CELOVEC ČETRTEK 21. AVG. 1997
Letnik 52 Štev. 33 (2924)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
12. Vestnikov izlet 10., 11. in 12 oktobra. Tokrat gremo v Novigrad, kjer nas bodo gostili v hotelu Maestral. Za vaše prijave je telefon 0463/514300-40 (Milka Kokot) že odprt!
Dobljena tožba zoper Pusta
Konferenca predsednikov sosvetov začela z delom
in Kärntner Neue Krone
Dne 16. 11. 1995 je Ingomar Pust objavil v Kärntner Neue Krone članek pod rubriko »Mein Standpunkt« (Moje stališče), v katerem je med drugim zapisal:
»Pri domačiji Peršman je slovenski muzej, v katerem je skoraj vsaka beseda napačna. Muzej ni muzej odpora, temveč muzej roparjev zemlje, ki so bili maja 1945 z britanskim ulti-matumom pometam čez mejo«.
V članku Pust piše, da je trditev v muzeju, po kateri naj bi ljudi pri Peršmanu umorila Waffen-SS, napačna, ker le-ta tedaj sploh ni bila na Koroškem. Na Koroškem je bil le policijski regiment 13, ki pa s Peršmanovo domačijo ni imel česa opraviti. Nadalje je trdil, da so ljudi pri Peršmanu umorili partizani sami, krivdo za to pa da so naprtili policijskemu regimentu 13 itd.
Zveza koroških partizanov kot vzdrževalec muzeja in dr. Marjan Sturm kot znanstvenik, ki je muzej vsebinsko opremil, sta tožila gospoda Pusta ter Kärntner Neue Krone. V prvi instanci je celovško deželno sodišče obsodilo oba obtoženca. Naredila sta priziv pri drugi instanci (Višje deželno sodišče Gradec), ki je sodbo prve instance potrdilo v zadevi tožbe Zveze koroških partizanov. V zadevi tožbe dr. Marjana Sturma kot znanstvenega avtorja razstave pa je druga instanca.odločila, da dr. Sturm nima aktivne legitimacije za tožbo, ker je muzej v javnosti v prvi vrsti povezan z Zvezo koroških partizanov, ne pa z njim kot avtorjem muzejske zbirke.
Museum am Perschmannhof fast jedes Wort falsch, das Museum kein Museum des Widerstandes, sondern ein Museum der Landräuber, und daß es ein Lügenmuseum ist, oder inhaltsgleiche, unwahre und/oder ehrenrührige Behauptungen aufzustellen, zu verbreiten oder sonstwie zu veröffentlichen.
2.	Die beklagten Parteien sind schuldig, die Behauptungen, daß im Museum am Perschmannhof •fast jedes Wort falsch, das Museum kein Museum des Widerstandes, sondern ein Museum der Landräuber und daß es ein Lügenmuseum ist, gegenüber
den Lesern der »Kärntner Neuen Krone« binnen 14 Tagen bei Exekution zu widerrufen.
3.	Die beklagten Parteien sind schuldig, den Widerruf gemäß Punkt 2. dieses Urteils binnen 6 Monaten nach Rechtskraft dieses Urteiles auf ihre Kosten in der Zeitschrift »Kärntner Neue Krone« unter der Überschrift »Im Namen der Republik!« in einem Kasten mit Fettdruckumrahmung mit hervorgehobener Parteienbezeichnung zu veröffentlichen.
Sodba še ni pravomočna, ker obstaja še možnost izredne revizije pri Vrhovnem sodišču.
Kot smo že poročali, je po predaji spomenice zveznemu kanclerju in avstrijskemu parlamentu komisija predsednikov sosvetov izvolila iz svoje srede predsednika in namestnika, ki sta že v poletnih mesecih pričela z delom. Ta organ je zaprosil za razgovore vse pristojne ministre ter deželne glavarje, da bi jim tolmačil vsebino spomenice ter urgiral realizacijo vseh tistih zahtev, ki so v pristojnosti posameznih ministrov oziroma deželnih glavarjev. S strani zveznih ministrov so bili odgovori pozitivni, tako da je bil v torek že pogovor z ministrico za socialne zadeve Lore Hostasch, včeraj pa z deželnim glavarjem Karlom Stixom. V septembru bodo
V kulturnih delavnicah v Centrisu in k & k-centru v Šentjanžu je v teh dneh zelo živo. Zbralo se je 38 otrok iz Koroške, iz Bovca in Kobarida v Sloveniji ter iz Špetra Slovenev iz Benečije. Z Marjanom in Magdo se gredo gledališko abecedo. Stran 5	Foto: sv
PREBLISK
MoPZ
Obsodba se glasi:
L Die beklagten Parteien sind der zweitklagenden Partei (torej ZKP, op. pisca) gegenüber schuldig, es ab sofort zu unterlassen, zu behaupten, daß im
Iz vsebine
MEDIJI
Radijske oddaje
Na kakšen način bomo uspeli priti do razširjenih, morda celo celodnevnih radijskih oddaj?
Stran 2
MLADINA
Multikulti is wonderful
V kulturni delavnici v Šentjanžu v Rožu so ustvarjali otroci z Magdo in Marjanom.
Stran 5
■ Na Ulriclisbergu, na Vrhu po naše, so neznanci razdejali tamkajšnji spomenik oz■ spominske table, poslil<ali stene s kljukastimi križi, peterokrakimi zvezdami in drugimi simboli. Cela reč je podpisana s »Kommando Z. a. I. a.« To dejanje je dvignilo precej prahu po vsej Avstriji.
Kdo se skriva za tem komandom?
Miklova Zala verjetno ne, čeprav so tudi na policiji imeli to asociacijo. Pa tudi bivša partizanka, Kapel-čanka Zala ne, o kateri se je razpisal »Standard«. Na vsak način pa so storilci napravili največjo uslugo nemškemu nacionalizmu, ki si lahko nadeja val solidarnosti ob bližajočem se naslednjem 10. oktobru.
Slovencem je bil vsakoletni rjavi cirkus na »Mons caranta-nus« vselej suspekten, saj je znano, da se tam srečujejo predvčerajšnjiki iz vse Evrope. Okoli 10. oktobra se množijo protislovenske, nestrpne izjave, pa čeprav nekateri želijo, da bi naj bil to praznik »za vse«.
Kljub tem dejstvom pa je tudi jasno, da se z nasiljem ne pride nikamor. Najmočnejše orožje proti rjavi miselnosti mora ostati beseda. Naj so storilci z ekstremne leve ali z desne, koristili so le tistim, ki se družijo 10. oktobra v rjavih gvantih.	S. l/V.
»KRALJ MATJAŽ«
vabi na
12.
libuško
žegnanje
•
v soboto, 23. avgusta 1997, ob 20.30 ples s skupino THE CAPS iz Šmihela
•
v nedeljo, 24. avgusta 1997, ob 9.30 maša in pranganje, ob 11.30 opoldanska zabava s Triom Pavlič, ob 14.30 kulturni program
Zakaj in za koga?
sledili pogovori z ostalimi ministri oz. deželnimi glavarji. Predsednik konference predsednikov sosvetov Martin Ivančič je ocenil, da so doslejšnji pogovori potekali v konstruktivnem duhu. Poudaril je, da so sogovorniki pozitivno ocenili spomenico kot izraz želja pretežne večine avstrijskih narodnih skupnosti.
Zeleni proti strankam v sosvetih
Govornica za manjšine pri Zelenih Terezija Stoisič je mnenja, da politične stranke niso ničesar izgubile v obstoječih sosvetih za narodne skupnosti. Jeseni se bo namreč iztekla mandatna doba članom sosveta za hrvaško narodno skupnost. Strankam naj bi bilo prepuščeno, da izvajajo sklepe narodnih skupnosti, same pa se odločitev ne bi smele udeleževati in se ne vmešavati vanje.
»Ne gre, da bi deželnozbor-ski poslanci in strankarski funkcionarji igrali vlogo »nadstrankarskih zastopnikov« in tako vplivali na odločitve. Konkretno gre za »prezidij mandatarjev SPÖ iz hrvaških in večjezičnih gradiščanskih občin« pod vodstvom poslanca Walter-ja Priorja (SPO) in za »Delovno skupnost hrvaških komunalnih politikov ÖVP pod vodstvom Nikolausa Berlakovicha.«
Stoisičeva poudarja, da so bili sosveti ustanovljeni kot posvetovalni organi in ne kot možnost strankarskega upravljanja manjšin.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Izjava za tisk
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je v izjavi za tisk obsodil vandalizem nad spomeniku na Ulrichs-bergu / Vrhu. Poltična nasprotja je treba reševati z argumenti, ne pa tako, da bi z nasilnimi dejanji razpihovali emocije. Na spominske table imamo seveda mnogi različne poglede, ni pa opravičila za to, da bi jih razbijali.
Sturm je še izrekel upanje, da bo varnostni službi uspelo čimprej odkriti storilce. V političnih nasprotjih pa nasilje ne sme imeti prostora, je poudaril Sturm.
^^EST rednih in <^9dvanajst izrednih sej slovenskega parlamenta v os-minki iztečenega mandata ni malo.
Tako za poslance kot tiste, ki redno spremljamo, kaj se dogaja v vrhu slovenske politične scene, je bil to naporen in večkrat mučen čas. V času počitnic in političnega mrtvila - čas kislih kumaric - pa statistika opravi svoje. Sprejetih je bilo 113 zakonov in obravnavali so 280 zadev. Ni potreben izjemen spomin, da ne bi kritično ocenili čas, ko so imeli politiki več opraviti sami s seboj kot pa z izjemno pomembnimi zadevami, ki so trkale na dnevni red parlamenta. Poltretji mesec so si podaljšali spanje zimskega medveda, kajti prav toliko časa je trajalo, da sta se oblikovala koalicija in vlada.
Potem ni bilo potrebno veliko časa, pač pa velik rompompom, da so sprejeli spremembe ustave in odločali o t. i. evropskih zadevah.
Mir, počitnice in smehljanja vodilnih politikov v teh vročih dneh ne dajejo videza, da se bodo nesoglasja in razprtije kaj kmalu vrnile v poslanske klopi. Izvoljenci ljudstva si polnijo baterije za odločanje o celi gori novih zakonov, ki jih terja približevanje Slovenije k EU. Že sedaj vemo, da bomo priče dema-goškim nastopom, napadom
Aleš Kardelj
in nizkim udarcem; v bistvu pa gre ob teh razpravah in sprejemanjih za odločanje v časovni stiski in brez pravih alternativ. Kljub nenehnim poudarjanjem o samostojnosti in opozorilom, da iz ene nadvlade slovenskega naroda drvimo v drugo, pa je kot na dlani, da nastopa čas har-■ monizacije slovenske zakonodaje, ki terja uskladitev predpisov z veljavnimi določili EU.
