Šlev. 233.
T mM T SOMIO M n. ttlotra ffil posamezna Številka stane 2 DTn. LElO LD,
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta..... . 120
sa celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
T Jugoslaviji . v inozemstva.
Din 40 . 60
Cene iiiseralom:
Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2•—-, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4-—, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan ImeraSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v oolovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IZL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva tcleion SO, upravnišlva 328.
Političen iist za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi nlici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.430 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Radikali.
, Kadar je človek v Škripcih, je neverjetno iznajdljiv. Suh si in rabiš denar. Nikdar ga ne dobiš, če nisi suh. Ampak, če si pošteno suh, ga gotovo najdeš, ker ga moraš najti. Ali ni to res?
Tudi ljudje, ki so v političnih stiskah, so silno iznajdljivi Klasičen primer za to nam dajejo radikali
Dokler so bili na vladi, so se iz vsega naravnost norčevali Dokler so bili na vladi, so pili sladki vladni šampanjec, nam pa so natakali v čaše kislo sodavico in se nam smejali, če smo svoje obraze vlekli bolj na kislo. Otu so se veselili pri polno obloženi vladni mizi, ram pa so kazali od daleč lepo ocvrta kurja in gosja bedra, ki so jih dobivali v imenu državnega in narodnega edinstva. Gospodu Žerjavu so pač enkrat vrgli pod klop koščenega in do zadnje strjene krvi obranega »konja«, drugi smo pa smeli samo pometati perje po smrdljivi radikalski državni kuhinji.
Kar čez noč pa se je kolo zaobrnilo in v državno sobo so stopili novi gospodarji. Gospodje radikali s svojimi demokratskimi povabljenci so »nešto malo za-docnili« in prišli so prekasno. Ni bilo več prostora.
Radikali, ki so bili vajeni sedeti vedno lepo udobno za bogato obloženo vladno mizo, so nekaj časa začudeno gledali, češ: kako pa to? Ko so pa videli, da je to tako kakor je, so začeli njihovi jeziki govoriti sladko in omamljivo: Gospodje, nikar ne snejte vsega sami, ampak dajte tudi nam nekoliko, pa bomo dali tudi mi vam!
Takrat je vstal za mizo go?pod iz Slovenije, potegnil iz žepa lepo zganjen papir, ga razgenil in rekel; »Ali poznate ta papir?« — Oni pa so rekli: »Poznamo! To je ženevski protokol!« In gospod iz Slovenije jim je rekel: »Zakaj ste ta protokol podpisali, če ste že naprej vedeli, da ga ne boste držali?«
Gospodje radikali so ostali tihi in nemi za mizo. Bilo jih je nekoliko sram, pa ne posebno.
V svoji predrzni vsiljivosti so pristopili zopet k nekemu hrvaškemu gospodu in so ga zaprosili: »Pusti nas k vladni mizi!«
Hrvatski gospod pa je vstal in potegnil iz žepa pisanje, ki se mu pravi »Markov protokol«; »Gospodje, ali niste vi to podpisali, pa niste niti ene besede držali?«
Radikali so stali osramočeni pred mizo. Nazadnje so pa napravili to, kar delajo vsi obupani ljudje. Kdor ne opravi nič pri predsedniku, se obrne na njegove služabnike.
Pa so vprašali uradnike: »Ali vam nismo dali, kar ste zahtevali?«
Pa so rekli uradniki: »Svojim pristašem sle dali, nam niste dali! Mi vas ne potrebujemo.«
Ko so radikali še te besede slišali, so se prestrašili in ž njimi vred so se prestrašili tudi njihovi samostojno-demokratski zavezniki in so rekli žalostno potrti; »Do-igrali smo, ne marajo nas več!«
Tako približno se da opisati po domače žalostna zgodovina nekdaj slavne srbske radikalne stranke. Do tega žalostnega konca jo je pripeljal g. Nikola Pašič, nekdanji učenec revolucionarja Bakunina, danes pa onemogel političen slabič.
Naš pregovor pravi; Beseda dana, mož velja! Tega reka se radikali niso držali. Dali so besedo v krfskem paktu, dali so besedo v Ženevi, dali so besedo v Markovem protokolu, a snedli so vse. Sedaj se jim je zateknilo tako, da jim nihče več nič ne verjame. Niti generali jim ne verjamejo več.
Zalo naj se srbski radikali ne čudijo, če jim danes nihče več ne verjame. Ljuba Jovanovič je bil njihova zadnja nada, a tudi temu ni mogel in ne more verjeti nihče več. Kazal je res lep obraz, a kaj pomaga, ko sc je pa izpod njegove brade pokazala znana brada g, Nikole Pašiča!
Če si hoče srbska radikalna stranka zopet pridobiti zaupanje, mora kreniti na popolnoma nova pota. Nova Jugoslavija in slara analfabetska Srbija, kjer so »ze-lenaši« (oderuhi) pod patronanco radikal-
nih prvakov lahko drli srbski narod po mili volji!
Danes stoji na čelu države vlada pravice, reda in sporazuma. Sporazum so radikali trikrat izigrali, reda in pravice pa niso nikdar poznali razun za sebe in za svojo stranko. Takih metod pa se sedanja vlada izogiblje. Sedanja vlada ne potrebuje volivnih pandurjev, ampak potrebuje poštene varnostne organe. Sedanja vlada ne potrebuje uradniških strankar-
skih priganjacev, ampak* zahteva pošteno in objektivno upravo. Najmanj pa potrebuje sedanja vlada političnih skakavcev in besedolomcev, pač pa računa na lojalno podporo vseh poštenih ljudi,
Kakor hitro bodo srbski radikali take • ljudi izvrgli iz svojih vrst, ne z besedo, marveč dejansko, bodo dobro došli kot zavezniki vsaki pošteni politični stranki. Na taki podlagi je sporazum ž njimi že a priori dan.
Popolno pemirjenje v Belgradu.
VPRAŠANJE VOJNEGA MINISTRA BO REŠENO ZADOVOLJIVO. - JASNO VLADNO STALIŠČE GLEDE RAZŠIRJENJA KOALICIJE.
Belgrad, 10. okt. (Izv.) Na današnji seji vladnih skupin so ugotovili, da ni bilo povoda za vladno demisijo. Sklenili so, da začne narodna skupščina, ki je sklicana za jutri, z delom po prej določenem dnevnem redu. Jutri bodo določili dnevni red prihodnje seje. V pondeljek se bodo izvolili odbori za zakon proti korupciji in za zakon o invalidih. Na to pridejo na dnevni red obtožbe proti ministrom. V izrednem zasedanju bo skupščina zakon proti korupciji dokončala in eventuelno tudi obtožbe.
Kdo bo Hadžičev naslednik se še ne ve. Kot kandidati se imenujejo general Pe-ra Ž i v k o v i č, armijski poveljnik v Zagrebu Tucakovič, divizijski poveljnik v Osijeku Mitrovič in drugi.
Opoldne je bil v avdienci pri kralju Ljuba Davidovič, popoldne Nastas Petrovič, ki je bil v avdienci od pol 5. do 6. Kralj mu je podpisal več ukazov. Glede političnega položaja je Nastas Petrovič izjavil časnikarjem, da je vse dobro. — Dolgo časa se je zadržal v avdienci Ljuba Mihajlovič. Njegova avdienca je bila političnega značaja.
Zvečer je bil na dvom tudi Ljuba Davidovič. V teku dneva je dvakrat obiskal ministrskega preds. skupščinski predsednik Ljubomir Jovanovič. Njegov predpol-danski obisk je bil poslovnega značaja in se je nanašal na sestanek skupščine. Popoldne je obiskal Davidovica ob 5. in je bil pri njem tričetrt ure. Obiski so v zvezi s poskusom, da se sedanja vlada razširi. Del radikalov vidi, da sedanja vlada v izvrševanju svojega političnega programa v pripravljanju sporazuma uspeva. Raditega se trudijo, da bi se tudi radikali prikopali do vlade. Doslej so bili navajeni čuvati svoje postojanke s pomočjo oblasti. Danes pa vidijo, da ne morejo sami vladati in se zadovoljujejo s tem, da bi delili oblast z ostalimi vladnimi skupinami.
Stališče vladnih krogov nasproti lemu poizkusu razširjenja vladne koalicije je, da morejo priti v koalicijo vsi oni, ki sprejmejo odkritosrčno politični program vlade. Vladne skupine so pripravljene sprejeti v sodelovanje po izvrševanju sedanjega vlad-
Bclgrad, 9. okt, (Izv.) Pri finančnem ministru dr. Spahi sta se danes zglasila dr. Korošec in dr. Kulovec. Z njim sta imela dolg razgovor v zadevi davčne preobremenitve v Sloveniji. Ugotovili so, da sedanji finančni minister ni izdal niti ene take naredbe, ki bi mogla služiti davčnim uradom za povod njihovi izredni gorečnosti. Vsi davčni zakoni so bili sklenjeni pod prejšnjo vlado. Dr. Korošcc in dr. Kulovec sta se pritožila v zadevi osebne dohodnine in davkov na promet in proti nekaterim davčnim uradnikom, ki postopajo strankarsko in pristransko. Dr. Spaho je izjavil, da bo v finančnem zakonu zvišal eksistenčni minimum in spremenil davčne lestvicc. Dalje je izjavil, da bo ustavil davčne eksekucije in izvršil revizijo naložene osebne dohodnine. Tudi glede davkov na promet bo ukrenil reme-durc. Dalje so se zedinili tudi glede davčnih olajšav zadrugam. V podrobnostih sc bo dogovoril z delegatom v Ljubljani, ki pride čez par dni v Belgrad.
IZ HRSS.
Zagreb, 10. okt. (Izv.) Danes pred-poldan je odpotoval v Belgrad večji del poslancev IlfiSS, večinoma kmetje, zvečer pa
nega programa vse one, ki dajo tudi osebna in stvarna jamstva, da bodo k temu poslu iskreno pristopali. Izključeni iz kombinacije so vsi tisti, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da so nasprotniki sporazuma in da niso sposobni pobijati korupcijo, ker so sami padli v njo.
Davidovič je bil zvečer v avdienci od 6. do 8. ure. Po končani avdienci se je Ljuba Davidovič podal naravnost domov na stanovanje. Časnikarjem je izjavil, da nima nič novega povedati. S kraljem da je pretresal položaj in da vlada ostane. Vprašanje vojnega ministra da bo rešeno zadovoljivo.
ZAHTEVA PO RAZŠIRJENJU KOALICIJE
Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad dr. M a č e k. Pri dr. Korošcu je bil ob pol 9. uri, nato je šel k dr. Spahu. Razgovarjali so se o položaju. Nato so se zbrali v predsedništvu vlade. Davidovič je na tem sestanku naglasa!, da se vladi ne delajo nobene težave, j)a č pa se izraža zahteva, da sodelujejo v vladi še drugi elementi.
»VOJAŠKA POROČILA«.
Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Današnja ;Politika prinaša zanimive podrobnosti o razgovorih na prvi seji vlade po odstopu vojnega ministra.
Ko je Haclžič razložil razloge za odstop, je rekel Ljuba Davidovič, da so radikalna poročila, na katera se naslanja Hadžič, od besede do besede prepisana iz zagrebške >Riječk, o čemer pričajo poročila Gojkovi-ča. Pripomnil je, da je med temi poročili tudi mnogo od takih generalov, ki v osmih letih vojno smodnika niti povohali niso. Vlada pa pozna prave in zaslužne generale. Ima njihova poročila in pozna njih mišljenje. Davidovič je omenil nekatere posadke na Donavi in Savi, od katerih ima vlada druga poročila.
Nato je Hadžič sejo zapustil in odšel na dvor. Med člani vlade je prevladovalo mišljenje, da se potek teh razgovorov ne sporoča javnosti. Zato so bili ministri po tej seji tako molčeči.
odpotuje ostali del, zlasti celokupno predsedstvo stranke in sicer: dr. Krnjevič, dr. Košutič, inž. Košutič, Predavec in ostali zagrebški poslanci. V Zagrebu je ostal samo urednik »Slobodnega Doma«, g. Herceg. Glasom poročil belgrajskega tiska se je danes razširila v političnih krogih vest, da bi imel v Belgrad dopotovati tudi predsednik HRSS g. Stjepan Radič. Ta vest je bila danes s strani predsedstva IIRSS napram Vašemu dopisniku dementirana. Istotako je demontirana vest današnjega lista »Večere, ki poroča, da so ukazi o imenovanju ministrov iz vrst HRSS g. Mačka in Predavca že podpisani.
Zagreb, 10. okt. (Izv.) Pred odhodom poslancev HRSS se je vršila v Radičevem stanovanju na Zrinjevcu kratka seja predsedstva HRSS, na kateri so še enkrat pretresali o političnem položaju. Obnovljeni so bili zadnji sklepi o držanju poslanskega kluba v parlamentu ter o držanju predsedstva IIRSS z ozirom na politično situacijo po demisiji vojnega ministra Hadžiča.
ALBANSKO POSOJILO V RIMU.
Rim, 10. oktobra. (Izv.) Albanskemu ministrskemu predsedniku Fan Noliju se je posrečilo skleniti v Rimu posojilo v znesku 25 milijonov zlatih lir. Posojilo bo dala skupina italijanskih finančnikov z vladnim jamstvom. Večina posojila bo izplačana v naravi,
Jugoslovansko - Italijanska pogajanja v Benetkah.
Benetke. 10. okt. (Izv.) Včeraj se je tu v palači Corneo otvorila jugoslovansko-italijanska konferenca, ki naj končnoveljavno razčisti še zadnja viseča politična in gospodarska vprašanja mod Italijo in Jugoslavijo. Obe delegaciji štejeta do 40 oseb'. Italijani so poslali v Benetke najboljše j>o-znavalce vprašanj, ki so tičejo italijansko-jugoslovanskih odnošajev: senatorja Quar-tierija, poslanika generala Bodrerija, kom. Castellija, generala Barbaricha i. dr. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Rybar; z njim so prof. Šilovič, dr. Figatner, dr. Ilacin i. dr.
Na otvoritveni seji je bil na predlog dr. Rybara izvoljen za predsednika senator, Quartieri. Po izmenjavi prijaznih otvoritvenih govorov predsednikov obeh delegacij, so delegati premotrili delovni program in določili komisije in podkomisije, ki naj predelajo posamezna vprašanja in jih pripravijo za rešitev na plenarnih sejah.
Pred zaključkom seje je konferenca na Quartierijev predlog poslala Mussoliniju in našemu zunanjemu ministru Marinkovi-cu enako glaseči se pozdravni brzojavki.
Komisije in podkomisije so takoj včeraj začele svoje delo. Po sedanjih računih utegne trajati konferenca približno 14 dni Ako bodo dela ugodno potekala, pričakujejo za 21. t. m. v Benetke tudi ministrskega predsednika Mussolinija in zunanjega ministra Marinkoviča.
Italijanski listi posvečajo konferenc? veliko zanimanja, žele, da bi imela uspeh in poglobila prijateljske odnošaje med obema deželama.
MINISTRSKI SVfflP.
Rim, 10. oktobra. (Izv.) Včeraj se j|e pod Musolinijevim predsedstvom sešel ministrski svet. Musolini se je v svojem govoru podrobno pečal z notranjim položajem in se dotaknil tudi glasovanja v Livornu, Ministra Casati in Sarrocchi sta izjavila, da se po sklepu v Livornu ne čutita vezanima in da ostaneta v vladi.
Ministrski svet je med drugim sklenil, da predloži vlada parlamentu v prihodnjem zasedanju zakonski načrt o izvršitvi itali-jansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Istotako predloži parlamentu zakonski načrt o aplikaciji zakonskih določb glede italijanskega državljanstva v novih pokrajinah.
Rim, 10. oktobra. (Izv.) Po hodnikih
Montecitoria živahno razpravljajo o parlamentarnem položaju na prihodnjem zasedanju. Kakor je razvidno iz zadnjega sklepa opozicijskega odbora, se opozicija ne bo udeležila zasedanja. Pač pa pridejo v zbornico komunisti.
Med demokrati in liberalci so se vršili pogovori za ustvaritev demo - liberalnega centra, ki naj bi prevzel vlado, kadar pade fašistovski režim; zaenkrat ta prizadevanja niso imela uspeha.
MATTE0TTIJEV PROCES.
Rim. 10. oktobra. Preiskava o Matteottijevem procesu še vedno ni končana. Sedaj čakajo na izrek kemikov in anatomi-stov, ki preiskujejo Matteottijeve ostanke in razne druge predmete. Razen tega so uvedli postopanje proti zadnjemu aretirancu Ma-lacriju; preiskava se vrši z vsemi formalnostmi in se bo dolgo vlekla.
Angleški prestoinf govor.
London. 10. okt. (Izv.) Lord kancelar je v zgornji zbornici prebral prestolni govor, s katerim je parlament odgoden. Vj prestolnem govoru se mod drugim poudarja : Za razveseljivi dogodek londonske konference se je zahvaliti sodelovanju ši-rokogrudnih duhov vseh velesil, ki prihajajo v poštev, ki so pričele z reševanjem tega težavnega vprašanja. Z rešitvijo tega vprašanja se je mnogo pripomoglo k obnovitvi mednarodne trgovine, od katere je v mnogem oziru odvisen blagor države.
ANGLEŠKI ODGOVOR NA NEMŠKO NOTO
London, 10. okt. (Izv.) Angleški odgovor na nemško noto jc bil daues zjutraj izročen.
kitajske železnice sledeče: Zunanje države so so trudile, spraviti vzhodno-ki tajsko železnico pod zunanjo kontrolo. Ratifikacija pogodbe v Mukdenu je te nade uničila. Obnovitev ruskega vpliva na vzhodno-kitajsko železnico otvarja možnost tesnega političnega in gospodarskega sodelovanja med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Rusiji je bilo vrnjeno podjetje, vredno pol milijarde zlatih rubljev. V Moskvi smatrajo to dejstvo kot velik uspeh rusko politike na daljnem vzhodu. Medtem se jo Buhara spremenila v socialistično republiko in je pristopila ruski federaciji, V Moskvi mislijo, da pride do zbližanja vseh narodov bližnjega in dalj-njega vzhoda na eni ter z Rusijo na drugi strani. Buhari da bodo sledile še mnoge države.
r-f-' Nekaj odgovora »Kmetijskemu listu«. G. Pucelj ne more preboleti svojega poslanskega samotarenja in zasluženega poraza samostojne kmetijske stranke, zato se je vrgel en gros na — obrekovanje. Česar ne more sam, to naj napravijo o slovenskih razmerah tendencijozno poučeni ali pa sploh nepoučeni — zemljoradniki. Le tako si je mogoče razlagati akcijo zemljo-radnikov proti kmetijskemu ministru in njih »najodločnejši protest« proti »načrtom« g. Kulovca, s katerimi da hoče v Sloveniji in na Hrvatskem preprečiti agrarno reformo in ohraniti veleposestva, kakršna so, pa makar, da ustanovi na njih >ergele«, to je konjušnice. »Kmetijski list« naj ne zavija! Minister dr. Kulovec je dal sotrudniku »Pravde« izjavo, iz katere je jasno razvidno, da minister ni proti agrarni reformi kot taki — saj je bil vedno proti latifundi-jam — pač pa proti takemu načinu njene izvedbe, kakor ponekod, kjer so se melio-rirana posestva razdelila brez obveznosti glede vzdrževanja kanalov in drenaž. V mnogih krajih so te nanrave propadle in sedaj zahtevajo zalcu n .ci od ministrstva velike svote za popravo. Če g. Lazič in njegovi prijatelji — je izjavil g. Kulovec — iz tega sklepajo, da sem nasprotnik agrarne reforme, ker zahtevam ohranitev velikih melioracij, potem nimam ničesar povedati. Glede »ergel« pa sledeče: G. Pucelj in urednik »Kmetijskega lista« menda ne bodo hoteli vztrajati pri trditvi, da ne rabimo konjušnic. Minister je pa — izvolite vzeli v roke »Pravdo« od 5. t. m. — dodal, da je potrebno okoli konjušnic vsaj toliko zemljišča, da te naprave ne propadejo. 0 ostalem odvišnem zemljišču g. minister ni govoril. To, kar torej uganja »Kmetijski list«, je čisto navadna demagogija, vredna političnih bankroterjev, ki upajo potom laži, zavijanja in natolcevanja pridobiti za vedno izgubljeno reputacijo!
