PoiStntm plačam T gafcrhA
L. V., Št« 9. (^Jotro« XTL, Sf. 50 aj
Ljubljana, 2. marca I93I
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knalljevm ulica 5. — Telefon št S122, S123, 3124, 3126, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št X - Telefon št 190.
Fodr^žnitO Jesenice: pri kolodvori št. 1O0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
Podružnica Trbovlje: ▼ MS dr. Baum-
sartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjuf-aj. — Naroča so posebej in velja po pošti preje-1 mana 4 Din, po raznašalcih do-t- stavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta-lefon št 2440 (ponoči 2562).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarifu.
Rimski sporazum razčistil evropsko atmosfero
Zakaj je pristala Italija na sporazum
Težak gospodarski položaj in obljubljeno posojilo sta uklonila fašistični egoizem -Važni in zanimivi komentarji italijanskega in francoskega tiska - Po pristanku Francije bo predložen kompromisni sporazum vladama Zedinjenih držav in Japonske kot članicama londonske konference peterih pomorskih držav.
I8m, 1- marca. o. Od dobro poučene strani se doznava, da je Italija pristala na angleški predlog za sporazum med evropskimi pomorskimi državami le pod pobojem, da dobi v najkrajšem času veliko posojilo v inozemstvu. Italijanske državne finance, kakor tudi vse italijansko gospodarstvo, so namreč v izredno težkem položaju. Zato je fašistični režim opustil, samo da se vzdrži, zahtevo po pariteti s Francij'0. Ker pristopa sedaj Italija k londonskemu pomorskemu sporazumu, bo prišlo do uresničenja zaželi enega velikega posojila, ki ga je svoječas-no grof Volpi zaman iskal v Ameriki. Nadalje se trdi, da je Anglija pripravljena priznati Italiji tudi druge koncesije glede na kolonije.
Pariz, 1. marca. d. Kakor poroča >U-bertec, obsega v Rimu sklenjena sporazum baje naslednje točke: L Številčna ugotovitev razmerja sil francoske in italijanske mornarice, 2. dogovor o mornariškem gradbenem programu obeh držav do 1. 1936, 3. Italija priznava Franciji za gotove vrste vojnih ladij številčno premoč, 4. dogovor, po katerem nimajo sprejeti slelepd pogodbenega značaja, temveč tvorijo samo podlago za istočasni pristop Francije in Italije k londonski raz-orožitveni pogo-dbi od 22. aprila L 1930.
Čeprav še niso na razpolago nobeni točni komentarji, pričajo vendar na sen-zjaciionalea način objavljena poročila z velikimi naslovi kakor »Zgodovinski datum«, kakšen pomen pripisujejo v Parizu doseženim uspehom. Italijansko - francosko pomorsko tekmovanje, ki je že dolgo časa otežkočalo odnošaje med obema državama, spada danes, kakor naglašajo Msti, že ▼ preteklost S tem je tudi odstranjena glavna ovira za prijateljsko ureditev drugih še nerešenih vprašanj političnega in predvsem kolonijalnega značaja, ki obstojajo med Parizom in Rimom. Neposredna kompenzacija, ki jo ima Italija pričakovati od svojega pristopa k mornariškemu kompromisu bo bržkone angleško francoska kreditna pomoč, za katero so se y Rimu že dolgo zaman prizadevali.
Pariz, 1. marca. AA. Po snočnjih brezžičnih vesteh je bila priznana1 v rimskem pomorskem sporazumu Franciji premoč nad Italijo za približno 100.000 ton, k", so razdeljene na podmornice, lahke križarke ln pomožne ladje. Za Italijo in za Francijo velja načelo pomorske paritete za 10.000-tonske križarke in oklopnice. Končno je dobila Francija dovoljenje, da modernizira svoje oklopne križarke pod pogojem, da bodo te ladje deloma stacijonirane v pre-komorskih kolonijah.
Rim, 1. marca. AA. Po več tednih molka se ba-ri fašistično časopisje obširno s pomorskim sporazumom, ne da bi se pri tem Izrazilo o njegovih podrobnostih, časopisi soglasno pozdravljajo dogodek in izražajo (prepričanje, da je Mussolini pri pomorskih pogajanjih varoval načelo narodne varnosti Italije ter sklenil sporazum z namenom, da utrdi evropski mir. Listi posebno naglašajo, da ta sporazum ni posebna pogodba, temveč le osnova, na kateri bosta Italija in Francija podpisali londonsko pomorsko pogodbo. Sporazum splošno smatrajo kot srečen znak za razorožitveno konferenco, ki bo prihodnje leto, in povdar-jajo, da bo italijanski proračun zelo razbremenjen z omejitvijo pomorskega oboroževanja.
Rim, 1. marca. p. Današnji rimski listi pozdravljajo v obširnih člankih dosego sporazuma ter naglašajo, da je s tem rešen eden najvažnejših in najtežavnejših problemov sodobne mednarodne politike. »Giornale d'Italia« poudarja, da znači rimski sporazum pričetek nove dobe v mednarodni politiki in največje jamstvo svetovnega miru. Ce bo Francija ratificirala rimski sporazum in o tem ne more biti dvoma, ker se je Henderson prej že pogajal v Parizu in prišel v Rim s francoskim pristankom, potem pomeni ta sporazum obenem razčiščenje položaja ln likvidacijo spora med Francijo in Italijo. V tem ie pravi zgodovinski pomen rimskih pogajanj. Doseženi sporazum, ki se bo v par dneh pretvoril v pakt petih pomorskih velesil, bo brez dvoma globoko odjeknil v bodočih mednarodnih odnošajih in ustavil mrzlično oboroževalno tekmovanje, ki ni samo resno ogrožalo svetovnega miru, marveč tudi izpodkopavalo svetovno gospodarsko ravnotežje in onemogočalo omilje-nje splošne gospodarske krize. Denar, ki se bo sedaj lahko prihranil zaradi omejitve vojnih izdatkov, se bo mogel produktivno investirati v narodnem gospodarstvu, kar bo prvi korak k praktičnemu in resničnemu reševanju gospodarske krize.
Rim, 1. marca. p. Pred svojim odhodom v Pariz je Henderson snoči na kolodvoru sprejel novinarje ter jim izjavil, da je z uspehom svoje misije v Rimu izredno zadovoljen. Dosežen ]e bil načelni sporazum in upa, da bo najkasneje do ponedeljka zvečer odobren od vseh prizadetih vlad, zlasti pa od Francije. 2e jutri zvečer bo Henderson poročal o sklenjenem sporazumu v angleški spodnji zbornici. Iz Pariza bo odpotoval v London jutri opoldne.