Obeta se tudi nekaj zanimivih sej. Najpomembnejša bo tista ob sprejemanju državnega proračuna, s tem pa tudi o prvem poročilu delovanja vlade. Na vrata trkajo zahteve po izredni seji in razpravi o situaciji ob nesprejetju Slovenije v NATO, vložena je tudi
Še bo živahno v parlamentu
interpelacija o delu vlade, bolje povedano suhoparno naštevanje, kaj so počeli v dveh vladnih službah in petnajstih ministrstvih. Verjeli ali ne, notri ni nič zapisano, kaj niso v tem mandatu naredili, kje so zamočili ali z delom zamudili. Še tistega ni, kako so zapravljali denar davkoplačevalcev. In ob sprejemanju novega proračuna prav zaradi tega lahko pričakujemo živahno parlamentarno jesen.
fafhikovi tektjtmi
Kriza med bosanskimi Srbi ne pojenja. Potem ko je sedanja predsednica republike srbske v Bosni in Hercegovini Biljana Plavšič razpustila parlament, se je kriza še bolj poglobila. Ustavno sodišče je pod velikim pritiskom Karadžičevih privržencev njeno odločitev razglasilo za protiustavno, kljub temu pa je Plavšičeva za september napovedala izredne volitve. V preteklih dneh pa sta se spopadli tudi specialni policiji obeh bosanskosrbskih liderjev. Banjaluko obvlada Plavšičeva, Pale, novorazglašeno prestolnico Republike srbske, pa največji osumljenec za haaško sodišče Radovan Karadžič.
Slovenska ljudska stranka ekspanzira. Odkar je od letošnje pomladi koalicijska stranka v slovenski vladi, je s svojo nekompromisno politiko že kar precej pridobila. Najbolj se je njena teža izrazila ob slovenskem proračunu in tudi pri zasedbi pomembnih funkcij v službah vladnih resorjev. Preteklo nedeljo se je potrdila na mitingu stranke na letališču v Slovenj Gradcu, kjer seje kljub počitnicam zbralo nekako
10.000 njenih privržencev. Po-deželjska mladina je imela svoje kmečke igre, predsednik Marjan Podobnik pa se je kot že večkrat izrekel proti korupciji, za domovinsko vzgojo v šoli in med drugim tudi izjavil, da bo njegova stranka podprla kandidata strank slovenske pomladi v volilnem boju proti sedanjemu slovenskemu predsedniku Kučanu.
Hrvaška policija aretirala osumljenega vojnega zločinca. Po
včerajšnjih vesteh je policija bosanskih Hrvatov aretirala Pera Skopanka, višjega policijskega uradnika, ki se je v hr-vaško-bošnjaških spopadih odlikoval z zločinskimi dejanji proti bošnjakom. Med drudim ga obtožnica bremeni tudi tega, da je ujete bošnjake uporabljal za živi zid v bojih z muslimani. Takoj po aretaciji je bil prepeljan v Haag. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je aretirani res eden od velikih zločincev ali pa le mala riba oz. pesek v oči mednarodni skupnosti na njene zahteve do Hrvaške za aretacijo in izročitev osumljenih vojnih zločincev haaškemu sodišču .	J. R.
Kaj bo z radijskimi in TV oddajami?
^ LABA ura dnevnega radij-skega programa v slovenščini na ORF, pol ure tedensko za televizijske prispevke, slab sprejem signala RTV Slovenije na Koroškem, trije manjšinski tedenski časopisi (eden od njih je cerkven, drugima dvema pa se finančno slabo piše), časopisje iz Slovenije, ki prihaja z dokajšnjo zamudo (najmanj en do treh dni); to je medijska oskrba za slovensko narodno skupnost na Koroškem.
Zahteve po razširjenih radijskih oddajah v ORF za slovensko narodno skupnost so stare že skorajda kot je program. Čeprav so nas v zadnjih letih na pristojnih uradih vsaj poslušali, se ni spremenilo nič, zato je logična posledica, da so ob padcu monopola ORF vložili prošnje za licence tudi privatni pobudniki radijskih oddaj. Tako je društvo AGORA, ki je že pred leti uspešno poskušalo s piratskimi oddajami, še z drugimi sprožilo tožbo, katere posledica je bil padec monopola. AGORA poudarja večjezičnost koroške regije na stičišču treh jezikov in narodnosti in ima izde-
lane načrte oddajanja s poudarkom na slovenščini.
Licence za oddajanje naj bi začeli deliti že letošnjo jesen, med kandidati pa je poleg AGORE tudi radio Korotan, katerega nosilec je v glavnem Mohorjeva družba. Ne pri enem in ne pri drugem nosilcu pa niso jasni načini financiranja. Medtem ko društvo AGORA podpira cela vrsta raznih inštitucij, organizacij, društev in oseb, ki so pripravljeni narediti marikaj tudi zastonj, pa Mohorjeva očitno računa na podpore iz Slovenije. Bojazen med narodno skupnostjo, da bi lahko to šlo na račun kulturnega, političnega in medijskega delovanja, ni iz trte izvita.
Pritožba NSKS
Narodni svet koroških Slovencev je vložil pri ORF pritožbo, češ da je poročanje pri slovenskem oddelku neobjektivno. Menda zbirajo celo podpise, s katerimi naj bi utemeljili svoje stališče. Z vidika skorajšnjega razdeljevanja licenc je seveda razumljivo, da skušajo pri'
koroški desnici čim bolje utemeljiti potrebo po privatnem radiu. Z mediji je pač tako: enkrat enemu ni kaj povšeči, drugič drugemu in vsem ni mogoče ustreči. Je pa dvomljiva zadeva, če si hoče kdo utrditi pozicijo tako, da skuša očrniti drugega. Novinarji na slovenskem oddelku ORF pa so vsekakor izjavili, da se pritožbe prav nič ne bojijo.
Kakorkoli že - kdor bo končno zmagal v borbi za licenco, njegova zmaga bo draga reč. Vsaka obogatitev medijske ponudbe bo dobrodošla, potrebna bi bila še zagotovitev, da bi dodatne radijske oddaje ne ostale poskus, ki seje izjalovil zaradi finančnih problemov.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je še vedno avstrijska država tista, ki nosi odgovornost za medijsko oskrbo tudi za manjšince, ki so prav tako njeni državljani. Zakonodajalcu je treba dopovedati, da v sodobnem času, ki je preplavljen z vsakovrstnimi mediji, manjšine ne morejo ostati na ravni petdesetih let. S. W.
47.MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
V Kranju zadovoljni
V tiskovni izjavi po zaprtju Gorenjskega sejma je rečeno, da so bila pričakovanja organizatorjev izpolnjena. Za redni obisk so prodali preko 50.000 vstopnic, obiski večernih prireditev brez vstopnine pa so bili nad vsemi pričakovanji, saj se je na posameznih zbralo tudi preko 5.000 obiskovalcev. Kar precej traktorjev so pokupili Avstrijci, zelo veliko pa so prodali tudi avtomobilov. Rekord-
^^ČITNO v noči od sobote na nedeljo so neznanci (da jih je bilo več, je gotovo) razdejali spominsko kapelo na Ulrichs-bergu / Vrhu, odmontirali spominske table, jih razbili, zidove pa prepleskali z napisi, kljukastimi križi, peterokrakimi zvezdami in podobnim.
Ta spomenik, ki so ga postavili leta 1959 in je uradno namenjen žrtvam obeh vojn, je bil sporen že vsa leta. Nobena skrivnost ni, da se tam srečujejo okoli desetega oktobra predvsem tisti, ki imenujejo Hitlerjevo vojno za »osvobodilno«, »preventivno«, »brambeno« itd. ter da so nekdanji pripadniki nemške vojske radi razkazovali svoja nacistična odlikovanja. O poštenih nemških vojakih in obrambi pred komunizmom je tam govora. Morij, ki jih je zakrivil nacistični režim, ne omenjajo. Vse skupaj zavito v celofan »sožitja« in »skupne Evrope« in »miru med narodi«.
Na kraju razdejanja so storilci pustili pismo, ki pa ga policija ne da v javnost, češ da je eno
naje bila tudi prodaja pohištva in gospodinjskih aparatov.
Iz Koroške je sejem poleg delegacije Koroške gospodarske zbornice pod vodstvom direktorja Karla Kofflerja obiskal tudi celovški župan Harald Scheu-cher in se o njem izrazil zelo pohvalno. Na Koroškem pa so se nekateri razburjali, da je kranjski sejem istočasno s celovškim, saj očitno ne vedo, da ima že petstoletno tradicijo. J. R.
samo čvekanje. Zanimivo pa je špekuliranje, kdo naj bi-storilci bili: podpis na zidu »Kommando z. a. I. a.« naj bi pomenil neko levičarsko skupino žensk iz leta 1990, pa tudi na Miklovo Zalo so se spomnili.
Višek senzacionalnega poročanja pa je bilo odkritje, da živi pri Železni Kapli starejša ženska, ki si je v narodnoosvobodilnem boju nadela partizansko ime Zala, njeno sliko iz partizanskih časov, vzeto iz knjige, pa je časopis Standard objavil v velikem formatu. O njej je novinarka Ingrid Strobl pisala v svoji knjigi, naslov poglavja te knjige pa je menda citiran v priznavalnem pismu. O imenu »Zala« je še več domnev: baje naj bi se tako nekoč imenovalo Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld ali Saalfeld). (Kdaj bodo na vrsto prišle še vse naše Zalke.je verjetno le vprašanje časa.)
Na vsak način pa je konkreten vzrok za dejanje, pa tudi za čas, skrivnost. Ta vandalizem je seveda koristil predvsem na-
64. CELOVŠKI SEJEM
Letos manj obiskovalcev
Izredno lepo vreme pretekli teden je bilo krivo, da so številni ljudje na Koroškem šli raje na lepa in topla jezera kot pa na velesejem. Organizatorji so našteli kar za 30.000 obiskovalcev manj kot lani, ko jih je bilo 165.000. Nekateri razstavljalci, predvsem modnih in pohištvenih panog, pa so bili kljub temu zelo zadovoljni z nakupi obiskovalcev.