+ Srbski politiki na hrvatskih shodih. Dne 12. t. m. se bo vršilo v Vrpolju veliko zborovanje HRSS; pričakuje se prisotnost uglednih srbskih politikov, za slučaj pa, da bi dopuščali to državni posli, se bo udeležil shoda tudi ministrski predsednik g. Ljuba Davidovič.
prllagi svojega reakcionarnega stališča zahteva »Narod« seveda tudi za vojnega ministra zopet generala in pravi: »Pomislite, vrli sinovi našo prostran« domovine, kako bi bilo imenilno, ko bi defilirala vsa oborožena sila edine Jugoslavije pred gospo-i dom v parlamentarnem fraku, z ministrskimi dokladami za nevtralnim cilindrom, z bridkim mečem v obliki palice ob boku in recimo šo belo krizantemo na junaških prsih.« — »Narodu« povemo, da je kaj takega^ res imenitno. Tako n. pr. so gledali Pa-rižani začasavojne divni prizor, kako so defilirali mimo civilnega vojnega ministra g. Maginota, ki je bil oblečen v junaški civilni frak, francoski vojaki v polni bojni opremi s čeladami na glavi, ampak brez »Naroda« v žepu. Tisti francoski vojaki pa, ki so defilirali mimo vojnega ministra Clemenceaua, so imeli v žepu vsi po en izvod »Naroda« in po eno krizantemo na bluzi. Ravno tako lepo je bilo pri zadnjih _ vojaških vajnh na Češkem. Tam so defilirali vojaki mimo civilno oblečenega prezidenta Masaryka in mimo pesnika Macharja in vsi češki listi so bili polni fotografij, na katerih se je bleščeča vojaška uniforma klanjala civilnemu fraku s krizantemo. Atu seveda tiste sliko niso prav nič ugajale, ker oni bi raje gledali nastope junaških »fetrajnarjev «in poslušali zraven »Radetzky-marš«.
Nesramnost. Včeraj so se ata silno raz-koračili nad gospodi jugoslovanskimi ministri. Vojni minister je odstopil, drugi pa ne — ali ni to nesramnost? Ali je to kole-gijalnost? Tako so se jezili ata, ampak prav po nepotrebnem. To pa zato, ker ni od sina prav nič nesramno, če ne umrje takrat, ko umrje oče, in od žene ni prav nič nesramno, če živi dalje kot njen mož.
Pa ni prav nič zaškripajo ... Včerajšnji »Narod« se je postavil na staro-okoste-nelo stališče, katero smo mi ravno včeraj z vsemi argumenti pobijali, da mora biti resorni minister samo strokovni uradnik! Na
610 »Ki
»Slovenski narod« in »Jutro«, ki neprestano blatita vse, kar ne stoji pod korumpi-rano centralistično zaščito, sta vnovič izkopala že zdavnaj oglodano kost, da bi zmanjšala svojo blaniažo in prikrila zasluge naših podjetij na kulturnem polju. »Jutro« z dne 8. t m. štev. 237 si je — kakor že večkrat — vnovič privoščilo »Jugoslovansko knjigarno«. Naše uredništvo se je informiralo pri vodstvu knjigarne in dobilo jasne podatke.
»Jutro« je zlasti pod prejšnjim režimom knjigarno neštetokrat na najpodlejše načine napadalo. Prosvetni oddelek prejšnjega režima je vse te napade očividno z največjo simpatijo zasledoval. Knjigama je imela priliko čmo na belem dokazovati, da so bili napadi od prve do zadnje črke neutemeljeni. Načel-stvo knjigarne na napade javno ni odgovarjalo, ker je vsakdo vedel, da jih je narekovala zloba. Isto so trdili odjemalci nasprotnih strank. Saj se je že takrat namigavalo, kako se pri gotovih podjetjih »Jutrove« baže na debelo izvaja korupcija. »Jutro« in »Narod« sta več let zastonj iskala kulturnih škandalov nad »škofovimi podjetji«, pri podjetjih svojih somišljenikov pa jih nista hotela videti; Prihodnost bo tndi to razčistila. Toda k stvari I
Jugosl. knjigarna je založila mnogo šolskih knjig za srednje šolo in se mora baš vsled tega že dolgo vrsto let boriti z dolgovi. Kajti vsakdo, ki ima količkaj vpogleda v današnje dobavne cene, ve, da slovenske šolske knjige, posebno knjige za višje razrede srednjih šol, ne donašajo le nobenega do-
Program nove grške vlade.
Atene, 10. oktobra. (Izv.) Na prvi seji novega kabineta je bil v glavnem izdelan program nove vlade. Ministrski predsednik Mihalokopulos je časnikarjem izjavil, da bo ena prvih skrbi vlade, da reši agrarno vpra. sanje, zniža rok vojaške službe in ustvari ravnotežje v državnem proračunu.
MONARHISTIČNA ZAROTA V ATENAH.
Atene, 10. oktobra. (Izv.) V Atenah so Odkrili zelo razširjeno monarhistično zaroto. Kompromiliranih je več uglednih častnikov. Aretirali so mnogo oseb in zaplenili pri njih zelo važne dokumente.
Rsisko- japonska pogajanja se prekinejo?
Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Po vesten iz Tokiju se v japonskih vladnih krogih trdi, da bo rusko-japonska konferenca, ki traja že več mesecev, skoro gotovo prekinjena. Razprave na konferenci so prišle na mrtvo točko. V vprašanju Sahalina japonska vlada noče sprejeti ruske zahteve, da ves otok vrne Rusiji. Japonska bi bila pripravljena odstopiti južni del otoka, severni del pa želi za vsako ceno obdržati. Zato se računa, da bodo pogajanja gotovo prekinjena.
OSAMOSVOJITEV IRSKE.
London, 10. okt. (Izv.) Kralj je irske predloge potrdil.
ŠPANSKI PORAZ V MAROKU.
Pariz, 10. okt. (Izv.) »Matin« poroča iz Madrida: Španska namerava delno izprazniti Maroko. Obdržala bi samo gotove točke, med njimi cesto Tanger—Tetuan.
ATENTAT NA DR. ŠMERAEAL
Praga, 10. okt. (Izv.) Na voditelja komunistov dr. Šmerala je nekdo ustrelil iz samokresa, ne da bi ga zadeL
PO TEPEŽU — SPRAVA.
Budimpešta, 10. okt. (Izv.) Med po-■sneema Ulainom in Hedry-jem se je da-es dopoldne vršil dvoboj s sabljami. Oba ta bila ranjena, nakar sta se spravila.
Iz zunanje poetike.
• Rasko-kitajska uprava mandžurske železnice. Te dni je sklenil ruski poslanik na Kitajskem Karali an v Mukdenu posebno pogodbo, po kateri se guverner Mandžurije Čaolin odpoveduje direktni upravi vzhod-no-lcitajske železnice, v kolikor se vije po teritoriju Mandžurije. Dokler Čaolin ni dal svojega odobrenja, se na vzhodno-kitajski železnici nanašajoči del rusko-kitajske pogodbe ni dal izvesti. Sedaj je ta ovira padla in železnica pride pod mešano rusko-kitaj-sko upravo. Direktorij železnice tvori pet ruskih in pet kitajskih zastopnikov. Ravnateljem železnice je imenovan zastopnik so-vjetov Ivanov, njegovim namestnikom pa Eismont. Dva predstavnika bivše protiso-vjetske železniške uprave — Ostroumova in finančnega ministra v Kolčakovi armadi Mihajlovskega — so kitajske oblasti v Mukdenu aretirale. Hkrati so v Pekingu na slovesen način razobesili zastavo sovjetske Rusije. Pri tej priliki je imel sovjetski zastopnik Karahan daljši govor o novem razmerju med Rusijo in Kitajsko. Karahan je izjavi-l z ozirom na aranžma glede vzhodno-
Otok Rab.
'Znatna je na Rabu ovčjereja, ki preskrbuje seljaka z volno za zimsko obleko in odeje, s sirom in mesom ter z mehovi za vino. Ovce pasejo večinoma skupno po skalnih predelih neobljudenih otokov. Število ovac cenijo poznavalci razmer na preko 20.000 glav, dasi je prijavljenih zgolj 6000. — Govedoreja je slabo razvita in je na otoku le nekaj nad 600 krav in volov. Konja na otoku sploh ni nobenega. Pač pa imajo skoraj pri vsaki hiši osla, ki nado-mestuje Rabijanu na kopnem vsa ostala prometna sredstva. Svinjereja je istotako omejena in je na otoku' le približno 900 prešičev.
Poleg kmetijstva redi Rabljana morje J ribolov. Pomalen izkoriščava morje vsak Rabljan, kadar mu dopušča čas, posebno mladina; a precej je tudi poklicnih ribičev, ki se trajno pečajo z ribolovom. Kar se rib ne proda na otoku, jih prodajajo italijanski družbi na Lošinju. Tunolovi so na Rabu štirje. Značilno je, da se rabljan-ski človek niti na tem poprišču ni znal osamosvojiti; tunolovske naprave mu financira mestni kapitalist, ki zato pobira polovico vsega lova.
Kakor smo že omenili, je Rab izredno bogat na šumah. Les je pa poraben v glavnem le za drva, ki jih Rab izvaža v znatnih množinah na ostale otoke in v Italijo. Gradbeni les dobivajo Rabljani z Velebita. Ostali gradbeni material ima Rabljan doma: izboren kamen in marmor; iz apnenca žgo apno, a morje jim naplavlja vse vrste peska do najdrobnejše sipe. Samo opeko uvažajo (večinoma iz Italije)-
Lanu ali konoplje Rabljan ne prideluje. Grobo domače platno izdeluje iz trave »žoltice« ali »berneštre« (lygeum spar-tum), ki raste divje po poljanah. To travo obirajo sredi avgusta, povežejo v drobne snopke in 20 dni namakajo v morju; nato jo stro na ta način, da snopke z boso nogo svalkajo po skali v plitkem morju. Otrto travo splahnejo v sladki vodi, posuše, izpulijo stebla in spredejo. Tkalcev za domače platno je na otolcu še par.
Pletarstvo je na Rabu precej razširjeno, dasi istotako primitvno. Na trgu, kjer prodajajo sadje, prodajajo vedno tudi pri-proste košarice domačega izdelka.
Pred vojno so imeli na Rabu posojilnico, ki je pa kasneje likvidirala. Sedaj imajo Gospodarsko društvo, ki šteje do 700 članov in ima svoj sedež v mestu. Društvo za svoje člane blago kupuje in prodaja. Ker pa dela z bančnim kapitalom, nn donaša tistega blagodara, ki bi ga zmoglo.
Tujski promet.
Kakor smo videli, Rabljan velik del svojih potrebščin prideluje doma. Vendar mora, kakor je skromen, mnogokaj le kupovati, a denarja nima kje dobiti, posebno kadar ne more prodati vina. Na Rabu ni nikake industrije in sploh nobene prilike za zaslužek. Edina rešilna bilka jim je zaenkrat t u j s k i p r o m c t. Leta je pred vojno veliko obetal, saj so si bili Nemci izbrali Rab za svojo postojanko na Jadranu. Na Dunaju so je bila ustanovila vArbe-Ge-sellsfbaft«, a neposredno je posegala na Rab zlasti tudi dunajska mestna občina. Dunajčani so uredili hotele in kopališča, gradili domove za razno stroke nameščen-
cev in pričeli celo z gradbo tramvaja od Raba do Loparja. Svetovna vojna in preobrat sta Nemcem račune prečrtala; svojo lastnino in pravice so večinoma prodali odnosno izgubili. V rokah ima dunajska občina le še veliko novo zgradbo nad pristaniščem, ki je bila namenjena za okrevališče dunajskim mestnim uradnikom. Za to poslopje, ki stoji že vsa leta prazno, teče sedaj pravda. Za zgradbo se že zanimajo razni interesenti, med drugimi baje država, ki bi namestila v njej pomorsko akademijo, in pa Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki bi v njej uredil okrevališče za svoje zavarovance. Kakor pa je čuti, si dunajska občina prizadeva na vse kriplje, da zgradbo ohrani.
Po preobratu so tujski promet na Rabu — kakor v ostali Dalmaciji — obvladovali Čeboslovaki, ki so zgradili več hotelov in vil, uredili kopališča in imeli velike načrte za bodočnost. Letos se je uveljavila reakcija in Čeboslovaki so topot skoraj popolnoma izostali. Namesto tega so na Rab zopet v velikem številu privreli Nemci, tako da si čul po hotelih, pensionih, kopališčih in sploh povsod i skoraj izključno nemško govorico.
Z Nemci kot gosti na našem Jadranu moramo računati in bilo bi napačno, ako bi jih hoteli odbiti. So soliden element in ker jih zemljepisna lega in mnogo drugega veže na naš jug, bodo mo^li vedno tvoriti znaten postotek tujstva v naših morskih kopališčih. Zadnja lcla so hodili na Vzhodno morje, kjer jim je bilo pn premrzlo in so sedaj, ko so se politične prilike na Jadranu razčistile, vrnili zopet sem doli. Naj bodo dobrodšli; le to jim je treba
bičlca, temveč pomenijo naravnost zgubo za založništvo. Prav isto je tudi pri večini učnih knjig za nižje razrede srednjih šol, posebno če se rabijo samo v enem razredu.
Stagnacija v knjigotržtvu je danes silno huda, kajti nakup šolskih knjig je danes za starše hud davek, zato dijaki iščejo kolikor-možno le stare že rabljene knjige, ki zanje ni treba šteti mnogo denarja.
Nobena po vojski založenih nčnih knjig za višjo razrede srednjih Sol se še knjigarni ni izplačala in so tudi nikdkar izplačala ne bo, ker so obresti investiranega kapitala vsik-dar višji kakor znaša celoletni izkupiček do-tične knjige. Kje je torej dobiček, ki ga grabi knjigarna v svojo blagajno, o čemer vpijeta »Narod« iu »Julro«?
Pri vsem tem pa je plačevala knkjigarna
avtorjem vsikdar najboljše nagrade, kakršnih noben drug založnik ni nudiL Knjigama se ni nikdar pulila za zalaganje srednješoL knjig, kljub temu so vsi avtorji ne glede na svoje politično prepričanje hodili k njej s ponudbo založništva. Knjigarna prizna, da avtorji učnih knjig svojega truda pri današnjih razmerah ne dobo plačanega; vendar pa ji bodo vai^ ki. so imeli kdaj z njo avtorske zveze, priznali, dn .jc knjigarna storila, kar je mogla, da jih jo Mjub neugodnim razmeram zadovoljevala. KniigBnn sc torej vprav zaradi zalaganja čopkih knjfg bori z dolgovi. »Jutro« in »Narod« p» vpijeta, da. spravlja ogromne dobičke v svojo »nikd^v polno bisago«.
Iz zapisnikov Jugoslovanske knjigarno smo jasno ugotovili, da zalaganje šolskih knjig za višjo razrodo pri našem malom narodiCu, posebno odkar pogrešamo Goriško z njenimi srednješolskimi zavodi, ne more biti nikdar dobičkonosno.
Kar se pa tiče prodajnih cen učnim knjigam Jugoslovanske knjigarne, so pa iste razmeroma neprimerno nižje, nego pri knjigah onih založnikov, ki jih laliko dajo natisniti v velikih nakladah. O tem se more vsakdo overiti, kdor hoče strokov njaško primerjati cene knjig z ozirom na njih obseg in njih večjo ali manjšo uporabo. Obširne knjige za višje razrede ki se tiskajo komaj v 1000 do 2000 izvodih, pri katerih požre stavek velik del kapitala, se pač ne morejo meriti s knjigami v velikih naleladah, pri katerih stavek sploh nič več ne stane. Učne knjige, tiskane v velikih nakladah, je vedel prejšnji režim nakloniti svojim podjetjem, ki delajo ogromne dobičke.
O tem naj bi se poučil tudi avtor članka z napisom »Poglavje o šolskih knjigah« v »Slovenskem narodu« z dne 9. t. m. štev. 28$. Ta avtor se bo, da se izrazimo z njigovimi besedami, prav lahko rešil »krščenih in mazi-ljenih Židov«; knjigarna mu gotovo ne bo nikdar stopila na pot, če le hoče zalagati srednješolske knjige. Poučeni smo tudi, da nima knjigarna z odlokom prosvetnega oddelka glede pritožbe založnikov šolskih knjig nobene zveze in je izvedela o tem odloku šele iz časopisov.
Da se povrnemo k »Jutrovemu« članku »O kulturnem delti klerikalcev« pristavimo še to-le: Izvedeli smo v knjigarni, da je bilo vodstvo knjigarne že po svoji strokovni vzgoji ta zavesti principielno proti samozaložnikom in avtorjem, ki so svoje knjige sami založili in sami prodajali, dokler je bilo kaj kupcev. Ko se je pa prodaja ustavila in so zašli v plačilne težlcoče, so prihajali v knjigarno prosit, da jim knjige odkupi in jih reši težkega bremena. Knjigarna je proti takim ponudbam zavzela vedno odklonilno stališče. Kadar je pa od kakega samozaložnika knjige vendar od-
povedati naj puste politiko, kadar nriba-jajo k nam kot gosti, doma.
Slovenci na Rabu.
Slovenci na Rabu nismo igrali nikake velike osvajalne vloge in na splošno je bil Rab doslej med nami malo znan. Kljub temu pa smo si ravno Slovenci postavili tu doli nekaj znamenitih spomenikov.
Prvi tak neminljivi slovenski spomenik je borovi gozd na griču za mestom Ra-bom, ki ga je bil zasadil Slovenec: pokojni državni logar Belja. Še pred desetletji se je na tem griču razprostiral pust pašnik, danes ga pa krasi prelep, svetlozeleni borov gozd, po katerem so na vse strani izpeljane udobne poti, a na najlepših razglednih mestih so postavljene klopi. Ob jutranjih in večernih urah, posebno pa po dežju je izprehod po tem gozdu vžitek prve vrste in. je Rab z njim neizrečeno veliko pridobil.
Logar Belja je bil po rodu Goričan, oženjen je bil z Rabljanko. Njegova vdova z otroci še sedaj živi v Rabu, in sicer v velikem lastnem domu, ki ga je bil zgradil pokojni Belja. Hiša stoji na zapadnem koncu mesta tesno ob griču in jo zgrajena tako, da se more iz vsakega nadstropja v ozadju naravnost v gozd. Gospa Belja vodi v svoji hiši pension za tujce.
Drugi slovenski snomenik na Rabu je novejšega datuma, a istotako vreden kulturnega naroda To je okrevlišče »Jadran«, ki ga je bila kupila in uredila bivša okrajna bolniška blagajna sedaj Okrožni urad za zavarovanje delavcev (O. TT 7. TU v Ljubljani.
Stev. 283.
SLOVENEC, fflHS IT. »ktofiHi 1924,
Stran 3«
kupila, je storila to le na ponovno prošnjo, največkrat pa vsled posredovanja tretjih oseb. Prav tako so zašle tudi nekatere knjige >Slovenske Matice« v last Jugoslovanske knjigarne; vodstvo knjigarne se je nakupa branilo.