Pariz, 1. marca. AA Popoldne sta se vrnila sem angleški vnanji minister Henderson in prvi lord admirali te te lord Alezan-der v spremstvu svojih strokovnjakov. Pred postajo je bila velika množica, ki je angleška ministra burno pozdravljala. Henderson in njegovi tovariši so se nato odpeljali v vrtanje ministrstvo, kjer je imel Henderson enouren razgovor s francoskim vnanjim ministrom Briandom. Prva lord admiralitete Alexander in pomorski strokovnjaki so razpravljali dalje časa s francoskim pomorskim ministrom Dumontom, s francoskim delegatom za razorožitev Mas&igLijem in drugimi. Medtem se je optimizem političnih krogov nekoliko zmanjšal, ker je osnutek sporazuma, ki sta ga prinesla angleška ministra iz Rima, po poročilih listov, v bistvenih točkah nekoliko drugačen kakor osnutek, ki sta ga predložila italijanskim ministrom. Nekateri listi se pritožujejo, da se zahtevajo od Francije nove koncesije in da angleško - italijanski sporazum v najboljšem primeru predstavlja modus vivendi do L 1936. Italija Ima od tega dogovora velike koristi, dočim se kljub temu napetost med Italijo in Francijo ne bo zmanjšala.
Pariz, 1. marca, V ofioioznlh francoskih krogih presojajo poročila o poteku angle-
ško-ItaJijanskih pogajanj glede na pomorsko razorožitev z izrazitim optimizmom »Temps« piše v uvodniku: vCe so fran-oosko-italijanska nasprotstva v pomorskih vprašanjih sedaj dejansko razčiščena, se bo lahko ves franoosko-italijanski problem obravnaval v mnogo ugodnejši atmosferi kakor doslej. Slični govori so samo tedaj smiselni, če pomagajo razčistiti evropsko atmosfero in zbližati evropske narode, ker bi sicer ne opravičili žrtev, ki jih je dala Francija. Oni, ki kritizirajo Cranoosko-angleško-italijanska pogajanja, so isti, ki vedno trdijo, da mora biti vsaka skupna akcija med Francijo In Anglijo naperjena proti kakšni drugi državL V zaključku se bavi list s stališčem Nemčije glede na razorožitveno vprašanje ln s novim položajem, ki je nastal po rimskih pogajanjih.
Obupen gospodarski položaj Italije
Rim, t marca. o. Mesečni statistični
bulletin za februar službenega lista »Gazet-te uffioiale« objavlja zopet porazne podatke o italijanskih gospodarskih raztne-. rah. Število brezposelnih je naraslo na I 722.000, vendar pa so to samo oni, ki dobivajo podporo iz državne blagajne. Vrednost uvoza je padla v januarja napram lanskemu letu od li milijard na 1 mfljar-do, vrednost izvoza pa od 975 milijonov na 696 milijonov, torc* okroglo za tretjino. Promet na železnicah je padel v januarju za okroglo milijon ton, na morju pa nad 600.000 ton. Končno je bilo v januarju 1570 konkurzov in nad 96.000 meničnih protestov.
Pomoč agrarnim državam
Pariška žitna konferenca korak k praktičnemu sodelovanju v duhu mednarodne solidarnosti
Naraščajoče zanimanje Belgije za Jugoslavijo
Zanimivo predavanje belgijskega znanstvenika o potrebi gospodarskih stikov med obema državama
Bruselj, 1. marca. AA. Snoči je profesor Pergameni imel tretje predavanje o Jugoslaviji. Predavatelj je govoril o jugosloven-skem gospodarstvu in navedel podatke o napredku naše proizvodnje. Ponovno je poudaril potrebo čim tesnejših gospodarskih zvez med Belgijo in Jugoslavijo.
Nato je orisal našo državo s turističnega stališča. Ta del predavanja so pojasnjevale skioptične slike. V uvodu predavanja je citiral Lamartina, ki se je divil hrabrosti, moči in lepoti našega naroda in mu prerokoval lepo bodočnost. Predavatelj je rekel,
da se je ta prerokba velikega francoskega pesnika in državnika uresničila v svetovni vojni.
Govoreč o zemljepisnih razmerah Jugoslavije, je predavatelj izrekel priznanje velikemu jugoslovenskemu geografu dr. Jo-vanu Cvijiču, ki mu gre velika zasluga, da je seznanil svet z Balkanskim polotokom.
Pri predavanju je bilo mnogo občinstva. Izmed naših zastopnikov so se ga udeležili naš poslanik Milojevič z osobjem poslaništva in oficirji, ki študirajo na belgijski vojaški akademiji.
Zborovanje istrskih beguncev v Zagrebu
Zavrnitev tendeneijoznih napadov na društvo — Zahvala Jugoslovenskemu episkopatu
Zagreb, 1. marca. 5. Dopoldne se je vršila glavna skupščina prosvetnega in podpornega društva »Istra«, s katere je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. VeL kralju. Po otvoritvi je predsednik dr. Ražem pozdravil v svojem govoru vse istrske organizacije v državi in prvake, med katerimi je omenil prof. Špinčiča, dr. Trinajstiea, dr. Stangerja, dr. Čoka, dr. Gregorina, dr. Pretnerja, dr. Wilfana, dr. Besednjaka in vse ostale, ki so se udeležili skupščine. Nato je govoril o glasovih, ki so se pojavili v zadnjem času in ki imajo namen škodovati dobremu glasu društva »Istra«. Predlagal je resolucijo, ki pravi, da istrski emigranti na svoji današnji skupščini protestirajo proti infamni kleveti, ki se je v zadnjem času širila glede na nacionalno korektnost društvenega člana dr. Frana Brnčiča. Predsednik je poudarjal zasluge dr. Brnčiča na nacionalnem polju, ki so znane vsej javnosti. Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta. Iz poročila tajnika Temeljiča je razvidno, da živi v Zagrebu 7 tisoč primorskih beguncev. Pri izvolitvi nove uprave je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Ivan Ražem. Na predlog enega izmed udeležencev je bila soglasno sprejeta tudi resolucija, v kateri se izreka nadškofu dr. Bauerju in episkopatu zahvala za poslanico, ki sta jo izdala v obrambi našega jezika v Primorju.
Italijanski komentar pastirskega lista nadškofa dr. Bauerja
Trst, 1. marca. o. Današnji »Popoflo dS Trieste« ogorčeno komentira pastirski list nadškofa dr. Bauerja kot predsednika ju-goslovenskega episkopata, v katerem poziva vernike k javni molitvi na dan sv. Jožefa za preganjane Slovence in Hrvate v Italiji. Xo pastirsko pismo imenuje »Popo-
lo dri Trieste« nov dokument jugoslovenske-ga izzivanja, češ, da se je ž njim jugoslo-venski katoliški episkopat postavil na stran političnih pustolovščin in zločinskih atentatov. Ostali italijanski listi še ne komentirajo tega značilnega pastirskega lista.
-—■~•	j..
Sokol v Zagrebu
Zagreb, 1. marca. č. Dopoldne se Je vršila letna skupščina zagrebške Sokolske župe. Starešina dr. Gavrančič Je poročal ob tej priliki o akciji sokolske župe za zgraditev sokolskega dama v Zagrebu. Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, da se odpošlje kralju pozdravna brzojavka. Pozdravne brzojavke so bile odposlane tudi predsedniku vlade, zagrebškemu banu in zagrebškemu županu. Dr. Gavrančič Je v svojem pozdravnem govoru pozdravil tudi odposlanca saveza SKJ, podstarešino Ladka Križa. V zagrebški sokolski župi je 80 društev in čet z nad 10.000 Sani.
