odu-ševljala, našla je v njem ne samo gorečega branilca, temuč tudi slavnega netilca. Preživel je Šafaf k nekaj časa v Pragi, potem se je pa preselil v Požun, kjer je bliže prišel v dotiko z „očetom domovine", Palackim. Od todi je šel v Novi Sad, kjer je precej časa predaval na tamošnjem gimnaziji. V Novem-Sidu mu je bilo mogočo resno razpravljati vprašanja, ki so ga zanimala. — Dragoceni, do tedaj skoraj popolnem nepoznani spomeniki staroslovanskega slovstva, ki so bo nahajali v blizu ležečih samostanih, in mlado srbsko življenje, ki je jelo poganjati tačas v Novem-Sadu, — to so bili njegovi predmeti v prostih urah. Pospeševala je pa tudi splošna ljubezen in veljava, katero je Šafafik užival, njegov trud. Vsa boljša in večja dela je začel pisati se zasliši mnenje vlade same. Pri dmgej seji je bil navzoč dvorni Bvetovalec Ilermann, ki je koj razloži, svoje mnenje nekako tako-le: V prvih dveh letih vlada nij dajala omenjenih odškodnin, dokler državni zbor dotične postave sklenil nij. Ker so se pa v državnem zboru večkrat sklepale r solucije, po katerih naj bi ee pri šolstvu štediti začelo, premišljevala je vlada, pri katerih oddelkih bi to mogoče bilo. Pri tej točki utegnilo bi se namreč najložje nekaj prihraniti, in sicer na leto kacih 80 do 90.000 goldinarjev. Kakor so bile te odškodnine prej dobrodelne, tako lehko bi se jih zdaj pogrešalo (?). Šolska reforma je dokon dana (?), sodelovanje ljudstva uij več tako po trebno. Volijo Be lahko člani, kateri imajo svoje bivališče na sedežu okrajnega šolskega 8vetovalstva. Našlo se bo sicer še dosta domoljubnih mož, kateri bodo ta posel brezpla čno odpravljali. On misli torej, da šolstvo vsled tega ne bode nijedne kvari imelo. Poslanec dr. II a a a e tej štednji odreka vbo veljavo, ter misli, da bi bila s tem vsa delavnost okrajnih šolskih svetovalstev za-prečena. — Poslanec Hoffer vidi v načrtu veliko nevarnost za novo šolo. So še druga mesta, pri katerih se more s štedenjem začeti. Poslanec dekan P f 1 ti g 1 govori za postavo, ter razklada pri tej priliki stroške, katere ima ljudstvo vsled nove šole; graja tudi prena glene sklepe v zadevi stavljenja preozališanih Šolskih poslopij. Poslanec H al lv i ch je zoper predloženi načrt, po katerem bi se utegnilo šoli jako ško dovati. Poslanec Meznik nij v bitstvu zoper načrt; morebiti bi Be na kateri način odpravile zlorabe, ki se gode vsled obstoječe po stave. — Poslanec dvorni svetovalec Beer se si cer tudi ne more sprijazniti z načrtom, ven dar je zato, da bi se o njem posvetovalo. Poslanec vitez Lan g meni, da Be more enkrat začeti štediti; zato je z vladnim na (rtom zadovoljen. Poslanec bar. Fluck misli, da je še ve liko ljudi, kateri bi te posle brezplačno prevzeli. Poslanec Gzerkavvski ne more vladi pritrditi. Postava pomeni uničevanje okrajnih šolskih svetovalstev. On se more odločno izja viti, da se tu ne more govoriti o nagradi. Člani ne dobe plače, ampak samo odškodnine za istinite izdatke. Vitez Ilermann je še večkrat spregovoril ; naposled je dobil zadnje besedo poročevalec D in s ti. Postava od leta 1872 o teh odškodninah je bila potrebna. Korist, katero vlada s številkami dokaže ne odvaja slabili nasledkov, kateri bi nastali pri Šolstvu, ako se vladni načrt sprejme. On želi predno se o načrtu razpravlja, da se učni odbor o tem vprašanji odloči in zjedini, ali naj se u lom okrajnih šolskih