Razsodnemu človeku, ki je čital »Jutrov« članek, mora biti na prvi pogled jasno, da gloda list zadnjo kost, ker mu že primanjkuje materijala, zlasti proti ljubljanskemu školu. Vsak samostojno misleč človek bo vendar mogel vedeti, da knjig, ki se labko prodajajo, nihče ne bo ponujal in prodajal knjigarni. Tega gotovo tudi »Slovenska Matica« kot kulturni zavod ni storila; kvečjemu, če so >Jutrovi« očitki naperjeni proti Matičnemu odboru; na naslov knjigarne gotovo ne spadajo. Poleg tega smo izvedeli, da knjigarna pri večini matičnih knjig še ni prišla na svoj račun.
S svojimi »globokozamišljenimi« članki proti školu in proti katoliškim kulturnim napravam — si torej »Jutro« in »Narod« pač ne bosta pridobila priznanja mislečih slovenskih kulturnih delavcev. Kje je bilo še »Jutro«, ko je ljubljanski škof z ogromnimi žrtvami zalagal prepotrebne slovenske učne knjige, katerih noben zaseben ali javen zavod ni mogel in ni hotel založiti. Prav tako tiska sedaj obširen latinsko-slovenski slovar ob lastnih stroških, dočim prodaja izdajalsko >Jutro: slovensko kulturo za skledo leče onemu Pri-bičeviču, ki je hotel vse slovenske knjige iz slovenskih srednjih šol pomesti.
Dopisi.
SODNIJSKA IDILA.
Bled-Radovljica. Idilične so naše sodnij-ske razmere v Radovljici. Obravnaval se jc tam prejšnji teden sledeči slučaj: Solastniki nekega posestva na Bledu (vsi pristaši SLS) so tožili soseda in njegovega sina (Orjunaša) za odškodnino, ker sta jim samovoljno drevesa poleg hiše obsekala. Od lepe košate lipe je ostal samo štor — dasi stoji ista kake 4 metre od meje. Obsekala sta jim tudi močne veje oreha, ki so bile dozdevno sosedu na poti. Lastniki zahtevajo odškodnino. Drvarji-ama-terji priznajo, a le to, kar se jim s pričami dokaže. Glede popolnoma pri tleh posekanih dreves pa stavijo vprašanje, kdo da jih je vi-
del? K obravnavi pride več prič z Bleda v t Radovljico. Sodnik dr. P. hodi v sodni dvorani gor in dol, se igra nervozno z verižico svoje ure ter ponavlja venomer sarkastično se smehljajoč: to bodo drage veje, to bodo drage veje! Na to prične obravnavati. Ko prebere imena tožiteljev, modulira zasmehljivo svoj glas, kakor bi igral na gledališkem odru — a nc kot sodnik v sodni dvorani. Glede končnega izida je bilo jasno precej v začetku razprave. Pri zasliševanju prič in izvcdenca je bilo pre- J cej zanimivih podrobnosti, ki jih pa nc moremo vseh naštevati. Kot primer naj bode Ic omenjeno tole. Sodnik vpraša pričo, kaj misli o tem, zakaj je obtoženec odžagal veje. Priča: Jaz mislim, da zato, da ima več svetlobe v hiši (kar je tudi istina). Temu odgovoru pa je sledil zasmehljiv krohot obtožencev, izvcdenca in — sodnika. Izvedenec (Orjunaš) pravi, da ni prav nobene škode, obratno, posestniki bi morali tožencema še kaj plačati, ker sta jim vrt olepšala. Za to svojo klasično oceno pa zahteva 800 kron plačila! — Na to izjavo izvedenca zahteva zagovornik tožiteljev drugega izvcdenca. Toda sodnik ta predlog odkloni in začne izvcdencu slavo peti rekoč, da ga že 25 let pozna in našteva mnoge dobre lastnosti — toda mi imamo o istih svoje lastno mnenje. — Zagovorniku obtožencev ni bilo treba nič govoriti. — Pri tej razsodbi smo dobili ta vtis, da zakon dovoljuje, da sme vsakdo svojemu sosedu njegovo lastnino olepševati, kakor mu drago. Pripomnimo pa samo, da sc .iri med prebivalci radovljiškega okraja govorica, da bodo tudi v privatnopravnih sporih s političnimi nasprotniki zahtevati delegacijo drugega sodišča.
Mirna peč. (Volitev župana). Dolgoletne samostojno-liberalne občinske vlade v Mirni peči je konec. Izvolili smo v četrtek, dne 9. t. m. župana Franceta Kosa, posestnika lz Velikega kala, moža poštenjaka, kat. mišljenja, odločnega pristaša SLS. Tudi vseh 6 svetovalcev je izvoljenih iz naše srede. Vsa čast našim odločnim možem, ki se kljub spletkarenju trgovca Hudeta še v zadnjem trenutku niso dali premotiti, ko jih je v potu obraza rotil, naj volijo »Šrangarja«, češ da bodo tudi samostojni njega volili. Njegova nakana, razcepiti naše glasove, je žalostno izpodletela — in ubita in razbita leži liberalna polomija s Hude-tom na tleh in ne vstane nikdar več.
Zborovanje načelnikov cestnih Jnlh odborov in
zastopov v Sloveniji.
Na poziv Frana Erjavca, načelnika cestnega okrajnega odbora v Višnji gori, so se zbrali dne 6. t. m. dopoldne ob 11 načelniki z vse Slovenije na zborovanje pri Košaku v Ljubljani. Udeležba je bila skoraj polnoštevilna, navzočih je bilo 34 načelnikov iz Štajerske in Kranjske. Prisostvovali so tudi poslanci Gostinčar, Krem-žar in Stanovnik. Zborovanje jc otvoril sklicatelj Erjavec, predsednikom pa je bil izvoljen Josip Zurc, načelnik za novomeški okraj, podpredsednikom Gustav Vo-dušek, načelnik za okraj Laško.
Zborovanje je trajalo s kratkim opoldanskim presledkom do pol štirih popoldne. Poleg poročevalca g. Erjavca so se razgovorov živahno udeležavali vsi načelniki in obširno pojasnjevali težavne razmere, v katerih morajo delati zadnja leta cestni okrajni odbori oziroma zastopi. Soglasno so bili mnenja, da je teh žalostnih razmer kriva država, ker ne izplačuje državnih prispevkov, ki jih določajo obstoječi zakoni. Mnogi načelniki niso dobili prispevkov za leto 1922., za 1923. se je izplačalo le nekaterim, letos se pa redno sploh ni izplačevalo. Za prihodnje leto je ljubljanska gradbena direkcija izdala pa kar naravnost okrožnico, v kateri poživlja cestne okrajne odbore in zastope, da naj za prihodnje leto sestavljajo proračune tako, da z državnim prispevkom sploh ne računajo. V prihodnje naj vzdržujejo ceste samo z dokladami ali pa s kulukom. Proti tej nezakoniti odredbi so vsi z ogorčenjem protestirali.
Kot druga točka razprave je bilo na dnevnem redu vprašanje cestarjev. Poročevalci so poudarjali, da je prevelika redukcija drž. cestarjev bila za Slovenijo katastrofalna. Cestni okrajni odbori morajo, da sploh vzdržujejo vsaj delen red na cestah, plačevati bivše cestarje kot delavce iz svojih dohodkov. Veliko krivico dela država tudi bivšim deželnim cestarjem. Država pobira davke za vzdrževanje bivših deželnih cest, bivših deželnih cestarjev pa ne plačuje. Splošno se je poudarjala nujna potreba po cestnih okrajnih nadzornikih.
Zastopniki iz obmejnih okrajev so pojasnjevali nevzdržne cestno-prometne razmere na naših mejah. Tukaj bi morala gradbena direkcija oziroma ministrstvo za javna dela odrediti nujno pomoč. Med slučajnostmi so se načelniki izrazili proti praksi, da morajo cestni okrajni odbori pobirati in izterjavati od posameznih privatnikov izredne prispevke za vzdrževanje cest, nimajo pa v ta namen nujno potrebne oblasti in nobenih prisilnih sredstev. Nasprotno pa imajo industrijci in trgovci,
ki pridejo pri tem v poštev, nešteto načinov in potov, po katerih se izredni dokla-di brez težav izognejo. Izredne prispevke naj bi pobirala javna oblast.
Zbor je soglasno napravil sledeče sklepe;
1.	Načelniki cestnih odborov in okraj-i nih zastopov zahtevamo, da država izplača j takoj vse še neizplačane zneske, ki so bili ] v proračunih namenjeni za cestne okrajne
odbore oziroma okrajne zastope v Sloveniji.
2.	Pozivamo ministrstvo za javna dela, da vstavi v proračun za leto 1925. za vzdrževanje ccst v Sloveniji najmanj tiste zneske, ki jih država po obstoječih zakonih mora prispevali.
3.	Pozivamo ministrstvo za javna dela, da izda ljubljanski gradbeni _ direkciji brzojaven nalog, da takoj prekliče svoje odredbe, s katerimi zahteva, naj se bodoči proračuni cestnih okrajnih odborov in zastopov izdelujejo tako, da se državni prispevek ne upošteva.
4.	Smatramo, da je odredba ljubljanske gradbene direkcije, ki prepoveduje sestavljanje proračunov cestnih okrajnih odborov po določilih zakona, neveljavna in pozivamo vse cestne okrajne načelnike, da sestavijo proračune za prihodnje leto samo v smislu obstoječih zakonitih predpisov.
5.	Predlagamo, da ministrstvo za javna dela nastavi za vsak cestni okraj potrebno število cestnih mojstrov in da se sprejmejo v državno službo vsi reducirani cestarji v Sloveniji.
Za Izvršitev napravljenih sklepov in v svrho enotnega nastopa načelnikov cestnih okrajnih odborov v prihodnje, se je izvolil odbor, ki mu predseduje načelnik za ljubljansko okolico.
Ta odbor naj bi bil tudi pripravljalni odbor za morebitno organizacijo vseh načelnikov in odbornikov cestnih okrajnih odborov analogno, kakor so organizirani župani in občinski odborniki v Županski zvezi za Slovenijo. Odbor naj skliče načelnike čimpreje na ponovno zborovanje.
Krasno uspelo zborovanje je zaključil načelnik Zurc s predlogom, da se pošlje brzojavni pozdrav ministrskemu podpredsedniku dr. Antonu Korošcu, ministru za javna dela Dragotinu Pečiču, in ministru za kmetijstvo dr. Franc Kulovcu. Predlog je bil z odobravanjem sprejet.'
štajerske novice.
š Naši župani. Izvoljeni so za župane sledeči somišljeniki SLS: Janez Sadek pri Sveti Kungoti na Pohorju, Franc Hanzelič v Harde-ku. I. Habjanič v Litmerku, Alojz Kodrič v Ročicah, Martin .šegula v Moškanjcih, Ivan Areh star. v Starem trgu, Ivan Maček ua Ranči in Anton Pulko v 2otalab.
š Mariborske vesti. Predvčerajšnjim je umrla po dolgotrajni bolezni gospa Barbara Egger, žena čevljarskega mojstra. Pogreb je danes ob 16. uri na pokopališču v Pobrežju. N. v m. p.! — Dne 9. t. m. je nastal v kozolcu posestnika Podlipnika na Teznu ogenj. Mariborska požarna bramba je ogenj sicer lokali-zirala, vendar je kozolec, v katerem se je nahajalo 80 meterskih stotov sena, popolnoma zgorel. — »Marburger Zeitung« doznava, da je predsednik okrožnega sodišča v Maribora g. dr. Toplak iz zdravstvenih razlogov zaprosil za upokojitev. Dr. Toplak se nahaja že dalj časa na dopustu. Zastopa ga dvorni svetnik g. dr. Fon. — Te dni so zaprisegli po katoliškem in pravoslavnem obredu v Maribora bivajoče železničarje. Slovesnost je spremljala vojaška godba. — Jutri ob 11. uri se vrši v mestnem parku koncert vojaške godbe z izbranim sporedom v korist »Doma ubogih«.
š Velika tatvina v Ivanjkovcih. Sicer so v zadnji dobi vlomi in tatvino vsakdanja stvar, ali tako drznih vlomov je malo kot zadnje dni, zlasti v Ivanjkovcih. Neznani vlomilci so pred dnevi vlomili v trgovino Lovra Petovarja in odnesli nemoteno vseh vrst manufakturnega blaga, v skupni vrednosti 49698 Din. Kakor razvidno, je zadnji čas prav manufaktura hvaležen predmet tatovom. Vlomilcev je moralo biti več in sum leti na delavce pri gradbi železnice Ormož—Ljutomer.
Primorske novice,
SEDEMDESETLETNICA GORIŠKEGA NADŠKOFA.
Dne 9. t. m. jc dopolnil goriški nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej 70. leto svoje dobe. Ob tej priliki so se mu poklonili odposlanci slovenskih krščanskih organizacij in mu v imenu vsega slovenskega ljudstva na Primorskem izrazili častitke in željo', da bi ga božja Previdnost čim najdalje ohranila na njegovem visokem, važnem mestu. — Nadškof dr. Sedej spada v častno vrsto najodličnejših mož-d.uhovnikov, ki jih je previdnost naklonila našemu narodu. V najtežjih časih je stal na čelu goriške nadškofije in se izkazat kot najskrbnejši, najpožrtvovalnejši pastir svoji čredi in kot junaški branitelj svobode cerkve.
V	vojnem času je kot zadnji zapustil Gorico in kot prvi poskrbel za moralno in gmotno pomoč na vse strani razkropljenim beguncem. Ukazal je duhovščini, da je sledila vernikom v pregnanstvo in jim bila tam v duhovno tolažbo in oporo; poskrbel je, da so se po raznih mestih ustanovili pomožni odbori za begunce. Duhovnemu naraščaju je našel streho v Stični. Ko jc minula vojna, je nadškof hitel na svoje mesto in takoj uvedel veliko delo za duhovno obnovo. Po vseh farah so se vršili
| misijoni, po večjih krajih pa veličastni evha-ristični kongresi. Skrbel je, da so se zopet dvignile Marijine družbe. Kakor hitro je mogel, se je lotil obnove deškega semenišča, ki ga jc bil zgradil pred vojno in ki je ostalo po vojni znatno poškodovano. Že lani se je zavod zopet otvoril, a letos se vzgaja v njem že 90 dijakov. Tudi vse krščanske prosvetne organizacije in ustanove: Kat. tiskovno društvo, Goriška Mohorjeva družba i. dr. imajo v njem svojega prvega pokrovitelja in pospe-ševatelja. Ko je divjal nacionalni in frama-zonski šovinizem in silil tudi v cerkev, je nadškof dr, Sedej stal krepko in odločno na braniku za svobodo cerkvc in končno prisilil nasprotnike, da so se umaknili. Vedno je bil pa enako pravičen in skrben pastir tudi vernikom italijanske narodnosti. Vsi ne razumejo dela nadškofa dr. Sedeja, a ni dvo-j m a, da je prava sreča za naše tamkajšnje ljudstvo, da mu je Bog v tako težkih časih naklonil uprav njega za višjega pastirja. Pridružujemo se primorskim bratom v srčni želji, da jim Bog nadškofa dr. Sedeja še clolgo ohrani!
»
Nadškof dr. Sedej se jc rodil 10. oktobra 1854. v priprosti kmetski hiši v Cerknem.
V	šolo je hodil najprej v domači vasi, gimnazijo je dovršil v Gorici. Bil je vsa leta odlič-njak. L. 1877. je bil v mašnika posvečen, ka-planoval eno leto v domači vasi in odšel nato na dunajski Avguštinej. Po dovršenih študijah se je vrnil v Gorico in postal profesor na semenišču. Potem so ga poklicali na Dunaj kot ravnatelja r Avguštineju. Deloval je ob enem v Danici in bil predsednik dijaškega podpornega društva. Pisal je v »Dom in Svot« in »Rimski katolik« ter mnogo potoval. Kardinal Missia ga je poklical nazaj v Gorico, kjer jo postal stolni župnik in kanonik. Dne 21. februarja 1906 je bil imenovan za goriškega nadškofa ?n meseca marca posvečen in ustoličen.
* * *
p Smrt goriškega duhovnika. V sanatoriju usmiljenih bratov v Gorici je minoli ponedeljek umrl črnovrški župnik Ivan Abram. Prihodnji mesec bi bil praznoval 25 letnico svojega pastirovanja v Črnem vrhu. Pokojnik je bil vesten in marljiv delavec na zadružnem polju. Bodi mu večno plačilo!
p Imenovan jo slovanskih učiteljev. 5 Popolo tli Trieste« poroča v polemiki z »Edinost-jo«, da je bilo pred kratkim imenovanih 522 slovenskih in hrvatskih učiteljev, od katerih jft do sedaj prejelo odlok 435 učiteljev, ostali ga prejmo v kratkem. 65 mest je zasedenih z \ začasnimi učnimi močmi. — Oae bi bil, da ita-
lijanska Šolska oblast napravi vsaj zasilen red na šolah, ki bi morale postali, če bi ostali na njih zgolj italijanski učitelji, prave poneumne-valnice ljudstva.
p Šolsko knjige za slovenske ljudske šole. Naučni minister je odredil, da se morejo v tekočem šolskem letu pri pouku slovenščine rabiti Drugo, Tretje in Peto berilo, ki so jih spisali slovenski učitelji in ki jih jo bilo potrdilo že prejšnje naučno ministrstvo.
p :> Goriška Straža« pred sodiščem. Dna 9. t. m. se je na okrožnem sodišču v Gorici začela razprava proti uredniku »Goriške Stražoc Poldetu Kemperlu zaradi velikonočnega uvodnika »No bojte se njih, ki ubijajo telo!«
—	Kmetijska družba, V nedeljo, 19. oktobra se vrše po vsem Slovenskem občni zbori podružnic Kmetijske družbe. V izrednih slučajih se bodo vršili občni zbori v nedeljo 2. novembra. Kavno tako se bodo 2. novembra nepravilno izvršeni. i41-j»-volitve, iggota.,un* ponovili občni zbori, ki bi bili .19. oktobra nepravilno izvršeni. Somišljenike prosimo, naj bodo na to pozorni in posvete vso skrb dobri udeležbi na teh občnih zborih in njihovi pravilni izvršitvi. Opozarjamo na tozadevna pojasnila v »Kmetovalcu« z dno BO. septembra 1924. Ce bi rabili kje kakih pojasnil v eni ali drugi zadevi, naj se obrnejo naši somišljeniki na tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
—	Konkurznega izpita iz II. polovice so se udeležili dne 8. in 9. t. m. sledeči gospodjes Anton Demšar, žup. upravitelj v Starem trgu pri Ložu; Franc Kanduč, žup. upravitelj v Babnem polju; Janez Dovč, kaplan v Horjulu; Alojzij Peček, kaplan v Stopičah; Andrej Stare, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani in Janez Vilfan, kaplan v Polhov, gradcu.
—	Z ljubljanske univerze. Inskripcija na univerzi v Ljubljani je podaljšana do incl. 18. oktobra 1924.
—	Odkritje spomenika v Kropi bo v nedeljo 12. okt. dopoldne ob poldesetih. Iz Otoč je do Krope 50, iz Podnarta po cesti 80 minut hoda. Bližnji in daljnji rojaki in bivši vojaki so vabljeni k tej zanimivi slavnosti,
—	Koledar Jugoslovansko kmetske zveze za leto 1923. je izšel in se naroča: Jugoslovanska Kmetska zveza, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Somišljenike na deželi prosimo, da ljudi na ta koledar opozore. Cena mu je kakor lansko leto 10 dinarjev. Prinaša mnogo stvari, ki so kmetskemu ljudstvu neobhodno potrebne. Opozarjamo še posebej naše pristaše, da ločijo naš koledar od koledarja, ki so ga izdali samostojne/i pod imenom Kmetijski, koledar. Naš koledar v vsak okmetsko hišo!