Razmah Sokola
v Novem Sadu
Novi Sad, 1. marca. Dopoldne se je vrSila skupščina novosadske sokolske župe, na kateri je bilo ugotovljeno, da je njena organizacija narastla za 50 odstotkov.
Sokol v Osijeku
Osijek, 1. marca. C. Danes se Je vršila skupščina osješke sokolske župe, ki je največja v državi, ker obsega ozemlje treh banovin. Skupščini je prisostvoval tudi namestnik saveznega starešine G juro Paun-kovič iz Beograda, župa Šteje 56 druStev in 28 čet s 8.244 člani,
Pariz, 1. marca. d. Kakor znano. Je bila včeraj opoldne zaključena druga evropska žitna konferenca, ki je Izpolnila, kakor je ugotovil Briand, v največji meri upanje vanjo in podala dokaz dobre volje vseh prizadetih vlad, da pospešujejo evropsko organizacijo k praktičnemu sodelovanju v duhu mednarodne solidarnosti.
Konferenca seveda nI mogla, kakor mislijo posamezniki, je izjavil Briand, ustvariti žitnega trga, toda vlade so se obvezale, da izvedejo operacije sa zboljšanje evropskega položaja, ki ga Je razjasnila. Organizacijski odbor se bo sestal v Parizu meseca marca. Glede na prihodnjo konferenco v Rimu Je priporočila pariška konferenca vsem državam na svetu organizacije, ki bi omogočile v vsakem trenutku ugotovitev in ureditev stanja njihove produkcije
Pariz, L marca AA. Ob zaključku agrarne konference v Parizu Je podal predsednik konference Fran^ois Ponoet zastopnikom tiska Izjavo, v kateri naglaša, da pisani sklepi te konference ne morejo dati popolnega izraza Idejam, ki so vodile konferenco. Zastopniki uvozniških držav so izrazili živo željo, naj se pomaga državam, ki razpolagajo z zalogami žita za izvoz.
Nato je Ponoet omenil pomen izvenevrop-skih činiteljev, ki so vplivali na sklepe konference, kar pa ni oviralo delegatov, da ne bi formulirali praktičnih nasvetov, če se bodo upoštevale razne varijacije o pridelovanju žita in bistveni interesi posameznih držav, ne bomo doživeli presenečenj. Konferenca se je vršila v duhu sporazuma In mednarodne solidarnosti.
Berlin, 1. marca. d. Glede na drugo žitno konferenco v Parizu je bilo za Nemčijo pomembno, kakor izjavljajo v krogih nemške delegacije, da je resno razpravljala o sistemu preferenčnih carin kot možnosti za olajšanje oddaje žita srednjih in vzhodnih evropskih držav. To je posebno važno, ker ima Nemčija s svojimi skorajšnjimi trgovinskimi pogajanji z Romunijo izvesti prvo praktično preizkušnjo možnosti izvedbe načel, ki so se ugotovila pri pariških posvetovanjih, želeti bi bilo, da bi se v državah, ki prodajajo žito, osnovale nekakšne izvozniške organizacije, ki bi skrbele, da bi prišli v poštev le najboljši pridelki. Razen tega se je proučevala tudi možnost olajšanja transporta. Pomen konference je v tem, da se je zmanjšal odpor proti preferenčnim carinam, ki jih želi Nemčija.
i i "
Gandhi zahteva zadoščenje
Zastoj v pogajanjih Gandhija z indskim podkraljem — Pogajanja bodo bržkone zaradi nepopustljivosti na
obeh straneh prekinjena
N«w MM, f marca. %. Poganjanja Gandhija ta indijskega podkralja so prišla v kritičen stadij. Dasi ofidelno demeo-tirajo poročila o popolnem preloma pogajanj, je opaatie sa sporazum kftjub tema zelo majhno.
Delovni odbor Indijskega kongresa je po triurnem posvetovanja sklenil, da odkloni podkrafjeve ponudbe. Na podlagi tega sklepa le baje Gandhi poslal sedaj podkralja pismo, v katerem odklanja * svoj« strani predloge indijske vlade, Se se ne izvede zahtevana preiskava proti policijskim organom, kfi so bili udeleženi
pri rep res ali j ah profi pristašem kongresa. Vprašanje zadoščenja za krivice članom kongresa Je ena izmed treh glavnih točk, o katerih obstojajo za enkrat še resna nasprotstva med Gandhi jem in indisko vlado. Obe ostali točki se nanašata, kakor znano, na pridobivanje soli in na dovolitev mirnega bojkota.
Ker podkralj očivkkno noče popustiti ta tudi Gandhi najbrže ne bo izpremerofl svojega stališča, je računati s tem, da bodo mirovna poganja brez uspeha prekinjeno.
V
Admiral Guepratte na Oplencu
Beograd, 1. marca. Francoski admiral Guepratte je davi s svojim spremstvom odpotoval v Topolo, da se pokloni na grobu kralja Petra Osvoboditelja. Spotoma so ga seljaki povsod, koder se je ustavil, prisrčno sprejeli ter mu izkazovali največjo pozornost. Posebno svečan je bil sprejem na Topoli, kjer ga je čakal ves občinski svet in velika množica prebivalstva iz bližnje in daljne okolice, ki ga je nato spremila na Oplenac do kraljeve zadužbine, kjer se je admiral Guepratte pomolil na grobu Kara-djordjevičev. Tekom popoldneva je posetil razne druge kraje, zvečer pa se je vrnil v Beograd.
Stražnik ub9 svojo ženo
Beograd, 1. marca. č. Danes se je v Ze-munu odigrala krvava drama. Policijski stražnik Radovan Vunič je ubil svojo ženo, od katere se je ločil pred dvema mesecema zaradi ljubosumnosti. Po krvavem dejanju se je sam prijavil policijski oblasti
Osnovanje Zveze mlinov
Novi Sad, 1. marca. č. Danes Je bila ustanovna skupščina Zveze mlinov kraljevine Jugoslavije. Udeležilo se je Je 120 delegatov. Na skupščini so podrobno razpravljali o položaju mlinarstva pri nas ter je bil končno izvoljen odbor s predsednikom industrijcem Julijem Fajtom iz Novega Sada na čelu.
V Sofiji kradejo celo ljudi
Sofija, 1. marca. AA. Kakor poročajo iz Varne, so pred par dnevi zjutraj ugrabili iz botela, kjer je stanoval. Angela Jankova, dana okrožnega odbora. Ko so njegovi tovariši to izvedeli, so takoj obvestili državnega tožilca, vendar je preiskava ostala brez uspeha. Sodeč po stanju, ki je vladalo v njegovi sobi, so morali Jankova odvesti pol nagega. V znak protesta se odborniki okrožnega odbora niso hoteli udeležiti seje, ki so jo zato morali odgoditL
Usodna zmota pri lovu za zločincem
Bukarešta, 1. marca. V Bazardžiku je hotel včeraj trgovec Basel na skrivaj za-, lotiti neznane storilce, Id so že nekaj dni s kamenjem obmetavali njegovo trgovino. Skupno s svojim svakom se je z nabitim revolverjem postavil za napolzaprte izložbe ter pričakoval zločinca. Ko je prišel mimo neki 15-letni dečko, sta oba oddala nanj šest strelov, tako da se je zgrudil mrtev. Sele pri pogledu na okrvavljeno truplo je opazil Basel tragično zmoto. Medtem so prihiteli tudi drugi ljudje s cesta, ki so pričeli tiščati v trgovca in njegovega svaka. V strahu pred ljudsko sod-, bo sta si oba pognala krogle v usta ter | se zgrudila mrtva ob truplu svoje žrtve.