Zelo nezadovoljni so bili razstavljalci malih strojev in orodja, nekateri razstavljalci pa so celo rekli, da drugo leto ne bodo več prišli v Celovec. Gotovo drži, da bi bilo pametno ob lepem vremenu podaljšati obratovalni čas na sejmu vsaj do devetih zvečer (običajno do 18. ure).
Zadovoljni s promocijo za zimske olimpijske igre 2006 na tromeji pa so bili na stojnici »Senza confini« .	M. Š.
cionalno misleči desnici (gl. preblisk na 1. strani), zato tudi policija raziskuje tako v »desno« kot v »levo«.
Da so ta spomenik Slovenci vedno odklanjali, ni nič novega
-	ne zaradi spomenika samega, temveč zaradi karakterja praznovanj, ki se tam odvijajo. Kljub temu pa je seveda nemogoče, da bi odobravali fizično nasilje, pa čeprav le nad simboli. Pot sožitja je naporna, napornejša kot akcijsko razbijanje, ki ustvarja razburkane duhove. Prav zato je neobhodno potrebno, da bi storilce odkrili
-	kajti naše Zale naj živijo v miru in spoštovanju!
S. W.
KOROŠKA
Razdejanje na Ulrichsbergu
JUBILEJ
Jože Partl 60-letnik
60 bom! Pod tem geslom je Črnkov gospodar Jože Partl vabil v nedeljo, 17. avgusta, na praznovanje svojega šestdesetega življenjskega jubileja. Odzvalo se je kar imenitno število gostov, sorodnikov, prijateljev in znancev iz vseh vrst narodnopolitičnega ter gospodarskega življenja občinskega območja, kar je pričalo o priljubljenosti slavljenca.
Pridne roke, posebno pa še osem vnukov, je vneto skrbelo za telesni blagor gostov, ki so prihajali do poznega popoldneva. Videti je bilo, kot da se je vsaj polovica Bistrice želela poveseliti v prijetni domačnosti z vaščanom, ki se je namenil vključiti v krog »častitljivih seniorjev«. Kakšen ugled in koliko spoštovanja uživa gospodar Črnkovine, je bilo slišati iz ust prijatelja, Pliberškega podžupana Mirka-Frica Kumra, predstavništva Zveze slovenskih izseljencev, bistriške občine in narodnopolitičnih organizacij.
Predolgo bi bilo naštevanje vseh njegovih zaslug, ki si jih je pridobil kot občinski mandatar, kot gospodarstvenik, kulturnik, skratka kot človek, vedno pripravljen pomagati, v vsakem življenjskem položaju. Posebno poudariti je treba njego-
vo nepristranskost, odprtost, samostojnost razmišljanja in njegovo široko obzorje, ki se ne končuje ob kakšnem osebnem interesu.
Trdo kmečko življenje je že od ranih mladostnih let oblikovalo njegovo življenje in kruta usoda pregnanstva je zapustila močne sledove v doraščajočem otroku. Močne slovenske kore-
nine Čmkove domačije so bile vodilo mladeniču v povojnih letih, da se je poleg strokovnega izobraževanja v svojem pičlem prostem času povsem posvetil narodnemu življenju. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta«, pod tem geslom mladi Joža ni iskal fizičnega obračuna za storjene krivice nad koroškimi Slovenci, mar-
več je le kot goreč domoljub hotel opozarjati javnost in uradne kroge, da se podobne ne bi več ponovile.
Ni čuda, da so ga bivši pregnanci že pred domala dvajsetimi leti izvolili za predsednika Zveze slovenskih izseljencev in tej slavljenec načeljuje še danes. Poklicali so ga v to funkcijo prav zaradi njegove nepristranskosti, ker odklanja vsako vnašanje nemira med bivše sotrpine in ker dosledno odklanja vsake vrste strankarstva v tem združenju, pa naj bo to svetovnonazorskega, verskega ali kakršnegakoli že. Posebno potrebno je to danes, ko naše narodno življenje vse preveč po nepotrebnem prevevajo razprtije samozvanih politikantov, ki slednjič gredo samo na račun našega jedra. Žal ostanejo opomini tega klicarja kar prevečkrat »zgubljeni v vetru«. Neutrudljivo, pa vedno spet ta naš narodnjak kliče svoje rojake k razsodnosti in pogumno opozarja na nekdanjo izseljensko zavest, ki se je glasila edinole: Slovenec sem!
Zato še na mnoga zdrava leta, Joža, in dovolj notranjih moči tudi še za bližajoče se tretje tisočletje!
F. Č.
OBMEJNI PREHODI
Bodo brezcarinske trgovine ostale?
Posebno Koroški so tako imenovani duty-free shops na mejnih prehodih trn v peti, saj zapravijo kupci tam kar precej težkih milijonov, seveda neobdavčeno. Avstrija je s 1. julijem prepovedala vsakršen uvoz tobačnih izdelkov in slišati je, da se to trafikantom, pa seveda finančnemu ministrstvu, že pozna. Vendar se zahteve po zaprtju teh trgovin nadaljujejo. Kakšno pa je stališče Slovenije?
Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko v Sloveniji je mnenja, da so te prodajalne združljive s pri-družitvenim statusom v EU in da jih ne bo potrebno zapreti. Nasprotno, saj nameravajo na primer zgraditi še eno tako trgovi-
no na mejnem prehodu s Hrvaško ob rečici Dragonji. Kljub različnim mnenjem in nekaterim dvoumnostim v predpisih je odbor ocenil, da ni ovir za obstoj trgovin v času pridružit-venega statusa Slovenije v EU.
Slovenija je v pridružitve-nem sporazumu namreč podpisala deklaracijo, po kateri naj bi opredelila status brezcarinskih prodajaln v prehodnem obdobju, od sredine naslednjega leta pa naj bi ne odpirala več novih. Polnopravno članstvo v EU ne dovoljuje »duty-freejev na obmejnih prehodih, temveč le na mednarodnih letališčih in v pristaniščih.
(Po »Primorskih novicah«)
S.	W.
Gigant II Koncert v k & k centru v Šentjanžu, v petek, 22. avgusta 1997, ob 20. uri: Hans Gröblacher (kitara), Paul Kretschmann (kitara), Gernot Koboltschnig (bas)
DELAVSKA UNIVERZA
Jeseni nad 350 tečajev
^%OLETJE gre počasi h koncu m in kmalu se bodo odprla vrata za vse tiste, ki so željni izobraževanja. Tudi letos je Delavska univerza v Celovcu spet pripravila privlačen izobraževalni program, ki nudi za vsakogar nekaj zanimivega: poklicno izobraževanje, zdravstvena vprašanja, literarna predavanja, številni jezikovni tečaji, vse o gradnji hiš, razni com-puterski tečaji itd.
Šola nudi poleg tradicionalnih in stalnih prireditev celo vrsto novosti. Novo v jesenskem programu je na področju psihologije, pedagogike, »mentalni trening za razvoj osebnosti« za ženske v obliki seminarja ob koncih tednov. Na področju medicine nudijo štirje zdravniki praktične napotke pri uporabi celostnih metod zdravljenja (homeopatija, alternativne možnosti zdravljenja, pojmi iz kitajskega zdravstva in drugo).
Novost je tudi tečaj angleščine za otroke, intenzivni tečaj angleške slovnice in kitajščina za začetnike. Tudi na področju kreativnosti vas čaka široka palete ponudbe: obiščete lahko klavirski tečaj, tečaj violine, kitare, izpopolnite lahko tudi
BILDUNGSORT
Volkshochschule
Klagenfurt
Kursprogramm QJ
znanje na področju fotografiranja in snemanja. Poskrbeli pa so tudi za vaše telesno zdravje: raznovrstni tečaji gimnastike, kondicijski treningi, samoobramba za ženske in dekleta itd.
Prijave so možne od ponedeljka, I. septembra, od 7.30 do 19. ure, v petek od 7.30 do 12. ure na Delavski univerzi (Volkshochschule) v Celovcu, Bahnhofplatz 3, 1. nadstropje soba 108, Tel.: 0463/5870 -272 in 273. Tečajni program lahko dobite pri zgornjem naslovu.
Jesenski semester se prične 15. septembra.	M. Š.
PERNTHALERJEV MODEL
Nova stara študija o zastopstvu
» * začetku devetdestih let je W Narodni svet koroških Slovencev upal, da bo na osnovi t. i. Pernthalerjevega modela mogoče iztržiti deželnozborski mandat za koroške Slovence. Kmalu nato se je porodila še zamisel, da bi za koroške Slovence ustvarili posebno zbornico. Vendar obe pobudi nikoli nista imeli dovolj močne podpore za njihovo uresničitev, ne s strani političnih strank ne v narodni skupnosti sami. Skepsa zoper etnično zbornico je nenazadnje zaradi vstopa Avstrije v Evropsko unijo narasla in tudi glede deželnozbor-skega mandata ne kaže, da bo podprt z večino. Nasprotno je današnja avstrijska manjšinska politika bolj usmerjena v to, da se vprašnaja zaščite manjšin in njihove kulturne dediščine rešujejo integrativno v okviru danih političnih struktur. Jasen znak v to smer je bila nazadnje tudi spomenica avstrijskih narodnih skupnosti, ki med drugim predvideva, da se Avstrija v ustavi prižna k svoji zgodovinski pogojeni kulturni in jezikovni raznolikosti.
Nekoliko presenetljivo je zdaj izšla nova študija profe-
sorjev Pernthaler in Öhlinger, ki ponovno aktualizira vprašanje manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru in avtonomno manjšinsko zastopstvo. Po mnenju avtorjev, naj bi se uresničilo oboje. Zastopo-stvo v deželnem zboru naj bi potemtakem zagotovilo enakopravno sodelovanje v »splošnih zadevah«, avtonomno zastopstvo pa služilo predvsem urejevanju lastnih, se pravi manjšinskih zadev.
Študija uvodoma predstavlja različne obstoječe modele političnega sodelovanja narodnih skupnosti v Evropi na nacionalni in regionalni ravni. Sledijo pa legistično izdelani predlogi, kakšen bi lahko bil manjšinski mandat v koroškem deželnem zboru. Na koncu je objavljena še dodatna ekspertiza k nekaterim pravnim problemom v zvezi z ustanovitvijo avtonomnega zastopstva koroških Slovencev, ki jo je Pernthaler napisal leta 1993 in s tem dopolnil svoje iz-vedenje iz leta 1990.