—	Polkovnik Hurkijevič si dovoljuje včasih stvari, ki mu ne delajo niti kot človeku, še manj pa kot častniku in orožniškemu poveljniku časti. Iz Kranjske gore nam poročajo, da jo bil zadnjič, ko je imel g. Hurlcijevič tam inšpekcijo, cel semenj na vasi. Komaj jo je g. polkovnik primahal pred orožniško postajo, je začel kričati in divjati kot blazen. Ker se v Kranjski gori redkokdaj kaj podobnega primeri, so prišli otroci in drugi radovedneži gledat, kaj se godi. G. Hurkijevič pa je ves divji vpričo vsega ljudstva zmerjal orožnike, kakor niti najsurovejši gospodar ne zmerja svojih hlapcev. Poštenim ljudem se je početja polkovnikovo studilo, pretepači in drugi taki tiči so se pa smejali, da so jih orožniki tudi enkrat izkupili. Če je pa to orožniškemu ugledu v korist, je drugo vprašanje. Z Jesenic smo dobili obvestilo, da je podobno divjal g. Hurkijevič tudi tam. Povod za razgrajanje mu je bilo baje to, da ga je prosil orožnik, ki se je vrnil iz 48 urne naporne službe, naj ga oprosti, du bi moral prisostvovati inšpekciji, da gre h kosilu in počitku. Dasi določa zakon, da mora orožnik po 48 urah takoj dobiti odmor in je bila torej prošnja orožnikova čisto v smislu službenih predpisov, vendar se je g. Hurkijevič raztogotil, pustil utrujenega moža čakati, mu ukazal, da mora biti navzoč pri inšpekciji in potem znašal svojo jezo še nad ostalimi orožniki. Toliko za danes. Ker ne pomagajo nobene prošnje, lx>mo začeli javno registrirati obnašanje tega moža.
—	Prošnja. Do narodno zavednega: c, občinstva in ljubiteljev šole se obrača zelo obljudena obmejna šola v Kriievcih v Prekmurju s sledeča prošnjo: Ker ji primanjkuje učnih pripomočkov in je širša domovina tukaj malo poznana, vljudno prosi zavedno občinstvo, ako bi ji hotelo poslati par komadov krajevnih razglednic (lahko popisanih) ali slik važnejših krajev naše domovine, katere bi se porabile pri zcmljepisno-zgodovinskem pouku. Morda pa najde kdo tudi na kaki polici kako zaprašeno staro knjigo, katero bi lahko pogrešal, naši revni šol. knjižici pa bi bila zelo dobrodošla.
—	Razstava sad. in vrt. podružnice v Prc-dosljih se na splošno željo občinstva podaljša do nedelje. Vsem, ki se še niso ogledali naše razstave se priporočamo za obisk. Razprodaja razstavljenega sadja se vrši v nedeljo ob 4. popoldne.
—	Izprememba ameriškega vseljevalncga zakona? Iz Amerike poročajo, da pripravljajo v wasliingtonskem kongresu am-endement k novemu vseljcniškemu zakonu, ki bo njegove določbe omilil.
—	Poslu Site sc Ugodne prilike m obisk Zagreba o priliki avtomobilske razstave, ki tram od 11. do 15. t. m. Polovična vožnja! Le-
Stran S«
SLOVENEC, one u. ©RTOftra WZi.
Stev. 238.
gitimadje se dobe po 20 Din pri Tourtet-Offi-
ea, Aleksandrova cesta 8.
—	Natečaj » fotografe- amaterje. Odsek ra tujski promet ministrstva trgovine in industrije razpisuje devet nagrad za najboljše fo-tografične posnetke naših krajev. Rok za prijavo poteče 81. oktobra. Vse potrebne informacije so interesentom na razpolago v potovalni pisarni Zveze za tujski promet (Tourist-Office).
—	80 letnica društva »Trebevič«. Hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« v Sarajevu proslavi to leto 30 letnico svojega kulturnega delovanja.
—	Avtomobilska nesreča. Dne 9. t. m.
Je na Črnučah povozil avtomobil hižarja Janeza Pleška iz Gmajne pri Črnučah. Živel je 5e pol ure nezavesten. Z istim avtomobilom pripeljani zdravnik dr. Rus je našel ponesrečenega že mrtvega. Lastnik avtomobila je iz štude pri Domžalah. Koga zadene krivda, bo dognala preiskava.
—	Taščo jo ubila posestnikova žena Ivana Kocijančič iz Sela občina Ajdovec. Ivana Kocijančič in njen mož Miha sta živela v hudem prepiru s svojimi starimi Antonom in Ano Perparjem. Tožili so se večkrat radi užitka in sta izgubila skoro vedno mlada. Zato je Koci-jančičeva večkrat grozila starima, da ju bo spravila s poti! V soboto 4. oktobra je šla Ivana Kocijančič na podstrešje v svoji hiši. Tam sta zadeli skupaj s taščo in se začeli prepirati. Ko je hotela tašča po stopnicah doli, jo je Kocijančičeva pahnila z vso silo odzadaj, tako da je tašča padla s stopnic na glavo in si menda zlomila tilnik, ker je imela glavo pod-vito pod prsi. Mlada je baje nato še z Dogami teptala po njej. Perparjevo so našli mrtvo, na glavi ji je tekla malo kri. Uboja so takoj obdolžili Kocijančičevo. Spočetka je tajila, nato se je prišla sama javit orožnikom v Žužemberk ter vse priznala. Izjavila je, da je zadovoljna s tem, kar je storila, ker je rešila s tem sebe in druge svoje tašče. Nato so jo aretirali. Kdaj bo konec teh žaloiger po naših kmetskih domovih?
—	Skupil jo je. V Mokronogu so se v nedeljo 28. septembra zvečer sporekli in stepli Tratar Alojzij, 26 let star, progovni delavec iz Slepšeka, in neki fantje, menda Štrukljevi, ld so se pripeljah pred gostilno JeriČevo. Oboji vinjeni in neznani pretepači niso pustili drug drugemu vpiti >Auf biks<. Pri tem je dobil Tratar težke poškodbe na hrbtu in licu z nožem, da so ga morali oddati v bolnico v Kan-dijo.
—	Ponesrečeni delavci. Pri spravljanju lesa v gozdu »Blegaš«, in sicer po riži za hlode, je priletel Antonu Raspetu, drvarju pri Fr. Heinricharju v Škofji Loki, težak hlod v levo nogo in mu jo je zdrobil. — V tovarni »Pyro-ta« v Cretu pri Celju je tolkel delavec Ferdinand Majer s kladvom po neki zmesi, v kateri je bil tudi smodnik. Vsled prehudih udarcev se je zmes užgala in je izgorela nenadoma z velikanskim plamenom. Delavec je dobil po celem životu precejšnje opekline, posebno nevarne pa po glavi. Odpeljali so ga v bolnico. Mož bo sicer okreval, imel pa bo trajne posledice na očeh.
—	Izgnan iz države. Ruski begunec Pavel Pogiba je za vedno izgnan iz naše države. Kakor razvidno iz njegovega življenja in ravnanja, je sumljiv tujec.
—	Vlom v Litiji. Pri trgovcu Maksu Lajo-vicu v Litiij je bilo te dni vlomljeno. Tatovi-vlomilci so morali biti dosti prebrisani in so morah poznati dobro njegov lokal, kajti odnesli so mu raznega manufaktumega blaga v skupni vrednosti 50.174 Din. Poleg blaga so si za nameček privoščili 5 steklenic konjaka. Za tolikšno količino je morala biti pač primerna družba.
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo-
Ljubljanske novice.
Ij Pri mestnem šolskem svetu (Mestni frg 2/II) je javiti do 20. oktobra 1924 vse one šoloobvezne otroke (od 6. do 14. leta), ki s kateregakoli tehtnega razloga ne obiskujejo 5oh>. Seboj je prinesti tudi vsa potrebna dc*-kazila.
lj Uradništvo kreditnega zavoda sa trgovino in industrijo v Ljubljani je namesto venca za umrlega g. Adolfa Reicha darovalo Podpornemu društvu slepih v Ljubljani 615 Din, za katere se v imenu odbora predsednik G. T. Juršek kar najsrčnejše zahvaljuje,
lj Pozor! V gostilni pri »Leonu« v Kolodvorski ulici št. 29 se dobe vsako soboto in nedeljo krvave, jetrne in mesene klobase ter izboren letof-Ji mošt
lj Novozgrajeni most čez desni rokav Ljubljanico na Fažinah je od ponedeljka 13. L m. pa do sobote 18. t m. za vsak promet zaprt, le prehod za pešče je dovoljen.
lj Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za leto 1925. ofertalno licitacijo za prevoz mo-liopolskih predmetov na dan 17. novembra 1.1. Natančni pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne.
lj Prvovrstni gladek mošt se toči v Škofovi kletk
lj Zopet i Vodnikovega trga. Vodnikov trg je hvaležno torišče v vseh ozirih. In prav pridejo tudi različne zadrege^ ki izveš tn i m elementom nudijo dobička. To je izkusila Julija Kokotoc. Pri kmetici je nakupila nekaj
jajc, na ialoet pa ni Imela drobiža ne ona in
ne kmetica. »Počakajte, Vam takoj prinesem drobiž in Vam plačam«, j® rekla Kokotec in hotela s seboj nesti tudi košaro, kamor je vložila zbrana jajca. »Ne, tipto pa nek »Vam pa puetim košaro tu in pridem takoj nazaj, ko zamenjam.« Ali ko se je Kokotec vrnila, ni bilo ne kmetice, ne košare, ne jajc in na ta način je bila Kokotec ob košaro, ob jajca. Košara je vredna 12 Din, v košari Je bilo J15 D gotovine, lonec v vrednosti 25 Din in srebrn gumb. Kakor vidimo, je zaupani« danes strašno kočljiva stvar in bo treba zlasti na trgu z njim kmalu ukiniti.
lj Poizkvšon samomor. 26 letna služkinja oziroma postrežkinja Marija Vrhove, stanujoča na Poljanski cesti št. 5, poročena, usliižbena pri družini M. na Trdinovi ulici št. 2, je skočila iz tretjega nadstropja na dvorišče. Pri tem si je polomila noge in zadobila močno pretre-senje možganov. Z rešilnim vozom je bila prepeljana v bolnico, jo pa malo upanja, da bi okrevala, in se bori s smrtjo. Vzrok samomora se različno komentira in bo najbrž težko ga dognati.
lj Smola mlekariee. Ivana Marenčič je v dobri veri pustila svoj mlekarski voziček pred hišo Florijanske ulice št 2 hi se napotila v mesto po opravkih. Ni se dolgo mudila, ali ko se je vrnila, ji je manjkal rdeč nov prt, v vrednosti 200 Din. Le več previdnosti.
lj Policijska kronika. Na dan 9,—,10. t. m. so bile vložene sledeče ovadbe: radi tatvine dva slučaja, 1 radi ponevereb, 1 radi goljufije, 10 radi prestopka cestno policijskega reda, tlj radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prekoračenja železniških predpisov, 1 radi nevarne grožnje, 1 poizkus samomora. — Radi vla-čugarstva sta bili napovedani dve aretaciji.
Prosveta.
pr Spored I. mlmPnskega mu?ikalr.«ga predavanja, ki se vrši v nedeljo, 12. t m. ob ili. uri v Filharmoniji pod naslovom »Glasba Poljakov«, obsega sledeče točke: 1. o poljski glasbi, govori prof. Emil Adamič, 2. Karlo-viez: a) Skod piervsze gwiazdy, b) J. Gall: Tajna ljubav, c) K. Scymanovs: Daleko zostak swiak, č) S. Niewiadomcki: Mak. Poje g. Hugo Zathey. 3. F Chopin: a) Etuda v As-duru, b) Mazurka v h-molu, c) Balada v g-molu. Igra na klavirju gdč. Marija Švajgarjeva. 4. Moni-uszko: a) Arija iz opere »Halk«, b) Arija iz opere »Hrabina«, poje g. Hugo Zathey. 5. L. Rožycki: Poljski plesi, op. 37. Igra na klavirju gdč. Marija Švajgarjeva. Programi Be dobe v Matični knjigarni in na dan koncerta od 10. ure dalje pri koncertni blagajni. Vstop je dovoljen le mladim srednješolskih zavodov.
pr Vzajemnost št 9. in 10. prinaša zanimiv referat o verskem življenju in verskih organizacijah katoličanov v drugih deželah in državah. Zato smo to številko razposlali gratis t^di onim gospodom, ki na list niso naročeni. Ce je morda kak gospod pomotoma dobil dva izvoda, naj lista nikar ne vrača.
Narodno gledališče v LjuljIjanL
DRAMA: Začetek točno ob 8 zvečer. Sobota, 11. oktobra: Šest osob išče avtorja,
premijera. — Izven. Nedelja, 12. oktobra: Moč teme. — Izvem, Ponedeljek, 13. oktobra: šest oseb išče avtorja. — Red D.
OPERA: Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, lj. oktobra: Majska noč. — Red C. Nedelja, 12. oktobra: Netopir. — Izven. Ponedeljek, 13. oktobra: Zaprto.
Sobota in nedelja ▼ Narodnem gledališču.
V soboto, dne 11. oktobra se vrši v drami premijera Pirandellove igre: »Šestero oseb išče avtorja«, ki se sedaj igra na vseh večjih odrih cele Evrope. Premijera se vrši kot izven predstava. Opera ima zvečer »Majsko noč« za red C. V nedeljo je v operi »Netopir«, v drami pa »Moč teme«; obe predstavi sta izven abonmaja.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 11. oktobra: »NARODNI POSLANEC«. Ab C. (Premijera.)
Ljudski oder v Ljubljani.
Nedelja dne 12. oktobra: »RAZBOJNIKI«, drama v 5. dejanjih. Začetek ob pol 4. Tiri popoldne. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, Ljudski, dom IL nadstropje.
Dijaški vestnik.
d Vsem bratskim društvom! Na 70. rednem občnem zboru »Slomška«, društva mariborskih bogoslovccv, dne 8. okt. 1924, sc je konstituiral sledeče odbor: predsednik Kolcnc Franc, podpredsednik Žalar Slavko, tajnik Munda Matija, blagajnik Rataj Anton, knjižničar Pribožič Peter.
d Prošnje za menzo naj tovariši kmalu vložijo zavoljo pregleda. Prošnjam je treba priložiti imovinski izkaz, kolokvijska izpričevala in nabiralno polo, ki sc mora priložiti, četudi je prazna. Brez tega se prošnje nc bodo reševale.
Glavno zborovanje »Krekove mladine«.
Jutri rboruje ,in obenem Ima svoj III. redni centralni občni zbor, katoliška delavska mladina.
Na sporedu so zanimivi referati, kateri so pa razvidni iz vabil. Upamo, da se zborovanja udeleži vse naše krščansko socijalno delavstvo in prijatelji, da dado s tem pobudo naši delavski mladini. Vabljena je tudi vsa delavska mladina, da vidi delo in uspeh svojih stanovskih tovarišev, ki so že v »Krekovi mladini«. Občni zbor bo jutri ob 9, uri v dvorani »Rokodelskega doma«.
Centralni odbor.
Orlovski vestnik.
Ljubljansko okrožje. Občni zbor le vrši v nedeljo dno 5. t. m. ob 9. dopoldne v Ljudskem domu. Vsak odsek mora poslati po dva zastopnika — Predsednik
fenanila.
Rokodelski dom v Ljubljani. Kakor druga leta se više tudi letos vsak ponedeljek poljudna predavanja v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. V ponedeljek 13. t. m. bo predaval g. prof. dr. Josip J e r -š e. Vstop k predavanju jo prost. Pričetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Šentjakobska prosveta v Ljubljani prične v nedeljo, 12. oktobra s svojimi rednimi predavanji. Predavalo se bo vsako nedeljo zvečer ob pol osmih, o praznikih pa le, če bo posebe naznanjeno, Člar.i in prijatelji društva povabljeni.
Železničar)®111 maturantom! V nedeljo 12, oktobra se vrši ob 10. uri dop. v kolodvorski restavraciji Zidanimost sestanek železničarjev maturantov. Tovariši, pridite vsi! Gre za važno stanovsko vprašanje!
Društvo zobotebnikov za Slovenijo vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru, kateri se vrši ob pol 9. uri 18. t. m. in k sestanku pol ure preje v Prešernovi sobi gostilne pri Novem svetu. Udeležba obvezna. — Predsednik.
Sv. Andraž pri Velenju. V nedeljo, 12. oktobra se vrši ob 3. popoldne ponavljanje opere »Kovačev študent« pod Jelovskim kozolcem.
Rečica pri Bledu. V odgovor na članek i
Bleda z dne 5. t, m, v »Jutru«, v katerem »en bil napuden, koliko da zahtevam za svoje ime, kakor tudi da se bode v kratkem »izvedelo«; »Gospodje«, kateri o meni kaj tacega mislijo, naj najprvo pomedejo pred svojimi vrati >~ oziroma so že prav lepo pomcdli. Mi na Re. čcci, pa naj škačemo in poginemo v blatu in temi, kar jc geslo blejskih demokratov, — Kar se tiče »bivšega naprednjaka«, kakor poudarja dopis, ugotavljam, da sem še danes. Da pa ne morem simpatizirati z današnjo demokratsko stranko, je pa istina, ker je teroristična in ko-ruptna, Dokaz, da jc, imam črno na belem v rokah. Mislil sem, da nc bom nikdar obelodanil tega, sem pa sedaj prisiljen, prinesti Vam dokaz resnice. Izvleklo se je iz nas, t, j. bivše tvrdke Papler & Arh, 50.000 kron v svrho posredovanja za industrijski tir na Rečici, ka« tero vsoto smo takrat tudi izplačali potom Unionske banke v Ljubljani. Koliko pa se je posredovalo, to mi je tudi prav dobro znano, kakor tudi Železniški direkciji v Zagrebu, t— Gospodje demokrati Zerjavovega režima, vprašam Vas, ali ste vi zato zastopniki, da izže-mate na tak način iz ljudstva denar za svojo stranko? Ali nimate zastopstva, ki je plačano iz državne blagajne zato, da zastopa in posreduje brezplačno za potrebne stvari? Sedaj pa si še upate pisati o meni, koliko bodem zahteval. — Jaz zahtevam dobro gospodarstvo za občino, ne pa strankarske strasti, kakor je bila do sedaj, da je moral Vaš privesek glasor vati za stvar, katera je bila bela, da je črna, ki se ga pa sedaj bojite, ker Vam ne bode šlo več kar tako. — Napadlo se me je že tudi, in sicer uradno, da nisem narodnozaveden, za kar imam tudi dokaz, črno na belem, v rokah. Dokazi, da sem bil vedno narodnjak, kakor sem še danes, so Vam na razpolago, katerih pa isti mogoče nimajo, ki mene napadajo in jih štejem iste med zahrbtne hinavce, ki skrivajo svojo nenarodnost pod jugoslovanskimi zastavami — čisto po farizejsko. — Mislim, da so občani dovolj pametni in da so žc dovolj hodili po blatu in temi in bodo tudi raje volili domačine, kakor pa tujce!
Franc A r li.