Avstrijska pogajanja za konkordat N
Dona), 1. marca. d. Ministrski svet Je pretekli petek razpravljal o vprašanju za-ključitve koinkordata. Sklenil je, da stopi v zvezo z Vatikanom zaradi priprave potrebnega gradiva za pogajanja. Ta sklep avstrijske zvezne vlade odgovarja nazi-ranju večinskih strank v vladi dr. Enderja in ne prihaja nepričakovano. Kakor znano, so na krščansko-socijalni strani že pred časom opustili svoje brezpogojno odklonilno stališče napram zahtevi po reformi zakonskega prava ter so ponovno izjavljali, da se more izvršiti v okviru splošne ureditve vprašanj med cerkvijo in državo. To pogojno potrdilo k pričetku reforme zakonskega prava, ako se izvrši v okviru konkordata, se je pozneje ponovilo. Sklep avstrijske vlade torej pomeni, da ie vprašanje pogajanj z Vatikanom, pri katerih se bo bržkone razpravljalo tudi o zakonskem pravu, prišlo v aktuelno stanje.
Senzacijonalna kritika angleške mornarice
London, 1. marca. Pomorski kapitani Acworth, ki je že štiri leta član admiralskega štaba, objavlja senzacijonalno knjigo o angleški vojni mornarici, v kateri jo uničujoče kritizira. Pisec pravi, da so bojne ladje prevelike, križarke pa pločevinaste škatlje in prave pasti smrti. Rušilci in velike podmornice pomenijo samo razmetavanje denarja, ker so torpedi danes že zastarelo orožje. Uporabljanje olja namesto premoga kot gorivo pomeni veliko ie-varnost. Acworth predlaga popolnoma nove tipe ladij in sicer dosedanje bojne ladje po 35.000 ton, dočim so križarke po 10.000 ton, ki so bile sprejete v washingtonski načrt, premajhne. Namesto torpednih ru-šilcev naj bi se gradile križarke po 4000 ton. Gradnjo velikih podmornic je treba ustaviti in grade naj se namesto njih majhne podmornice za obrambo obale.
Požar v madžarski
tvornici svile
Budimpešta, 1. marca. g. Včeraj je izbruhnil v tovarni za svileno blago dunajske tvrdke »Metz — oče in sinovi« v Nagyapadu pri Kaposvaru velik požar, ki je zajel približno 60 m dolgo skladišče svilene preje in izdelanih izdelkov. Pri reševanju je pomagalo okoli tisoč mož delavstva in gasilcev, vendar pa se je posrečilo rešiti le neznaten del skladišča. Škoda znaša nad milijon pengov.
Zemlja se pogreza
Atene, 1. marca. Na otoku Leukas se j* nenadoma pogrezni-l v morje skoraj poldrugi kilometer dolg kos suhe zemlje. Kakor domnevajo, je vzrok izprememba v morskih tleh. Tudi na Peloponezu se je v bližini kraja Time rosa po gre znal velik kos zemlje, pri čemer je ostalo več prebivalcev zaprtih v pogreznjenih hišah.
Na kuharski razstav!
Slavnostna otvoritev ob častni udeležbi povabljenih gostov — Zopet velik obisk — Novosti na razstavi
Lfubljana, 1. marca. Zopet je z Uniona zaplapoflala dolga trobojka. Velika kulinarična prireditev, ki si je že lani z obilnim posetom prido« bila izredno veliko veljavo, je bila danes v čisto novi obliki otvorjena na zelo sve» čan način. Otvoritev sama je pokazala, da se tej prireditvi od strani vseh naših javnih činiteljev posveča kar največja paž« nja, kar pa razstava sama zaradi svojega velikega pomena v pogledu tujskega pro* meta tudi upravičeno zasluži. Točno ob 10. se je v preddvorani zbrala številna druž« ba najodličnejših ljubljanskih predstavni* kov ter je bila pestrost povečana posebno še z navzočnostjo mnogih dam. V imenu prirediteljskega odbora je referent Delav« ske zbornice g. Kopač nagovoril zbrano družbo z naslednjimi besedami:
»Velespoštovane gospe in gospodje! Na željo belih kaip mi je pripadla čast, da kot zastopnik Delavske zbornice za drav» sko banovino, te javnopravne institucije za delavsko in nameščensko pravo, po* zdravim pokrovitelje razstave, tako pred« vsem g. bana dr. Draga Marušiča, ki je sicer odsoten, častno dvorno damo gospo Franjo Tavčarjevo, go. Gabrijelo Serneče« vo, go. Anči Kramerjevo, go. Marijo Pirk« majerjevo in go. Olgo Puoovo. V poseb« no čast si štejem dalje pozdraviti podba» na g. Otmarja Pirkmajerja, komandanta dravske divizije generala Iliča, mestnega poveljnika generala Popoviča, celotni kon« zularni zbor z generalnim konzulom dr. Pleinertom na čelu, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, zastopnika univerze prof. dr. Dolenca, župana dT. Dinka Puca, zastopnika Zbornice za TOI g. dr. \Vindischerja, načelnika za trgovino in obrt pri banski upravi g. dr. Rudolfa Mama, predsednika zdravniške zbornice g. dr. Mavricija Rusa, ravnatelja banovin« 6kega odseka za tujski promet g. Narta Velikoojo, novinarski zbor s predsedni« kom g. Stankom Virantom, poštnega rav* natelja g. dr. Alojzija Gregoriča, predsed* nika gostilničarske zadruge g. Frana Kav« čiča, predsednika »Trgovskega dom a a g. Ivana Jelačina star., predsednika Zveze obrtnih zadrug g. Ivana Rebeka in vse ostale zastopnike državnih in civilnih ob* lastev. Pozdravljam tudi predsednika »be* lih kap« g. Babineka, ki nam je vzgojil že lepo število domačih kuharskih speci* »listov, in naiposled še izražam prav topli pozdrav častna predsednici ge. Ristovi, soprogi restavraterja g. Rista in se ji za* hvaljujem za naklonjenost prirediteljem.«
Govornik je nato prečital še došle po« zdrave, ki so jih poslali razni predstav« niki oblastev. Brzojavno je pozdravil otvo* ritev pokrovitelj g. ban dr. Marušič, ki se službeno mudi v Beogradu, drugo brzojav* ko pa je poslal minister za trgovino g. Ju* raj Demetrovič po šefu oddelka za turi* zem dr. Cirilu Žiiku. Minister je v brzo* javki prirediteljem čestital dn jim želel najlepši uspeh. Nj. Vel. kralju Aleksandru je bila poslana vdanostna brzojavka, ob* enem pa so bili poslani brzojavni pozdra* vi tudi ministrskemu predsedniku Živko* viču ter ge. Anči Kramerjevi v Pragi.