Poleg tega, da študija nekoliko zamuja, ima to pomajklji-vost, da upošteva samo pravne vidike in zakonske ureditve. Ne pove pa ničesar o tem, ali taka
zastopstva lahko preprečijo asimilacijo manjšin, narodnostne konflikte itd. Ostane popolnoma odprto, ali so to sploh ustrezna sredstva, ki lahko zagotovijo preživetje in razvoj manjših narodnostnih skupnosti kakor so to Slovenci na Koroškem. Morda je treba iskati drugačne rešitve. Vsekakor pa se je treba truditi za boljše vzdušje med ljudmi in za konstruktivno sodelovanje med večino in manjšino. Kaj namreč pomagajo manjšinski zastopniki in zaščitni zakoni, če ni načelnega soglasja o tem, da so problemi manjšine tudi problemi večine in da jih je treba pozitivno reševati.
Andrej Leben
THEO ÖHLINGER, PETER PERNTHALER: Projekt eines Volksgruppenmandats im Kärntner Landtag. Rechtsystematische Untersuchung der Mitwirkungsmodelle von Volksgruppen in Europa und Vorschläge zur legistischen Umsetzung in der österreichischen Rechtsordnung. (= Eth-nos; 49.) Braumüller: Wien 1997, 165 str., 380,-
EDITION NIEMANDSLAND
Življenje onstran domovine
PET MLADIH V GALERIJI ROŽEK
Razstava »Mladi talenti«
ragoslav Dedovič, rojen v mJ bosanskem Zemunu, je leta 1992 emigriral v Nemčijo. Prihaja iz dežele, ki se mu je skozi vojno odtujila. Zdaj živi v državi, ki mu je tuja. Oboje zrcalijo njegove pesmi, ki so nastale v nemškem eksilu.
V Dedovičevi poeziji se pre-
IDragiislav Dciluvir
Von edlen
Mördernf
und gedungenen^
Humanisten. *
J	IIKH.iL, ,
I	ff' j
IM Mii lilp/pjp.w 11 Essät/psej A-?
T" •'x ■ ? J ' ""
pletajo motivi nesmiselne, absurdne vojne v Bosni s hrepenenjem po ljubezni, pp človeškosti, ki jo lirski jaz tudi v nemškem okolju pogreša. Zdi se, da je človek tukaj in tam, čeprav iz različnih razlogov, izgubil svoje dostojanstvo, posebno tedaj, če tak, ki živi na robu družbe, kot begunec, azilant ali socialni izobčenec, kot žrtev doživetega, videnega in samega sebe.
Jedko družbeno kritiko in kritiko vojne pretrgajo bežni utrinki iz vsakdana in temne misli o tem, kako je človeku, ki je doživel prezvrhano mero ponižanja in trpljenja. Zelo osebne pesmi pričajo v neposrednem, včasih ekspresionističnem jeziku o ogorčenosti in gnusu do tega, kar se je dogajalo v
vojni in kar je vojna napravila z ljudmi.
Zaključni esej, ki je dal zbirki naslov, se kritično in ne brez sarkazma spoprime z nemškim gledanjem na vojno v Bosni in dvomljivo posredovalno vlogo tamkajšnjih medijev. Vožnja z vlakom »Prinz Eugen« (ta francoski Italijan je kot Avstrijec 1. 1697 »osvobodil« Beograd in uničil na tisoče hiš in več kot sto mošej) skozi Nemčijo je okvir razgovora med pripovedovalcem in Nemko Johanno, ob katerem avtor analitično razkrinka hinavsko in preračunano sočutje z žrtvami vojne.
Tudi druga knjiga, ki je ne-
■Mišo Nikolič
■..jnoNjid
ifl
m-
.zogen wnv
weiter^
I	»ravaJH
LelWwliiip« eiiiPF Ro«iifMilie?3$|| Hit einein knuirt von Marielia	'
ÄiÄli
davno izšla v ediciji Niemandsland, nas popelje v Jugoslavijo, vendar v drugačen čas in v drugačno okolje.
Mišo Nikolič se je rodil leta 1940 nekje na poti med Poža-revcem in Petrovcem v Srbiji. Od malih nog je s svojo družino stalno na popotovanju s trebuhom za kruhom, tako kot že njegovi predniki. Pot gaje preko raznih držav nazadnje pri-
Novi Celovški Zvon
V uvodniku »Trgovanje z belim blagom« predlaga Vinko Ošlak, da se z vsemi narodnostnimi skupnostmi ravna enako, pri čemer ima v mislih predvsem Nemce in Staroavstrijce v Sloveniji in Slovence v Avstriji. Iz razlogov krščanske morale nasprotuje temu, da bi bile narodnostne in človekove pravice odvisne od recipročnosti.
V	literanem delu je objavljen pesniški cikel »Pesmi za Pio« Kristijana Mucka, Alojz Rebula nadaljuje svoj dnevnik za leto 1972, Barbara Simoniti pa objavlja novelo »Barbara na Mrzlem polju«. Vmes je najti
4.	nadaljevanje prevoda literar-no-filozofske knjige »Živeti na barki« Eugene de Žilah.
V	rubriki domača in svetovna misel Jože Hlebš s tretjim delom zaključuje svoj esej »Razsežnosti evolucije«, Stanislav Rozman se v članku »Svoboda sporazumevanja po slovensko« posveča problemu množične komunikacije na Slovenskem, V. Ošlak pa v »Ekumenizem je več« prispeva svoje misli po ekumenskem srečanju v Gradcu junija letos.
Alenka Juvan predstavlja v pogovoru z Andrejo Peklar njeno slikarsko in ilustratorsko delo. S predsednico društva »HOSPIC« dr. Metko Klevišar se je pogovarjal Janko Merkač.
Sledijo vesti iz slovenskega sveta, to so Primorska, Porabje in avstrijska Koroška, ter obširnejši
ITTVH.KA T7
Celovški
zvon
VismOAML. Trgov ina l belim blatni -
K»i»niv*Mi<v,IV*nii ubo-AM Knua. l>«cviilk 177» - Ru*Nt: m Znaii Živeli ita Kuki - lUuiiOiA Sumimo, UitKua mi mrtlem polju - Wf Mah*.
cvttlucije - .StVMM AV R(i/.MAN.SvT>IUitl* ‘po-ra/nnKvanju po «lovtnOu* - AlIJKA JLW. Pori« ar * dlkarko Andrejo Peklar - Janko NULL V'.	/ dr. Nktko Klovll.ii
spis Veselke Šorli-Puc o Slovencih v Argentini in Sloveniji.
Silvija Borovnik predstavlja dva romana: »Zadnja Sergijeva skušnjava« Ljubljančana Toma
peljala na Dunaj, kjer danes živi s svojo družino. Tam se je tudi lotil pisanja družinske kronike, ki opisuje dogodke od preloma stoletja do prvih šestdesetih let.
Brez santimentalnosti pripoveduje o sebi in članih svoje rodbine, ki so se kot vedeževalci, trgovci ali rokodelci in z raznimi drugimi posli prebijali skozi življenje, se vedno spet razšli in znova našli. Knjiga daje nepopačen vpogled v živ-ljenski in družbeni svet romske rodbine, njihove običaje in njihova stroga pravila. Vsakdan je prikazan onkraj vsakršnega fol-klorizma, trezno in navidezno z neko distanco, tudi če gre za tragične dogodke.
Nikolič je napisal svoje spomine v zelo preprostih, a tudi poetičnih besedah. Posebni čar te knjige je morda ravno v tem, da kronist kljub marsikateremu hudemu osebnemu udarcu ne gleda zagrenjeno nazaj, temveč je slutiti njegovo voljo do življenja. Ob tem pa se mu tudi pozna veselje do pripovedovanja.
A. L.
Dragoslav Dedovič: Von edlen Mördern und gedungenen Humanisten - o plemenitim ubicima i najmljenim humani-stima. 44 gedichte/pjesme & 1 essay/esej. Edition Niemandsland. Drava, Klagenfurt/Ce-lovec 1997, 144 str., 197,-
Mišo Nikolič:... und dann zogen wir weiter. Lebenslinien einer Romafamilie. Mit einem Vorwort von Marielia Mehr. Edition Niemandsland. Drava, Klagenfurt/Celovec 1997, 144 str., 197.-
Virka in »Stesnitev« Florjana Lipuša. Denis Poniž pa predlaga v branje predvsem knjige o zgodovini slovenske drame. Po meditacijah o krščanstvu in budizmu, ki jih je spisal Johannes Toegel zaključuje tokratno 55. številko Celovškega Zvona nekrolog ob smrti Milke Hart-mann, ki gaje napisala Marija Spieler.
Preteklo soboto so v rožeški galeriji Marije Sikoronja odprli predstavo petih mladih likovnih umetnikov pod naslovom »Mladi talenti«. Tako je ta ugledna galerija ponudila prostor perspektivnim ustvarjalcem, ki se sicer le težko prebijajo v srenji likovnih umetnikov.
Razstava je dimamična, dokaj raznolika, tako tematsko kot v tehniki in izraznosti, in prav zato prijetna, privlačna.
Dva mlada umetnika, Lorenz Valentin Tschertou in Rainer Wulz, prava Korošca -prvi izvira iz Slovenjega Plaj-berka, drugi iz umetniške Wul-zeve družine iz Gorinč pri Šentjakobu - predstavljata svoje skulpture.
Tschertou ustvarja najraje v lesu, njegova poglavitna tema pa je »Ogenj in človek«. Za
svojo izbiro materiala pravi: Les je material, ki me zaposluje in vznemirja od mojega otroštva. Je nedvomno najbolj naravni material.
Mladi Wulz ustvarja v lesu in kamnu. »S kamnom delujoči človek se ima možnost povezati z materijo, materijo, oblikovano skozi čas,« pravi o dražu svojega kiparstva.
Na koroškem gostujoča mlada umetnika sta slikarja Eugen Hein in Bruno Wildbach, oba Štajerca, po mnenju uveljavljenih umetnikov zalo perspektivna slikarja. Po svoji izraznosti sodita v umetniški par, saj su njune slike nekonkretne, bolj izpostavljene vtisu in interpretaciji gledalcev samih. Hein za svoje med drugim pravi: »Slike same so objekti in končno niso ustvarjene zato, da bi bile razložene. Če ne gre za odgovore, ne potrebujejo razlage.«
Tudi Bruno Wildbach ne posveča poslanstvu in pomenu svojih slik nobene vrednosti. Kljub temu pa imajo njegove stvaritve močan izraz s krepkimi barvami z nagnjenostjo k ekspresivnosti.