* Za vsebino te^a dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
Z. Si Sil.
Te dni gre. Ko pišemo te vrstice, ne vemo, če je žo odšel. Zadnji poc-kusni polet se je izborno obnesel. Triintrideset ur in pol je bil zrakoplov neprestano v zraku, po vsej Nemčiji jo letel, čez Baltiško morje noter na Švedsko in spet nazaj v Friedrichshafen ob Bodenskein jezeru. S pomočjo zemljevida njegovo pot zasledujemo: Friedrichshafen, Ba-den, Frankfurt, Hannover, Bremen, Flens-burg, Malno, Kopenhagen, Helsingor, Born-holm, Swinemiinde, Berlin, Dresden, Friedrichshafen. Vsa poročila pravijo, da se je vožnja vršila brezhibno in da so motorji izvrstno delovali. Če ni bilo vetra, je dosegel »Zeppelin« do 180 km na uro; tudi ko je šel ponoči čez Baltsko morje in ni bilo vetra, je vozil s hitrostjo 130 do .150 km, in to hitrost smatrajo kot absolutno hitrost. Vsa pot, ki jo je napravil zrakoplov na tej poskusni vožnji, je tako dolga kakor je tretjina Atlantika široka. Na poti je sprejemala ladja neprestano radio-telegramo in vprašanja, in jim je po možnosti tudi odgovarjala.
Te dni enkrat so bo podala ladja na pot v Ameriko ali pa se je že. 7. oktobra je bila že popolnoma pripravljena, je imela že popolno zalogo bencina, olja, vode in teže; tudi živila za moštvo so bila že naložena. Posadita in različne meteorološke štacije so bile obveščene, naj bodo pripravljene v četrtek, to je 9. t. m. Takoj, ko bo ^Zeppelin« v Ameriki pristal, bodo izvršili velepotezne načrte, kakor so že dolgo časa predmet pogajanj med tvrdko v Friedrichshafenu in več mednarodnimi družbami. Dogovorjeno je bilo po mirovni pogodbi, da bo ZR III. zadnja v Friedrichshafenu zgrajena ladja, polein pa bi ue smeli graditi nobeno več. Koliko ljudi bi bilo brez kruha, in koliko dragocenih skušenj bi šlo po vodi! Sedaj bo pa menda drugače. Kajti Anglež Bu.rnies jo prišel preteklo nedeljo v Friedrichshafen, kjer je po naročilu tvrdke istega imena zrakoplov natančno pregledal. Njegov obisk jo v zvezi z načrti, ki jih imajo Angleži glede zračnega prometa med Anglijo 111 Indijo. Družba hočo v ta namen s pomočjo angleške vlade graditi v Angliji Zepeline-velikane z vsebino 200.000 kubičnih metrov plina (ZR III. jih ima 70.000) in z močjo 3500 HP (ZR III. jih ima 2000). Dovoljenje za zgradbo takih velikanov hočejo kupiti Angleži od tvrdke v Friedrichshafenu. Ali pa jih bodo kar tam gradili. Ladje bodo opremljene s popolnoma novimi motorji, ki so veliko lažji in ki potrebujejo dosti nmnj kuriva. Vsled teh pogajanj so oživeli tudi drugi načrti, tako že dve leti stari načrt zračne zveze med Špansko in Južno Ameriko. Poveljnik španskega zračnega brodovja Herrero je bil že imenovan za predsednika posebne tehniške komisije, ki naj lo načrte izvedo. Nameravajo napraviti pristane za zrakoplove v Sevilli in Buenos
Aires, zasilna pristana pa na Kanarskih otokih in v argentinskem mestu Conlobn, V S«-villi bodo napravili tri lope, v BuenOs Aires eno podolžno in eno obračalno ali pa okroglo lopo. Zaenkrat nameravajo zgraditi samo majhno poskusno ladjo s 30.000 ms vsebine, nato pa štiri velike, vsebina 135.000 od 200.000 m" do 200.000 m', dolžina 250 do 300 metrov (ZR IIL je 200 metrov dolg). Poleg teh načrtov mislijo na zračno zvezo mecl Anglijo in Zedinje-nimi državami ter med Zedinjenimi državami in Južno Afriko. Če se bo to vse uresničilo, bo izvedba pomenila veliko zmago dela grofa Zeppelina.
Poročila iz Ameriko pravijo, da bo prt* kooceanska vožnja novega »Zeppelina« tudi poštna poskušnja, kakor je dosedaj na svetu še ni bilo. Ameriška poštna uprava je ukrenila že vse potrebno, da se bodo takoj po prihodu v Ameriko poštne vreče, poslane iz Nemčije, porazdelilo na ameriške poštne zrakoplove. Tam namreč br7.ovo7.no pošto že davno prevažajo po zraku. Zrakoplovi bodo takoj odleteli in odnesli pošto po vsem prostranem svetu Zedinjenih držav. So skoraj tako velike kakor Evropa. Tudi pisma, ki so določena za Kalifornijo, torej na oni strani držav, bodo najkasneje 24 ur po prihodu »Zeppelina« y rokah naslovljencev.
BERNARD SHAW IN KOMEDIJA.
Kmalu po preobratu je napisal znani an gleški pisatelj Bernard Shaw duhovito komedijo (»Junaki ), ki sc odigrava v Bolgariji. Tudi junak igre — major Sergij Saranov t—i je Bolgar. Ker se je Shaw nekoliko ponor-čeval iz bolgarskega heroizma, so nastali pri uprizoritvi na Dunaju pravi škandali. Bolgarski akademiki so z žvižganjem onemogočili predstavo in bolgarske kolonije — da, celo diplomatskega zastopstva — se je polastila silna razburjenost, »pravi val ogorčenja«, kakor bi dejali hurapatrijoti vseh dežeL Ta »re volucija« se jc pred dobrim tednom ponovila v Berlinu. Thcater am Kurfiirstendamm jc napovedal uprizoritev »Junakov«. Protestirala je bolgarska kolonija v Berlinu in celo •— poslaništvo. Gledališko ravnateljstvo je to vmešavanje prav uljudno odklonilo, kljub simpatijam, ki jih gojijo Nemci za Bolgare. Pozneje je vodstvo gledališča skrajšalo tekst komedije, Vse to je pa doznal — pisatelj igre sam. O tem sc je v posebnem pismu izjavil napram glavnemu uredniku Thcodorju WoIffu (»Bcr-liner Tagblatt«), Pismo, polno Shawovega esprita, sc glasi: »Spoštovani gospodi Obžalovati moram, da je moja igra žalila čuvstvo-vanjc bolgarskih dijakov v Berlinu in na Dunaju. Sporočam jim pa prošnjo, nai pomislijo, da jc naloga komedijografa, žaliti čuvstvovanjc svojega občinstva. Klasična dcfinicija njego vefia delovanja je »bičanje morale b satiro«.
SLOVENEC, "dtfe IT. 'oktobra IH24.
Stev. Z33.
Atene so morale gledati, kako je Aristofan bičal njih 3amoljubje (amour propre). Moliere je svoje povedal Franciji, Ibsen Norveški, Syn-ge Irski. Angliji in ostalemu neimenovanemu svetu pa prizadevam žalitve — sam. S tem bodi povedano, da je komedija mogoča le v visoko civilizirani deželi. Barbarski narodi ne trpijo, da sc njihove neumnosti smešijo. Nemogoče se jim dozdeva dejstvo, izpostaviti svoje junaške in krepostne voditelje sramotnemu natolcevanju, zlasti pa, ako se takega posla loti kak tujcc. Civilizirana publika sc pa veseli smeha nad lastnimi slabostmi in lahko spozna korist takih metod.
Civilizirani Bolgari se vesele »Junakov« prat tako kakor Nemci, morda še bolj, ker so na tem zainteresirani. Barbarski Bolgari (tudi Bolgarija ima, kakor vsaki drugi narod, barbare v svoji sredini) se pa obnašajo, kakor moji rojaki takrat, ko jc Synge vprizoril v Dublinu svoje delo »Playboy oft the Western World«; zbesneli so nad stvarjo, ki so je smatrali kot osebno žalitev. Med bolgarskimi dijaki v Berlinu in na Dunaju je mnogo »barbarov« (v njihovih letih smo vsi nekoliko »barbari«); ker je pa glas o bolgarski civilizaciji v teh centrih v njihovih rokah, jih lepo prosim, naj aplavdirajo in se smeje, kakor drugi ljudje, čeprav bi me najraje pozvali na dvoboj (to delajo zelo radi Amerikanci in Angleži). Tudi major Sergij Saranov se ni spustil v dvoboj s stotnikom Blur.tschlijem, čeprav je videl, da se le-ta norčuje iz njegovega romantizma in ga celo sili, smejati se nad svojo klavernostjo. Želim, da bi se smejali tudi bolgarski akademiki.
Če bodo bolgarski dijaki z mojo zaupno in prijateljsko pomočjo razvili smisel za humor, ne bo več povoda za žalost. — Vaš zelo udani G. Bernard Shaw. — London, 78. septembra 1924.«
starem zakonu, posebno pa tudi glede členov 144 do 148.
sv Nova afera ▼ češkoslovaški državni upravL Te dni so v Pragi aretirali sekcij-skega svetnika v ministrstvu za javna dela — Bertina Vevodo. Včvoda je osumljen, da je z goljufivim postopanjem pri stavbni loteriji oškodoval državo za več milijonov češkoslovaških kron. Njegovo ženo, ki je gledališka igralka in hči bivšega nar. soc. državnega poslanca Fresta, je policija zaslišala, a pustila na svobodi.
sv Tujski promet v Italiji. Glasom italijanske uradne statistike tujski promet v Italiji stalno narašča. Pred vojno je došlo v Italijo letno povprečno 500.000 tujcev, 1. 1923. pa jih je bilo 750.000. Letošnja leto je število tujcev naraslo za nadaljnih 30 odstotkov. V Rimu, Milanu in drugih velikih mestih so hoteli kar vedno prenapolnjeni.
sv Skrčenje ministrstev v Češkoslovaški republiki. Kakor poročajo češkoslovaški listi, pripravlja češkoslovaška vlada v novem proračunu skrčenje ministrstev. Unifikacijsko in prehranjevalno ministrstvo se končnoveljavno likvidirata, poštno in železniško ministrstvo se združita, zdravstveno ministrstvo se opusti in njegovi posli razdele med notranje in vojno ministrstvo. Vsega se torej opusti Štiri ministrstva.
sv Amerikanci podpirajo »carja« Kirlln. Berlinska »Germania« pripoveduje, da bo šel ruski veliki knez Kiril to dni v Ameriko. Znano je, da si Kiril kot najbližji sorodnik umorjenega carja lasti njegovo nasledstvo. Povabil ga je pa v Ameriko milijarder Astor in mn je dal v svoji palači colo vrsto dvoran in sob v uporabo. Ameriški finančni krogi
bodo dali velikemu knozu velika denarna sredstva za agitacijske namene.
sv Italijanska znanstvena ekspediciia. Italijani bodo poslali v najbližjem času koliko industrijsko znanstveno ekspedicijo v svet. Obiskala bo vso deželo sveta in bo ostala štiri leta v tujini. Namen: inozemska propaganda za italijansko znanost in industrijo.
sv Nov rekord v vožnji v Ameriko. 15. septembra letos jo napravil parnik »Mau-retania« nov rekord v vožnji iz angleškega mesta Plymouth v Newyork. Sedaj je pa ta rekord zopet zboljšal in jo porabil za omenjeno razdaljo štiri dni 21 nr in 51 minut. Na uro jo vozil poprečno 24.65 milj, milja jo 1852 m.
sv Kobilico kot materijal za kurjavo motorjev. V južni Afriki imajo s kobilicami, ki nastopajo v ogromnih množinah, velike sitnosti. Sedaj se je izkazalo, da so more iz večjih množin teh živali izprešati olje, ki je izvrstno za kurjavo letalskih motorjev. V Johanuesbur-gu izhajajoči »Railviy General Managers' Bulletin« trdi, da so nedavno vkrcali 88 bal kobilic, težkih okrog 18 ton, za Nizozemsko. Olje, izprešano iz kobilic, ima to prednost, da ostane visoko v zraku — kljub nizki temperaturi — tekoče.
sv Srednjeveško nasilje. Kakor poroča >Az Est« iz Arada, je imela izredno lepa de-vetnajstletna mestna uradnica Irena Gal mnogo častilcev, ki jih je pa po vrsti odklanjala. Pred par dnevi pa je rano v jutru vdrlo v njeno stanovanje 6 do zob oboroženih mož, Idi so dekle zvezali, ji zamašili usta in jo odvedli neznano kam. Prebivalci so so tako prestrašili, da so obvestili policijo šele v popoldanskih urah.
. _Stran a.
IZKOPAVANJA NA KRAJIH SODOME IN GOMORE.
Iz liondona prihajajo poročila o noviH
arheologičnih najdbah, ki so jih dobili egipto-logi in neka ameriška ekspedicija ob brego« vili Mrtvega morja. Ekspedicija je imela nalogo, da določi lego >mest ravnine«, omenjenih v starem veku. čo bi se to posrečilo, so hoteli kopati naprej. So pa to v knjigi Genezia (13, 12) omenjena mesta Sodoma, Gomora, Adma in Zebolim. O njih poginu poroča sveto pismo, a arheologična znanost doslej ni mogla dobiti nikakih vidnih znakov o njih, zdelo! se je, kakor bi bila z zemeljskega površja pomedena.
Sredstva za omenjeno ekspedicijo je pre-I skrbel M. G. Kyles, predsednik teološkega seminarja Henia v St. Louis v Ameriki, od« kritveno delo je pa vodil dr. W. F. Albright, predsednik ameriške arheologične šole v Jeruzalemu. Vrhu tega so bili zraven pater Aleksis Mallon, ravnatelj jezuitske biblijsko šole v Jeruzalemu in znamenit egiptolog, profesor A. E. Day, geolog ameriške univerze v Bejrutu, in Naim Nakhluli Fendi, nadzornik palestinskih antikvitet. Ekspedicija je objavila poročilo in pravi, da so ji je v arheolo-gičnem, geologičnem in krajevnem oziru posrečilo razjasniti problem Sodome in Gomore. Tudi v drugih ozirih je bilo delo ekspedicijo menda zelo uspešno. Določila je lego mest Byzantimem in Zoar; Zoar imenujejo srednjeveški arabski pisatelji Zngliar, bil je važna postaja na karavanski poti med Elatom in Jeriho. Jugovzhodno od Mrtvega morja in 150 metrov nad njim so našli v Bab-ed-Dra velik, na prostem stoječ oltar iz zgodnje ali srednjo bronaste dobe. Dobili so tam svetišče iz sedmih monolitov, kamnenih krogov, velike trdnjave, obširnih pokopališč in velike množine lončarskih in kotlarskih izdelkov. Slednjič je dobila ekspedicija tudi prvo svetišče Moabi-tov, ki ga poznamo. Najznamenitejša najdišča so v Aderu pri Keraku.
O vsem tem bo objavila ekspedicija Vi kratkem obširno poročilo. Zanimivo je, kako spoji geologija staro in novo; geolog Day ni iskal sair.o starih plasti, brigal se je tudi za sedanjost in je našel sledove petroleja. In baš petrolej oziroma njegove spojine so igrale pri uničeniu Sodome in Gomore prvo vlogo,
GLEDANJE V DALJAVO.
To vprašanje so bliža čimdalje bolj rešitvi. Zadnja poročila govorijo o nekem vse-učiliškem profesorju v Leipzigu, ki je menda problem rešil. Velika tehniška družba je prevzela izvršitev daljnoglednih strojev. Pa nočejo še nič povedati, zato da jih no bi nadležneži v delu preveč motili.
HIŠA IZ JEKLA V ENEM DNEVU.
O novem stavbnem rekordu beremo. tT, škotskem mestu Glasgow so napravili hišo iz jekla v enem dnevu. Zdravstveno ministrstvo jo poslalo cel odbor, naj pogleda, kateri stavbni slog jo najbolj pripraven in katera snov jo najboljša. V 90 minutah so postavili zid, položili tla in tudi leseno delo v pritličju končali. Taki jo šlo naprej. Ko je šla popoldne ob petih komisija s stavbišča, je bila hiša že uporabna. Seveda jo bilo vse pripravljeno, do zadnjega žrebljička. Pa tudi sicer se da vsaka jeklena hiša zgraditi v 10 do 14 dneh.
RODBINSKI PRIRASTEK.
Gospod sedi v gostilni in pripoveduje, da so dobili trojčke. »Samo tako si morem razlagati ta dogodek, ker jo videla moja žena v gledališču Dumasov roman: Trije mušketirji«, je rekel. »Za božjo voljo«, Jakliče sosed, »moja žena jo šla pa glodat, igro: Pet Kolinčanov!«
PREVIDNOST Ji: ZMERAJ DOBRA.
Natakarica je prinesla zrezek na mizo in ga je trdo tiščala s palcem na krožnik. Gost je bil zelo obziren in ji je rekel: »Poglejte vendar, saj si boste palec opekli.« — »Ja, veste, enkrat mi je zrezek že padel v blato in ne maram, da bi mi še enkrat.«
PROZAIČNI SOPROG.
Mlad zakonski par je šel na gore. 0*na jo bila vsa navdušena, gledala jo kresnice, občudovala je naravo in je rekla: »Poglej, Ivan, kako krasno se kresnice svetijo.r Dobri Ivan ji je odgovoril: »Voliko bolj praktično bi bilo, če bi se tudi stenice v hotelu tako svetile.«
POČAKAJ!
Ona: »Ko bova poročena, bova delila
vse skrbi s teboj.«
On: »Hvala Bogu, jaz nimam nobenih' skrbi.«
Ona: "Počakaj! Saj sem ti rekla: Ko bova poročena. Takrat jih boš žo imoL«
HITRO!
Pevee jo pel na poskušnjo, da bi tfB. ravuatelj še nadalje angažiral. Pel je: »Le enkrat šo gor na višave...!«
Ravnatelj: ~Pa hitro pojdite, ravnokar bo odšel zadnji turistovski vlak.«
ČUDNO.
Kako različno vpliva ista stvar na ras-I i ene ljudi! Neki poslanec je imel govor, ki ga je bil sestavljal štiri noči. Oni pa, ki je govor poslušal, jo takoj zaspal..
—	Jackie Coogan v Atenah. Jackie Coogan je dospel v Atene, da izroči tamkajšnjim armenskim sirotam bogate ameriške darove. Malega filmskega umetnika je sprejel v av-dienci predsednik grške republike admiral Konduriotis. Dne 7. t. m. pa so na Akropoli priredili Cooganu na čast mladinsko slavje, kakoršnega Atene še niso videle. Udeležilo se ga je 10.000 atenskih šolskih otrok in begunskih sirot Vojaške čete so tvorile špalir na vsej poti iz mesta do Akropole. Silne ovacije otrok so malega Jackieja tako ganile, da je začel z ostalimi otroci vred od veselja in ga-notja jokati.
—	Originalne zastave. Te dni je potoval skozi Alzaško francoski trgovinski minister Reynaldy. Predsednik trgovske in obrtne zbor-'nice v Strassburgu se je napram ministru bridko pritožil, češ, Alzaška plačuje trikrat več davka nego ostala Francija. Kakor poroča naknadno strasburški »Elsasser«, so kmetje •v občini W5rth (Spodnja Alzaška) izobesili po ulici, skozi katero se je peljal minister v svojem avtomobilu — zastavice iz samih davčnih predpisov. To je bila »ovacija« posebne yrste.
—	Važna socialna ustanova. Prve dni tekočega meseca so katoliške žene v Bruslju otvorile gostilnico za delavke. Gostilnica je organizirana kot zadruga. Ima izredno lepo urejene prostore in delavke dobivajo za nizko ceno dobro in tečno hrano. Poleg obednice je dvorana, v kateri morejo delavke prebiti čas, dokler ne gredo zopet na delo. Tu imajo na razpolago knjige in časopise, razen tega se vrše za članice brezplačni tečaji za vse mogoče vzgojne, izobraževalne in praktične predmete. To je že druga ustanova te vrste v Bruslju. Prvo zadružno gostilnico za delavke so ustanovili 1. 1910. Imela je 1. [1920. 124.346 gostov, L 1921. 110.508, L 1922. 106.704, leta 1923. 134.5-19 in letos že nad 150.000.