Po govoru g. Kopača je povzel besedo g. podban dr. Pirkmajer, ki je obeležil po« men kulinarične razstave z naslednjimi tehtnimi besedami:
»Spoštovane dame in gospodje! Naša država ima izrazito tujsiko prometno obe* ležje. Naš narod in našo pokrajino je na« rava obdarovala s tolikimi krasotami, da so dani vsi pogoji za razvoj tujskega pro« meta. Res se pri nas tujski promet lepo razvija, tega se danes zaveda država in vsi sloji in se zato posveča tujskemu pro* metu največja pozornost. Kulinarična raz« stava je važna za razvoj naše hotelske in* dustrije, važna je v -ujskoaprometnem po« g ledu. Čestitam odboru in želim, da bi pri« reditev v polni meri usrpela. A gotovo je, da bo prireditev dala pobudo za nadaljnja stremljenja in v tem prepričanju otvarjam današnjo razstavo.«
Tedaj so se na stežaj odprla široka vhodna vrata v dvorano. Godba Dravske divizije je pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. podpolkovnika dr. Josipa Če* rina zaigrala državno himno, ki jo je vsa družba, že številno pomnožena z novimi došleci, poslušala stoje. Skozi špalir dva« najsterih lično adjustiranih mladih kuha« ric, ki so visoko prekrižale ogromne ku* halnice, so se nato povabljeni gostje pa* roma podali v dvorano. Sprevod je otvo* ril domačin g. hotelir Rist z go. dvorno damo Franjo Tavčarjevo, dočim so častne pokroviteljice in ostale odlične dame po« vedli k ogledu razstave belo adjustirani kuharski mojstri in člani prireditvenega odbora, ki so tudi uslužno bili na razpo« lago s tolmačenjem posameznosti v bo* gati zakladnici kuharskih in drugih slado* kusnih dobrot. Po ogledu razstave, ki je žela splošno pohvalo, je bila vsa družba povabljena v desno stransko dvorano, kjer se je vršila pogostitev z izbranimi specia* litetami. Istočasno pa je v dvorani že vr* šal promet ostalega občinstva, ki je nato ves dan stopnjema naraščal.
Sprehod po razstavi
Navzlic veliki udeležbi razstavljaleev je letos v dvorani pridobljeno mnogo prostora in že to na prvi pogled napravlja vtis velike »motrenosti in elegance. Takoj na desno pri vhodu se šopirijo krasni eksemplarji tvrdke »Riba«, za njo je urejena točilnica darežljive tvrdke Bolaffio, ki vsakega gosta postreže z izborno kapljico. Njej nasproti je tvrdka Golob razstavila veliko kolekcijo svežih jajc. Sledi imenitna Mačkova gostil-nira. Za kontrast pa je nato na vrsti prostorna koja Centralnega mlekarskega društva, ki privablja z veliko skladovnico sira in drugimi mlekarskimi izdelki, posebno pa še s simpatičnim napisom: > Pijte mleko!«.. Pravcate umetnine je razstavila Voltman -Košakova slaščičarna. V gostih gručah se nato ustavljajo gostje pri vabljivo dehteči Meinlovi kavi. V krasno aranžiranem pri-krajku pod odrom se šopirijo najfinejše slaščice in pecivo Dolinarjeve tvrdke.
Na odru, nad katerim je med zelenje postavljen kip kralja Aleksandra, so take mojstrovine unionskega kuhinjskega šefa Babineka, njegovih pomočnikov in gojencev, da jih za enkrat kar ne moremo podrobno opisati. Vsekakor pa vzbujajo posebno pozornost jedila, kakršna so bila prirejena za trt bankete ob priliki bivanja ministrskega predsednika Zivkoviča v Ljubljani. Pod odrom je restavracija Slon aranžirala ele-
gantno jedilnieo in tudi tu se ljudje ne morejo načuditi, kaj vse sna in zmore mladi šef Wandt s svojimi tovariši. Dvorni dobavitelj Verbič je tudi letos slikovito razporedil bogato zalogo izbranega kolonijalnega in delikatesnega blaga. Za dopolnitev so pa takoj poleg razstavljene izvrstne Urbasove klobase. Dalje doli je posebno ljubko urejena Šolska kuhinja kraljice Marije, (Atena), poleg nje pa se je sila učinkovito predstavila kuhinja Delavske zbornice Z njo Je združena tudi razstava finega peciva Delav ske pekarne.
Ko smo se tako povrnili nazaj k vhodu se ustavimo še pri prostorni in gostoljubni koji tvrdke Haag, ki s fino kavo pomirja vsako razburjenje. V sredini dvorane se postavlja originalni, posebno moderni aranž-man Legatove specerijske tvrdke, dalje je v sredini Korsikova greda s slikovitimi skupinami velikih tulp. Nikakor pa seveda gost tudi ne bo prezrl finih stvari, ki so jih razstavile tvrdke Gale, Pauer, Rozman, Florjančič, Keršič, dr. Krekova gospodinjska šola, Adria. Tik pod odrom se je vzorno postavil naš odlični kuhar Josip Foršek.
V levi stranski dvorani streže z izborno svežo juho tvrdka Juhan, pozornost vzbuja jo hladilni aparati tvrdke Frigidaire, velika je zaloga gorčice kamniške tvrdke »Eta<. G. Krušič iz Zelene jame je priredil lepo razstavo jedi, v kotu pa je g. Leon Pogačnik z mojstrsko spretnostjo uredil lovsko mizo in poleg nje tudi kavarno. Tvrdka Bajde razstavlja specialne testenine, kuhinjsko posodo razstavlja tvrdka Ros iz Maribora, a že v glavni dvorani sami privlačujejo posebno damski svet krasni servisi ljubljanske tvrdke Agnola. 2e po vsem tem, kar smo kratko našteli, si bo lahko čitatelj ustvaril sliko in prepričanje, da je letošnja razstava tako popolna, kakor si jo more občinstvo le želeti.
IPaCčftov večer
ilHIllllltINUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItllHIlllllUIIIIIIIIN
SOIKOILA 1.
IIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIItinilllllllllllllllHIlll 5352/«
dne marca na Otaforu
Lep uspeh Olepševalnega društva v Mariboru
Maribor, 1. marca.
Olepševalno društvo za mesto Maribor je imelo sinoči svoj letošnji redni občni zbor v Narodnem domu pod vodstvom predsednika podžupana g. dr. L i p o! d a. Uvodno se je predsednik v toplih besedah spominjal zaslužnega člana in preglednika računov, pokojnega nadučitelja Rada Ko« piča. Zbor mu je s trikratnim »slava« i kazal posmrtno počaščenje.