Posebno mesto na razstavi ima bosanska umetnica Snje-žana Višnjič, zdaj živeča v Šentjakobu. Njene slike izhajalo iz spontanosti in so navdahnjene z njenim duševnim stanjem. To pa je obremenjeno z grozovitostmi vojne v njeni domovini. Označuje jih trpljenje, bolečina in hkrati tudi protest proti vojni.
Razstava je na ogled do 7. septembra, od srede do nedelje (15.00 do 19.00). Priporočamo jo za ogled.
J.R.
GALERIE-GALERIJA FALKE
Hoja med življenjem in smrtjo
V Galeriji Falke v Libučah so na ogled pomembnejša dela iz zadnjega ustvarjalnega obdobja slikarja Hermanna Falkeja. Nastala so od januarja do maja leta 1986, ko je Falke po februarski operaciji na srcu povsem zavestno doživljal hojo med življenjem in smrtjo. Ustvaril je likovne dokumente svojih doživetij in občutij, ki se odražajo v intenzivnih temnih barvah. Vse globlje je doživljal čas. Slutil je, da se je približal zadnjemu življenjskemu obdoblju in na svoje podobe vpeljal način časovnega razdeljevanja s črtami, ki so bile označene z rimskimi številkami
in so predstavljale mesece. Zadnje risbe, akvareli in slike Hermanna Falkeja nimajo več mirnosti in odličnosti zgodnjih osemdestih let. Podobe učinkujejo fragmentarno, kot da predstavljajo bežeče, razkrajajoče se privide, v katerih se spaja njegova osebna usoda z mitskimi in religioznimi motivi. Zaznamovan z boleznijo je Hermann Falke s skrajimi napori dokončal zadnji deli: »Ljubeznivo približevanje Bogu« in »Kam smo namenjeni? Vedno proti domu«.
Razstavo spremlja katalog z devetindvajsetimi barvnimi reprodukcijami. Dopolnjujejo jih
umetnikovi odgovori na t. i. Proustov vprašalnik, ki ga je z možem izpeljala Renate Falke in izpriča njegovo globoko religioznost. Jfedmat prispevek škofa dr. Egona Kapelarija, znanstvena primerjava Hermanna Falkeja in Francisa Bacona, ki jo je opravil Thomas Kemper, pa v katalogu odpirajo nove poglede na umetnost v Libučah umrlega slikarja.
Razstava »Hermann Falke: V življenju našem smo le sence. Zadnje risbe, akvareli in slike, januar do maj 1986« v Galeriji Falke v Libučah je odprta do 21. septembra, od srede do nedelje, med 15. in 19. uro. A. L.
SLOVENSKI VESTNIK	Kultura	21. avgust 1997 5
		
Vrhunska folklorna skupina iz Sarajeva je očarala s svojimi temperamentnimi plesi in živopisnimi nošami	Gostje iz Slovenije so zaplesali nekaj domačih plesov	Fotosv
2. FOLKLORNA NOČ V ŽITARI VASI
Gostje iz Sarajeva navdušili
PRETEKLI petek je SPD m »Trta« iz Žitare vasi že drugič priredila mednarodni folklorni večer v prelepem ži-trajskem župnišču, ki je bil napolnjen z ljubitelji folklore od blizu in daleč. Izreden uspeh lanske prireditve je organizatorje spodbudil, da nadajujejo s tovrstnimi prireditvami. Tudi za letošnjo noč so pripravili pester in kakovosten spored.
»Na eni strani hočemo dvigniti pomen ljudskega plesa, na drugi strani pa nuditi obiskovalcem možnost, da spoznajo plese in običaje sosednjih in drugih narodov,« tako menijo organizatorji.
Tokrat so od naroda soseda povabili Plesno skupino Str-mec-Vemberk, iz Slovenije fol-
klorno skupino KUD »Franc Ilec« iz okolice Maribora in bosansko kulturno društvo »Dob-rinja 93«, ki jo je posredoval avstrijski veleposlnaik v Sarajevu Zdravko Inzko.
Vodja in duša KUMSTa Pavli Stern je vse navzoče pozdravil v obeh deželnih jezikih in dejal, daje pomembno ohraniti lastno kulturno dediščino in pospeševati stike in dobre odnose s sodeželani.
Domača folklorna skupina, ki deluje že nad 15 let, je pričela z nizom plesov. Naštudirala je »Steljerajo«, to je ples ob je-
senskih kmečkih opravilih in prikaz družabnih običajev.
Plesna skupina iz Vernber-ka, ki šteje 16 članov (ustanovljena 1980) je v preprostih nošah predvajala nekaj domačih plesov.
KUD »Franc Ilec« iz Slovenije, ki letos praznuje 10-letni-co svojega obstoja, predstavlja eno najaktivnejših folklornih skupin severovzhodne Slovenije. Skupina šteje 10 parov in repertoar obsega plese domačega okolja in tudi ostalega slovenskega ozemlja. Doslej je sodelovala na folklornih revijah
ožje domovine in na raznih mednarodnih festivalih.
Kot višek in »cukrček« večera pa je bil nedvomno nastop plesnega in muzikalnega ansambla kulturnega društva »Dobrinja 93« iz Sarajeva. Člani društva so bili najprej pripadniki oboroženih sil in mladostniki, ki so s kulturnim delom v prvi vrsti hoteli dajati moralno podporo borcem na fronti, ranjenim in civilnemu prebivalstvu.
Po vojni se društvo prizadeva predstaviti lastno kulturno dediščino v inozemstvu. Multi-
etnično sestavljena skupina šteje 8 parov, spremljajo 8-član-ski glasbeni ansambel in dva ljudska pevca. Mladi plesalci in plesalke v starosti med 16 in 25 let, ženske v pisanih in živobarvnih nošah, moški v črnih oblekah z rdečim predpasnikom so številno občinstvo navdušili s temperamentnimi in hitrimi plesi iz Sarajeva in njegove okolice (muslimanski ples, ciganski ples in kolo).
Posamezne točke sporeda sta vzorno dvojezično povezovala Marica Kušej-Stem in Grilic.
Po izredno uspeli folklorni prireditvi je ob zvokih narodnozabavnega ansambla »Igor in zlati zvoki« iz Slovenije sledila veselica, ki je trajala pozno v noč.	M. Š.
CENTRIS IN K&K CENTER V ŠENTJANŽU
Gledališka abeceda mladih iz treh dežel
NA BLEDU
Končan
festival Okarina
jrtOBUDA za gledališko abe-■ sedo mladih je sicer prišla od režiserja Marjana Bevka, otroke iz Sveč pa je zbrala igralka Magda Kropiunig. Da bi to postalo pravo trideželno alpsko-jadransko srečanje, se je Bevk povezal še z osnovnima šolama »Vladimir Nazor« iz Bovca in »Simon Gregorčič« iz Kobarida ter iz Benečije z dvojezično šolo v Špetru Slovenov. V teh občinah pa je bilo dogovorjeno tudi sodelovanje z župani.
Ideja se uresničuje prav v teh dneh. V kulturno-rekreacijskem centru CENTRIS v Šentjanžu v Rožu se je zbralo 38 otrok, ki štiri načrtovane dneve preživljajo skupaj. Skupini iz Bovca in Kobarida vodita Jana Čopi in Vojka Cuder, za sveško z dvema Škofičanoma skrbi Magda Kopriunig, špetrsko pa je prevzel kar Marjan Bevk. Njihov program je kreativno zelo bogat, vodita pa ga mentorja Marjan in Magda. Bevk ga označuje kar i, geslom gledališka abeceda, ta pa se sestoji iz navajanja otrok na gledališki govor, gib, izrabo odrskega prostora in celo na odrske borilne veščine kot je sabljanje ipd.
To gledališko uvajanje mladih traja vse dopoldne, popoldnevi pa so namenjeni prostim dejavnostim kot so plavanje, izleti, ogledu deželne razstave in seveda igram z žogo.
Sinoči so se mladi s krajšim programom predstavili na srečanju, ki so ga imenovali »igre ob kresu in plesu«, nanj pa so povabili tudi goste iz svojih
občin. Pred tem pa je v k & k-centru skozi kulturno ustvarjalnost koroških Slovencev vse skupaj popeljal tajnik organizatorja teh t. i. kulturnih delavnic, Slovenske prosvetne zveze, dr. Janko Malle.
Letošnje prvo tovrstno kulturno srečanje mladih iz treh dežel naj bi preraslo v stalno obliko sodelovanja. Za prihod-
nje leto je kot organizator predviden Kobarid, sledil mu bo Bovec, potem bo srečanje v Benečiji in čez štiri leta spet na Koroškem.
Vsekakor zelo zanimiva oblika kulturne ponudbe mladim, kateri bi bilo treba posvetiti vso moralno, vsebinsko in materialno podporo!
J.R.
Preteklo nedeljo seje na Bledu končal sedmi mednarodni Okarina folk festival, ki je trajal kar šest tednov, na njem pa je nastopilo petindvajset skupin iz vsega sveta. Prireditev je potekala ob koncih tedna v prijetnem okolju zdraviliškega parka, privabila pa je zelo veliko obiskovalcev, predvsem pa je bila zanimiva turistična popestritev. Na zaključni dan so nastopili Katice in Tolovaj Mataj iz Slovenije ter skupina Fe-noamby z Madagaskarja, dan pred tem pa je zelo navdušila domača romska skupina Amala.
Festival Okarina se je v začetnih letih selil po Sloveniji, zdaj pa je že tretje leto na Bledu, kjer si je v zdraviliškem parku pridobil domovanje. Zanimanje zanj je zelo veliko, saj predstavlja pravi pregled kvalitetne folk glasbe z vsega sveta. To je tudi edini festival, na katerem ne pobirajo vstopnine, saj ga skupno v glavnem financirajo blejske turistične organizacije, hoteli nastopajočim omogočijo brezplačno bivanje, slovenski letalski prevoznik Adria airways pa jih pripelje s posebnim popustom. Prihodnje leto bo festival strnjen na deset dni skupaj.	■
PRIREDITVE
PETEK, 22. 8.
GREBINJ, Stift Griffen
15.00	Peter Handke. Eine Ausstellung. Na otvoritvi predava univ. prof. dr. Adolf Hasling; razstava odprta do 26. oktobra;
SOBOTA, 23. 8.
