II. številka. V Trstu, v soboto 5. febrnvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi k** poSiijajo uredništvu t ulici Torrente. I2.\'»ak lim mora biti frankiran. KokopiMi ne ne vračajo. Inserati (raznp vrntn naznanila in poslanico) ho /arnfunijo po pojjodbi : pri kratkih oglasil r drobnimi črkami ae pliu-ujo za vsako hostido 9 nov. Naročnino, reklamacije in i 11 se rute prejemu opravniitTO, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost« izhaja dvakrat na teden, vsako srsdo in 80%0t0 ob 1 uri popoludne. Cena za v«o leto h prilogo » for , za pol 3 for nov., v G-arici in v Ajdovščini po tt nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. «V edinoiti Je moti. Nrav, namen in dolžnosti delalskih podp. društev. (Konec) Gotovo je, da bi se morala pravila delalikih podpornih društev popolnoma prenarediti, ako bi se hotele uvesti te predrugačbe. — Tedaj bi pa ta društva slonela na boljšem podnožju, ustanovila in utrdila bi se ter dosegla stalnost in gotovo pri— Jiodnjest. Pred vsem bi pa bilo želeti, da ne pravila nekoliko prenarede glede starosti udov. Občno pravo in prava doslednost narekujeta, da bi se ne smeli mladi udje starim jednačiti: Sred vsem bi toraj bilo priporočati, a se pravila predrugačijo glede vstopnine ter da se uvedejo klasifikacije udov po starosti; potem bi btlo So le skrbeti za pokojninski zalog in za odplačilni oddelek, koja n&j bi se tudi tako preustrojila. Naj spregovorimo še nekoliko o notranjej organizaciji in pravicah udov. Ni sicer priporočljivo, pravila vedno prenarejati, kajti novotarije, ako slone na slubej podlagi, čestokrat so dru-Jtvora nevarne in pogubonosne; ali vendar potreba in slabi napredek društva Čestokrat sili njegovo predstoj ništvo, z dovoljenjem članov, pravila predrugačiti. Navada je pri nekojih podpornih društvih, bolnim udom toliko časa podporo izplačevati, dokler popolnoma ne ozdrave — naj bolezen tudi euo ali več let traje. Druga društva pa z obzirom na svoje gmotno stališče določujejo le nekoliko časa, potem pa uda odpravijo. O tem bi bilo mnogo premišljevati; kaj takega uvesti zdrav razum in krščanska človekoljubnost skoraj prepoveduje, kajti grdo je, bolniku do nekega časa pomagati, pot^m ga pa na cesto vreči. Gotovo je pa vendar, da mnogo takih udov v nekoliko letih lahko društvo na kant spravi. Ako to prašanje prematramo iz človekoljubnega obzira, zli se natn pravej krščan«kej ljubezni nasprotno in ne priporočljivo; če se pa prašimo : je-li umestno, da na tisoče udov redno svojo ti'dnino vplačuje, da se zadosti ogromnim stroškom, ki jih ima dru-Stvo z 10 ali 20 takimi udi? — tedaj to prašanje ni opravičljivo; zdrava pamet nareka nam, poprej sebi pomoči in potem še-le drugim. Tudi iz druzega stališča je prf novljenje pravil v tem smislu opravičeno in priporočljivo. Društvo ni namreč ustanovljeno, da samo nekaterim pomaga, drug« pa v nemar puŠČa, in tudi razlog, da je dolžnost društva, udom podporo izplačevati, dokler ima fie kaj denarja v blagajnici in potem makari nehati — ni opravičen. Po tem takem bi bila podporna društva podobna otročjej hranilnici, v katero otroci devajo vsak soldek, ki ga za dar vdobe — v potrebi jim pa mati hranilnico sprasene in vsi upi otrok gredo po vodi! — Tudi člo- vekoljubnost in krščanska ljubezen ne more Članov jednega društva primorati, svoj težko zasluženi denar v društveno blagajnico nositi, ne da. b imeli upanje, da se jim v potrebi kaj pomaga, kakor jih ne more prisiliti, da svoj denar v morje porae-Čejo! To hočejo baš oni, ki nerazumnim vedno pridigajo o ljubezni in in sploh fraze mlatijo na zborih. To prašanje bi trebilo širše obravnavati in razmotravati ter sled -njič ukrenoti, kar bi bilo tem društvom v pravo korist. Tudi v tem obziru in glede koncentracije društvenega denarja bi se mnogo na boljše obrnolo, ako bi ta društva prišla v državno oskrb, kar naj se zgodi k malu! V vseh pravilih delalskih podpornih društev, kakoršna so sedaj, povdarja se tudi dolžnost — preskrbovati kolikor je mogoče udom dela, ako jim ga primanjkuje. Glede tirjanja te točke se v takih društvih, v seda-njej uravnavi, primeroma le malo more dose&i. Temu pa ni kriv društveni odbor, ampak splošne socijalne razmere. Pri vsej dobrej volji ne more odbor zahtevam te točke popolnoma ustreči, kajti nema navadno potrebne autoritetne besede v tem obziru. V odboru sede navadno odličnejši zastopniki delalskega stanu, kojim pa pri vsem tem ni mogoče vsem zahtevam zadovoljiti. Ako bi pa ta društva bila državna, drŽava bi sama morda bolj varovala domovinske pravice ter preskrbovala našiucem dela s prednostjo pred tujci. Sicer bi si lahko ta društva, tudi v sedanjej uravnavi, tudi v tem obziru mnogo bolj opomogla s prevzemanjem raznih del; postaia bi na tak način majhna podjetja; nekateri njih u uje, kojim primanjkuje dela, ali ki se navadno z enakimi deli bavijo, upotrebovali bi svoje moči v delu, kojega bi društveno predstojništvo prevzelo, — čisti dobiček, ali eventualna zguba bi pa spadali v društveno blagajnico. Tudi s to uredbo naredil bi se znaten korak naprej ter bi si ta društva ob6ne simpatije pridobila. — Ali taka stvar je jako težko izvedjiva, osobito v našej še malo obrtnej Avstriji. Izrazili smo svoje menenje o nravi, namenu in dolžnosti delalskih podpornih društev ter povedali kaker-šnih si želimo v prihodnjesti; njih pr^uredbo pa puščamo indirektno ve-ščukom in vladi s:imej, ako jih direktno res v svojo oskrb vzame. Le vin. Deželni zbori. Kranjski (XIV. seja dne 21, januvarija). Dnevni red ae je moral skrčiti za točke 3., 4. in 5. dnevnega redu zadevajoče naklade na žganje, ker na novo došla naznanila c. kr. finančnega ministerstva še niso bila dotiskana in razdeljena. Pri točki 6, sprejel se je predlog finančnega odseka o reorganizaciji deželnega stavbenega urada nespremenjen, tako da>i 'i>ato prvega inženirja obdrži F. Wit-schel s plačo 1600 gld,. drugo mesto pa Hraski s stalno plačo 1400 gld. in mesto pomočnega inženirja s stalno plačo 1000 gld. se pa razpiše. Pri točki 7. odstopi se prošnja požarne brambe v Krškem deželnemu odboru v povoljno rešitev, enako tudi pri točki 8. prošnja nekaterih davkoplačevalcev logaškega okraja glede zakupa deželno naklade na žgane opojne pijače. Nekaj bolj razburjena postala je razprava pri točki 9. dnevnega reda: pri ustnem poročilu finančnega odseka o prošnji okrajno-cestncga odbora v Ornomlji za odpis dolga 3500 gld. deželnemu zakladu. Poročevalec Murnik predlagal je v imenu finančnega odseka, da se prošnja odbije, ker je vlansko leto deželni zbor še le temu odboru odpisal