V nadaljnjih izvajanjih je podal pred« sednik sliko glavnih društvenih akcij v mv nilem letu, tako otvoritve kopališča na Mariborskem otoku, ki pomeni za Maribor ogromno pridobitev v higijenskem in tuj« skoprometnem pogledu, dalje pridobitve paviljona pri Treh ribnikih v društveno upravo, s čimer je ustvarjena možnost, da se bo v tekoči sezoni oživotvorilo v zvezi s paviljonom živahnejše športno udejstvo« vanje na ribnikih. Dosežen je sporazum s I. SSK »Mariborom« glede razširjenja teh« ničnih prostorov. Društvo je pridobilo y upravo tudi parcelo na oglu Maistrove in Prešernove ulice, last tovarnarja Dervuška, kjer je zasadilo vrtnice in jo bo letos po« mladi okrasilo z lepo ograjo. Kot eno naj« važnejših pridobitev je podčrtal predsed« nik sklep mestnega občinskega sveta na zadnji seji, da dobi društva v upravo ka« varno Park, s čimer je rešeno že več časa zaradi razširjenja Mladinskega doma v Ljudskem vrtu viseče vprašanje shranje« vanja lepotičnega cvetja preko zime. Ne bo treba graditi posebnega cvetličnjaka in dana je možnost, da se bo v bivši kavarni Park lepotično cvetje preko zime shranje« valo in ohranilo. Iz poročila je bilo nada« Ije posneti, da namerava društvo v kavar* ni Park poleti prirejati cvetlične razstave, zgornje prostore pa uporabiti za nastani« tev paznikov.
Tajniško poročilo je podal g. Kol ar. Društvo šteje 916 članov, kar za tako emi« netno važno ustanovo v mestu s 35.000 prebivalci gotovo ni mnogo. Želeti je le, da ne bi meščani zavrnili društvenih funk« cionarjev, ki bodo prihodnji teden potr« kali na srca in žepe mariborskih mešča* nov, ki ljubijo park in lepe rastlinske na« sade in žele, da bi tudi Mariborski otok bil čimprej in čim lepše urejen.
Vzorno blagajniško poslovanje Je poka« zalo poročilo blagajnika svetnika g. KI o« pa, ki se kljub svoji visoki starosti z mla« deniško čilostjo posveča delu v društvu in vodi za vsako panogo društvenih dohod« kov posebne velike izkaze.
Preglednika g. Boltavzer in P e t r i 5, ki sta blagajniško poslovanje pregledala, sta podala o njem izredno pohvalno izjavo in predlagala vzornemu blagajniku zahva« lo, kar je občni zbor kvitiral z viharnim odobravanjem.
Pri tej priliki je izrekel predsednik tudi toplo zahvalo gospe Schwarzovi za njeno neumorno sodelovtnje pri zbiranju članov in ob drugih prilikah.
Za preglednika sta bila izvoljena ravna« telj g. Rajko Boltavzer in učitelj g. Ludo« vik Petrič. Sklenjeno je bilo med drugim, da se bodo tudi letos vršili v patini redni koncerti, ki tvorijo za društvo lep vir do« hodkov. Ker se pri slučajnostih qi javil nihče k besedi, je predsednik ob 22. za« ključil občni zbor, nakar se je vršila ta« koj še odborova seja.
Vzemite uri nrvih
znakih hrlpe
nekoliko
ASPIRIN
TABLET
ki morajo biti označene s Ba-v yer-ovim križcem, /
Prihodnja Številka tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« bo prinesla naslednje
aktualne zanimivosti
Novi Delhi (nova indska prestolnica, s slikami) — Umetna svila — Izum umetnega človeškega glasu C sliko) — Novosti iz Pompejev (s slikami) — Kurjava na mrzli zrak (s slikami) — Nova zemlja na Južnem tečaju (s sliko) — Letalske nesreče (s slikami)
Nadalje bo vsebovala: Dr. VL Travner: Zgodovina smrtne kazni. — M. Scott: Podzemske novice (detektivska povest s slikami E. Justina). — V kakšnih globinah se prožijo potresi?
—	Staroslav: Janeza Trdine narodopisne drobtine. — Razvoj letalstva v sliki in besedi. — Iv. Podržaj: Krivda Elija Pilona (roman). — Kolodvor na parniku.
—	Tedenski jedilni list. — Karikature. — Uganke in zanke. — Humor v slikah. Vprašanjem sodobne ženske je posvečena rubrika
moderna ženska
z aktualnima člankoma: Moško delo v ženskih rokah in Sodobno mnogomoštvo
(s slikami).	_
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane mesečno samo 8.— Din. Naroča se pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica št. 5. Posamezne številke 2.— Din po vseh trafikah.
Novi izpodbojni zakon
Izredno uspešno delo jugoslovenske vla« de poslednjih dveh let na polju zakonoda« je vseh panog je znano in priznano tako doma kakor v inozemstvu. Mnoge institu« cije javnega prava, zlasti zakonski pred« pisi o pospeševanju higijene naroda in za« konski ukrepi za omiljenje gospodarskih križev in težav naše dobe so naravnost vzorni in jih stavijo za vzgled najodličnej« ši posamezniki in korporacije kontinentov ter funkcionarji Društva narodov samega. Uvedba enotnega kazenskega prava v vsej Jugoslaviji je na najboljšem potu. Materi« jalno kazensko pravo je modernizirano in uveljavljeno v vsej državi že od 1. januar« ja preteklega leta. Novo procesualno ka« žensko pravo je uveljavljeno od istega dne v vseh področjih kraljevine razen Srbije in Črne gore; toda 1. aprila t L dobi obvez« no moč tudi na območju beograjskega ape« lacijskega sodišča, v območju skop« Ijanskega apelacijskega sodišča in podgori« škega velikega sodišča pa s 1. januarjem 1932. Predpisi enotnega zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah, ki ga je po* trdil kralj 23. julija 1929 na Bledu (»Sfluž« bene Novine« 3. avgusta 1929; slovenski prevod v XLIII. snopiču zbirke zakonov Tiskovne zadruge iz lanskega leta; »Služ« beni list dravske banovine« z dne 17. fe« bruarja 1931) pričnejo veljati 1. januarja 1932 v prečanskih ter dne 1. januarja 1933 v vseh ostalih pokrajinah Jugoslavije.
Pa tudi norme, ki posegajo globoko v za« sebno pravo in ki jih je težko in pogosto tudi nevarno prenaglo izenačevati, se pola«
¥>ma uveljavljajo enotno za vso državo.
ako imamo že enotno n. pr. jugosloven« sko stečajno pravo, zaščito avtorske pravi« ce in dr.
Dne 5. februarja 1931 pa je bi! v VII. prilogi »Službenih Novin« obnarodovan zopet zakon, s katerim se nadaljuje iz ena« čevanje jugoslovanskega zasebnega prava. Je to zakon o izpodbijanju pravnih poslov izven stečaja, ki ga je kralj potrdil 22. ja« nuarja t i. m ki dobi obvezno moč 5. mar« ca 1931. Za naše ožje pravno življenje si« cer ta zakon ni nič novega, ker je razen štirih, petih manjših izjem dobesedno iste« ga teksta, kakršen je bil že dosedanji pri nas veljavni zakon. Važnost novega zako« na je marveč v tem, da je sedaj to izpod« bojno pravo, ki smo je mi že imeli, razšir« jeno na vso državo.