TINJE, v domu - katoliški dom prosvete
Body Balance - Intuitivna kreativna telesna zavest. Referent:
mag. dr. med. Christian Kobau, Celovec;
traja do nedelje, 24. avgusta
LOČE, Gostilna Wrolich - KIS
9.45 »Ovčji dan«. Prodajna razstava, razstava ovčjih pasem in strokovni simpozij
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM, Plesna šola Krištof .
16.06 Ö1 -Fešta
LIBUČE, - MoPZ Kralj Matjaž 20.30 Plesna zabava s skupino The Caps
NEDELJA, 24. 8.
MONOŠTER NA MADŽARSKEM, - Slovenska prosvetna zveza Likovna kolonija mladih; čas: od 24. do 30. avgusta; za otroke med 9. in 15. letom.
LIBUČE, - MoPZ Kralj Matjaž
11.00	Opoldanska zabava s Triom Pavlič. Libuško žegnanie: Sodelujejo razne kulturne skupine in plesni ansambli
SOBOTA, 6. 9.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
20.00	Koncert klasične glasbe
TOREK, 9. 9.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
19.00	»Seiden News« - za garderobo in stanovanje.
Voditeljica: mag. Evelyn Sickl, Moosburg
PETEK, 12. 9.
Katoliški dom prosvete
Izobraževalno potovanje na Dunaj. Spremljevalka Heide Maria Hoffmann; potovanje traja do nedelje, 14. septembra
SOBOTA, 13. 9.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
16.00	Otroški popoldan z animatorjem Janijem Kovačičem
NEDELJA, 14. 9.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
18.00	Gledališka predstava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje
RAZSTAVE
ŠENTJANŽ, k & k center
■	Krivi lov v Karavankah*
BOROVLJE
■	pri Cingelcu:
Stara posojilnica, keramika Nežike Novak, stara lončena posoda, stara glasbila*
■	v Posojilnici-Bank:
dela slikarjev Zorke L Weiss, Rudija Benetika in Gustava Januša*
S v stari posojilnici, Postgasse 4: »Delavstvo - narodnost -kultura«*
ROŽEK, galerija Šikoronja
■	»Mladi talenti«; Eugen Hein, Lorene Čertov, Snježana Rehak-Višnjič, Bruno Wildbach, Rainer Wulz
(od srede do nedelje)
SVEČE, v stari šoli
■	Oblačilna kultura v Rožu*
SLOVENJI PLAJBERK, gostišče Lausegger
■	tara ljudska kultura*
*) z Rosental-Card prost vstop
300A 3338 •8t’ NVM 'LP V8VI1 ‘9P 080
•t’t’ a? ‘Zp lavHNn ip oa o* vnhn 6e virv 'lz vntva
-VH ‘H 833VD ‘ZZ V33 I£ 1VN 6Z VHIZ '8Ž 3308NI8 ‘LZ VZVO ‘SZ VNOllV ‘ZZ NO ‘ZZ VM0I8I8 ‘0Ž >10 ‘61 VNV 'SI mVW>l ‘91 83A ‘Sl 1888 'Pl V83 ‘Zl 8Id3 31 NOV8V3 ‘9 DONIOd l :ONAVHOGOA ^ubzuti aojiso^
KMEČKA
IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST
vabi na
strokovni seminar
»OVCA IN JAGNJE V VZPONU«
V soboto, 23. avgusta 1997 v gostilni Wrolich (pri Pušniku)
v Ločah ob Baškem jezeru
PREDAVAJO:
inž. Heinz JURY - Kvalitetna jagnjetina - novosti iz proizvodnje in prodaje na Koroškem
Robert ZEHETNER-Tursko jagnje - prodaja jagnjetine, klobas in šunke iz jagnjetine ob salzburškem primeru dipl. inž. Jani MLEKUŽ - Sirove specialitete iz Nacionalnega parka Triglav - proizvodnja in prodaja ovčjih mlečnih izdelkov v Sloveniji dipl. inž. Ernst DRAGASCHNIG -Vzhodnofrizijska mlečna ovca in ovca iz Bovca - učinki in zahteve dveh mlečno-ovčjih pasem
dipl. vet. Erwin PUCHER -Zdravje v ovčjem hlevu -paraziti, preventiva in zdravje
Glasbena šola na Koroškem
Vpisovanje novih učencev za šolsko leto 1997/98
za naslednje instrumente: klavir, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, bariton, tuba) kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala. Solopetje: avdicija sledi Izobrazba glasu: (tudi za zborovske pevce)
Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja!
Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in v Bilčovsu)
Podjuna - Ponedeljek, 8. septembra 1997
Šmihel, farna dvorana, ob 14. uri Šentprimož, kulturni dom, ob 15.30
Rož - Torek, 9. septembra 1997
Šentjakob, društvena soba, ob 14. uri Borovlje, pri Bundru, ob 14. uri
Celovec - Sreda, 10. septembra 1997
Mladinski dom, klavirska soba, ob 14. uri
Slovensko društvo upokojencev Pliberk
vljudno vabi na
5. mednarodno srečanje upokojencev na pliberškem »jormaku«
v petek, 29 avgusta, od 11. ure dalje, v šotoru SPD »Edinost« na jormačišu.
- glasba - petje - ples -humor - bogat srečolov -znatno znižane cene jedi in pijač
Marija Blažej iz Podlibič pri Šmihelu - 50. rojstni dan; Folti Tarmann iz Podgorij pri Baškem jezeru - 60. rojstni dan; Micka Uranšek iz Podkraja - 60. rojstni dan; Petra' Maloveršnik iz Bele pri Železni Kapli - 10. rojstni dan; Marjan Oraže iz Lepene - 30. rojstni dan; Luka Sadovnik iz Lepene - osebni praznik; Ludvik Tomaschitz iz Železne Kaple - rojstni dan; Majda Furjan z Obirskega - rojstni dan; Ljudmila Wernig iz Dobrle vasi - rojstni dan; Ivanka Kor-deš iz Podjune - rojstni dan;
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 21. 8.
18.10	Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 22. 8.
18.10	Kulturna obzorja SOBOTA, 23. 8.
18.10	Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, 24. 8.
6.08 Dobro jutro, Koroška/ Guten Morgen, Kärnten! (Monika Novak)
18.00 »Za vesel konec tedna« PONEDELJEK, 25. 8.
18.10	Kratek stik
TOREK, 26. 8.
18.10	Otroška oddaja SREDA, 27. 8.
18.10	Glasbena mavrica 21.04 Večerna glasbena oddaja
O
P OS OJILNICA -BANK PODJUNA
oddaja v najem
poslovne oziroma pisarniške prostore v centru Dobrle vasi
Interesenti naj se obrnejo na telefon 04236/2076
PRAZNUJEJO
Ljudmila Smrtnik iz Kort -rojstni dan; Marija Oranšek iz Podkraja - 60. rojstni dan; Martin Polesnik iz Vogrč -22. rojstni dan; Andreas Kir-cher iz Spodnjih Borovelj pri Ledincah - 27. rojstni dan; Tomi Mak s Šajde - osebni praznik; Ignac Krištof iz Velike vasi - rojstni dan; Marija Müller z Rut - rojstni dan; Adolf Ottovvitz s Kota - rojstni dan; Rokej Bučovnik iz Gosel-ne vasi - 65. rojstni dan in god; Nuži Furjan z Obirskega - 70.
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 17. 8.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 18. 8.
2.45 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I »Jezus Kristus - Naša pot in naš kruh« - Romanje treh dežel, praznik vere v Vetrinju
I »Kulturna delavnica« -Povezovalna mladinska akcija v Šentjanžu v Rožu I Ljubljanska grafična šola -Razstava v preddverju Cankarjevega doma ob 22. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani I »Pod rožnato planino« -Tonč Feinig Jazz Trio I V stari gozdarski koči gori!
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora
vabi na
obisk
partizanske
bolnišnice
»Franja«
v soboto, 6. septembra 1997
Program:
■	Kobarid - ogled muzeja o soški fronti iz prve svetovne vojne - kosilo
■	Cerkno - Ogled partizanske bolnišnice »Franja«
■	Cena-450 šil.
Prijave sprejema Zveza koroških partizanov: tel.: 0 46 3/51 43 00-13 (Vida Obid) in 0 46 3/51 43 00-40 (Milka Kokot)
Dr. Štefan Jelen
zdravnik splošne prakse v Železni Kapli sporoča,
da bo na dopustu od 25. avgusta do 7. septembra.
Sobe za študentke
Naslov: Kloster St. Leopold, Leystrasse 25 - 27, 1205 Dunaj Obrnite se na s. Anico Tel. 01/332 75 11/71,
Faks: 01/332 75 11/73
rojstni dan; Marija Kogelnik iz Stebna - rojstni dan in god; Marija Broman iz Pliberka -75. rojstni dan in god; Marija Lušnik iz Šentlipša - 40. rojstni dan; inž. Peter Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; Rozvvita Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; Helena Vavče iz Strpne vasi - rojstni dan; Rozalija Mert z Bistrice -rojstni dan; Marija Žele z Doba - rojstni dan; Rozi Schmiedmeier iz Velikovca -rojstni dan; Jože Partl z Bistrice - 60. rojstni dan;
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmeijenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
teL 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNA TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)...............Sport, oglasi
Sonja Wakounig (-34).„politika, manjšinska družba
Poslovodstvo...............Mirko Messner (-50)
Tajništvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
100 let gasilcev v Ratečah
Prostovoljno gasilsko društvo Rateče-Planica praznuje letos 100 let obstoja in delovanja. Leta 1897 je takratni župan in trgovec Ivan Jalen zbral še 22 občanov, da so organizirali Gasilsko društvo. Istega leta je Anton Kavalar namenil društvu zemljišče, kjer so zgradili gasilski dom. Že prvo leto so člani zbrali nekaj gasilskega orodja, vendar brez brizgalne gasilci ne bi bili gasilci. Zato so z nabiralno akcijo zbrali potrebna sredstva za njen nakup, ki so jo namenu predali že naslednje leto, torej leta 1898. Ročna brizgalna je še danes zelo dobro ohranjena in še vedno deluje brezhibno.