Kajtoliške šole v Turčiji. »Havas« poroča iz Angore, da se je med turško vlado in voditelji kongregacij v šolskem vprašanju dosegel kompromis. Verouk šole, ki zadoste vladnim naredbam in predpisom in zaprosijo za dovoljenje otvoritve, se zopet otvorijo.
sv f Profesor dr. Edvard Fiala. V Pragi |e umrl 7. t. m. znani numismatik dr, Edvard Fiala v 69. letu svoje starosti. Pokojni je bil mojster v svoji panogi vede.
»v Francoska ekspedicija za poučevanje Severnega tečaja. »Journal« poroča, da bo Francija opremila posebno ekspedicijo, ki jo bo vodil Jules de Peyre. Vzela bo isto routo kakor Andrejeva in Aimmdsena. Peyrc namerava odpotovati najkasneje v drugi polovici marca.
sv Večna luč v svetovni vojni padlim vojakom. — V časten spomin v svetovni vojni padlim junakom namerava mesto Mediaš na Sedmograškem postaviti spomenik, na katerem bo noč in dan gorela svetiljka, ki jo bo videti daleč okrog. Svetiljka bo dobivala plin iz mestne plinarnice.
sv Vprašanje ministrskih pokojnin na Češkoslovaškem. Kakor poročajo praški listi, se pečajo pristojni krogi z vprašanjem pokojnin za ministre. Stvar je prišla na dnevni red zato, ker žive nekateri bivši ministri, ki so žc zelo v letih, v težavnih gmotnih razmerah.
sv Reforma kazenskega zakona v Avstriji. Avstrijski justični urad jc dovršil zakonski načrt za preosnovo kazenskega zakona. Načrt pride meseca novembra pred narodni svet. Poučeni krogi upajo, da se novi zakon uveljavi 2c pred prihodnjim poletjem. Nufrt obsega znatna omiljenja nasproti določbam v
O ZADNJIH INKAH.
Pred prihodom Evropejcev so vladali v državi Peru v Južni Ameriki kralji iz rodu Inka. Tolpa brezvestnih Špancev jih je spodila s prestola, njih voditelj Franc Pizzaro je njih zadnjega kralja Atahualpo ujel in je zahteval od njega velikansko dkupnino: v veliki dvorani jo potegnil Pizzaro, kakor daleč je mogel stegniti roko, črto z ogljem po steni naokoli in do določenega roka je moral narod napolniti dvorano do one črle z zlatom in zlatim nakit-jem in orodjem. Pizzaro je zlato dobil in je kralja »pomilostil«: namesto da bi ga obgla-vili, so ga zadavili. Od tedaj naprej so različni srečolovci in pustolovci, razni raziskovalci in drzni odkrivatelji poskušali, da bi dobili še ostale zaklade, odkrili skrivnostno staro mesto Inkov in pa zadnje ostanke njih rodu. Silno stara kultura je takrat propadla, Španci so uničili brez ozira vse one vzorne socialne naprave, ki bi nam morale biti še danes zgledne. Vemo dobro, da je bilo socialno vprašanje v tej idealni državi rešeno tako lepo, kakor se sploh rešiti da, da ni bilo tam nič revežev, lastnina sveta, a omejena, in da tega vzora do danes še nobena država ni dosegla. Vedeli so, da z odkupnino Atahualpova še ni bilo izčrpano bogastvo Inkov, in iskali so staro njih glavno mesto. Med najboljšimi omenimo slovitega angleškega učenjaka, trgovca, odkritelja in morskega roparja Walteria Raleigha. A nobeden, ki je iskal, ni imel sreče. Te dni pa prihaja v Evropo poročilo, da je francoski raziskovalec Georges Brousseau (bruso) našel skrivnostno glavno mesto Peruja in pa zadnjo potomce Inkov. Inki imajo še svojega velikega duhovna, in ta je Francozu pripovedoval o lepih nekdanjih časih. Brousseau je poslal sedaj kratko poročilo v Evropo, kot nekako naznanilo poznejšega obširnega znanstvenega dela. Pravil je pa veliki duhoven tole:
»Gospodujoči narod Koičva in Ajuiara je razširil svojo vlado po širni deželi Parov (Peru). Gospostvo so si priborih Koičva in Ajma-ra bolj z milobo in pravičnostjo kakor s silo, razširjalo se je pa od Velikega oceana do pragozdov ob reki Ucayali (dotok Amacoiike) in od severa proti jugu po prostranih visokih planotah Andov, bogalih na zlatu in srebru in drugih kovinah .Naši predniki so živeli srečno v velikem mestu Tambu-toceo. Bila je to prva prestolica naših vladarjev, 100.000 prebivalcev je štela, nahajala se je pa severno od mesta Cuzzo v prelazih Urubamba.
Naši vladarji so nakopičili tukaj veliko bogastvo. Naenkrat so pa slišali strašno novico: vojaki bledega obraza prihajajo od severa, Španci se Imenujejo, opustošili in uničili so žo Mehiko in druge dežele, sedaj so se izkrcali ob obali Peruja. Z oklepi so oboroženi in naše pušice in sulice jim ne škodujejo. Puške imajo in z njimi sipljejo iz daljave krogle, strah in smrt nad naše hrabre branilce. Pomorili so prebivalce naših mest in vasi, ropali so in plenili in so v prvi vrsti hoteli zlata in zlatih predmetov. Njih veliki voditelj Pizzaro
ji mje dajal zgled. Naš nesrečni poraženi vladar se je moral ukloniti njegovi neznosni, ne-utešljivi lakomnosti po zlatu. Zlato in zopet zlato!, to je bilo geslo sovražnikovo. Če smo jim dali vse, so zahtevali še več. In če niso nič dobili, so uporabili tezavnico, da so iztisnili še zadnjo mrvico iz nas.
Eno leto že so trajale te grozote, a krasna prestolnica Tambutocco se je sredi gozdov še zmiraj skrivala, nedotaknjena, niso je mogli izslediti. In zakaj ne? Takoj po vpadu sovražnika so naši predniki z največjo skrbnostjo uničili vse ceste in vsa pota, ki so vodila k našemu nekdanjemu glavnemu mestu. Kljub temu so bili pa oprezni in so hoteli bežati in vzeti seboj najdragocenejše stvari; v prvi vrsti bajne zaklade svetišč in zaklade palače »treh oken«, tiste palače, v kateri je bil rojen prvi Inka, plemeniti Mango Kapak. Brž pa, ko se je raznesla vest o mučeniški smrti zadnjega vladarja in so naši predniki slišali, da skrivnosti naših zakladov in našega mesta ni izdal, so sklenili, da se izselijo in da zapustijo svojo domovino. Sveto mesto Inkov so popolnoma izpraznili in prebivalci mesta, okoli 120 tisoč, so se prepustili ugodnemu toku reke Ucayali in so plavali na tisočerih čolnih in plavili po njem, da si iščejo novo domovino. Vodila sla jih dva cesarska princa: Tumuk Humak in Mango Humak.
Pizzaro je zvedel za to; na kakšen način, ni znano. In vse zaklade so mu odnesli. Gotovo je le, da je poslal svojega poročnika Frančiška Orellana (U je lj) za begunci, z majhno armado, a za ekspedicijo izborno opremljeno. Bogastvo naj bi beguncem pobrali, starčke in otroke pomorili, pustili pa življenje samo močnim moškim, ženskam in mladeničem, da bi jih porabili za transporte po gozdnih in gorskih potih. Če pa zasledovalci vsega tega ne bi mogli prinesti nazaj, ker bo padec reke tedaj prevelik, naj pa gredo po vodi naprej noter do Atlantskega oceana. Potem naj napravijo v oni neznani deželi uporabno pristanišče, naj si zgradijo ladje in pripeljejo ugrabljeno bogastvo in sužnje na Špansko ali pa v španske dežele v Srednji Ameriki. Naši predniki so zvedeli o vsem tem od nekega izdajalca, ki je služil v Orellanovi ekspediciji za vodnika in ki so ga bili pozneje ujeli. Ker so bile priprave zelo dolgotrajne, je našel Orellana begunce šele čez več mesecev; vneli so se boji, ki so se končali z zmago Peruancev (1541). Orelaua se je peljal naprej do Atlantskega oceana.
Parovanci so se naselili ob izlivu neke reke v Maranjon; reka je dobila ime po njih in ga ima še danes. Da bi pa odvrnili vsak napad Špancev, so šli ob reki gor čez brzice iu slapove noter do studencev, v gore, ki so jih imenovali po svojem voditelju Tumuk Humak. Razpršili so se tam okoli, pa bolj proti severu, da so ušli vročemu smrtnemu podnebju nižin. Odkrili so tam jezero Parima med ognjeniki in so potopili v njem vse zaklade. To jo sedaj njih sveto jezero.«
Gospodarstvo.
g Vaino ia lesne trgovce. Ministrstvo za gume in rude je izdalo vsem imovinskim občinam naredbo, da se morajo vsi državni vrednostni papirji kot vadij ob priliki licitacije sprejemati po nominali, ne pa po borznem tečaju in da se morajo plačevati takse ob priliki vplačila prvega obroka kupovnine, ne pa pri sami licitaciji.
g Razstava v Subotici. Pred kratkim so subotiški trgovci in industrijalci sklenili, da prirede v avgustu prihodnjega leta prvo razstavo v Subotici. Na tej razstavi bi bili v prvi vrsti izloženi produkti vojvodinske industrije.
g Povišck avstrijskih železniških tarif. Avstrija namerava s 1. januarjem 1925 povišati osebni železniški tarif, ker izkazuje osebni promet precejšnjo izgubo radi prenizkih tarifov, ki znašajo danes samo 60% onih iz predvojne dobe, med tem ko so osebni tarifi v Nemčiji, Švici, Italiji dosegli že dvakratno zlato pariteto. Istočasno s poviškom osebnega tarifa se bo revidiral tudi blagovni tarif.
g Taksa za carinska plačila v Italiji znaša od 6. do 12. oktobra t. 1. Lit 441 (Lit 100 osnovno carino in Lit 341 pribitek izmenjave.
g Velike redukcije bančnih uradnikov na Ogrskem. V vseh budimpeštanskili bankah je nastavljenih približno 13.000 uradnikov. Dosedaj je bilo reduciranih 6700 uradnikov t. j. ca. 50% vsega uradništva.
g Povišanje izvoznih carin za žito na Poljskem. Na zadnji seji ministrskega sveta je bila sklenjena radi letošnje deficitne žetve podvojitev izvoznih carin za rž, pšenico, ječmen, oves in za pšenično moko. Na drugi strani je ministrski svet sklenil popolnoma ukiniti uvozno carino na riž.
g Slaba žetev v Bolgariji. Rezultati letošnje žetve v Bolgariji zaostajajo za lanskimi, najbrže radi političnih razmer. Zlasti nazadnje posejana površina. Letos je s tobakom posajenih 43.000 kg, kar predstavlja napram lani 27.5 odstotno zmanjšanje. Ker se ceni povprečni pridelek na približno 800 kg, bo znašala celokupna produkcija tobaka letos 35 tisoč ton. S pšenico je zasejanih 874.000 ha. Žetev pšenice se ceni na 1,030.000 ton. Edino sladkorne pese je nekaj več posajene kakor lani. Zasejanih je 12.900 ha (lani 12.400 ha). Donos pa cenijo na 160.000 ton napram 150 tisoč ton lani.
g Svetovna produkcija sladkorja. Vsekakor lahko pričakujemo v tekoči sladkorni kampanji na celem svetu rekordno produkcijo. V sami Evropi bo produkcija v tekoči kampanji za poldrug milijon ton večja kakor v prejšnji, v prekmorskih državah pa za 750.000 ton. Medtem ko cenijo češke sladkorne tovarne produkcijo v kampanji 1924-19?* na ca. 1.230.000 ton, jo ceni znani stroko' 1 . stik F. O. Licht v Magdeburgu t	/0
ton. Tudi češki strokovnjaki priz-	,h-
tovi statistiki, da je bolj točna kakor . ana češkoslovaških sladkornih tvornic. V svetovnem obsegu se ceni produkcija sladkorja v kampanji 1924-1925 na 21,750.000 ton. Pred vojno (v kampanji 1913-1914 je znašala samo 18.750.000 ton. V pretekli sladkorni kampanji je bila na svetovnem trgu najvišja cena v ok-I tobru 1923, ko je znašala v Ne\vyorku 4. oktobra 1923 7.85 centov za lbs (Ibs — funt) ima 0.453593 kg). Nato je cena z malimi presledki začela padati in je padla 5. junija t. 1. na 4.75 centov za lbs. Od junija i 1. naprej so cene zopet v porastu.
r v:
Jadranski tarif.
Naša mlada industrija preživlja težke Čase. Naše sosedne države so že prišle do itega, da so se pričele baviti intenzivno z gospodarskimi problemi in izluščili iz kaosa, v katerega je zabredlo vsled dolgotrajne vojne mednarodno gospodarstvo, že marsikatero sdravo jedro. Sklopile so nebroj trgovinskih pogodb, ki naj omogočajo industriji in trgovini teh držav ne samo cjstoj nego tudi napredek. Pri nas pa se pečamo še veliko premalo z gospodarsko politiko ter imamo veliko yeč časa za strankarske prekljarije. In ako že naši gospodarski krogi izdelajo načrte, ki bi omogočali ozdravitev naših neurejenih gospodarskih razmer, nalete večinoma na gluha ušesa.
Naša Industrija ln trgovina ječi pod težkimi bremeni najrazličnejših rednih in iz-vanrednih davkov, katerih je že toliko kakor Igob po dežju, razven tega jo pa mučijo še visoka obrestna mera, ki na drugi strani onemogoča dajatev potrebnih kreditov, valutar-ne ascilacije, ki posebno v zadnjem času skorajda onemogočajo izvoz produktov naše najbolj razvite industrijske panoge — lesne industrije. Naša nesrečna carinska in tarifama politika pa dela našo industrijo napram oni naših sosednih držav konkurence nezmožno.
Vsled hitrih skokov našega dinarja ter padanja lire je naši lesni industriji izvoz njenih produktov skorajda onemogočen. Edini izhod, ki bi bil v stanu vsaj nekoliko odpo-moči, bi bilo znižanje prevoznih tarifov, odstranitev lomljenih ter takojšnja uvedba »jadranskega tarifa«, analogna oni, ki je med Italijo in Avstrijo že nekaj časa v veljavi.
Iz zadnje številke strokovnega lista »Der Holzmarkt« posnemamo nekoliko splošnih določb za uporabo »Jadranskega tarifa« (J. T.) na avstrijskih železnicah:
Prevoznine za pošiljke iz Avstrije na podlagi omenjenega tarifa se računajo v lirah in so povprečno izdatno ceneje napram lom-Ijenim do in od obmejne postaje. Vozarina se plačuje v Trstu in poprejšnja naplačila niso potrebna. Ugodnosti veljajo za pošiljke od 10.000 kg naprej.
Ta direktni J. T. se uporablja samo tedaj, fce odpošiljatelj navede na tovornem listu v zadevnih rubrikah naslednje pripombe:
1.	»Po direktnem tarifu za blagovni promet med Trstom in republiko Avstrijo.«
2.	»Nadalje je navesti glasom tarifa predvideno italijansko prehodno obmejno postajo H. pr. »Via Tarvisio«,
3.	Za slučaj, da oddajna postaja v J. T. ni vključena, je treba navesti prvo postajo nahajajočo se na progi proti Trstu, za katero je J. T. v veljavi. V tem slučaju se frankira do te najbližje postaje v kronah, od tam pa gre pošiljka nefrankirana naprej.
4.	Frankirano do postaje	ali nefrankirano.
Kar se tiče frankature, v zadnjem času ludi za pošiljke, pri katerih se uporablja lom-Ijeni tarif do obmejne postaje in od tam naprej do Trsta, ni treba plačevati vozarine na oddajni postaji, do meje, nego se ista preračuna na obmejni postaji v lire in se potem plača cela vozarina na prejemni italijanski postaji. Preračuna se po železniškem kurzu, ki je pa običajno tako neugoden, da vsakdo plača raje prevoznino do meje že na oddajni postaji v ■kronah.
Doslej je bilo določenih več prehodnih obmejnih postaj, odkar je pa prehodna pot preko Jugoslavije sistirana, je enotna prehodna obmejna postaja samo Trbiž.
Za slučaj, da bi veljal J. T. tudi za nas v istem smislu kakor za Avstrijo, hočemo navesti primere, kako bi bilo treba postopati pri pošiljkah, za katere bi se uporabljal J. ,T.
Na primer:
A) Pošiljka Kranj—Trsts
(Postaja Kranj je vključena v J. T.)
Predpisati je:
1.	»Po direktnem tarifu za blagovni promet med Trstom in kraljevino SHS.«
2.	»Via Postojna.«
3.	»Nefrankirano.«
B.	Pošiljka Tržič—Trot:
(Postaja Tržič ni vključena v J. T.) Prihodnja postaja, za katero je J. T. v veljavi je Kranj.
Predpisati:
1.	»Od Kranja naprej po direktnem tarifu za blagovni promet med Trstom in kraljevino SHS.«
2.	»Via Postojna.«
3.	»Frankirano do Kranja. Nefrankirano ed Kranja naprej.«
C.	Pošiljka Rogatec (lokalna železnica)—
Trst:
(Lokalne železnice v J. T, niso vključene. V poštev pride torej prva bilžnja postaja glavne proge v smeri proti Trstu, v tem slučaju Grobelno.)
Predpisati je:
1.	»Od postaje Grobelno po direktnem iarifu za blagovni promet med Trstom in kraljevino SHS.«
2.	»Via Postojna.«
3.	»Frankirano do Grobelna. Nefrankirano od Grobelna naprej.«
Dolgo časa sem se pri nas Že govori o uvedbi J. T., vendar dosedaj do tega še ni prišlo. Skrajni čas bi bil da se enkrat v tu-zemskem prometu odpravijo lomljeni tarifi ter uvede za izvoz nekak izjemni tarif, četudi že ne v tem smislu, kakor je uveden ▼ Avstriji. Da kolikor mogoče zaposlimo naše luke, bi bilo za nas seveda najumestneje uvesti izjemne tarife samo na onih progah, ki gravitirajo proti našim lukam, za Slovenijo proti Sušaku. Ker pa v bližnjem času že radi tehničnih težkoč in nezadostnih naprav ni mogoče vsmeriti ves izvoz preko Sušaka, bi bilo seveda zaenkrat najbolje uvesti tudi pri nas nekak J. T. analogen onemu med Avstrijo in Italijo.
Zadnje čase smo imeli priliko pogosteje Citati, da se v našem prometnem ministrstvu intenzivno dela na novih tarifih, ki se mislijo uvesti z novim letom. Slišali smo tudi o 20 do 30% znižanju prevoznin, ki naj stopijo tudi šele z novim letom v veljava Verjamemo, da je prometno ministrstvo vsled ogromnih za-stankov z delom preobloženo, in da zaenkrat ne more biti vsemu kos, posebno, ker se je bila poprej tarifama politika popolnoma zanemarjala in so znali obdarjati naše gospodarske kroge le z vedno večjimi tarifami, vendar bi se dalo znižanje pre^nmin uvesti takoj za pošiljke namenjene za izvoz in to z uvedbo direktnih tarifov vsaj do prihodnje obmejne postaje, s čemur bi bilo naši izvozni trgovini zelo pomagano. Detajli se izvedejo lahko kasneje in se med tem časom pripravijo tarifi in tozadevni predpisi za uvedbo J. T.