Znano je, da utegnejo pravna opravila neplačevitega dolžnika oškodovati njegove upnike na njihovi imovini. Le«ti pa so bili sprva zaščiteni pred tako nevarnostjo sa« mo z ozirom na izvestne daritve, ki jih izvrši dolžnik (§ 953 o. d. z.). Pravica upni* kov do izpodbijanja izvestnih pravnih po« slov dolžnika je bila razširjena šele z av» strijskim izpodbojnim zakonom z dne 16. marca 1884, drž. zak. 36. Ta zakon je bil nadomeščen s cesarsko naredbo z dne 10. decembra 1914 št. 337 drž. zak. Ta nared« ba je obsegala izpodbojno pravo v stečaju in izpodbojno pravo izven stečaja. Prvo je bilo izenačeno v Jugoslaviji že preteklo le« to, ko je bil uveljavljen jugoslovenski ste« čajni zakon; enotno izpodbojno pravo izven stečaja pa smo dobili z omenjenim »zako* nom o pobijanju pravnih poslov izven ste« čaja«. Ako izvzamemo prehodne in izvršil« ne odredbe §§ 21 in 22 novega zakona, ob« sega le«ta prav tako 20 paragrafov, kakor jih je imel dosedaj pri nas veljavni izpod« bojni red in kakor rečeno, v stvari ne pri« naša nikakih posebnih sprememb.
Spremembe v novem izpodbojnem zalko« nu so le naslednje: V § 2. točka 4. je do« sedanja doba enega leta skrčena na 6 me« secev. V § 3. točka 2. je besedilo »prido® bitev dolžnikovih stvari na osnovi oblast« vene odločbe« izraženo sedaj točneje »na osnovi odločbe sodnega ali upravnega oblastva«. Pojm bližnjih svojcev je po § 4. razširjen na očima, mačeho in rednika. Na novo je vstavljen prvi odstavek § 11., ki se glasi: »Zahtevek za izpodbijanje se sme uveljavljati ne samo napram oni stranki, napram kateri je izvršeno pravno opravilo, nego tudi napram onim osebam, ki so s tem poslom pogodovane. če obstoji z oz i* rom na njih kakšen razlog v §§ 2., 3., 5. in 7.« V § 13. točka 3. je za besedami: »Kdor je v dobri veri sprejel brezplačno činitbo«. vstavljen podrejen stavek: »na katero se nanaša izpodbijanje«...
Iz osrčja Slovenskih goric
Mala Nedelja, 1. marca Med naJJepSe kraje v osrednjem delu Slovenskih goric spada brezdvomno Mala Nedelja Tega mnenj« Je vsakdo, ki Jo je videl če bi ta kraj imel ugodne komunikacijske zveze, tedaj bi v kratki dobi postal dobro obiskana izletna točka za prijatelje narave in lepih krajev. Od tu se nudi na vee strani čez gričevje Slovenskih go-ric kaj lep raagled. Na severni strani sega pogled daleč tja če« širno Prekmurje in preko avstrijske meje v smeri proti Gradcu. Na vzhodni strani zabliSči v jutranjem solncu gričevje znamenitih ljutomerskih goric. Na Jugu se tam preko Drave ob ho-rioontu Sirijo vinorodne Haloze. Boč in Donat stojita Se dalje v ozadju kakor dva orjaSka gorska stražarja pred staropanon-•ko zemljo. Na zahodu se ob zahajajočem solncu t nepopisno lepi Barji blišči gorski hrbet Pohorja in tvori pred plamtečim nebeškim svodom lepo zaokroženo silhueto.
Pred kratkim se je t tem lepem kraju naselil mladi in agilni zdravnik dr. šker-janc. Navdušen je pričel 6vooo zdravniško prakso v popolnem prepričanju o lepi bodočnosti Male Nedelje, za kar so dani vsi prtrodni pogoji. Potrebno je le, da temu kraju v osrčju staropanonske zemlje pristojni čfinatelji posvetijo več pozornosti ln omogočijo čim boljše komunikacijske zveze.
Pod okriljem tukajšnje podružnice Kmetijske družbe je dr. škerjanc imel pred veliko množico domačega ljudstva stvarno zasnovano prvo popularno predavanje o nalezljivih boleznih, kakor so tifus, griža, davica, škrlatinka, tuberkuloza, tetanus, šen in druge. Predavanje se je prav dobro obneslo. To je bil nekak začetek njegovih obširno zasnovanih del v prid ljudske higijene tega kraja
V Mali Nedelji so dani vsi prtrodni pogoji za letovišče. Tu je čisti srednjevištn-ski zrak, tu je še mnogo gozdov z romantičnimi zatišji kakor nalašč za tiste, ki po truda polnem delu iščejo mir in zdravje. Pa ne samo to! Kaj lepi so izleti po sosednih hribih, kjer se bohotijo gorice, iz katerih izginja sedaj zloglasna šmarnica. Lepe prleške pesmi odmevajo od hriba do hriba tedaj, ko ljudstvo opravlja po vinogradih evoja letna opravila To je nekaka simfonija srčnega čuvstvovanja brezskrbne mladine. Vsak, ki je v družbi Malonedelj-čanov tedaj, ko ti odpro svoje vinske kleti, se pač prepriča o izredni staropanonski gostoljubnosti, na katero je ljudstvo ponosno.
Ini. L. F.
Pričetek turistične sezone v Dalmaciji
Dubrovnik, 1. marca.
V	Dalmaciji se počasi že pričenja pomlad in vsa dežela postaja živahnejša. V soboto je prispel v dubrovniško pristanišče prvi letoviščarski parnik »Carinthia« z 267 ameriškimi turisti, ki so se izkrcali in se razgledovali okrog dubrovniških znamenitosti. Posamezniki so priredili tudi izlete z avtomobili v okolico. Zatem pa so se vsi odpeljali s parnikom dalje v Kotor.
V	mestu je že precej tujih gostov in dnevno se še javljajo novi. Kakor kaže, se je Dubrovnik za letošnjo sezono prav dobro pripravil. Mnogi hoteli v Dubrovniku in na Lopudu so najmoderneje restavrira-ni in opremljeni. Nadalje je dobil Dubrovnik novo moderno kavarno in okrepčevalnico (bife), ki Je doslej še nI imel. Lopud bo poleg drugega dobil, kakor se obeta, tudi svoj telefon. Poleg teh in podobnih priprav, ki so prvi pogoj za razvoj modernega letoviščarstva, je izvedena tudi dobra propaganda v inozemstvu.
Kakor se doznava, bo 2. t m. dospel v Dubrovnik velik luksuzni parnik z okrog 400 ameriškimi turisti. Splošno se ameriški letoviSčarji izredno zanimajo za Dalmacijo in za njene Številne starinske znamenitosti, ki so tem vabljivejše, ker ima Dalmacija poleg tega izredno milo podnebje.
Čebelam je ukradel odejo
Libeliče, L marca.