svetovalstev za njih gotove stro-?ke daje odškodnina ali ne. Ako je to vprašanje pozitivno rešeno, more se postava dulje pretresovati, da se n pr. vzftme namesto 4 kilometrov, 8 kilometrov, da se daje namesto gold. 50 kr. 1 gold. za dijeto i. t. d. Od bor potem glasuje in z 8 proti 5 glasi sklene, da imajo udje okrajnega šolskega vetovalstva dobivati odškodnino a svoje gotove stroške. Koliko? o tem Be bode v prihodnjej seji posvetovalo. Radovedni Brno kako Be bode državni zbor o tem za šolstvo važnem pitanju izjavil. Po „Allgem. osterr. Lehrerz." fesorje, ki bodo na srbskih učilnicah ruski jezik učili. I* Petrrhurfin se 25. dec. iavlia, da tam r tiri jalno še nij nič potrjeno, da bi bil afganski emir z ruskim poslaništvom iz Ka-bula v Balkh v Turk^ntan odšel. Pišejo, da se t»atg. V Ljubljani 28. decembra. Božični prazniki nam v notranjem nijso nič novosti pr nesli Novine so imele na vadne frazne članke o božičnem prazniku miru nekaka poparjenost v ustavovernih krogih, za upanje, vendar hladno zaupanje v slovanskih, to je zaznamek dneva. Iz Vfivi/frvi se poroča 24. t. m., da je mufti v Tašlidzi, ki je turške vstaše v bojih pri Tuzli in Dobo j u navduševal, pisal nekemu Sarajevcu, da bode zbral armado 40.000 mož, in bode od Arnavtiuka prodrl v Sarajevo, in krvavo maščeval se nad onimi rouselmani, ki so pokazali svojo udanost do c. kr. vlade, in ki so šli z deputacijo na Dunaj in v Pešto. Na dalje se iz Novega pazara poroča, da je ta mufti pristašev si za svoj načrt iskal, agi tiral proti vodjem albanske lige, ki tega nabiranja nijso trpeli. Novipazarski vodje so ga prijeli in odposlali zvezanega centralnemu ko mitetu v Prizren, ker albanska liga ne trpi nikakih sovražnostij zoper Avstrijo. \ nuni«* cir£i»t€*. itn si i znani narodni voditelj Aksakov ki je bi) dobil ukaz vsled kritičnega zoper vlado govorjenega govora, Moskvo zapustiti vrnil i;e je zopet tja. — Slovanska društva so zopet svoja delovanja prevzela. — Rusija bode dajala G0.000 rubljev na leto Srbiji za pro Dopisi. Ik Ztiirrolm 27. decembra. [Izviren dopis.] Jutri se snide naš sabor, ki bode imel razpravljati avtonomni budget za prihodnje leto; važnejših razprav menda ne pride na dnevni red v tem zasedanji, ki ima trajati le do 20. januarja 1879. V Bosno bo odšlo zopet nekoliko hrvat-Bkih činovnikov, in sicer političko-upravnih in poštarskih. Kakor se vidi, le ne morejo shajati z Magjari. ki niti besedice hrvatski ne razumejo, a Bošnjaki in Hercegovci, ti trdoglavci, se nečejo naučiti magjarskega jezika, kar je se ve da sitno za kulturonosne Magjar - embere. Mesto policijskega ravnatelja v Mostaru Be je izpraznilo, ker je tuk jšnja sodnija priprla Nikola Urico radi goljufije. Ko je nedavno vodil Urica hercegovinsko deputacijo na Dunaj, se je izogibal Zagreba, pa mu to nij koristilo, neniilosrčna nemezis ga je vendar-It dehitela. Takt h činovnikov naj bi pač ne pošiljali v novo pridobljene zemlje, ker utegnilo bi ta« mošnje stanovništvo dobiti čudne pojme O avBtro- ogerskih dostojanstvenikih. Vreme*je tukaj za božične praznike kaj lepo, kar posebno dobro služi našemu BklizaČ-kemu (drsalnemu) društvu, ki zdaj stoji na Šafarik v Novem-Sadu. Tako je on od leta! vseučiliščnej knjižnjici skromno mesto, ki mu 1823. do 1827, b Kollarjem in Bohuslavom izdal knjigo: „Pisne svetskeho ludu slaven-skeho" v dveh delih, potem sta se prikazala njegova