Prostovoljno gasilsko društvo Rateče-Planica je svoj visoki jubilej dostojno proslavilo prve dni avgusta. Na proslavi v
Rateški gasilci s svojimi gosti pred novim gasilskim vozilom
nedeljo, 3. avgusta, so svojemu Sonja Kavalar, vozilo pa je bla-namenu predali novo gasilsko goslovil monsinjor Franci Pe-vozilo VW transporter s pogo- trič, domačin iz Rateč, nom na vsa štiri kolesa. Botra
novega gasilskega vozila je	Lojze Kerštan
Vsem, ki so že nestrpni in polni pričakovanj ter tudi preostalemu našemu bralstvu in prijateljem sporočamo, da bo letošnji 12. Vestnikov izlet 10., 11. in 12 oktobra. Tokrat gremo v Novigrad, kjer nas bodo gostili v hotelu Maestral.
•	prevoz skoraj od praga do praga
•	udobna nastanitev
•	vožnja z ladjo
•	vino, morje in sonce
•	prijetna družabnost z Duom »PEUGEOT«
•	vrhunska organiziranost
•	vse to za naše bralce in prijatelje za 1.400 Šil. po osebi
MEŽIŠKA DOLINA
Obretanovo, javka »Pri mokrem jopiču«
Na križišču partizanskih poti pri Obretanovem pod Uršljo goro se je zadnjo julijsko nedeljo zbralo okrog tristo članov borčevske ter veteranske organizacije Mežiške doline s svojci in znanci. Ob letos obnovljenem lesenem spominskem obeležju, kjer je v času protifašističnega odpora na posestvu grofa Thurna prebivala Srebre-tova družina, je zbranim takratne dogodke predstavil predsednik krajevnega odbora ZB s Prevalj Roman Kogelnik. Povedal je, daje številna Srebre-tova družina, v kateri je bilo devet hčera, partizane sprejela
za svoje: poleg enot, ki so delovale na tem področju, Prva koroška četa, Kranjčev bataljon. Druga četa koroškega bataljona, XIV. divizija, so se pogosto tam ustavljali kurirji in obveščevalci. Domačija Obretanovo je kmalu dobila status partizanske javke z imenom »Pri mokrem jopiču«, saj so tja prihajali premočeni borci. Domači so skrbno varovali tudi skladišče hrane in municije v bližnjem skalnatem previsu, ki ga sovražnik do konca vojne ni odkril. Sledove so spretno zakrivali s pomočjo kravjih stopinj. Obretanova dekleta so se
tudi aktivno vključevala v odpor kot kurirke in obveščeval-ke, prenašala so sanitetni in drugi material. Ob koncu leta 1943 so okupatorjevi vojaki izselili očeta Ivana v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umrl, štiri hčerke pa so odpeljali v taborišče Ravensbrück, a so se po vojni vrnile. Mater Amalijo so s preostalimi otroki izselili v dolino, domačijo pa požgali, da bi tako uničili sicer močno partizansko središče.
V okolici Obretanovega so v votlini Skala proti koncu vojne našli skrivališče tudi starejši ljudje z otroki. V bližini je
VODORAVNO: 1. sredina noči 6. naslov kralja v starem Egiptu II. avtor dolgih pesnitev 12. stoletje, vek 14. izrastki pod nosom 15. era 16. v doglednem času 17. žensko ime 19. centralni komite 20. ženska, ki opazuje kvartaše in jih komentira 22. osebni zaimek 23. del Hamburga 25. zelenica v puščavi 27. vas blizu Pliberka
28. dolina na Koroškem (Rož, Podjuna,...) 30. del imena am. pevca (... King Cole) 32. žensko ime 33. obmorska ptica 35. prebivalka Čedada 38. muslimansko žensko ime 40. interval devetih tonov 42. predlog 43. začetnik slovenske dramatike (Anton Tomaž ...) 45. prislov časa 46. makedonski narodni ples 48. papeževo pokrivalo 49.
nekdanji mongolski poglavar 50. kraj v Sloveniji, znan po bitkah v NOB 52. del imena slovenskih posojilnic na Koroškem 53. German 54. bližnja sorodnica, hči mojih staršev
NAVPIČNO: 1. domače ime za človeka, ki cepi drevje 2. poškodba zaradi ognja 3. podoba 4. nogometni klub 5. instrument s strunami, podoben citram 6. avstrijski pevec, pravo ime Hansi Hölzl 7. Republika Bolgarija 8. nadav, naplačilo 9. odprtina v steni 10. različica, barvni odtenek 13. italijanska radiotelevizija 16. dvorana za predvajanje filmov 17. zapoved 20. mešanica alkoholnih pijač 21. begunec iz političnih vzrokov 24. klada za sekanje drv 26. široka cesta z drevoredom 29. tibetansko govedo 31. indijsko mesto v Utar Pra-dešu, uradno Varanasi 33. grd človek 34. zelenjava, podobna špinači 36. krajše Doroteja 37. žena kralja Matjaža 39. naelektren delec atoma 42. velika ptica ujeda 44. podzemlje v grški mitologiji 45. zvrst v umetnosti 47. klic na bikoborbi 49. priprava na avtomobilu za filtriranje izpušnih plinov (krajše) 51. ime črke »M« 52. Bach Sebastian
(Rešitev na strani 6)
Za vaše prijave je tel.: 0463/514300-40 (Milka Kokot) že odprt!
ZA NAŠE PLANINCE
Korošci na Šiša Pangmo
Ob 125-letnici obstoja Celovške sekcije Avstrijskega Alpen-vereina se namerava deset koroških alpinistov, med njimi alpinistka Irene Stopper, oktobra povzpeti na 8.046 metrov visoko goro Šiša Pangma, ki se
delovala partizanska tiskarna Netopi, postavljena v votlini Vranska peč, tisk pa je bil namenjen predvsem Mežiški dolini.
Udeleženci spominske prireditve so si ogledali tudi nastajanje Doma vojnih veteranov Mežiške doline, ki ga gradijo predvsem udarniško. Dejali so, da je namenjen shajanju ljudi dobre volje in pokončne drže. Ob zvokih harmonike so zbrani udeleženci pritegnili partizanskim in ljudskim pesmim ter uživali naravne darove planinskega sveta.
Samo Šavc
■ Pismo bralca
Ali je pri »nt« mogoče pasti še niže?
Novica ali »senzacija« v »nt« in pozneje še v Kronen Zeitung, kako so leta 1947 Pokrajinski odbor OF, Primožič Franc in nek partizan hoteli likvidirati dr. Tischlerja, je plod obolelih možganov, ki hočejo senzacijo za vsako ceno, pa če je še tako nesramna, lažniva in neverjetna, samo da bi očrnili tiste, ki so se borili proti nacifašizmu.
Ta senzacija je kot aprilska raca, ki se je skotila šele po petdesetih letih in ima temu primeren smrdljiv duh. Kdor je bil tedaj že na svetu in ima zdravo pamet, ve, da ta grozljivka v »nt« ne more biti resnična. Sprašujem se, zakaj so tako dolgo molčali o tem »načrtovanem umoru« tisti, ki naj bi o tej zadevi vedeli in zakaj »rešitelj« dr. Guggenberger, ki je takrat delal pri varnostni di-
nahaja na kitajskem ozemlju v zahodnem Tibetu. Ob tej priložnosti se bo gorski reševalec Robert Küffe poskusil z vrha gore oddeskati v dolino. To bi bil prvi primer, da se je komu posrečilo to tvegano početje s kakega osemtisočaka. Vodja odprave je Werner Sucher, ki ima že bogate izkušnje s treh osemtisočakov Nanga Parbata, K2 in Broad Peaka. Prvi so se na Šiša Pangma povzpeli Kitajci leta 1964.
Vsaka takšna odprava stane veliko denarja, zato koroški odpravi lahko pomagamo tudi na ta način, da na konto Raiffeisenbank Friesach številka 36.244 vplačamo 100 šilingov, zato pa prejmemo razglednico iz baznega taborišča. Če pa vplačamo 250 šilingov, velja ta vsota (odrezek) kot vstopnina za predavanje po opravljeni odpravi. Alpinistom želimo uspešen potek in srečno vrnitev.
rekciji v Celovcu, ni podvzel potrebnih korakov, da bi te hudobne komuniste takoj pozaprli, razorožili in kaznovali. Vse to postavlja celotno zadevo v čudno luč, če pomislimo na takratno strogost zakonov glede posesti orožja ali namere umora. Nešteto je bilo primerov kazni in zapora zaradi nošenja oz. prikrivanja orožja.
Vse to da razmišljati in vsakemu poštenemu človeku je jasno, da so to podla podtikavanja tistih, ki se hočejo za vsako ceno obdržati na prizorišču tako, da blatijo partizane in narodnoosvobodilni boj.
"Dobro je, da ljudstvo ne pogoltne vsega, kar servirajo v »nt«, in ne naseda več takim »senzacijam«. Včasih jetake gnusne posle opravljal Heimatdienst, danes pa jih opravljajo Slovenci sami! Sramotno in žalostno!
Lipej Kolenik, Nonča vas
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
NOGOMET
V nedeljo mestni derbi proti Austrii/VSV!
Rohrbach - SAK 0:2 (0:0)
SAK je moral pretekli torek v oddaljeni Rohrbach blizu češke meje in je nekoliko po sreči, vendar zasluženo osvojil tri točke. Trener Telban in z njim igralci so morali dolgo čakati na zmagovite gole. V 85. minuti je talentirani Lessnig iz protinapada povedel z 1:0. V zadnji minuti pa je spet mož z izrednim instinktom, Dinko Vra-bac, izkoristil napako domače obrambe in poslal žogo v mrežo.
Izidi ostalih tekem:
WAC - Pliberk 4:0 (0:0) Rapid Lienz - Leibnitz
4:1 (3:0)
Derbi
Koroški nogometni zvezi bi bilo seveda zelo po godu, če bi Celovčani postali prvaki v regionalni ligi. Ali bo to lahko preprečil SAK, ki je trenutno drugi na lestvici za vodečo Austrio/VSV? To ne bo enostavno. Že v nedeljo je na sporedu derbi med obema kluboma in pričakovati je vročo tekmo in veliko gledalcev in navijačev iz obeh taborov.
Spor med Austrio/VSV zaradi igralca Kudlerja je dobil SAK. Bo v nedeljo spet zmagovalec?
Najboljši strelec pri SAK D. Vrabac
Foto: SV
AVSTRIJSKI POKAL
SAK in Pliberk že izpadla
Zeltweg-SAK 2:0 (1:0)
Brez možnosti je bil SAK v pokalni tekmi na tujem proti Zelt-wegu. Domačini so igrali dobro in iz dveh priložnosti dosegli dva gola. Boleči za SAK sta vsekakor izključitvi Kircherja in Kudleija.