nad 4000 gld. posojila ter privolil, da ostali dolg 3500 gld. poplača odbor v 71etnili obrokih po 500 gld. Temu nasproti predlaga poslanec Suklje, naj se dolg 3500 gld. odpusti, pe pri glasovanji ne obvelja ne ta in tudi ne eventualni predlog, da bi se odpisalo vsaj letos zapadlih 500 gld.. temveč se pritrdi predlogu finančnega odseka. Zelo obširno in temeljito poročal je poslanec Karol Klun o točki 10.: Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega zastopa novomeškega in šmihel-skega in za dovoljenje doneska šolskim sestram „De Notre Dame" v Šmihelu za izgojevanje gluhonemih deklic. Poročilo obsegalo je bistvo in zgodovino ustanove Holzapfelnove i.i Wolfovo za gluhoneme. — Govorili so pri tej točki Suklje, Pfeifer, Dežman, deželni predsednik, poslanec Apfaltrcrn in poročevalec. Pri glasovanji sprejeli so so predlogi od-sekovi nespremenjeni. Pri točki: „ustno poročilo finančnega odseka gledć osuševanja starotržke, cerkniške in planinske doline" — poroča v imenu finančnega odseka dr. Poklukar ter navaja, v koliko jo v minolem letu napredovala preiskava podzemeljskih voda in votlin logaškega okraja; omenjal je izrekoma komisijonalnega preiskavanja stanja tamošnjih vodA po komisiji, v kateri jo bilo zastopano c. kr. poljedelsko mini-sterstvo, c. kr. deželna vlada, deželni odbor in pa udeleženci; pri tej priliki izreklo se je tudi, kako bi so imelo postopati v obče pri osuševanji teh krajev. Dalje pa je s pomočjo idrijskih rudokopov preiskavnl tamošnje podzemeljske votline gozdarski asistent Putik s posebno povoljnim vspehoin. Poročevalec omenjal jo dalje potrebe enakih podzemeljskih preiskav tudi v ribniški dolini, pri Dobrepoljih in v račinski dolini; v obče pa še potrebo, da se c. kr. vlada iz novega naprosi, da v deželi namesti kulturnega inženirja in konečno tudi potrebo, da se za vrejenje Krke vsaj letos kaj stori. V tem smislu stavljeni predlogi finančnega odseka in pa denarna potrebščina do 2000 gld. se konečno sprejmo brez ugovora. — Tudi za pripravljalna dela vrejenja vipavskih potokov privoli se pri točki 12. poleg primerne prošnje do vlade iz deželnega zaklada podpora do 1000 gld. — Temu predlogu ugovarjal je poslanec Deschmann, rekoč, da so po dosedanjem običaju v gospodarskem odseku niso dovoljevale denarne podpore, in pa da pogreša predlog, po katerem bi bili tudi vdeleženci vezani za primerno doneske. — Tem ugovorom nasprotujo načelnik gospodarskega odseka dr. Poklukar rekoč, da je bila sicer navada, bolj pomenljive denarne podpore pred dokončanim sklepom oddajati v finančni odsek, da pa tudi ni ne po opravilnem redu in no po posebnih sklepih drugim odsekom zabranjeno, staviti predloge za denarne podporo. Da je pa pomoč vdeležencev vsa kakor potrebna, razumeva se samo po sebi, zato bi »e tudi on ne protivil, ako Be v tem smislu sklene dostavek k predlogom gospodarskega odseka. Pri konečnem glasovanji sprejmo se predlogi gospodarskega odseka z dostavkom poslanca Deschmanna, naj se tudi vdelc-ženci zavežejo k primernim doneskom. Enako se tudi reši povoljno, po predlogih gospodarskega odseka, prošnja za vrejenje potoka Mirne, da se predložen načrt preišče še v tem letu. Prošnja vasi med Krškim in Krško vasjo zarad preteče jim škode vsled tam nameravanega vojaškega strelišča, odstopi se s primernim priporočilom c. kr. vladi, da v ta namen potrebno ukrene. (XV. seja dne 22. januvarija). V tej seji rešil se je voh sledeči dnevni red : Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona o vpeljavi samostojne deželne naklado od porabljenih žganih opojnih pijač. Ustno poročilo finančnega odseka o vpeljavi občinskih naklad na porabljeno pivo in na porabljene žgane opojne tekočine. Poročilo finančnega odseka o določitvi deželne naklade od porabljenih žganih opojnih pijač. Poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtoma dveh zakonov: I. o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja; II. o sestavi deželne komisije za stvari, ki se tičejo očiščevanja gozdnega sveta od tujih osredkov in zaokroženja gozdnih mej. Ustno poročilo finančnega odseka o popravi Savskih bregov in uravnavi potoka bistriškega pri Mojstrani. Ustno poročilo finančnega odseka o samostalnom predlogu g. poslanca Suklje-ta gledć doneska za zgradbo dolenjsko železnice. Ustno poročilo gospodarskega odseka gledć uvrstitve neke občinske ceste v Hlodu med okrajne ceste. Ustno poročilo gospodarskega odseka o nasvetu gosp. deželnega poslanca dr. Vošnjaka glede odškodovanja posestnikov vinogradov po trtni uši. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora in občinskega zastopa v Kočevji za uvrstitev okrajnih cest Koeevje-Ljubljana, Koćovje-(Jrnomolj in Kočevje-lirod med deželno ceste. Gospodarskega odseka poročilo o nekaterih premembah močvirskega zakona. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji županstva občine Trebnje, Mirna, St. Rupert in druzih za preložitev ceste čez Vagenšporg. Gledć teh obravnav opomniti jo, da se je sklenila naklada na povžitje žganja tako, da se v obče ima plačevati ta naklada po 18 kr. od vsake hektoliterske stopinje, tedaj toliko več, za kolikor močneje je na prodaj postavljeno žganje. Ni pa pričakovati, da bi se novi način tega davka vpeljal pred začetkom prihodnjega leta. Predložen načrt postave zarad občinskih naklad na pivo odložil se je za sedaj ter ima v tem staviti deželni odbor svoje predlogo v prihodnjem zasodanji. Pri poročilih upravnega odbora točka fi. dnevnega reda, nastala je bolj živahna razprava, ker jo manjšina deželnega zbora ugovarjala stavljenim trem resolucijam. Pri konečnem glasovanji sprejel se je predlog poslanca Krsnika, ki jo predlagal promembo prve oporečene resolucije, dalje : druga resolucija odseka, tretja resolucija odsekova pa se je zavrgla. Pri točki 7. sprejel se je brez ugovora predlog finančnega odseka, po katerem imate od skupnih stroškov za vodne zgradbe v obrambo vasi Mojstrane, 13.400 gld. država in dežela prevzeti vsaka po 5000 gld., vdeleženci pa za zgradbe po- trelmi los t vrednosti 3400 gnld. preskrbeti. Točko 8., 9., 10. in 11. rešijo so po predlogih dotičnih odsekov. Pri točki 12. pritrdi se samo formalnim premembam močvirskega zakona v §. 5., 6., in 8., in pri točki 13. privoli se za preložitev okrajne ceste čez Vagensperg deželna podpora 2000 gld. Potem se je v tajni seji sklenilo funkcijske doklade deželnih odbornikov po 400 gld.; deželnim uradnikom iu služabnikom pa se je dovolila izredna podpora po 10%. 8% in 6% »talne letne plače za 1. 1887. Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske zbornice dne 1. t. m. je poslanec Godci interpe-liral, kako osodo ima vladina predloga glede preskrbovanja vdov in sirot vojakov; odgovoril mu je načelnik brambenega odseka, da je odsek nekoliko paragrafov uže rešil in da bo zvečer nadaljeval razpravo zakona. — Trgovinski minister jo odgovoril na interpelacijo poslanca Krzpka glede nepotrditve pravil zadružne zveze v heb-skem trgovinskem okraju ter rekel, da so se pozvedbe izvršile in pravila užo potrdila. Na interpelacijo poslanca Keil je trgovinski minister odgovoril, da znaša pokojnina uradnikov državnih železnic 7,600.000 gld. in da se obrestuje z 4% in dobro oskrbuje. — Zakonska osnova glede razmer skladnih rudarskih zadrug se izroči obrtniškemu odseku, zakonski osnovi glede določb prometa s čeki in klearingi, potem glede luknih naprav v Trstu pa proračunskemu odseku. Potem so se vršilo volitve v odseke in razpravljal se v prvem čitanji predlog glede ustanovitve delavskih zbornic; govorili so po-planci Plener, Hoilsberg in Kaizl, potem pa se je razprava odložila na petek. JI r a m b e n i odsek državnega zbora je 3. t. m. brez promembo sprejel zakon o preskrbovanji vdov in sirot vojakov fali-ja sem f>ok!tcal v Masavo. Zdi se, da se Itas A lula valed velike zgube hoče vrnoti v Ghimlo; skoraj gotovo zato, da dobi pomoči in da počaka abesinskega kralja, ki je neki z vojsko na poti." — To so Italijanom hude novice. — Depretis je takoj podal zbornici zakonsko osnovo, naj dovoli pet milijonov izvenrednoga kredita. Ta predloga se je izročila posebnoj komisiji. — Tri tisoč vojakov se je nemudoma iz Italije poslalo v Masavo. Pozneje vesti iz Afrike so Italijanom še neugodniše. V „Republique Francais" se poroča 3. t. m. iz Sueca: Od 480 mož italijanske vojske je ostalo živih le 50 in Italijani so zgubili vse kanone. Po tej nezgodi so Italijtmi zapustili vse zunanje utrdbe, Abesinci pa so 27. januvarja zgrabili Masavo in prve utrdbe vzeli. Ni gotovo, ali se bodo mogli braniti Italijani do časa, ko jim pride pomoč. — V Itimu o ta nezgoda duhove hudo razburila; 2. t. m. se je pred palačo ministerskega načelnika Deprotisa zbrala velika množica ter kričala: „Abbasso 1'impresario tli Ma-saua !" Vladi neprijateljski časniki hudo grajajo vlado, vladini časniki pa molče. Predvčernnjem in včeraj je bila o nezgodi pri Mas&vi razprava v državnem zboru; ni še znano, kako se jo končala. H u s k i c a r jo ukazal, da se konji čez evropsko in kavkaško mejo no smejo izpoljavati. 0 vzhodnjem prašanji piše angleški časnik „Standard": Ako Rusija pred ali po začotej vojni mej Francosko in Nemčijo udari na vsliod, da si osvoji balkanski poluotok in zasede Carigrad, ne mogla bi Angleška rok križem držati. Nespametno in se hujše bi bilo, ko bi Angleška mirovala, ko se Evropa pripravlja na najhujše, 1 z K a h i r e so poroča v „Agenco llavas", da rodovi v okolici Kartuma žele zopet priti pod egiptovsko vrhovno oblast. Jaz pa pravim: Kdor ima kakšen opravek, bodi si še manji, dobi potrebni odpust, ako le zanj poprosi. Da ob času vpokojenja treba vso ne-dosluženo obleko otdati, to bi moral bil g. dopisnik prej vedeti. V 30 letnem službovanju si lahko vsakdo kožuh prihrani za stare dni. In ne bi mu trebalo tožiti, da nema s kom svojih starih kosti ogrnoti. Jaz poznam čuvaja, koji služi kakih 20 let, a ima tri dobre kožuhe; ko bi slučajno moral iz službe stopiti, le enega bi otdal, a dva mu ostaneta kot njegova lastnina. Da svet resnico zve, da ne bi dragi čitatelji tega cenjenega lista menili, da Hmo pri železnici zgolj sužnji, kakor nas g. dopisnik v svojem pretiranem dopisu imenuje, napotila me je ljubav do resnice, na tem mestu javno spregovoriti. Resnicoljubni služabnik južno železnice. DOPISI. Na južnej železnici. 1. febr. 1887. |Izv. dop.J — V letošnjej štev. 8. cenje-Delegaciji so neki skoraj gotovo j nega lista „Edinost" sem čital dopis z sklieeti proti koncu tega meseca. Oni južne železnice, s podpisom: „Star vojak bosti imeli nalogo, dovoliti l,r> milijonov čuvaj". Ker pa ovi dopis ni povsem res-goldinarjev, ki so so za vojaške namene užo ničen, ker se nahaja v njem marsikakšna potrosili. Razen tega se bode od njih za- neresnica, zatoraj Vas prosim, gospod vred-htevalo, da dovoliti Še 20 milijonov. Poleg nik, da mi dovoljite, v cenjenem listu, tega bo treba za izvršitev ukazov glede resnici na ljubo, nekoliko spregovoriti, črne vojske 7 milijonov. K vsemu temu i G. dopisnik piše o nesrečah, da so pa so bo zahtevalo še 20 milijonov za jih je mnogo v zadnjem letu zgodilo, a dolenjo-avstrijsko deželno brambo in za da ni njegov namen, o njih pisati. No, avstrijsko črno vojsko; skupaj tedaj okoli saj se jih v minolem letu ni mnogo zgo-60 milijonov goldinarjev za obo državni dilo na južnej železnici. Dalje pravi, da polovici. jo minister Bruck 1. 1860., prodal južno Izpel javan je konj iz Avstrijo železnico i nje osobjo v sužnost francoskih Židov. To pa ni po vsem istinito. Ko je društvo od države 1. 1860. v najem, a ne je počenši od danes prepovedano. Vnanje dežele. kakor prodano južno železnico prevzelo, Bolgarsko prašanje. Iz Sredca dalo je vsakemu služabniku na voljo, da se 1. t. m. poroča, da bolgarska vlada sme iz službe izstopiti; nihče pa ni bil misli, da je poslanstvo svoj namen doseglo, primoran postati suženj društva, še manj ker namen poslanstva je bil ta, da so pa francoskih Židov. Ker pravi g. dopisnik, Evropa poduči o bolgarskih zadevah in da mu jo tako pičla pokojnina odmerjena, da bolgarska vlada zasliši svete velevlasti, da ne bo mogel živeti niti umreti, naj mi Ti sveti so Bolgariji ugodni, ker vsi so bo dovoljeno, to stvar natančneje pojasniti.' v tem edini, da berolinska pogodba jamči | Pravila penzijskega instituta ustanov-za neodvisnost Bolgarije, na kar se se- Ijena 1. inarcija 1883, štev. 1393 S. dolo-j danja bolgarska vlada najbolj vpira. Vlada čujejo: Člen 7: Služabniki, koji zaporo-je pripravljena sprejeti tako turške pred- doma 10 let odmerjeno svoto redno vpla-loge, ki niso nevarni varnosti Bolgarijo čujejo v pokojninski fond, iznaša njih in se nadeja, da se s pripomočjo Turčijo pokojnina po 10 letnem vplačevanju 40% in z spravljivim duhom ruske vlade k malu aktivno plače in pristranskega vplačevanja; reši kriza, kar bolgarska vlada tako gorko potem vsako leto 24/io —» oziroma 6% želi. | više. Kdor služi 35 let i je ud penzijskega Francoska poslanska zbor- fonda, dobi toliko penzijo, kolikor njegova n i c a jo 1. t. m. na Gobletovo zahtevanje plača znaša. Kdor je manj, nego 10 let z 301 glasovi proti 208 sklenola, da se ud penzijskega zavoda, nema pravice do ima kredit za kanonike zopet v proračun pokojnine. Da je pa g. dopisniku tako postaviti ter je sprejela proračun za bogo- majhna pokojnina odmerjena, niso krivi častjo. 