spisa: „ Serbische Lesekorner" in „Ueb r die Abkunft der Slaven", pisano v nemškem jeziku. Poslednje delo je posebno obrnilo na,-se pozornost učenih mož. Toda ti veliki izdelki, ki so nosili njegovo slavo po vsem obrazovanem svetu, so bili še le začetek Bledeče naučne delavnosti. Radi mnogega neprijetnega ščipanja, katero je imel Šafarik prestati od strani zavidljivih Mapjarov, primoran je bil on zapustiti Novi-Sad. Mej tem je prišel ta sluh do Pe-trograda, in zdanje vseučilišče je nemudoma poslalo Safafiku predlog, da naj prevzamo stolico slovanskih jezikov. Toda Šafarik nij sprejel tega predloga, kakor je tudi odbil jednako povabilo iz Bratislava, kajti hotel se je za vselej preseliti v Prago. Prišedši semkaj, je on po Palackega pomoči zasedel pri je neslo ravno 480 gold. gotovega letnega dohodka. V Pragi je Šafarik nadaljeval svoje vede v prejšnjem Bmeru. Tako je on nad dve leti deloval in sestavljal znane: „Slovanske starožitnosti", svoje poglavitno delo, za katero je bil snov uže davno nabral. Rokopis prvega zvezka tega dela je bil izgotovljen 1. 1833., in takrat oddan cenzuri v predgled. Velikanski pomen tega truda Šafafikovega je vsak razumel, kdor Be je podal na to, da je obde-laval, kakor on, do tedaj malo znano slovansko starino. Tedaj nij čuda, da bo se „Slovanske starožitnosti", komaj da so zagledale beb dan, prevedle na tri jezike: po ruski jih je izdal leta 1848. O. Bodjanski v Moskvi, na poljski jezik jih je prevel od leta 1842. do 1848. G. N. BonkovBki, in še prej so tudi v nemškem jeziku prišle na svitlo. Priznavajo veliko važnost trudu, ki ga je porabil Šafarik, da je preiskaval slovansko starino, je mnogo učenih društev izbralo Bi ga za svojega člana. Kar se pa tiče njego Vega gmotnega položaja, tak nij bil on, kakor se večkrat dogodi, nikakor primeren z njegovimi zaslugami. Da je dobil pozneje mesto cenzorja, to nij bila nikaka dostojna nagrada za njegov gromadni trud. Vendar vse to nij na trenotek motilo Šafafika v njegovej delavnosti, trudil se je z rastočo energijo. Bazen mnogih drngih knjig izdal je leta 1842. „S!ovansky narodopis", kateri je tudi prevel na ru«ki jezik O. Bodjanski. Ta knjiga ima še dandenes veliko ceno, ker kaže svetu, da nas je Slovanov nad 80 milijonov. 1841. leta prejme Šafafik iz Berlina povabilo, da naj prejme stolico slovanskega jezika, a tudi tega povabila nij sprejel. Uzrok tej odpovedi, kakor tudi prvima dvema se lehko posname iz nekega Šafafikovega pisma do znanega češkega arheologa Vocelja, kjer pravi: „Menim, da Vas nij treba prepričavati da moja Želja ostati v Avstriji, pa tudi moja srčna ljubezen do naroda in domovine bo uzrok, krepkih nogah, in bo stalo dotle, dokler mu ne zgine trdna podloga izpod nog. Domače stvari. — („Bese dni k"), v Celovct izhajajoči lepoznanski list, katerega je bil izdaiati začel malo pred svojo smrtjo pokojni JaneMČ, na znanja v zadnjej 12. Številki od 20. dec, da konča svoje potovanje po slovenskih deze lah z novim letom. Poslednji čas je list po-greSal materijalne, a tudi duševne podpore. Tako dakle pripada bodočemu ..Zvonu" na log, da bode jedino in vradno glasilo Slovencem v boletrističnem oziru, ter nekako naše literarno ognjišče in središče. — (V dvorani ljubljanske 6 i t. a I niče) bode tudi letos starega leta dne. 31. decembra ^Silvestrov večer". Program jo: 1. Košat — „Pozdrav domovini", nov moški zbor s tenorsnmospevom. 