Naši izvozni industriji in trgovini je treba hitre pomoči, ker se nahaja ravno sedaj v tako težkem položaju, da ga bo jedva prebolela, ako se merodajni činitelji pošteno ne zganejo.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1924.
Les. Najmanj se smejo pritoževati izvozniki trdega lesa, posebno oni slavonske hrastovine, ki je seveda brez konkurence. Kar se pa tiče izvoza mehkega lesa, je situacija veliko težavnejša, ker vsled zadnjih skokov našega dinarja ter padanja lire ni mogoče najti pravega izhoda za prodajo, ker se kupna vrednost dinarja v tuzemstvu ni dvignila v razmerju z njegovo vrednostjo v inozemstvu in so torej vsi stroški proizvodnjo ostali isti, tako da bi moral pro-ducent, ako bi hotel prodajati dobičkanosno, držati cene v dinarjih v oni višini, ko je lahko vnovčil liro še za Din 3.60. Temu se seveda kupci nočejo prilagoditi, ker jim Avstrija. šo vedno nudi veliko ugodnejše ceno in odhajajo seveda trumoma tja. V sedanjem položaju se ne moro kalkulirati niti za teden dni naprej, kar izključuje seveda vsako redno poslovanje. Če bo šlo v tem pravcu naprej, bodo začeli producenti svoje obrate ustavljati in armada brezposelnih sc ho zopet povečala. Če v kratkem ne krenemo na druga pota, potem moramo računati, da se bo prihodnje leto produkcija znatno znižala in s tem bo seveda tudi trpela naša trgovinska bilanca in naša plačilna bilanca.
Živina. Cena živine, telet in prašičev dne 10. oktobra 1924 v Ljubljani. Voli prvovrstni Din 14—14.25, voli rejeni Din 13—13.75, voli za vprego 12.50—13.50, biki težji 13—14, Mki lažji 11—12, krave rejene "<0—11, krave klobasarico 7—8, teleta težja debela 18—18.75, teleta lažja 17—17.75, prašiči debeli 17.25—18, prašiči peršutarji 16.50—17, prašiči zaklani po kakovosti 21.50—22.25, koštruni in ovco rejene 8—9. Cene so od zadnjega tedna znatno popustile zlasti pri prašičih in teletih in posledica je seve tudi padec cen zaklanim prašičem. Padec cen pri prašičih in teletih je pripisovati porastu dinarja in je vsled tega zelo omejen izvoz. Upati je, da se bodo cene obdržale na sedanji višini, nikakor pa ni misliti sedaj na kakšno posebno zvišanje cen.
Dunajski trg. Na živinskem trgu je bilo 6. t. m. 3458 komadov živine. Uvozile so: Ogrska 1076, Jugoslavija 569, Romunija 351, Nemčija 159, Čehoslovaška 154, Avstrija je postavila na trg 1149 komadov. Cene: voli Ia
9
18-21500 aK, Ua 14—16500, lila 13—15000, bn-šaki 11—15000, biki 14—18000, krave 12—16000, klobasarice 8—11000. Potek sejma je bil malo živahen. Cene so padle za ca Din 2.— pri kilogramu pri Ila volih; napetost pri Ia volih znaša napram preteklemu tednu ca Din 1.50 več, poboljšala pa se je cena bikom za ca Din 1.0 pri kilogramu, pri klobasarl-cah se je napetost zmanjšala za 1 Din pri kilogramu. — Svinjski trg. 7. t. m. je bilo na trgu 7796 komadov prašičev. Uvozile so: Poljska 4807, Romunija 1599, Jugoslavija 808, Ogrska 529, Avstrija sama je postavila na trg 53 komadov. Cene: Ia debeli prašiči 28—28500 aK, Ila debeli prašiči 27—28000, stare debele svinje 25—26000, pitane težke svinje 26500—28000, pitane lahke svinje 25—27000, angleško mesnate svinje 22—28000. Potek sejma je bil srednji. Cene so se od preteklega tedna zvišale za Ia debele svinje po ea 1.50 dinarja, za Ila debele svinje za ca Din 2.—, za pitane težke svinje Din 2.50, za lahke pitane svinje za Din 2.— in za angleške svinje se je napetost, ki je bila 30. septembra t. L Din 9.— pri ceni aK 18—2700 zmanjšala na Din 6.—, cena sama pa je poskočila za Din 1 pri kilogramu. Pri teh cenah se izvoz naših pršutnikov na Dunaj ne izplača, ker jo avstrijska krona vsled porasta dinarja silno padla. Prevozni stroški iz kake dolenjske postaje do Dunaja znašajo ca 6 Din. Če nam je ta prevozni količnik znan, bi bilo izvozničar-ju povsem lahko hitro izračunati, ali se mu izvoz na Dunaj izplača ali ne. Kar je pa vsled vednega gibanja cen točna kalkulacija izključena, je pri izvozu na dunajski trg pač vse stvar rizika.
Italijanski živinski trg. Na italijanskih večjih tržiščih je v zadnjem času občutno pomanjkanje živine in telet, ki ima svoj vzrok deloma v slabi zamenjavi italijanske, danes nizko stoječe valute, deloma v podražitvi živine v onih državah, ki v večji množini zalagajo italijanska tržišča: Jugoslaviji in AmerikL Cene: voli Ia lir. 5.50—6, Ila 5.10 -5.40, krave Ia 4.80—5, Ila 4.40-4.70, lila 3— 320, biki Ia 4.40—5, Ila 4.10—4.30, teleta živa 8.50—9, Ila 7.80—8.30, zaklana brez mestne užitnine in laške carine v Milanu 9.70—10. Te cene so dosegla jugoslovanska teleta (117 komadov) 7. t. m. na milanskem trgu. — Prašiči: od 100—150 kg lir 7.40—7.70, nad 150 kg do 180 kg 7.50—7.80, nad 180 kg 7.80—8. V Milanu pa je bila uradna cena za prima prašiče lir 8.50 za kilogram živo in lir 9.80 za kilogram zaklane teže.
Amerikanska mast se je od 12. septembra 1.1. podražila od dolarjev 38.25 na 43.40 za 100 kg ba7.a veliki sod po 170 kg to je dol. 5.15 pri 100 kg ali Din 4.06 pri kilogramu. Podražitev z vsakim dnem napreduje in bo dosegla, kakor se glase poročila iz Amerike, v najkrajšem času dol. 44.50 za 100 kg. Vzroke podražitve je iskati v občutnem zmanjšanju števila debelih prašičev v Ameriki, ki znaša po poročilu washingtonskega »Department of Agricultur« za letošnjo jesensko porijodo nad 3 milijone prašičev t. j. celih 11 odstotkov manj napram povprečniku zadnjih treh let. Današnjo ccne amerikanske masti: sodi 170 kilogramov dol. 43.40 ali Din 30.81, sodi po 50 kg dol. 43.65 ali Din 31.19, zaboji po 50 kar-tonov po pol kilograma dol. 44.10 ali Din 31.31, soljena amerikanska slanina 10-12 dol. 37.80 ali Din 30.22, sol j. slanina 14-16 dol. 42.15 ali Din 31.57.
Hmelj. Žalec. Hmeljeva letina nI bila tako bogata kakor lansko leto, a tudi povpraševanje po njem je neznatno. Pred nekaj dnevi jo bil po 100 do 110 dinarjev kilogram, a knžo padajočo tendenco. V torek se ga je nekaj prodalo celo po 70 in 80 Din. Kupčija je splošno slaba. Kmetje hmelj držijo, ker upajo, da hodo zanj lahko več izkupili. — 2 a t e c. (ČSR.) V prvi polovici tega tedna se je povpraševanje po hmelju oživilo, zato so cene hmelju naglo poskočile z 2900 na 3100 češkoslovaških kron za 50 kg. Kupovalo se je vse, kar se je dobilo. Zadnja dva dneva je pa povpraševanje pojemalo, mišljenje se je umirilo, cene pa ustalile. — Norimberg. Na trg se je pripeljalo 200 bal, a kupci so komaj polovico pokupili. Kupčija je sploh precej mrtva iu nezanesljiva, tržne cene so od 320 do 400 zlatih mark za 50 kg po kakovosti hmelja. Najvišjo ceno je dosegel špald-ski hmelj. — IzAlostav Belgiji: Tcndenca jako trdna, Popenrlnghe 550 do 600, Alosta 700 do 1000 frankov za 50 kg.
Borze.
10. oktobra 1924.
DENAR.
Zagreb: Italija 2.976—3.016 (2.9475 do 2.9775), London 309.50 (305.50—308.50), New-york 68.625-69.625 (68.15—69.15), Pariz 3.60 do 3.65 (3.593—3.643), Praga 2.051—2.081 (2.016—2.046), Dunaj 0.097—0.C99 (0.096 do 0.098), Curih 13.225 (13.1225—13.2225).
Curih: Belgrad 7.50—7.60 (7.50—7.60), Berlin 1.235—1.245 (1.235—1.245), Italija 22.55 do 22.65 (22.35—22.60), London 23.3325 do 23.3425 (23.38—23.40), Newyork 521.50—522.50 (522.50—523.50), Pariz 26.75—26.85 (27.15 do 27.20), Praga 15.50—15.65 (15.45—15.60), Du-, naj 0.0073—0.0074 (0.00735—0.0075).
Dunaj. Devize: Belgrad 1008 -1012, Ko-danj 1230—1320, London 318.400, Milan 3074, Newyork 70.935, Pariz 3642—3658, Varšava 13.570. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 316.600, francoski frank 3605, lira 3050, dinar 1002, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Devize: Lira 147, Zagreb 48.24, Pariz 176.50, London 152.30, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska posojilnica 208 (povpr.), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225 do 233, Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 (povpr.), Slavenska banka, Zagreb 98 (pon.), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—154, Trboveljske prernogokopna družba, Ljubljana 375 (pon.), Združene papirnice, Vevče 112—125, \V»% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 88 (pon.).
BLAGO.
Ljubljana. Les: deske I., II., III., fco meja 680; hrastovi plohi, 53 mm, 16—30 cm, 2,90 m dolžine, fco meja 1 vag. 1250—1258, zaklj. 1250: hrastovi plohi, 53 mm, 15—30 cm, 2.60 m dolžine, fco meja 1 vag. 1250—1258, zaklj. 1250; hrastovi plohi, 53 mm, 22—30 cm, 2 80 m dolžine, fco meja 1 vag. 1250—1258, zaklj. 1250; hrastovi plohi, 43 mm, 17—30 cm,
V VSEH ŠPECERIJSKIH PRODA-JALNAII SE DOBI
NAJBOLJŠI PRIDATEK K HRANI
Stev. 233.
SLOVENEC, cfae IT. bktobra raz*.
Sfrta f,
3 m dolžine, fco meja 2 vag. 1250—1258, zaklj. 1250; jesenovi plohi, suhi, Ia, 20 do 100 mm, fco nakladalna postaja 1400; oglje Ia, rilano, fco meja 115; drva, Ia eksportno blago, fco nakladalna postaja 29. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 380; pšenica bačka, par. Ljubljana 425; koruza bačka, par. Ljubljana 330; oves bački, par. Ljubljana 685; pšenična moka bačka, bas. 0, fco Ljubljana 615; krompir roza, fco nakladalna postaja 1 vag. 125—125, zaklj. 125. — Stročnic, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 475; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 440; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350; fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 350.
Novi Sad. Koruza v storžih 115—120, nova koruza umetno sušena 230, nova koruza umetno sušena za december in januar 210, nova koruza umetno sušena za marec in april 230 — pri takojšnjem plačilu 175, nova koruza, sposobna za odpremo 160—170.
Socialni vestnik.
a Pred 11 meseci Večletna zahteva hišnih poslov, služikinj po obveznem bolniškem, nezgodnem in starostnem zavarovanju se je toliko uresničila, da je ▼ novem zakonu o za-yarc*vanju delavcev (iz 1. 1922) določeno, da so podvrženi obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode tudi hišni posli, služkinje. Res je to na eni strani važna pridobitev za služkinje, jc pa tudi res, da je na drugi strani to predmet pritožb in nezadovoljstva pri prizadetih. Razumljivo in tudi običajno je, da so pri upeljavi in začetku vsake nove institucije, ki je zvezana z obojestranskimi dolžnostmi, težkoče in so porodne bolečine precej hude. Priznamo, da je bil pri služkinjah posebno težak začetek. Gospodinje so se branile novih izdatko»v in so delale uradne težkoče s prikrivanjem služkinj, služkinje pa zopet vsled nerazumevanja in manjkajočega smisla za zavarovanje. To mučno razpoloženje pa je povečava! in še dela to danes urad za. zavarovanje delavcev sam. V podkrepitev temu bi navedli lahko marsikaj, vendar zaenkrat to opustimo, pač pa smo primorani osvetliti naslednji slučaj, da damo vodstvu urada priliko oziroma povod za postopek. Služkinja K. M. je pred letom in sicer meseca avgusta 1923 zaprosila za popravo zob, ker je tudi po mnenju zdravnika bilo popravilo nujno potrebno. Dobila je poziv meseca oktobra, kateremu se je tudi, kot je že samo po sebi razumljivoi, odzvala. Zadeva je prišla pred pristojni odbor in bila tudi ugodno rešena in to meseca novembra 1923. Imenovana pa jfe čakala obvestila, pretekel je mesec za knesecem in obvestila le ni hotelo biti, končno M je sedaj s posredovanjem zvedelo, da je bila stvar ugodno rešena že pred 11 meseci« prizadeta si je med tem časotn pa že tudi pre-
cej želodec pokvarila. Vredno omeniti se nam zdi tudi to, da je šla Imenovana meseca februarja 1924, tedaj tri mesec« po rešitvi, sama osebno na Cankarjevo nabrežje vprašat, kaj je i zadevo? Pošiljali so jo z ene v drago sobo in končno rekli, naj še počaka, da Se ni rešeno, da bo že dobila obvestilo. Tako je čakala in bi lahko še čakala do sodnega dne. Na ta način se razpoloženje napram okrožnemu uradu ne bo ublažilo, temveč poslabšalo.
s Socialno zavarovanje na češkoslovaškem. Češkoslovaški senat je v svoji seji dne 8. t. m. sprejel načrt novega socialnozavaro-valnega zakona, in sicer neizpremenjen, ka-1 kor ga je bila sklenila zbornica. Sedaj pripravljajo še zakonski načrt za socialno zavarovanje samostojnih obrtnikov, malih kmetov in podobnih malih ljudi. S tema zakonoma se bo število socialno zavarovanih ljudi na Češkoslovaškem zvišalo na 4 in pol milijona.
s Padanje prebivalstva v nemških mestih. Nemški državni statistični urad v Berlinu objavlja podatke o ljudskem gibanju 1923. 1. Glasom teh podatkov se je v nemSkih mestih prvič pojavilo padanje v številu prebivalstva. V 334 megtnih občinah, ki štejejo najmanj 15.000 duš, se je število prebivalstva skrčilo za 4000 na 26,117,000. Rojstva so v tem letu padla od 117.532 1. 1922. na 98.540; a ker je istočasno padla tudi umrljivost, se znižanje rojstev nasproti prejšnjemu letu ne bi poznalo;
končne neugodne številke je povzročilo izseljevanje, ki se je zvišalo na 115.000 nasproti 37.000 v 1. 1922. V velikih mestih z nad 30.000 prebivalci je število rojstev še znatnejše padlo.
NajcenejSs in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: fielenb. ul. 8. Gričar & Moja«.
Turistika in šport.
rse zimske športnike in pa one, ki nameravajo letos zače-ti z gojenjem zimskega športa, opozarjamo, da si pravočasno pregledajo svojo zimskospcirtno opremo, ker bo sklical podpisani zimskosportni savez prihodnji sestanek, na katerem bo zbral naročila, da preskrbi svojim članom prvovrstni mater'jal po zmernih cenah. Savez je dobil v zadnjih dneh ponudbe jugoslovanskih, avstrijskih, švicarskih in norveških tvrdk. Na podlagi najugodnejših ponudb bo izvršil nakup. Zunanji športniki naj sporoče pismeno svojo željo. — JZSS.
KAKO SO ODBILI NTTPmiA.
Kdo je Pavel Nuraii in krj pomeni za svojo domovino, to 70 pač vsak, ki se zanimn za šport. A malokdo ve, kako so prvič odkrili »kralja teka na dolffe razdalje*. Finski časopis »Alla^i KrSnika« pripoveduje, kako je dobil prvo tekmo in obrnil s tom splošno pozornost nase. Četudi morebiti ni vse tako,
Nosite Berson gumi pefe m podp a!e
S tem si prištedite mnogo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSON gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje.
kakor nam dotični časopis pripoveduje, m* nlmlvo jo pa vendarle.
Nekega dno je prišel Nurmi z dragimi novinci vred k polku. Skusil je tam vse, kaj; mora pač vsak vojaški novinec poskusiti. Kmalu jo postal podčastnik. Udeležil se jo tudi tekmovalne hojo s prtljago in ravno ta hoja ga jo napravila znanega. Treba je bilo 20 kilomotrov prehoditi ali preteči v popolni vojaški opremi, to jo bilo vseeno. Med branimi jo bil Nurmi, kojega nožna hitrosti je bila takrat žo nekoliko znana.
Kdor misli, da je Nurmi korakal, se zolo moti. Za hojo sploh nima smisla, ne zna hoditi, nogo so mu predolge. Kdor ima pa malo časa in predolgo nogo za hojo, ta mora pao leteti. In zato jo postal Nurmi tako ne-i varen Stallerdu, Kayu in drugim tekačem, iSedaj, ko jo so to izborne tekače kljub njih' nadčloveškemu naporu takorekoč »v zemljo zdirkal«, so nam zdi, kakor bi ta zmagovalen kilometrov sploh no vedel, kaj je trud ln' napor. Tako je visok nad vsemi tekmeci, da si kar misliti ne moremo. In takrat, pri prvi tekmi! Skupaj so bili na startu. Tih je bil Nurmi iu zamišljen, kakor jo pač navajen. Ko je počil strel, pač niličo ni mislil, da se ! bo po oni uri in 17 minutah pojavilo novo tekalno čudo. Od tam, kjer se cesta obrne ln| gre nazaj proti startu, so naznanili, da jo Nurmi daleč pred dragimi, da je pa ves čas. tekel; in vsi so bili prepričani, da ga jo tek tako utrudil, da bo moral odnehati. A istii Nurmi, ki jo v Parizu zbudil zanimanje in; občudovanje vsega športnega sveta, so je žei takrat igral s pojmom napora in utrujenosti, S trideset funti na hrbtu jo vso razdaljo v; resnici pretekel, od začetka do konca, in n dolgimi koraki je šel skozi cilj, nič utrujen^ dvajset minut pred prvim za njim prlšedšim: tekmecem.
Izpred sodišča.
Nezanesljiv čevljar. Boncelj Jožef Je v, dobri veri dal čevlarju P. F. boks-kožo za dva para čoljev in mu naročil da naj mu iz-gotovi par ženskih čovljev. Čevljev pa ni bilo in tudi kožo ne. In Boncelj jo tožil, «Kako je bilo Boncelj«, vpraša sodnik. «No, ja, tako je bilo, saj vem, mož vso zapijo, kar zasluži, pa mu odpustim, saj je žo poravnal.* »Kaj pravito P.?« «Gospod sodnik, čisto po pravici bom povedal. K meni jo prišel eno soboto moj prijatelj, tako jo bil čevljev potreben, da sem so ga moral usmiliti. Prosil me je, naj mu naredim čevlje. Jaz pa usnja nisem imel in sem mu jih napravil iz Bqu-cljeve kože, pa imel trden namen, da jo Bonelju vrnem.« »Prosim gospod sodpik, vse mi jo pošteno vrnil, malo pozno je bilo, prosim pa, da ga ne kaznujete,« je povzel Boncolj. Sodnik jo pa razglasil sodbo in P. je bil obsojen na 48 ur zapora in mora pla-
PODHUZNICE
□
Maribor, Kamnik Novomesto, Ptuj Rakek, Konjice Slovenj gradcc Slovenska Bistrica
Biogratec
Prevalje
Onraafslcai c^st^ 4 - tastat stoVIfelJ
KAJPITAEi IN RSSSaVE DIN 19,000.000-— Izvršuje vse Ibancrae posle siajtocueje Ira iiajl^iiSaLnfr&eJe. Brsaojavi: Trgovska	Teleioraf: 139, MS, 458
P. Cehov:
(Dalje.)	8
—- Priprošnjica matuska! — ji ihtela Marija. — Priprošnjica!