1 gospodje, ampak prepozno ustanovljenje Italijani so bili v Afriki hudo pokojninskega zavoda, 1. 18(57. G. dopis-tepeni. Italijanski ministerski načelnik nik v svojem dopisu ščuva tudi e. duhov-Depretis je 1. t. m. v poslanskej zbornici ščino, ker pravi, da so za otroke južno prečital poslanico generala Gene iz M a- železniških služabnikov ne briga duhovska, savo od 29. januvarja, oddano brzojavnoj niti deželska gosposka. To ni iatina, g. postaji v Porimu 31. januvarj. Ta posla- dopisnik! Skrbni roditelji pridno pošiljajo niča se glasi: „Ras Alula je 24. januvarja svojo deco v šolo i cerkev, ker uživajo zapustil Ghimlo, vtaboril se na južnovshod- enake pravice z druzimi otroki. Kdor ima noj strani Saati-ja, napadel 25. januvarja talentirane otroke i željo, da se dobro iz-Saati, ali bil je po tri ure trajajočem boji šolajo, a je oddaljen od vasi, trga ali odgnan. Italijani imajo pet mrtvih in štir mesta, tudi je na prošnjo koj premeščen ranjeno. 26. januvarja so bile poslane tri na ugodneje mesto, da morejo njihovi italijanske kompanije in petdeset mož ne-1 otroci šolo obiskovati. Tudi prosta vožnja redne vojske iz Monkulo v Saati, da ga po železnici do bližnjega mesta ho pode-preskrbe s živežem. Sredi pota pa so bile ljuje otrokom južnoželožniških služabnikov, napadene iu po več ur trajajočem boji da morejo šolo redno obiskovati; tedaj ni uničene. Devetdeset ranjenih jo uže v potreba, da se njih otroci, sploh čuvajev, bolnišnici v Masavi. Natančen imenik popolnoma podivjajo. Daljo g. dopisnik mrtvih in ranjenih pošljem pozneje. Vzrok toži, da so čuvaji prikleneni kakor psi, da te zgubo jo preširoka poteza italijansko • niti k spovedi ne morejo in da se pod Tojske. Posadko iz Saati-ja, Vua iu Ara- kaznijo iz hiše ganoti ne smejo. Kremža ob Dunavu, 2. februvarja. — Nedavno ste prijeli dopis iz našega mesta, g. urednik, a sedaj primem še jaz za pero, da Vam o nadaljnem našem napredovanju poročim. Poročal Vam je že zadnjikrat drug dopisnik o „zabavnem našem večeri". No, ali to nam ni dosti, če tudi smo v tujini v daljnem nemškem mestecu. — Dva dni po prvem našem „zabavnem večeru" zbrali smo se skupaj, da si ustanovimo društvo. — In istinito, ustanovili smo tukaj med nami — vojaki slovensko društvo. Sklenoli smo namreč oni večer, ustanoviti društvo z imenom „Pobratimstvo". — Zanimiva so posebno društvena pravila, katera je spisal g. Martelanc. — Društvo ima jako blage namene, in vredno bi bilo, da bi jo kdo z „domovine" podpiral, (s pošiljanjem slov. listov, katerih so še v društvu no čita). — Darove bode namreč društvo od raznih strani s hvaležnostjo sprejemalo. — Dosedaj se čitajo v društvu ti le slovenski listi! „Edinost", „Ljubljanski Zvon" „Rognč", „Soča", „Dolenjsko Novice" in „Ljubljanske Novice", a tudi „Slovenski Narod" dobimo včasih. — Pred nekaj tedni se je ustanovil i društveni odbor ter so bili izvoljeni ti le gospodje: Martelanc (predsednik) Dolničar (podpredsednik) Mcrčina (tajnik-blagajnik). Omeniti mi jo tudi, da so pri društvu najboljši podčastniki našega „batalijona". — V našem društvu ne poznamo namreč razlike med podčastniki in prostimi vojaki — vsaj drugače ne bilo bi našo društvo vredno svojega imena „Pobratimstvo", gotovo to ime pristuje so našemu društvu, — nam vojakom, otda-ljenim od domovine. — In kdo ni čital še 0 „Pobratimstvu" med „Jugoslovani", in posebno v Bosni i llrcegovini, ob času, ko so se tamošnji junaci proti divjemu Turku bili „za krst častni i slobodu zlatnu". — V tem pustu napravi naše društvo šo več zabavnih večerov, in gledalo se bode posebno na krasno petje, za katero bo naš pevovodja (podpredsednik g. Dolničar) že skrbel. In o teh večerih bodo se že tudi v „Edinost" poročalo, saj nam pa „Edinost" tukaj z največjo pazljivostjo iz rok v roke hodi. Društveni odbor voli se vsake tri mesece, in to se liani kot vojakom i pristuje. Nekaj društvenikov bodo služilo namreč le se 7 mesecev, drugi eno leto itd. Našemu društvu no bi toraj pristovalo, da bi se volil vsako leto odbor, kakor pri društvih v domovini. — Zadnja volitev jo bila jako živahna, volilo se jo natančno po volilnih listkih. V soboto 22. januvarja jo imelo tukajšnje društvo „Nationalverein" svoj glavni zbor. — Govorilo so je pri tem zboru o „svetovnej politiki in poveličaval so jo knez Bismark, kateri skrbi za varnost „der beiden deutschen Kaiserrciche". Bis-marka so imeli za očeta Nemcev in za moža, kateri vos svet vlada. — Društveni predsednik dr. Stingl je poslal potem po brzojavu Bismarku dolgo čestitko, iz katere le to le omenim! „Dieso Vermessen-heit findet allerorten, \vo deutscho Herzen 1 schlagen, den hoohston Tadel und die | tiefsto Verachtung". — Sploh jo bila pa | vsa čestitka tako sestavljena, da bi človek mislil, da se nahaja kod tam ob nemškem Rhcin-u. X. Mursko polje, 2. februvarja 1887. [Izv. dop.] — Krasna divna naša okolica vabi tujca, ki pride na spodnjo Stirsko, vzlasti na mursko polje, katero jo že po svojej legi i redovitosti krasota vsemu našemu okraju. — Mursko polje bc rasprostira na dolgo i široko. Lepo vasi se nahajajo po vsem murskem polji; da le malokje enako v našej domovini. — Zidano so hiše, z opeko krite strehe, bele kakor labudi ti stoje nasproti, _če jih pohodiš. Bistra Mura, ki teče mimo, ima mnogo malinov, kateri prirejajo hrano stanovalcem okoličanom. Sosebno ribji lov v Muri nosi korist tamošnjim prebivalcem. Zemlja je po vsem murskem polji rodovita; sestavljena je iz takih snovi, katere imajo v sebi potrebno hrano onim rastlinam, katere se tukaj navadno sejejo. Zlasti „murski polanec" mnogo prideluje pšenice, tudi rži, ajde itd. Ljudstvo je marljivo, rado dela povsodi, bodi si na polju, ali doma; ono je še precej pobožno, le nektere hibe so graje vredne. Po vsem murskem polji se nosi ljudstvo pregizdavo, zlasti mladina — bolj nego drugod. — Mladina so oblači po meščanskih modah. — Izginola je stara „šega", katera so je nahajala še pred tridesetimi leti po vsem murskem polju in hribovskih krajih Kapelskih, Malonediiških, Tomaševskih, Jurjevskih, in drugod. Murski polanci (poljedelci) so hodili v „bregušah" iz domačega platna prav tako tudi košuljo — z žametno kapico na glavi; škornje se nosili „s trdimi sarami" na „biks" ; kateri so se lepše lesketali od sedanjih „z gibani". — Kakor rečeno, nosi se mladina sploh pregizdavo, bodi si stari, mladi, prosti, bogati. — Ce nema deklica svilnatega „robca" na glavi, žametne ali „štofa koemajke", volneno janke, šolnjev iz „šagrona" kor-duvana, lakiranih, z mnogimi raznobarva-nimi šivi prepreženih, z majhnimi a visokimi petami tako, da niti enkrat prav stopiti ne moro, pa ni zadovoljna. — Fant če nema modnega klobuka pa-rižkega ali dunajskega, ali druge mode, ali če nema kape iz polsta iz klubučevine, kakorsne imajo navadno židje; ne upa si mej svet. Če nema najlepšega „štofa" za suknjo, hlače; telovnik ves presit svilo in žametom, škorenj z gubani šaranih, se smodko v ustih, — ni mu prav. — Oh murskega polja mladina! Kam si prišla? — kje je tvoja šega? kje tvoj starodavni slovenski nošaj ? — Kde tvoja nekdanja starodavna noša? Kdo tvoje nekdanje blagostanje ? — Kdo ista tvoja blaga čednost, katere se vsak pošteno misleči človek veseli? — Ni jo več — Kam jo izginola —? Ko so je Franjo Jozip T. car pred loti pripeljal tudi v naš kraj v mesto Radgono; tedaj so se murski polanci so svojimi čilimi konji, kojih v resnici imajo, v staroj narodnej noši. z bandorco jahajoči, kaj izvrstno izkazali, kakor malokod drugod. — Sosebno se murski Polanci izkažejo vsakoy leto pri „dirki" na Cvenu, na malega Šmarna dan; iz tega so vidi, da konjereja po murskem polju kaj vrlo napreduje od leta do leta na korist vsemu našemu okraju. Murski Polanci so tudi šo precej narodni se povsodi izkazali, sploh imajo murski Polanci vse dobre lastnosti, — da lo ne bi toliko gledali na lišp, — gizdost — kar je so ve gmotna škoda za nje. — Pomislite —! Vi, mladiči fare sv. Križevke! Ne stojte ob nedeljah i praznikih zunaj cerkve, ko se daruje najsvetejša daritev sina Božjega- — Ne pogovarjejte se zunaj, ne pušite tabaka ali cigar — to ni lepo za Vas! — Saj imato ves dragi dan čas za to — odpočijto se — blažite sreo. V cerkvi so dostojno vedite. Vi, kateri tam zadi stojite, to ni „razbojniška jama", to jo hiša Božja. Zapomnite si Sv. Križovčarji: Zapustite navado, katera so nahaja le v velikih mestih, ne na deželi. Poslušajte dušnih pastirjev glas. Rodoljub-Sčavniski. Domače vesti. Cesarjev dar. Cesar je podaril iz lastnega premoženja (500 gld. po toči po-škodovanej občini Ronki. Potrjena volitev. Baron Reinelt jo potrjen načelnikom tržaške trgovinske in obrtniške zbornice in vitez Teuschl njegovim namestnikom. Tržaški mestni svet je imol 1. t. m. zvečer tajno sejo, v katorej se jo razpravljalo o tem, kateri mestni uradniki so si lansko leto, ko jo razsajala kolera, pridobili posebne zasluge, da se obdarijo. Na predlog poročevalca dr. Mojzesa Luzzatto so je Izrekla posebna zahvala voditelju mestnega magistrata g. Cahariji Gandusio in poleg tega so mu je dovolilo 500 gld. ljetne doklade; na predlog dr. Dompieri pa se jo tudi g. županu izreklo popolno priznanje. Po tem takem je kolera koristila obema prvima magistratovima uradnikoma. Ne odrekamo zaslug Cahariji Gan-dusio, a zarad teh bi se mu bila imela dovoliti nagrada enkrat za vselej, ne pa vsako prihodnje leto, ker Bog varuj, da nas kolera vsako prihodnje leto obišče; če pa so drugi vzroki za povišanje plače magistra-tovemu voditelju, naj se ti objavijo, da bo ljudstvo znalo, zakaj ga plačuje. — Kar pa se tiče g. župana, znano je toliko, da je začel za kolero zbolelo obiskavati i mej nje darove deliti še le potem, ko je kolera uže pojemala ter je začelo ljudstvo godrnjati in mu vrlega reškega župana v vzgled priporočati. Za vroči njegov poziv iz tišja se kolera ni dosti ni malo ni brigala, zaljudstva pa tudi ni potolažil, ker je videlo bojazen — njegovega očeta. t Franc Sentak, veliki posestnik, trgovec in izgledni rodoljub na Vranskem, tudi v Tržaških krogih dobro poznan, umrl je 3. t. m. R. I. P. Duhovske spremembe v goriškej nad-škofiji. Preč. gosp. Jožef Pavletič župnik Renški bil jo umeščen preteklo nedeljo po mons. And. Marušiči, častnem kanoniku, župnikovem rojaku. V Cerovo pride kot vikar č. gosp. Ant. Katagelj, vikar na Ponikvah, v Kronberg pa č. g. GodniČ, kaplan v Solkanu. Župnijo v Muši dobil je proč. g. Fr. Ziac, kaplan v Koprivi. Odvetniki v Trstu in Istri. Včerašnji službeni list prijavlja zapisnik odvetnikov, koji delujejo v krogu tržaške odvetniške komoro. Po tem izkazu imamo odvetnikov : v Trstu 59, v Labinu 1, v Bujah 2, v Kopru 2, vČrcBU 3, v Matavunu l. v Poreču 2, v Piranu 2, v Pazinu 3, v Pulji 4, v Rovinju 3, v Sežani 1. na Krku 2 in v Voloskem 2, tedaj vkupno 87 odvetnikov. Kraji, kjer je okrajna sodnija, pa nobenega odvetnika so: Podgrad, Komen, Vodnjan, Lošinj in Pičane. Umetnost in ljubezen do nje. Te dni je bila razpostavljena pri zlatarji „Šolian" v ulici rudečega mosta prelepa slika mladega gospoda Zmagoslava Kalistra, sina našega velečislanega in velikodušnega slovenskega mecena gosp. Frana Kalistra. Ta slika, kojo je napravil z suhimi barvami slovoči slikar — Della Valentina — je naravno velikosti in nekaj posebnega, res prav vzor slikarske umetnosti in vendar tako natanko in naravno ustvarjena, da bi človek mislil, da ima mladega gospoda živega pred seboj. Imenovani umetnik je naslikal uže prej vso družino Kalistrovo t. j. gospo, gospoda, pokojnega sina Frana, in sedaj edinega sina Zmagoslava. Vse te slike so pravi umotvori slikarstva, kakor poprej omenjena. Nad vse pa dopada slika gospe. Na tej bereš vso lepoto in nežnost, voli-Časnorit in prijaznost, ki v resnici dičijo blago gospo. Kdor vidi to sliko, očaran jo in reče nehote: Vso (sliko) so krasne, ta pa je biser biserov. O tej priliki nam je omeniti še, da se naš vrli rodoljub sploh mnogo zanima za slikarsko umetnost, da jo pospešuje in goji, kakor, malo njih. V njegovoj podo-barnici (kabinetu za podobo) vidiš pre-mnogoterih vzornih in dragocenih umotvorov znamenitih starih in novih slikarjev. Res, tu ima lepote in krasote željno oko odveč paše. Veliki ples delalskega podpornega dru- itva donos zvečer v gledišču Fenico bode gotovo močno obiskan, kajti do donos se je razprodalo uže blizo 700 vstopnic in nekateri gospodje so tudi uže poslali svojo darove, mej temi tudi Nj. eks. gospod namestnik baron Pretiš 25 gld. in druga gospoda tudi uže blizo 100 gld. Tržaške novosti: V r e m o jo včeraj in denes ugodno, poprejšnji dnevi pa so bili megleni; mraza pa uže skoro mesec dni nemamo posebnega. Ne poročamo o cveticah, katero tu in tam pri nas in v Istri cveto, ker tu jo to kaj navadnega. Naši L a h o n i so povsod podobni Abderitom, posebno pa so njih nazori o politiki jako primitivni. — Navadno so se repončili, da bo Italija, ako bi bila Avstrija vpletena v kako vojno, kar meni nič tebi nič posedla Trst, Gorico in Istro. — Ko se ju pa te dni