2. „ Polka mazurk*", ovira domači orkoster. 3. Eisenhut — „V naravi", šaljivi moški zbor. 4. Suppe* — Ouver-tura k igri „Pesnik in seljak", svira domači orkester. 5. Dr. Benjam. Ipavic — a) „Ito?a", b) *Tak Bi lepa" (nova) mešana zbora. Romberg — „Otroška simfonija", veH'ti Šaljivi orkester. 7. Dregner — „Kroja-fika pesem" nova šaljiva pesem b sceno 8. Loterija. 9. Ileanig — „Žabja kanhata", (novi) šaljivi moški zbor s spremijevanjem glasovira. 10. „Na Sdvestrovem večeru", deklamacija. 11. S*6cW — ^Spominčice", eol-beni kvintet. — Začetek ob polu osmih zve-fcer. — Častiti udje narodne čiraln'ca se ulju Ino vabijo na to veselico, pa tudi g. udom „Sv kola" in .,dramatičnega društva" je vstop prost. Po udih narodne čitalnice vpeljani gostje plačajo 60 kr. vstopnine. Čdtalnicin odbor. — (Drugi redni občni zbor „čital-niče v spodnje.j Šiški") bode v nedeljo popoludne 29. t. m. v čitalničnih prostorih pri Guziiu ob 3. uri. Dnevn* red: 1. Govor pred 8ednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo de narničarjevo. 4. Poročilo knjižničarjevo. 5. Volitev predsednika, denarničarja in 6 odborni kov. G. Posamezni predlogi. — (Požarna straža) je na Štefanji večer v gostilnici pri Tavčarji naredila svoj božični večer. Udeležba je bila obilna, pele 60 bo slovenske in nemške pesni. — (Novomeška čitalnica) ima občni zbor denes dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne Vabilo se je zakasnilo. — (NarodnačitalnicavMariboru) ima denes 29. t. m. popodudne ob dveh svoj sedmi občni zbor. — (C. k. kmetijsko društvo vGo-rici) bo imelo svoj občni zbor dne 2 januarja 1879 ob lOVu-uri predpoludne. Na dnevnem redu je: 1. nuini predlog volitve društvenega tajnika; 2. imenovanje dveh častnih udov; 3. razni prpdlogi. Priporočamo društvenim članom, naj se dele?o v obilnem številu. — (V Zagrebu) je na tifusu v petek umrl Anton Jakič, jeden prvih mož hrvatske narodne stranke, zlasti v finančnih rečeh strokovnjak. — (Umrl ie) 25. t. m. upokojeni okrajni sodnik Miklavž Mis v Kočevju ; v Mekinah pri Kamniku pa je umrla 93 let stara posestnica Terezija Grkman. — (V C e 1 j iVJo umrla 23. dec. go»pnd?čina Josipina Geiger, hči bivšega kniigotrzca v C^lji in zapustila 150 OOO gld. premoženja. Tega denarja dobi dve tretjini sorodništvo, jedno pa (tedaj 50.000 g'd ) celjska nemška cerkev, da se jej doz'da zvonik in narede nove orgije. — (P o n a r e j e v a n j e denarjev.) Pri davkariji v Konjicah ie dal nek kmet bankovec, ki je bil ponarejen. Preiskava ie pokazala, da ga je naredil nek „slikar" Janez Koller, baje iz Idrije doma, pri katerem so našli še dva ponarejena bankovci in priprave. — (P o ž n r.) Novomeške župnije pristava v Paki pri Grlbliah ie 3. t. m. popolnem zgorela vsled neprevidnosti nekega moža, ki jo notri kuhal. ŠWla nii velika. da sem pred desetimi leti zanikal povabilo ki je prišlo iz Petrograda, in potem 1S3G leta iz Moskve. V Avstriji mej svojimi rojaki se čutim Brečnega, če tudi v tesnem položaji." Šafafik — ta patrijarh slovanske vede — ponašal se je tudi s slavo publicista in go vorniško zmožnotjo. Umrl je slavni slovanski učenjak 14. junija 18G1. leta. Vsa delavnost Šafafikova spada v čudo vito dobo umstvenega prerojenja Češke, ka tera ima, kakor pravi IMferding, ta posebni znak, da so se prikazali v njej prav razno vrstni pisatelji. Ljudi j je bilo malo, vzor je bil velik in vsem splošen, in zato se nij nihče posvetil samo temu ali onemu oddelku slov Btva, temuč prehajal je vsak od jednega k drugemu zarad koristi splošne stvari. Ša-fafikovi Bpisi so polni goreče zavesti slovan ske, in kar je on sejal, jelo je uvesti sedaj, ko prodira ta zavest v vse stanove slovanskih narodov. Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci. 1H\ Itosc krepilni balzam, najttoljiv in nnjiz-tfntm'jtf .vt'Vtl s t* i* za ohranitev zdravja, fitltltev in vzđržnnjo čistnfft sokov in krvi ter za pospesonjo dobro prebave, dobiva so pravi po 5O lcr. in 1 g-olđ.. vodno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni -carjih: G. Piccoli, Jot, Svoboda, Erasmus Birsehitz; v U u d o 1 f o v o m : Dom Rizzoli, lekarnar; v K o 5 o v j i : Andr. Braun. JJ^T* Vse lekarne in vetje prodajalnice ma-tertjalij r Arstro-Ogerskej imajo zaloge tega kre-pilnega balzama. C* In "v i ■ ji, ^nlogn: B. Fragner, lokama „k črnemu orlu". Eck der Sporner-gasso Nro. '205—III. in Prag Prepis. Rrandois, 12. januarja 1876. Visokočostiti gospod! Uže dlje Časa »cm trpel bolečino v želodcu ter se mi nij ljubilo jesti. Tu mo jo nekdo opo/oril na Vaše zdravilo „dr. Koso krepilni balmam" in jaz som ga zavžil. Porablvil prvo sklonim, opazil sera uže dober vspeli in ko sem še nadalje rabil Vaš bal/.atu, so bolečino v želodcu užo popolnem izginilo, dobil sem zopet apetit in zdaj siun do cela zopet ozdravel Zahvaljujoč se Vam najprisrčnejso, in najtoplejšo priporočajoč „dr Koso krepilni balzam" vsem bolnim v želodcu, se boložim z odličnim spoštovanjem (85-20) F. S ta udi g 1. Na inserat v denašniej številki: ,Nekateri glasovi in spričevala o Bergerje-vih pastilah od smole in Bargerjevih kapsljili od smole" naše čitalce posebno opozorujemo. ♦♦♦♦♦^♦♦♦♦»♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦# t t Olje za sluh štabnega nadlečnikn dr. Schmi«lt-a, zdravi vsako gluhost, »ko nii prirojeni (ako kdo teško sliši, ali mu v ušesih sumi, se takoj ozdravi). Cena jerinej sklrnici z narodom kako se rahi, 2 golti., v prorinriie razpošilja se \ f ranca proti poštnej nalaznici z 2(jhh 40kr. 4 Glavno zalogo ima Juliu s Gratz. i Dnnaj, VI., Mariahilferstrasse Nr. 70. J Sprićio-vsLlo- Več nogo 12 let nii- 4 sem vn'od bol#»7ni na levo oho nič slišal, kar J mo jo jikn mot.Mo. in mi jo bilo nitno nri mo- i iem poslovanju ; vsa srodstva nij so nič potna- 4 gnla. dokler me nii s'ar prijatelj na v«5n olje J za sluh opozoril. Ker s>m pa uže to'iko po- 4 rabil bil, ht/)-m, c. kr. dvornemu znbnnmt zdravniku, Dunaj, mesto, JtofjnergaK.te H. 2. V dopolnitev mojega ^adnjora n'stna ratotiti moram ro akoaann neko slibosH, Zmotfjen po niske} ceni ponujene mi ponarejene Va&e nuntevininc ustne Vode, in po mnogih lekttrjtht ki so trdili, da znajo ana-terinino ustno vodo prarej jednako vi'prarljtifi, in ker ini fe Vaša annterinina nstna vodu noS'a, rabil sora čestokrat nnnnrpjono. A ne. da nij imela nobednega zdravilnega učinka, shujšala je še bolno .stanje, in popolno pomoč dobil sem zopet jedino le, ko sem zopet Vašo pravo nedosegljivo anaterinina testno iitda rabil. V»p»'finn so jo nri meni pokazalo tudi Vaje anoterinino zobno testo. Z vsem spoštovanjem in hvaležno ostajem Vnšoga blagorodja verni sluga Josip vitez žl. Zanadzki. Drahotusz, 29. julija 1867. (187—8) Zalege imajo v ¥ t i 11 l»l i ;i n i, vso lekarne kakor tudi trg Ant. Krisper, Kd. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmitt, V. retričif, L. Pirkar, P. Lassnik, Tcrtck in Nekrep; v Postojni:*/. Kitpfvrschmidt; v S k o f j o j Loki> C. Fabiaui; v E 006VJ 11 J". lira u ne; na K r h k e m • /'*. liilmches; v Idriji: I J. U'arta; v Kranj i : K. Šarnik; v Litiji: Milhl-irenzcl, lekar; v Metli ki: Mattevjevi nasledniki; v Novem mostu: D. Rizzoli in J. Bergmann; v K a d o v 1 j i c i : A. lioblek; v Kamniku: J. Mac-nik; v Č r n o m 1 j i : J. JJlazck; v Vipavi: A» Deperis. V&r\9 lr:Wir empfohb'11: gnschfltitt.= ^estes und Preiswi;nliri8tps Sie Regenmiiiitel Wa2reii.j oo O« I—' Lv W Cd tO i-> O -i ■» i a ■» »• fvf I O ^' 1 •* » H 9 S c. kr. av. privilegijem in kr. pruskim nihiister-sklm potrdilom. Itordiardt-ovo aromatično Dr. "'^>. BOP.CHARDTS 3 i A KO" i \ i l.st m; KliAlTKU-SEIFjE, (dišečo) milo \.zaj ta, z zi lise, za uieps.iiije ni popravo kuže in skušeno zoper vsakaku nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 4i kr. Dr. Snin de Bontcinard-ovo dišeča pasta za tu m-, najsplošnejši iu iiHjzaiiusijivejši pripomoček za olirai.jeiijo in čistenju zob in zobnega mesa; v celih in pel zavitkih po 7o ali 35 kr. Dr. Harteng-ovo olje s kitajske skorje za valovanje m oiepsanje las; v zapečatenih in v stekiu šteuipljauih steklenicah po b.> kr. Dr. Beriiiguier-jev dišeči kronini duh, krasna vuuu za Uuiiatije in umivanje, ki kropča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gid. 2t> kr. in 76 kr. Prof, dr. Linde va rastlinska pomada v stanj- bl-.tli, poviša svil in voljnost lan inje pripravna posebnu za to, da obdrži pruge las na glavi; v izvirnih kosovih po oO kr, Balzamično milo iz oljke m oglikuje po oživ- ijuviijoci ni obr.«iiujoci ntvOi za voljnost in meh-kust kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuier-jev rastlinski pripomoček za barvanju kis, burva prav črno, rujavo in rumenkasto; b krtačami in lončki vred po 5 gid. Dr. Hartiing-ova zoljišt na pomada za oživljenje in ibujenjo rami lds; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po S.> kr. Dr. Beriuguier-jevo olje iz zemljiščnik korenin za okrepcaujo in obranjenje lds in brade; steklenica 1 g ki. Dr. Kocll-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skuši, u tU.uiuc pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih skat-ljicah pO 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo balsamično milo iz olja zemeljskih uruhuv, prijuton pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokoui; po 2o kr., paket x4 kosovi) 8j kr. 1'ravi ti po pripoznani solidnoati in priprav-nosu tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki ee dobivajo: v IJ ubijani pri Franc TcrĆeku in lekarju llir*i«ii in brulili KriAper; v Zagrebu pri lekarjih : J. J. Cejuek in Žg. Mittlbacb tu l\ur. Ki-ralovicu; v Celji pri Kr. Krisperju; v Kelti pri druglijeru Nikolu Pavačiču; v CJoricl pri lekarju A. Fraiuoniju; v Celovcu pri lekarjih: Ant. Beiuiuu, Kraiuorju in Kellerju;.v lintuji pri ltajmund Krispurju; v Trulu pri lekarjih: J. Seravalo, K. Zanettiju, P. Prendini, Fr. Ve-dovattu; v lleljuku pri Matevžu Plirstu; v Vuru/.