Pliberk - Kindberg 1:2 (1:1)
Zgodnji konec tudi za Pliberk v drugem krogu pokalnega tekmovanja! Na domačih tleh so Pli-berčani klonili gostom iz Kind-berga po podaljšku z 1:2.
M.Š.
PRVENSTVENA TEKMA
SAK - AUSTRIA/VSV
v nedeljo, 24. 8. ob 18. uri v Trnji vasi
KOROŠKI RAZREDI
■ PODLIGA ZAHOD
Radenthein - Bilčovs 1:0
1.	Bleiberg	3	2	1	0	8:1	7
2.	Bače	3	2	1	0	7:2	7
3.	Šmohor	3	2	0	1	7:3	6
4.	Baldramsdorf	3	2	0	1	4:6	6
5.	Landskron	3	1	1	1	8:5	4
6.	Bilčovs	3	1	1	1	3:2	4
7.	Irschen	3	1	1	1	4:4	4
8.	Radenthein	3	1	1	1	3:4	4
9.	ASV Lienz	3	1	1	1	2:5	4
10.	Vernberk	2	1	0	1	2:1	3
11.0berdrauburg3 1	0 2 4:6	3
12.	Winklern	2	0	2	0	2:2	2
13.	Weissenstein 3	0	1	2	2:9	1
14.	Brnca	3	0	0	3	2:8	0
23724.8.: Bilčovs - Bače
BOKSANJE - PRIMERJALNO TEKMOVANJE
Franci Wieser zmagal
V Bad St. Leonhardu v Labotski dolini je bilo pretekli teden primerjalno tekmovanje med celovškim Vojaškim športnim društvom (HSV) in moštvom iz Kranja.
Napetim tekmam je sledila navdušena publika, nad 600 gledalcev je koroške fante fre-netično spodbujalo do zmage v višini s 8:4. Franci Wieser, ki boksa v težki kategoriji (nad 81 kg telesne teže), je imel za nasprotnika Davida Nagodeta iz Ljubljane, ki je bil v 21 tek-
mah še neporažen. Po petih napornih krogih pa je Franci, ki je dal vse od sebe, zmagal po točkah s 3:0. Za HSV so zmagali še Wolfgang Müller, Michael Rapotitz in Martin Sadounik.
V septembru pa bo koroški boksarski miting v Pliberku. Točen termin bomo še sporočili.	M. Š.
Zmagovalec Franci Wieser (desno)
Foto: Wieser
TEŽAVE DOBUANOV PRED ZAČETKOM PRVENSTVA
Telovadnica v Šentpavlu prenizka!
KOLESARJENJE
Wrolich deseti
Aich/Dob se bo moral v prihodnji sezoni soočati z eksistenčnimi težavami. Avstrijska odbojkarska zveza je pred nedavnim odločila, da mora biti športna dvorana za odbojkarske tekme visoka najmanj 7 metrov. To pomeni, da Dobljani ne bodo več smeli igrati v prenizki šentpavelski telovadnici. Sicer obstaja možnost, da bi igrali v telovadnici v Wolfsbergu, vendar bi v njej od predvidenih devetih tekem lahko odigrali samo tri.
Kapetan Martin Micheu: »Umakniti se in igrati v Celovcu bi bilo nesmiselno. Tega ne moremo storiti tudi zaradi
Kapetan in menedžer kluba Martin Micheu	foto sv
ŠAHOVSKI TURNIR
Madžara zmagala v Bekštanju
13. odprti mednarodni šahovski turnir v Bekštanju seje končal z dvojno madžarsko zmago. Mednarodni mojster Sandor Videki (ELO 2440) je zmagal pred rojakom Petrom Horvathom (2370) in Ukrajincem Igorjem Pivnom (2355). Videki je v devetih partijah osvojil 7,5 točke.
Najboljši Avstrijec na vzorno organiziranem turnirju je bil Fide mojster Guido Kaspret, ki tekmuje za ASKÖ Bekštanj in
je večkratni koroški prvak. Najboljši igralec iz Slovenije je bil Robert Roškar na šestem mestu. Sedmo mesto je osvojil Matej Sušnik (Kranj), osmo pa slovenski Fide mojster Leon Mazi, ki je bil lani drugi. Boris Gallob (Bekštanj) je s petimi točkami osvojil 4L mesto od 110 udeležencev, njegov brat Marko s 4,5 točke pa 48. Alojz Gallob pa je zasedel 62. mesto.
/. L.
naših zvestih navijačev. V tem primeru bi takoj lahko prenehali s tekmovanjem«
Predsednik Koroške odbojkarske zveze Peter Kaiser meni, da bi Dobljani lahko igrali skupaj s celovškim moštvom Hypo VBK. V primeru take rešitve bi moralo mesto Celovec pomagati pri usklajevanju terminov v celovški športni dvorani.	Mira T.
Na že tradicionalni krožni dirki po Zgornjem Avstrijskem z mednarodno udeležbo je pretekli teden sodeloval tudi »Paco« Wrolich.
Z zmago v četrti etapi, 130 km je prevozil v času 3:17:46, in z drugim mestom na 50 km dolgi krožni dirki v Braunauu je v skupnem seštevku osvojil deseto mesto. Zmagal je Sepp Christen iz Švice.
M. Š.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 85	Silvo Kovač
EUWE - SPEYER / Amsterdam 1924
Črni, ki ni uspel kralja spraviti v rokado, izvaja pritisk po d liniji in po beli poševnici a8 -hi. Toda nekdanji svetovni prvak Euwe, ki je na potezi,
8	X * I
7	U	žili
6	A	*
5	
4	
3	ž * a
2	si a flßfi
1	
abcde fgh
je črne grožnje zavrnil s kombinacijskim udarom po odprtih linijah in poševnicah. Pri analizi pozicije boste spoznali pravo moč belih figur!
Rešitev oreha štev. 84
Potujočega črnega kralja je beli najprej napadel s kmetom
1.	e6+ in po 1... Kc6 je sledila žrtev dame, ki vodi do zmage.
2.	Dd5:+!! Kd5: / v kolikor črni ne sprejme žrtve, izgubi trdnjavo a8 / Sedaj sledi forsi-rani mat: 3.Sb4+ Kd4: 4.c3 Kc5 5.Le3+ Kc4 6.Sd2 mat! Tako se je končalo potovanje črnega kralja!
■ 1. RAZRED D
Globasnica - M. Rojach l: l (l :0) Eitweg - Šmihel l: l (l: l) Ruda - Žitara vas 1:2 (1:2) Železna Kapla - Labot 4:1
1.	Globasnica	3	2	1	0	8:2	7
2.	Šmihel	3	2	1	0	5:2	7
3.	Vovbre	3	2	1	0	5:2	7
4.	Železna Kapla	3	2	0	1	8:4	6
5.	St. Leonhard	3	2	0	1	3:2	6
6.	Eitweg	3	1	2	0	7:2	5
7.	Klopinj	3	1	2	0	8:4	5
8.	Maria Rojach	3	1	2	0	4:2	5
9.	Žitara vas	3	1	1	1	3:4	4
10.	St. Stefan	3	1	0	2	3:4	3
11.	Grebinj	3	0	2	1	4:5	2
12.	Ruda	3	0	0	3	1:5	0
13.	Labot	3	0	0	3	1:10	0
14.	Frantschach	3	0	0	3	3:15	0
23724.8.: Žitara vas - Vovbre, Maria Rojach - Železna Kapla, Šmihel - Globasnica,
■ 2. RAZRED C
Post-Sele	5:2 (2:1)
1. Treffen	3	3	0	0	13:4	9
2. Poreče	3	3	0	0	8:1	9
3. Tholica	3	2	1	0	7:5	7
4. Kotmara vas	2	1	1	0	5:3	4
5. Donau	3	1	1	1	7:6	4
6. Post	3	1	1	1	6:6	4
7. Rožek	3	1	1	1	4:4	4
8. Kriva vrba	3	1	0	2	4:5	3
9. Ledince	3	1	0	2	4:6	3
10. Šentjakob	3	1	0	2	3:9	3
11. Sele	3	0	1	2	4:8	1
12. HSV	2	0	0	2	1:4	0
13. Osoje	2	0	0	2	1:6	0
23724.8.: Sele - Ledince
■	2. RAZRED D
Steuerberg - SAK 112:3(1:1)
1.	KAC	3	3	0	0	10:1	9
2.	SAKU	3	2	1	0	8:4	7
3.	Gurk	3	2	1	0	5:2	7
4.	St. Urban	2	2	0	0	4:1	6
5.	Steuerberg	3	1	1	1	7:7	4
6.	Guttaring	2	1	0	1	2:2	3
7.	Oberglan	2	1	0	1	2:2	3
8.	Straßburg	2	0	1	1	2:3	1
9.	Kraig	2	0	1	1	1:5	1
10.	Weitensfeld	3	0	1	2	1:5	1
11.	Kappel	3	0	1	2	1:5	1
12.	Eberstein	3	0	1	2	4:9	1
13.	Ulrichsberg	1	0	0	1	1:2	0
23724.8.: SAK II-KAC
■	2. RAZRED E
Žvabek - Rikarja vas	1:1
Djekše - Pliberk II	5:0
Galicija - Tinje	0:5
Preitenegg—Eberndorf	1:2
1.	Sinčavas	3	2	10	14:5	7
2.	Rikarja vas	3	2	1 0	11:2	7
3.	Tinje	3	2	10	10:2	7
4.	Reichenfels	3	2	0	1	9:5	6
5.	Dobrlavas	3	1	2	0	4:3	5
6.	Djekše	3	1	1	1	8:5	4
7.	Galicija	3	1	1	1	3:7	4
8.	Žvabek	3	0	3	0	3:3	3
9.	Pliberku	3	1	0	2	4:9	3
10.	St. Margareta	3	1	0	2	3:8	3
11.	Važenberk 3	0	2	1	3:4	2
12.	ŠentpeterA/. 3	0	2	1	6:9	2
13.	Preitenegg 3	0	1	2	2:6	1
14.	Mauterndorf 3	0	1	2	2:14	1
23724.8.: Pliberk II - Dobrla vas, Rikarja vas - ŠentpeterA/., Vaaženberk - Žvabek, Djekše - Galicija