slišalo, da so hrabri Italijani pri Massavi to steknoli, kar so iskali, namreč batine; so Tržaški la-honski listi brž začeli pisati proti Rusiji, češ, da jo ona nadražila Abissince proti Italijanom in da so mej Abissinci bojujejo tudi ruski oficirji. Zato pa da jo Italija Avstriji ponujala 100000 mož proti Rusiji, in Avstrija da jo Italiji obljubila Trst in vso deželo za Trstom do Postojne ali ceI6 Ljubljane, del Istre (Pulj milostljivo še pripustijo Avstriji) in Tridontinsko deželo. Take vesti po Trsti cel6 na borzi raznašajo osra- močeni, fanatični Lahoni, ki neumnežem vedno razne medvede navezavajo o hrabrosti in moči italijanske vojske. — fAli naj se jim zgodi karkoli, Slovan jim je kriv, v Massavi Rus; bratov Francozov pa ne vidijo, ki so Italijanom v Afriki uže marsikako poleno porinoli mej noge. Tepež mej žurnalisti. Urednik lista „Mattino", hrvatski renegat Matković je nekega Emila Calvi, sodelalca ital. časnikov, večkrat napadal v svojem listu. Calvi se je tega naveličal in je včeraj napadel na akvedotu s palico Matkoviča; — nastal je tepež, ljudstvo se je zbiralo okolo obeh petelinov, dokler je prišla policija, ki je kulturonosca razstavila, ali Matković je močno krvavel in leži zdaj močno ranjen. Calviju jo pomagal tudi brat, ki je v službi pri Lloydu. Oba brata so zaprli. Zblaznel je tudi v cerkvi sv. Antona novega natakar Josip Stokcl iz P lavine. Čudno, da so ravno v tej cerkvi večina enakih slučajev prijavlja. Zblaznela je 20-letna Antonija Ludovico v cerkvi Sv. Antona novega. Provzročila je splošno pozornost vsled svojega čudnega obnašanja ter so jo odveli v bolnico. Iz ljubosumnosti je napadla zasebnica Marija 11. služabnico Franico K. na ljudskem plesu in jo udarila z nekim kozarcem po obrazu. Ranjena je morala v lekarno, vročekrvno B. pa so deli pod ključ. Nesreče. Neko žensko je zvila božjast na velikem trgu in jo zgrudila na tlak. Priskočile so stražo ter jo odneslo bližnjo lekarno. — 35-lotnega delalca Jakoba Plakncrja iz Ljubljane je podrl v v ulici Ghcga nek voz vsled nesproznosti kočijaževe. Plakner jo lahko poškodovan. Policijsko. Ivan F. jo pretepal svojo ljubico. Njeno kričanje je privabilo straže, koje so odvedle togotneža s saboj. — Služabnica Ivana S. iz KoHacha jo ukradla svojemu gospodarju razne stvari, vredne 50 gld. —• Nepoznani tatovi so ukradli vdovi g. C. obleko in zlatnino, vredno 75 gl., gosp. Domeniku V. pa so odnesli razna oblačila, vredna 28 gld. — Zasebnica Marija P. je pozabila zapreti svoje stanovanje, ko je izšla. Porabil je nek drzen lupež ugodno priložnost ter je odnesel plašč, vreden 24 gld. — Zaprli so 191etnega agenta Aleksandra Zinan, ker je proneveril svojemu gospodarju večjo svoto denarja. — Sodar Josip K. jo nekoliko vinjen zaspal blizo sv. Ane. Nek poštenjak ga je med .tem tako spretno skoraj do golega slekel, da se pijanec niti pro-budil ni. Sodnijsko. Pri obravnavi v četvrtek je bil obsojen 17 letni Anton Ursich na 7 mesecev težke ječe, ker je bil 14 decembra p. 1. ukradel na železnici vrečo kave, vrodno 45 gld. — Ravno toliko je dobil 301etni Aleksander Parenzan iz Pirana, radi hudodelstva javnega nasilstva. Iz Rocola nam pišejo dne 2. febra-varja: Marsikak čitatelj drago „Edinosti" mislil bi si, da tukaj v tem velikem okraju okolico niti ne bivajo Slovenci, ali pa tudi če bivajo, zaspani so za svoj rod, za blagost narodnosti, i to za to, ker ne čita nikdar kaj o njih. Ali vonder jo temu narobe: „Tu biva Slovenec i tudi njega sovrag" — saj ga poznamo. Kakor povsodi po okolici, vedo biti naši možje složni tudi tukaj ter si pomagati, pri kakovej priliki si bodi. Pred nekaj leti ustanovili so si tukaj „Pogrebno podporno društvo". Blag namen ima društvo pomagati udu za bornih deset soldov tednine pri vsakem smrtnem slučaju v družini. Zadnjo nedeljo je imelo to društvo svoj občni zbor ter povabilo k zadnjemu mnogobrojno število udov. Da društvo dobro napreduje, razvidno je iz tega, da je pred tremi leti bilo prav ubogo, sedaj pa ima lepo premoženje. Društvo obstoji iz 40 udov — žali bog prav malo število — treh odbornikov in predsednika. Gospod predsednik Ivan Purič poroča o društvenem premoženju. 31. decembra lanskega leta je imelo društvo 830.20 gld. premoženja; troškov je bilo 60.20 gld.; tedaj čistega dohodka ostane 770 gld. — Pri tako malem številu udov ima društvo res lep napredek. Po letnem poročilu so se izvolili v odbor ti-le gospodje: Fr. Na-dlišek, M. Slamič, A. Hrvatin; za predsednika i denarničarja g. I. Purič. Konečno izrekam g. odbornikom i g. predsedniku presrčno zahvalo za to, da so skrbeli, da je društvo, osobito lansko leto, res dobro napredovalo ter poživljam očete i take, kojim je na tem kaj ležeče, da blagovolijo vstopiti v društvo, kojo jim res v posebnih slučajih innogo koristi. Nezgoda na železnici. Po noči od srede na četrtek je zadel na Postonjskej postaji mešani vlak št. 100 v tovarni vlak št. 182 ter vrgel iz proge 5 tovarnih voz in poškodoval proge. Dunajski vlak št. 2 je imel vsled tega 3 ure in poštni vlak 2 uri 42 minut zamude. Vzrok nezgodi je bila gosta megla, katera je zna-movanje onemogočila. Od osoblja ni bil nikdo poškodovan. • Goriška trgovinska kamora je izvolila svojim predsednikom za tekoče leto g. barona Evgena Ritter-ja, podpredsednikom pa g. Ivana Paternollija. Goriški Sokol. Kakor nam piše nek goriški rodoljub, nameravajo v Gorici vsta-noviti društvo Sokol. — Ta ideja je izvrstna, kajti tržaški in goriški Sokol bi se lehko pri posebnih prilikah podpirala jeden dru-zoga. Bolniki iz Istre, v četrtek zjutraj je dospelo po Železnici iz Lupoglave, pod varstvom dveh orožnikov, 14 bolnikov vsake starosti in obojega spola, v tržaško bolnico. Ti nesrečneži imajo take kužne bo lezni,katere so zanesli med narod v Istri italijanski delavci. Tudi to je ena onih dobrot, katero nam leto za letom podaruje „1 a t e r r a bonedetta" in njeni blaženi podaniki. Vabilo k veselici, katero priredi „Bralno društvo v Sempašu" dne 13. t. m. v Ri-javčovi sobani. Spored: 1. Petje. — 2. Govor. — 3. Petje. — 4. Mutec, vesela igra v enem dejanji. — 5. Samospev s spremljevanjem. — 6. Pravo junaštvo, podoba iz kmečkega živenja, spisal J. Stritar. — Srečkanje s 5 dobitki. — 8. Petje. Začetek ob 5y3. Vstopnina za neude 20 novč. Srečke po 10 novč. Po veselici domaČa zabava. K obilnej udeležbi vabi uljudno Odbor. Za Erjavčev spomenik so darovali: g. J. M—č 5 gld., g. Fr. Vračko, prof. 2 gld., g. V. K. 1 gld., g. Jos. Kavčič 1 gld., g. Gregor Jereb 1 gld., g. Alojzij Bunc v Dolini 1 gld., g. I. Jereb v Dolini 50 novč., g. M. Truden gld. 