> in verno Milico dr. B le i wo i bo vo , ter njegov životopis (spisal prof, dr. C e 1 e s t i n). jJJ^~" Zavolj svojo elegantnosti je ta knjiga prav primerna za božičnu iu novololna tlsu-ilu. A sp oh kot lep spominek našo voliko narodne svečanosti ne bi smela manjkati nobenemu izobraženemu Slovenca 1 Cena s poštnino OO nove. — Naručuje se najprikladnojo s poštno nakaznico pri (422-4) uredništvu „Jugoslav. Stenografa" v Zagrebu. > E&W Dobivala so bo knjiga i pri večjih knjižarjih po 70 novč. r's^^'\^^^^'s^^'\^^'S^^'N^^'v^nS^^"s^^s^^'\^^"\^^-\^^,S^^'^^,^^'^^"s^^'^^'N^^ns^^"v^^''S^^> Si* i T f i i 5 ■Mt B • S ? H » 9 B - s 2 ¥ ■_ al & 3 §5 g 9 a » *™ 5- đ JStm b B. * S fr "W * S Z f* H S. a* c ° sT"' CM •o ^=:c& -i 9 IfO ■ 13 CA ^ • y— N| 9 S s 2 Nekateri glasovi in spričevala in Bergerjevih kapsljih od smole. V minolih zadnjih dneh došlo jo giavn j zalogi Miet'f/et'Jfivim isriMetkov *nl suuttv mnogo priznavajočih dopisov o vspehu Mtff-gvfjevih sum stil in Miet'f/ei'JeviM A «/*.»r|(«rJo«'« pilMlilOO«! smilit', il.i hi m vrt.ij uzilruvol. l'o prvoj puiki, ki buiii ju pornhil, čutil ui.im nič zltulj-iutija, u donoH, ki> »om ]>urul>il bo lo ukulu 4 puSko, BUHO] ju nuij liroiilujalni katar popolnem, in ćutim no taku zdravomu, da Vuni umi .mi ta sijajni vapuli naznaniti, kutoroga bo niJBom nadejal. Iftintij, D. il.-r.-mbra 1878. F. N<'liill«r, kuroktur, UliuuongaBia 3. rotlpiuuni ju pri več bulnikili iiimkiiBul lterK»r.|«VO |n»slile ori lirumčiioiii lirutiliijalnum kutaru in kutaru v gultuuci, putem pri liiipavuuti, zaBlinjunji v v»eli ilucujilt tako VBpoho, da bo jo čuditi. Tudi raba Idi ^.i-11 ■ l.ii|isl|cv uli sinule pukuzalut »o ju pri zdravljenji nukuterili tuburkulu/. kut jaku kurlBtuu. Jfraliiii, Iti. decembra 1878. .lun. liuiilllll, praktični leenik. HatloBtnu potrjujem, tla rabim izvrntniui vupobuni ilvo leti Iler^ei-J«"v« poslile «>(! sinolv zuper v bo katiiriio al'uktuciju. l'o VBiiki-ui prelil.ijeiiju, uku začutim hripuvoBt in praakuujo v grlu, Vieiuuui 2—akrut pu 2—a kuiiiudo . b toni bu uzdraviui, unij toni ku buiii bil prejo |>o TOČ tutluuv bulan ua iiripi, kaelji, bripavuBtl in zuHlinjonji. Iler^er. piiNlil otl siiK.it- no morem ti prolivuliti. OjitlVU, 18, duue'lllbia 1878. A. Iluiiitirz, Oi kr. prufosor. PrOatn Vu», da ud za prilu/.enili m glil. pošljuto lu tlukonov i/vrstuih llei-^ei--p-iili postil tul sunile. ICtithjlitru, ;;. aeeeuilira 1878. J. llm-(> i l«>tt iez. ..Mienil' im-tl it'iiiiselie 1'rtsse Jiravi 15. deeulllbra I-., Il< iei j v. \ i iz«Iollii let jaku priljubljeni. '!'<> dejanje, In kur udlični IraiiuuBki locniki prililuima pripurouuju zdravljetijo I l/.delki ml mnulo, kur ao jo u/.o pi> eulej Bnopl vduiiLiedu, pruuziueilu ju, daje mungo doimieib /.ilr.ivnikov kuhalo zdraviti / Iteinei-JeVlml itlislillillii in kupslji utl smolu. Ako kuiiee toli poskiišunj na kritiku /beremo, lahko nemilo : llfl'K«'rj<>\t- posilit' utl smole ho bu pokazalo vnpeniie zui>ur bruiibijalni katar, kiioelj v grlu, liripavont m nabiranju kIiuj v grlu, m kot poznujtto zttravljuiiju po buluzuib, uku bo bu pljuča vnela, uli pa urguni za dihanje. Bormirjevl Kopslji otl Sllltilt' livulijo bo puBubno zoper broiiieni katar v pljueali, zoper tiiburku-lozu iu luliOO, kjer etiBtokrut i/.v i. luo vpljivnjo. 1'ri liuduiu bruiilii.i.iliuiu k.itiru bo jo pu^uzulu za izvrstno, uko bo zuporud jedunkrat pu»tilju, u dnigoknt kapBlji rabijo. Mit'1'jjea'Jvve imstiit' tul smole dobivajo so v puškah od kositaia z navunom kuko so rabi po bU kr,; BOSf*ffttt*JtlVi k*»s»slji tul smole v ilakonih po l gold. v ylavnej z.iiogi v JLtjiil>I.ilini pri g. .J. >-j-\vol>o