Ko so se nehale molitve in so ikono odnesli, je teklo zopet vse postarem in zopet so se slišali iz traktirja sirovi, pijani glasovi.
Smrti so se bali samo bogati mužiki, kateri so, čimbolj so bogateli temmanj verovali v Boga in odrešenje duše in so le iz strahu pred zemeljskim koncem, za vsak slučaj, stavili sveče38 in poslušali molitve. Bedni mužiki se smrti sploh niso bali. Starcu in babici so naravnost v lice govorili, da sta zadosli živela, da jima je čas umreli, a onadva tega nista zamerila. Niso se po-mišljali v prisotnosti Nikolaja govoriti Fjo-kli, da bo njen mož Denis, ko umrje Nikolaj, deležen ugodnosti, da bo smel z vojaške službe domov. Marija ne samo da se ni bala smrti — ona je celo žalovala, da je tako dolgo ni, in je bila vesela, če so ji otroci pomirali.
Čeprav so niso bali smrti, so se pa uprav pretirano bali vseh bolezni. Bilo je treba samo malenkosti — pokvarjenega želodca ali lahke otekline od mraza — pa se je babica že vlegla na peč, se zavijala in gromko ter neprestano tožila: »Umira-a-amk Starec je tekel po duhovnika, babico so obhajali iu v sveto olje devali. Zelo pogosto so govorili o prehladi, glistah in bu-
w Pred s-votimi podobami,
lah, ki krožijo po životu in se valijo k srcu. Najbolj so se bali prehlade in celo po letu so se toplo zavijali in se greli na peči. Babica se je x*ada lečila in pogosto hodila v bolnico, kjer je govorila, da ji ni 70, ampak 58 let; mislila je, da je zdravnik, če izve njeno resnično starost, ne bo hotel zdraviti in ji poreče, da ji je čas umreti, ne pa lečiti se. V bolnico se je odpravljala navadno zelo zarana in je jemala s seboj dve, tri deklice; vračala se je pa zvečer, lačna in jezna, — s kapljicami zase in mazili za otroke. Enkrat je odpeljala s seboj tudi Nikolaja, ki jo potem dva tedna jemal kapljice in govoril, da mu je boljše.
Babica je poznala vse zdravnike, fold-šerje31 in konjederce 30 vrst naokoli in nobeden ji ni bil pogodu. Nekoč na praznik Marije Priprošnjice, ko je duhovnik s križem hodil po hišah, ji je bil djaček™ povedal, da živi v mestu blizu ječe starček, bivši vojni feldšer, ki leči zelo spretno, in ji je svetoval, naj gre k njemu. Babica jc; poslušala. Ko je zapadel prvi sneg, se je odpeljala v mesto in pripeljala nazaj s seboj starčka, bradatega krščenega zida v dolgem kaftanu, kojega lice je bilo pokrito s j plavimi žilicami. V izbi so delali dninarji: ; stari krojač s strašnimi očali je krojil i z raznih cap naprsnik, dva mlada fanta pa sta valjala iz klobučine valjanke. Kirjak, i katerega so bili zaradi pijanstva odlovili in j ki je zdaj živel doma, je sedel vštric s krojačem in popravljal komat. Žid je pogledal i
* ("ilnvelt, ki je nau5!l nekaj zdravi biva ^ samo praktično, prvotno pri vojakih, odkoder i« izraz vzel.	I
41 Cerkveni pevec.	1
Nikolaja in dejal, da se morajo staviti pijavke.
Stavil je pijavke, stari krojač, Kirjak in deklice so pa stali in gledali, in zdelo se jim je, da vidijo, kako Nikolaja zapušča bolezen. Tudi Nikolaj je gledal, kako so se pijavke, ko so se vsesale v prsi, napolnjevale s temno krvjo, in si domišljal, kako ga resnično nekaj zapušča in se je smehljal od zadovoljstva.
To je dobro, — je govoril krojač. — Daj Bog, da bi pomagalo,
Zid je stavil 12 pijavk in potem še 12, se napil čaja in se odpeljal. Nikolaja jc začelo tresti; lice se je osušilo in se, kakor so dejale babe, stisnilo v malo pest; palci so po?ineli. Zavijal se je v odejo in v kožuh, toda zeblo ga je vedno bolj. Zvečer je začel tožiti, prosil, naj bi ga položili na tla, potem, naj bi krojač ne kadil, končno jo pod kožuhom utihnil in proti jutru umrl.
IX.
Oh kakšna stroga, dolga zima!
Že na Božič je zmanjkalo kruha in so moko kupovali. Kirjak, ki je zdaj živel na domu, jo zvečer razsajal, tako da so se vsi bali, a zjutraj ga je bolela glava in mučila sramota, tako da je bilo žalostno nanj gledati. Iz hleva so je dan in noč razlegalo mukanjo gladne kravo in trgalo srce babici in Mariji. In kakor nalašč jo zunaj pokalo od mraza, dvigali so se visoki zameti, zima se jn vlekla: na Oznanjenje je divjal pravi snežni metež, a na velikonočno nedeljo je padal sneg.
(Konec prihodnjič.)

JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA1
priporoča za mesec november (vsi svetniki, verne duše, zahv. nedelja) sledeče skladbe:
Foerster, 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor.
Part. Din 10.—. (Lahke in lepo skladbo.) Foerster, To Deum op. 18 za mešani zbor.
Part. Din 4.— glasovi po 50 para. Gerbie, 12 tantum ergo za mešani zbor. Pari. Din 12; glasovi po Din 4. (Lahki in mo-lodijozni napevi).
Hladnik, Osem tantum ergo za mešani zbor
in orgle. Part. Din 10. Hladnik, Eequiem op. 52 za on glas in orglo Din 6. (Lep in lahek.)
Ncdvcd, Bone Deus za bariton solo in orgle; Diu G. (Motet poraben kot ofertorij, posebno za Gospodovo praznike; zelo lepa skladba.)
Premrl, pesmi svetnikov za mešani zbor.
Part. Din 12, glasovi po Din 6. Premrl, Renniem za on glas iu orglo. Din 14.
(Zelo lep in primeren rekvijem.) Premrl, 12 Tantum ergo za mešani zbor ln
orgle. Part. Din 12. Sattncr, Svetniško pesmi II. za mešani zbor, Din 10. (Obsega tudi lep napev od praznika vsoh svetnikov.)
Sattner, To Deum za mešani zbor in orglo.
Part. Diu 6; glasovi po Din 1. (Veličastna in lopa skladba.)
EiHEillEil!E!ISEinE!S!EHlSIU
žatl še 50 Din takse. «Kaj še 50 Din bo treba plačati.t je zavzdihnil P- in potrto zapustil sodno dvorano.
Spori radi dedščlne so v mnogih naših hišah zelo pogosti, posebno čo ostanejo bratje in sestre doma ali pa saj v bližini doma in 5e se njihove zapuščinske zadevo popolnoma do pičice praočasno niso uredile. Podobno se prepirata tudi posestnik Matija Rozman in brat Jože od Smlednika. Pred kratkim je prišel Joža pijan domov in je vso nahmlil ter napodil tudi sestro. Matija ga je ovadil orožništvu. Po nekem podobnem prepiru pa
je naslovil Matija na orožniško postajo v Smlednikn zopet dopis, v katerem je orožnikom zagrozil, da naj mu takoj sporoče, kako stoji njegova stvar glede brata, posebno glede izsiljevanja in če mn tega v kratkem ne sporoče, bo on sam poiskal pota in bodo zvedeli o stvari okr. sodišče in žend. oficir v Kranju. Če pa bo treba, pa pride lahko gledo orožnikov še več drugih stvari na dan. To je pa seveda razžaljlvo. Pri obravnavi je hotel mož ugotoviti, da je bil opravičen do take pisave, toda predsednik ga je resno opozoril, da so tako ne sme pisati in groziti orožnikom
in ga je obsodil senat le a ozirom na res pre-oej mučne domače razmere, samo na 50 Din globe in stroške.
Usodna neprevidnost. Hčerka neke ugledne ljubljanske družine je posetila svoje sosede, s katerimi so si jako dobri prijatelji. Deklo je vzelo seboj ovoj s svojim ročnim delom. Ko je prišla k prijateljem sta sedela sosedova otroka na zofi za mizo in se igrala. Deklica jo hotela fantka, ki je bil zamišljen v igro, opozoriti na se in je udarila z ovojem, v katerem jo imela ročno delo, pred fantom po mizi. Pri udarcu pa
so odletele iz ovoja male škarjice za snaženje prstov. Padle so na mizo in odletele od tod fantku v oko. Zadeta je bila punčica. Fanta so prepeljali v bolnico, toda zamau, oko so mu morali izvzeti in fant je na eno oko slep. Oslabelo pa mn bo tudi drugo. Pri sodni obravnavi so jo ugotovil ta nesrečen slučaj ln oba očeta sta se pobotala za primerno vsoto, ki jo z ozirom na socialno razmere dosti velika in občutna za plačnika, malenkostna pa z ozirom na težko poškodbo za mladega poškodovanca, ki bo imel posledice colo življenje.
E&JHB
ma:
LASI
Vsaka drobna vrsflic« lDšn 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devel vršile se računajo više. Za odgovor znamko!
)
Lepa soba
t elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom v pritličju se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6313.
PROSTOVOLJNA
'JAVNA DRAŽBA
NOVE MOŠKE OBLEKE se vrši dne 12. t. m. ob 9 dopoldne pri Franji čatar, Pokopališka cesta štev. 29, ,v Anžkovi hiši. 6312
instrokosje"
v ITALIJANŠČINI daje za
Jjočetnike po zmerni coni aščino popolnoma obvlada-joči uradnik. Naslove re-flektantov sprejema uprava pod šifro »Italijanščina*.
Sodi za mm
120—250 litrov in sodi za zelje (kadice), hrastovi, od 150—100 litrov, se poccni prodajo. — Društvena ul. štev. 64, Novi Vodmat
Podpisani naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem PRLSEI.lL svojo pisarno iz Zrinskega ceste št 2 v Kolodvorsko ulico št. 18, ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost.
ANTON STERGAR , aerentura in komisiia.
Solrcats vreče
KUPUJE TOVARNA lesen, zebljev, pošta ST. VID pri Ljubljani.
STAREJŠA OSEBA
prvovrstna KUHARICA in gospodinja, išče primernega mesta gospodinje. Ore tudi na deželo ali k samski osebi. Naslov v upravi pod 6315.
PRODAM PUŠKO-
dvocevko za 1000 Din in Browning-revolver. - Novi Vodmat št. 62.	6311
PRODA SE
MAJHNO POSESTVO
obstoječe iz zidane, z opeko krite hiše (2 sobi, kuhinja), zidanega hleva, vinograda z zidanico. Redi se lahko krava in dva prašiča. Oddaljeno 5 minut od žel. postaje in lepega trga. - Cena jako ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6245.
HLAPEC
i se sprejme takoj, kateri mora biti trezen in vajen pri konjih, dobra plača in hrana. Osebno se je predstaviti do 15. t. m. pri tvrdki IGN.
ANDRAŠ1Č, Kranj.
KROJAŠKEGA pomočnika
za boljša, velika in stalna dela sprejmem takoj. Hrana in stauovanje v hiši. Istotam se spreime KROJAŠKI VAJENEC. — Ivan štupica, krojaški mojster, DOB pri Domžalah.	6242
v Tržiču na Gorenj., krasna 1 lega, ob drž. cesti na zelo promet, kraju, enonadstrop. niša z velikim vrtom in travnikom, iz proste roke naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6260.
vam nare- > di za samo j 80 Din iz starih baržunastih klobukov ali drugih oslankov Pavla NOVAK, Križcvniška ulica 9/1. — Prekrojevanje in prebarvanje fileovih klobukov po najnižji ceni.	6006
ši izum
da se stari, že obledeli jedilni i stoli, klubske garniture, fotelji ! itd., ki eo z usnjem preoble-' čeni, lahko nanovo prebarvajo ia pridejo do prvotne barve, ima tvrdka
DRAGOTIN PUC,
TAPETNIK V LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 18. 6041
Družabnik (-ioa)
k dobro vpeljani trgovini z mešanim biagom na deželi se IŠČE. Potreben kapital od Din 70.000 naprej. Samske osebe imajo prednost. Ponudbe pod »Solidna moč« na upravo pod štev. 6305.
iz smrekovega lesa, moderna oblika, 40 komadov, po ugodni ceni naprodaj. Pripravne za trgovce s pohištvom. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 6301.
ANGLEŠČINA
privatne ure in tečaje, je otvorila iznova iz Anglije se vrnivša MISS FARLER v Dvorakovi ulici št. 3, III. nadstr hiša Tonnies-Obnova
in HARMONIJE ca obroke: Bosendorfer, Forsler, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štraih - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
INSTRUKCIJE
za ljudske šole, tudi za nemščino, daje pospodična. Naslov v upravi pod štev. 6232.
SPREJEM A~M *
na dobro in izdatno opoldan-
Eanalizirajto edino s cementnimi cevmi znamke
»Vulkan"
Ki |e »trojni jedelek, proseea tso (>08, danje ročno dolo, gladka no trmiosfc. naranino Btike, ja lažji, kar ie važno pri želenižkih transportih in pri polaganja. Vel tka salorca cevi. Strešnikov, ploič tlak. Tzvršuiem tornzzo m ysn «tavbon» dola.
Jos. Ciblaf, Ljubljana Tunajskaossti67. Te'efon73"
Iščem v nalsm
event. kupim TRGOVINO z meš. blagom na prometnem kraju. Prevzamem tudi blago z inventarjem. Ponudbe pod »Prometna trgovina« št. 5797 pa upravo »Slovenca«.

Priporočamo ivrdko
SI
j Ljubljana, blizu Prešerno-j vsga spomenika za vodo.
sko HRANO.
Naslov v
upravi lista pod štev. 6231.
i&SFs.sponeiersS
M knjigovosijša
samostojen, ki zna pisati na stroj in obvlada več jezikov se sprejme k večjemu posestvu na deželi. Pri posestvu lesna industrija. Plača po dogovoru, razen prostega stanovanja, kurjave io ia'svetljavc. Naslon takoj! Ponudba na upravo pod /iSap.sosiojesi« št. 6259.
Kastavracja »prt Kož v, Židovska ul. (i, zopet v polnem ob egu oskrbovana priporoča
in fioo Ljut siiscsko vino, katero je ravno došlo. Za
I obilni obisk se priporoča tudi fina domača kuhinja.
Nafcerejsa na h o p
nogavic, žepnih robcev, brisalk. klota, belega in rujavaga platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za \ šivilje, krojače, Solingen | in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
j? č
dobro izvežbani se sprejmejo v trajno delo. Janko Ješe, Ce<<ta na Loko 20.
Plstil^e,
izurjene, katere ra-polagajo z lastnim strojem, se sprejmejo. — Poizve se osebno Gorič-sr, Sv. Petr^ cesta 29.
Absolviran jurisl rrZrT:
l»o. Cenj. ponudbe pod „H v a težnost" na nrravo .81.0VENCA*
Vsakovrstne VO-4N iE
preslitve, kurivo in drugo j prevzame in oskrbi najhitre- • je in po solidnih cer-ah KO- | MAR AL., Krakovska ul. 13.
SiiJi^aČ, za'"kojega se jamči, da jo urez vsoke-ga pogreška. vporaDen tudi za težko vožnto, se z elegantnim ,,Bnggi"-vozom proda. — (Slika na razpolago) Naslov pri upravi ..Sto-venc1" pod te v. 6256.
Inserirajte v »Slovencu«!
iiiiMiiimiitiioi
IliMIMIIflMMIlIMIMMM
t/M
Modeme damske
cilinder - oblike
DOšLE v filcu, baržunu in plišu raznih barv. Cena od 300 Din, baržun filc od 160 Din naprej. — MODISTKA M. HORVAT — Ljubljana, Stari trg št. 21.	5255
pleskar in ličar, sobo inErkoillkar,
Delavnice: Kolodvorska nI. C, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
jj opozariamo.dasozopetdo- : j speli najboljši Šivalni stroji š =	in kolesa
II
Rova I Mail Line
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
Ganeral, zastopstvo ta kraljevino JKJ;
Zagreb
Trg I. štev. 17.
Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Soutliampton r. Novi jlorik in KanaUo
Cherbourg—Livcrpool—Southampton v
Južno Ameriko
Rio de Janeiro, fcantos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprav« potnikov t, 2, 3. razred«, — Kabine 3. raz. z 2 ia 1 posteljami Udobnost — bi^urnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjirgjeva ulica 91. — Lubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Be£kerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naalov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC, Za Bosno, Hercegovino, Dalmaciio in Črno goroi Srpska Prometna barka v Sarajevu in Grnžu.
Naslov za brzojavke; Prometna banka. Dopisovanje v vseh iezikih. ummmmmammmmunMnmmsaKnmemcmmmmKttMmsmmBmimBmnm
Slovito Kamfor-kremo
kraljice Marije
>• negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, specijaltteta: lasne obročke In kite » vseli barvah, priporoča
ALEKS. GJ1SH* ml.
hlglenlčno urejeni moderni domski česala "v L|ubljani, Kongresni trg
ODPRTO: od 'j,t. do 12. In od </>2. do 7.ure, ob sobotah do 8.
Š "v VSEH OrREMAH 1 z	s
: za rodbinsko in obrtno j j rabo. Istotam vseh vrst : : čevljarski stroji ..AfllCr" [ j kakor: cilinder, levoročni : i	in krojaški,
š Pouk v vezenin ter:
i hroarajsi peri!« m i
= nOgaV&C Ištotaniej brez- j : plačno edino le pri: |
\ los. Peteline, Ljubljana j
s
: blizu Prošornovoga upornem-: ka ob vodi. Popravili sprejemamo.
Uuodno kupiš:
Nogavice navadne Din 19'—, svil. flor Din 39'—,
volnene jopice Din 68'— ln 98*—,
zimske rokavice Din 25'—,
Crfep de Chlne Din 95-—, 130'—,
damska srajca Din 39<—
ter drugo blago po konkurenčnih cenah prt
A. ŠINKOVEC nos!. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg 19
fnserirajte v »Slovencu«!


Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnico, jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGAR. strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da jc temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da sc vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
HfflaaHaffiBHaaBaiSasBssasBfflsesis
ZfiBiana
o				in
1= UJ	0»	CC1 rt:.*, K	RS	M
E	3		C .S.	ti
ta T5	6		jS	it u
N	o	gSj	s	"S
•c	G		►3"	6.
o 1»	cm	OI3 U)		> tO
c@ne!
■ ■aDHHB3BaiBZ3S3t«!anE&3!RI!iailtB6IB!Sai

fva«iiitimwpai
CveftliCarna
^TP?
Pod! trančo LJubljana
Porotni in podovni Šopki, nagrobni venci, trakovi z nap si.
N3
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis h vis hotela „Unionw).	Telefon št. 57 in 470.
RaCun poštno Čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnico: CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno naiS ©in 115,000,000--.
(le de
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.