5, g. dr. Ivan Šust 5 gld., g. M. Mandie 1 gl., g. Julij Varto 1 gld., g. A. Mahkovoc 2 gld. Skupaj 26 gl. 50 novč. poprej izkazanih 46 gld. — Vkupo 72 gld. 50 novč. Evropske vojne. Ker so zbirajo zopet vojni oblaki, utegne našo bralce zanimati, ako zvedo, da jo bilo od 16. stoletja sem 286 vojn v Evropi, in sicer 44 vojn za razširjenje držav, 22 vojn, ker se ni hotel plačevati tribut, 24 vojn za razna odškodovanja, 8 vojn za varstvo česti in pravice narodov, 6 vojn zarad mejnih prepirov, 41 vojn za posestvo kron, 30 vojn za podporo zaveznikov, 23 vojn tekmijočih oblastnikov, 5 vojn vsled trgovinskih prepirov, 55 notranjih vojn, (n 28 verskih vojn. Kam pa uvrsto zgodovinarji evropsko vojno, ki se prej ali slej uname? Mi bi jo uvrstili v novo vrsto: vsled premnogih bajonetov. Kurjava z odpadki nafte. V Pcters-burgu se poskusili kuriti z odpadki nafte in so je posebno izvrstno obnesla. V vsakcjpeei se lahko rabi. Ker taki odpadki na mestu, kdor se dobivajo, skoraj nobene vrednosti nemojo, tedaj so bo njihova cena ravnala po troških za prevožnjo in bodo tedaj imeli jako nizko ceno. Ako se spo-nese ta kurjava, potom no bode lo vele-pomembna za domačo rabo, temuč tudi za gozdnarstvo, ker rabo lesa zelo izpodrine in s tem obvaruje pokončavanje gozdov. Kdo je kralj Menelik iz Šoe? Ker jo ta kralj, o katerem še nedavno skoraj nobeden vedel ni, kar naglo tako zaslovel, poročamo o njem to le : Menelik je bil rojen v letu 1818 in vlada od leta 1841, on jo neki potomec kralja Salamona in kraljico Sube; zgodovinska, resnica je, da so Menelikovi dedje v Soi uže vladali, ko je sveti Frumencij evangeljo v Abisiniji oznanjeval. Ko se je potem v 16 stoletji abisinski vladin dvor pokatoličanil, storil je to tudi kralj Jakop iz Soe. Ko se je pa pozneje abisinski dvor vsled razpora z Jezuviti katoliškej veri odpovedal, storil je to tudi dvor v Šoi; Menelik sam pa jo bil katoliškim misijonarjem vedno dobrohoten in zato mu jo papež Leon XIII. v letu 1879 poslal zlato krono. Italijanski kralj Humbcrt pa mu je podelil viteški križ kroninoga reda. Menelik ima edino hčer, Miljam, o katerej sejo pred nekoliko leti govorilo, da se omoži z abisinskim pre-stolnikom. Čevlji iz papirja. Nek amerikanska fabrikant je naznanil, da ima na prodaj čevlje iz papirja; on pravi, da so mnogo ceneji in trdneji, nego iz usnja ter bo brez šiva; poleg vsega tega so še posebno lični; želeli bi, da to ni ainerikansk humbug. vpiaale ali želo vpisati v tržaško „žensko podružnico" družbe sv. Cirila in Metoda oznanjamo, da društvenino sprejema podružnična blagajnica, čestita gospodična Ljudmila M a n k o č, stanujoča v ulici della Fontana h. št. 232 v Trstu. Denar so lehko pošilja tudi s poštnimi nakaznicami, v katerih naj se bla-goizvoli napisati natanko preimek, ime in prebivališče. V Trstu 4. februvarja 1887. Za začasno načelništvo: J. Michelli, t. č. zapisnikarica. V. Valenčič, t č. prvomestnic*, i Tržno poročilo. Kava — Malo kupčij«, pri vsem tem pa so cene ostale trdne in nespremenjene, to pa posebno zarad podražanja valute. Prodalo je te dni 500 vreć kave Rio po f 83 dol. 80. UJO vre? Santrni po f. 81 do f. 9,), .Tava Mal. stane t. 95 do f 9«, Portoricco f 100 do f. 138, Cevlon plant f. 102 do f. 138. Sladkor — alab;i kupčija, po nespremenjenih, bolj Šibkih cenah. — Prodalo se je te dni 0000 vreč sladkorja v kosili no f. I h do f. 20.25. Sadje — slabo ohrajtano — Pomeranče in limoni od t. 1.50 do f. 4 50, lige v vencih t. 10 do f. 11.—, rožiči grški f. 5.-, pulješki f. 10 do f. 11)50, opaša f. 20.-, evcbe navadne f. 11 do f. 19.-, Klem6 f 1« do f. 28.— , sultani na f. 20 do f. 94, Olje — s L bo obrajtano : jedilno f. 35 do f. 40, namizno f. 49 do f. G'i. Petroije — rusko f. 7,25, »imer.kanako t. 9 do f. 9.25. Domači pridelki — še vedno močno zanemarjeni; rodeči llžol stane f. 8 d<-» f. 8.25, beli f. 9 do f. 9.fi0, bohinec t. 9 50, koks f. 10.50 do f. II.— Maslo naravno staj rako f 8! do f. 90. Lea — še vedno slabo obrajtan; vendar pa je nada, da se precej na spomlad ta trgovina bolj oživi. Seno — «i»rad slabega vremena in žametov na Notranjskem je te dni dohajalo manj blaga v '1 rst, kar je prouzročilo boljše cene. Dobro kotijsKo je šlo te dni po f. 1«50 do f. 1.85, vo-lovsko po f. 2 do f 2 10 iu v,š-i. Na spomlad vtegne postati seno še prav dr««o ; zato je škoda, preveč siliti f. njim v Trst. Borsno poročilo. Kakor smo zadnjič dobro uganili, j^ bil te dni zonet polom na borni in so kurzi šli 3* niže: papirna renta jo bila notirana po f. 74; ali to stanje ni trajalo, ker uže včeraj popo-ludne se je začelo zopet vreme čistiti in so se začeli kurzi zopet vzdigovati, tako sicer, da je renta v malo urah zopet poskočila za nad l for. — Mi «mo rekli, da se stvar v kratkem zopet popravi in vse kaže, da smo prav imeli, ker borsni hrup ni bil iako opravičen, ampak le bolj umetno napravljen. Dunajska borsa dne 4 februvarija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 74-80 „ v srebru — — — n 77-10 Zlata renta— — — — — — — — n 104.70 5°/0 avstrijska renta — — — — — n 93-80 Delnica narodne banke — — — — n 831 Kreditne delnice — — — — — — n 2(15' 10 London 10 lir sterlin--— — — t 128-65 Francoski napoleondori — — — — n 10-18 C kr. cekini — — — — — — — n (Ml Nemške marko — — — — —-- n H3'0O Poslano*) Podpisani se uprav t^plo zahvaljuj* tem potem, vsem onim gospo ioni sočlatimn si« »helalskega podpornega druŠtv.i«, kateri slavijo nnjvečj«) zaupnost v njega osobo s tem, da bi ga radi izvolili v udbor go*e imenovanega društva, a on je. primoran se toj dru-Štvenej česti odpovedali, radi mnogih drugih poslov. Trst. 5. februvarja 1887, Franc Dollenz sodar. *) Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postiva veleva. llrPnPP ne let star se sprejme tako, ULCllCu v velikej trgovini s zmešano robo. Ponudbe na upravništvo lista. 2—4 Oznanilo. Vsem narodnim gospem in gospodičnam v Trstu in okolici, ki so se uže dODCEVA ESENCA JekarjaPicCOlija . v.Ljubljani ni jo mosroče preceniti zaradi svoje n< do-seglive lastnosti (da ne škodnje telesu, če tudi dolpo časa rabi), da pomaga v to-ikih ln različnih bolesnih t najgotovejSim vspehom, posnbna pa zaradi svoje jako nizke cene — vse to no lastno« i. ki jo delajo neobhodno potrebno vsakterl družini. Izdolovatelj pošilja jo t zabojrkili po 12 steklonic za gld. 1 ,1A po poštnem po vzetji. Poštnino trp6 p. t. naročniki. 50—3 V steklenicah po Ift ni1, se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Poziotto, Praxmarer, Prendini, Ka-vasini, Itovis, Saraval, za magistratom. Sorra-vallo, Udovioich in Zanetti in v večjem delu lekarn na (Štajerskem, Koroškem, Primorskom, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. 4 — 50 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BftZO in POSVEMA ozdraviti JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi Želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, ptič ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, j2lečkov Itd , katere ne občinstvu kakor pravi čudesi priporočajo, niso nič družepu, nego Škodliiva im«a. Edini JeruznloniMkt balzam ni je zagotovil vsled svoj« priproste »estave, odločno oživljajoče In Želodčne živce hitro krepčalne m či pravico prednaetl nad vsemi doeodaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi a4 vsakim dnevom veče pratanje no njemu. Ta baliam bogat na delujočih snovih kineSke robar-bare, katera korenika je poznana zarad rije-n-gn ugodnega upliva na probavljanje ni SiKSenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki tn zvedenci priporofiujejo proti iieješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 30 novnev. '20-48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekarni Marku, Raratint i G. B. Rom, na Reki v lekarni al Redentore, G. Omeiuer, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tomlnu v lekarni G. Palisca. Velika novost sama far. 5. 25 stan« novoiznadjeni Washin*tonski remuntoirni Matv koji »e bez ključa navija, t-? se jamči za njegovu točnust kroz 5 qodinah. Samo ovaj niit može nado-mjestlti zlatni sad I. to 1. rudi Izvrstnega regulovanja. 2. rudi njegove točnosti i 3. vslied tvoga dičnoga okvira, te se može dakle svakomu preporučiti. Dobiva se samo uz gotov nuvac ili uz poStarsko pouzetje kod Rabinovioz 1-3 WaarenhauM zaar Mon-arohi«, Wieu III Hintere ZollamU s transe 9 Na obroke! (70_39 daje pohištvo tauecarlje, razno strižno" blago za obleke, ure vsaka vrste M. Coreni via della L&una Stv, j P. H. Podpisani opozoiuje slavno občinstvo IM b* 0)0 trgovino z dežniki v ulici BarrlBra vecctiia Bt. 18 z bogato 7hi-ko svilenih, volnenih in bombnlnlh nežnikov. Svilnati od f. 25!) '-»prej, vol n ni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. nanr*j. — Tudi popravlja p av po ceni oeln kA In solnčnlke. ___Olulln K rim m 2 Ljubljanski Zvon. t 4 Gld. 4.60. e navija brez ključa, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z lošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravna taka ura li pravda 13.1. »rebra gld. 9.50. velja lepa pozlaft^na verižica za uro. jako fina pozlačena verižica z peća-tom. prekrasno, umetno d^lo Edina za'oga v avstro-ogerskej m ra/i»oST Ijanjo na vse kraje proti i«o5tnem povzetju pri Wiener Uhren-Depot k Versandt: Fekete, Wien, V. VVehrgasse 18-34. Op. Komur sprejeti predmeti nlao po volji, povratim denar, toraj more vsakdo brei krhi naročiti. 3—4 i l 5 00 rORMM 'EUlLLEđ m ^^rTTfie^r Fac-Simlle de 1'Etlguette rAMm/CAMT*. 17 Ri* Btruffr i I' * RIS Vrlika zaloga ftlvalnlb Mrajev, li- vornlt) sa vsako porabo. Skla hče trilulli hla«ajnlr, k je nI mogi £•* ra/.lnti a 8'yurne so pron ognju. v ik i*w nvefllnlc za pefroljn. n lih in prostih, za obesiti io za prenftftti. Prodaj* vsakovrstnih priprav /a popravljanj« In pripravljanj«* Miruj«*«* s pi sebno delalnci kolača in mekan k;i; prejemajo «e poprave vaak"jikih strojev pri FILIPU BATICHU T Via rt#ir Arqued"iio »t. 23. Naročbe IzvrSujejo nemudoma povsetjem Cene ne noje se konkurence. 19—20 Ekonomična krojačnica IVANA BATELLI - Trst, Barriera vecchia št. 6, I. nastp. je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski aH mesečni obročni odplati. 4—24 Ozebline« Ozeble roke, všesa, noge se takoj ozdravijo z slovito Pomado Antigelonica po 60 kr. lončič. ter se pripravlja v odličnoj lekarni PRAXMARER Trst al due Mori Piazza grande in Palazzo municipale. 2—5 Najbolji! papir cigarete 3—6 je pristni LE HOUBLON fim. fabrik.it Ca\vleyev io Henrj«? v Parizu Scari se pred ponarejanjem. Ta p ipir fforko pronoroft.ijo ffo^pitd j e Mri. J.J. I'ohl E. Lu)ralje itu dutuj-tk. vguu(Siti86u, Mili uieif iva nitJItoliS kikovo^ti, rnll n]e-Ijovd đUtu.t iu /.,it<> kur v- njem m nik^ke Irug! zlrii Ju flkodljivd tv .riu«. Marija celjske želodečne kapljice, izvrstno dio se (io pol n o Mih o*1>hv| z frilial- nlm o«rlJrnčcvliaa Mlapum brez rusie in iti m trarijih neredov tisi go'»«v luičin in m vedno, česfo kt c le v dobi 2 dni, c lonavlduno nenzzi, e tmaio potirjati v prihodnjih letih . ■ Skupni znesek v: h škod plaćanih odi. 1.-38 do 1K83 gld. 114.919 «47 01 Urad ravnateljstva 3—24 Via Valdirivo, ftt. 2 (v lastnej hiSi) dotvolenjem fe 4 Potrjeno kil odlo6uega % tf Pred ponnrojonjoin tovljen k Uorn; pisarne poj« W J i*vr.stno delujofi ¥ J z patentom pres*. eemijii F e T. decembra 1885. p ^ |inu vipslen p^ Be«, 1». mitja letu 1870. p 536.6-22 02 150.000- - wu 500--7.342.780-36 267 601 - 4 * M ced kralj dvom fl odloku Uefi 7. Ta čaj čisti ves o ganizem; prodi a Vt;č kot vsuko drugo sredstvo v vse dele naš'ga 'elesa in odpruvi ako *e ga uživa vs.-»ko nečistoto, ki se je v telesu napravilu; učinek je trpežen in gotov. Popolno ozdravljanje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor ludi od vseh sp lovnih iu kožnih srabnih bolezni, brbnncev po životu in obrazu, lišajev, sifllističnih ules Posebno agodnl uspeh pokazal j*- ta čaj pri vredu jetr ni vranici, pri tiem rojdih zlatenici, čutniških, mišičnih in holih članov, tišćanju v želodcu, zaprtju vetrov' Ziigujetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih' inožkej slabosti itd. ' Boli, kakor Škro ula, žlazni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa (a čaj ki je dobro raztapljajoče iu čistilno sredstvo. Prisilio ga nupravlja le Fran Wtlolielm, lekarničar v Neunklrchen. Jeden lavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po ždravniftkem predpisu, na-. vodom rabljeuja v raznin jezikih: 1 g d. izv.n tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj. 16,954.118 57 Kvarilo. Naj vsakdo paz , da ne vkupi ponnrejenl čaj, tirja naj se le Wll-ohelmov protiprotr.tijski in jirotlreumatični kričiNtilni čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se prodaj ijo p«»d imenom proliatritijski in protireumatični čaji, svarim vedno, kupčevalce pied takovimi. Nahiiji se prisu,i Wilcheimov protiatritijski protireumatični čaj tudi v Trstu: Juk"b Seraviillo, lek,. Ed it nburg, |. k.; v Korminu: H. Cond"lini lek„ v Goriei: ^ G. Cristofoleui lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wasaermaun lek. iiiiilsissioesisiiisil I ^ffl&sm. mm t ■■ mw%mmmmmmm®k ■ 4-12 Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.