Tudi naSa tiha ln mirna vas Libeliče je doživela svojevrstno senzacijo. Šolskemu upravitelju je bila ukradena iz čebelnjaka velika že obrabljena odeja, s katero je pogrnil panje, da bi mraz ne uničil malih dobrotnic. Le redko je marljivi čebelar hodil krmit čebele. Ko je te dni zopet prišel v čebelnjak. Je na svoje veliko presenečenje opazil, da je odeja Izginila s panjev in da je zaradi tega več družinic poginilo od mrazu, kar pomenja veliko škodo.
Vest o tatvini, ki sicer sama na sebi ni velika, je vznemirila mirne in poštene va-Sčane. Začelo se je SuSljati, da je odejo sunil znani Tonč, od vaSčanov imenovan vaška podgana. Pa jo Je primahala v vas orožniška patrulja. Tonč Je baš južinal pri nekem gospodarju, ko mu Je gospod v uniformi zastavil vprašanje: »Tonč, kje pa imaš odejo?« — »Jaz je nimam,« se Je izgovarjal Tonč. — »No, pa pojdiva pogledat,« je menil orožnik.
Med potjo se je Tonč izgovarjal na vse načine, da Je nedolžen, a se je nasprotno izkazalo, ko sta stopila v Tončevo sobo in naSla Tončevo posteljo pokrito baš z ukradeno nesrečno odejo. Tonč si je moral lepo naprtiti na hrbet ukradeno odejo in jo ne-sti skozi vso vas v Solo nazaj g. upravitelju, ki bi mu sicer tatvino odeje same odpustil, a odpustiti mu ne more čebelnih družinic, ki jih Je vzela zima.
Samomor zaradi pobega žene
Zagreb, 1. marca.
V Zagrebu v Petrovi ulici je stanoval v mali podpritlični sobi čevljarski mojster Stjepana Papa s svojo ženo. V isti sobi je imel Papa tudi svojo delavnico. V soboto zjutraj pa so se Papovi sosedje zelo začudili, da sicer marljivi obrtnik naenkrat ni odprl svoje delavnice. Ker se vrata prav do opoldneva niso odprla, so začeli ljudje sumiti, da se Je mojstru kaj zgodilo. Tedaj so pogledali skozi okence pri vratih in videli sredi sobe na kavlji v stropu obeše-
nega nesrečnega čevljarja. Sosedje so s silo odprli vrata in hitro prerezali vrv samomorilca. Bil pa je ves trud raman ker je bil čevljar že mrtev.
Papa je bil sicer delaven obrtnik, a je svoj s trudom prisluženi denar rad razmetaval po krčmah. Zaradi njegovega pijančevanja ga je žena pogostokrat oštela, a v petek mu je pobegnila in se podala k svojim staršem v Odru. To je nesrečnega Pa-po, ki je kljub vsem napakam svojo ženo neizmerno ljubil, tako užalostilo, da je napravil konec svojemu življenju. Samomorilec je bil star šele 32 let in po rodu iz vr-bovske občine v križevskem srezu.
Policijska morala v New Yorku
Pri nas poznamo z negativne strani samo Ameriko roparjev in banditov. Je pa še druga Amerika, o čemer priča v zadnjem času odkriti škandal newy0rške nravstvene policije, škandal, ki govori o njem vsa ameriška javnost.
Na ovadbo nekaterih prizadetih oseb so ameriške oblasti bile primorane uvesti preiskavo proti organom nravstvenega redar-stva. Rezultati so naravnost porazni. Prišlo je na dan, da je samo en član newyorške nravstvene policije, po činu poročnik, naložil v zadnjih petih letih v banke 120.000 dolarjev gotovine. Da ne bi stvar postala sumljiva, ni vedno vlagal vsot na svoje ime, ampak tudi na ime svoje matere. Denar si je pridobil kot podkupnino za molčanje o beznicah v svojem okolišu.
Preiskava je dalje dognala, da sta si dva detektiva dala izplačevati mesečno podkupnino po 8000 dolarjev. Denar sta si deloma pridržala sama, deloma sta ga delila s svojimi predpostavljenimi, ki so z njima vred zamolčevali razne rtfere. Eden od teh dveh mož je v teku štirih let naložil v hranilnico na ime svoje žene nad 60.000 dolarje^ kljub temu, da je zaslužil vsega skupaj samo 9000 dolarjev plače.
Dva zdravnika sta pod prisego izpovedala, da so detektivi njunima asistetkama »-vabil na tisoče dolarjev in sicer pod pretvezo, da ju bodo kot amoralni ženski spravili pred sodišče, če jim ne izplačajo gotove vsote. Asistentki sta seveda rajši dajali denar, da bi se stvar ne razvedela. Na konca je pa le vse prišlo na dan in tako je Amerika pomnožila kroniko svojih umazanih afer še s tem dogodkom.
Humor
Urednik v kameniti dobi vrača rokopis.
LEK
Mamica; »Franceju sem kuptl bobenček za god. Kaj mu boš pa ti?« Atek: »Jaz mu mislim pa nož!«
PRISEBNOST Mladenka pred izpitom. Njeni Jo hočejo Izpraševati o godbi, kjer pa je dekle zelo šibko:
»Kaj je glasba?«
»Glasba je umetnost za razvedrilo in zabavo«, se naglo in samozavestno odreže študentka »Tu pa se nismo sešli, da bi se kratkočasili. Zato preidimo, prosim, na resnejši predmet.«
Izpraševalci so se nasmejali in mJadica Je baje izdelala.
DOMISELNOST GcepodJčkana Bebica Je bila poleti na kmetih. Z mamo se sprehaja po veliki oe-sti. Kar pride mimo čreda krav in volov. Bebico je močno »trah.
»Pa 6aj imaš rada govedino,« Ji prigovarja mati, da bi jo potolažila
»Seveda jo imam, ampak ta se ml zdi presirova.«
SVILENINA Darinka pride s svojo babico v malo-
mestno trgovino. Babica je gluha, zato si prodajalec, ki je obenem lastnik, lahko dovoli neke ljubeznivosti. Darinka ga ne posluša, brska med blagi in nazadnje vpraša: »Koliko stane ta rdeča svila — tri metre je potrebujem.« Prodajač: »En poljub za meter.« Darinka; »Velja«. — Prodajač: »O kako srečen...« Darinka: »Stara mama bo plačala«.
SOPROGA
Gospod Jaka Gliha sedi z nekaterim.i prijatelji v kavarni. Najprej malo kvarta-Jo, potem razpravljajo o svetovnih nazorih v dimu svojih svaljčic. »življenje je pih in puh,« se oglasi Gliha, namršči obrvi in skomigne z rameni. »Vse izgubi po kratki dobi svoj mik in čar... Veste, osem let sem poročen, jelite, ali kako je vplivala name moja ženka pred osmimi leti in kako drugače vpliva sedaj. Saj smo med seboj, torej lahko mirno govorim, menda me ne boste krivo razumeli, mislim namreč po filozofsko — nemara se sploh nič ni spremenila, ampak danes, odkrito priznam, mi mnoge druge ženske dosti bolj ugajajo, da, skoro bi rekel o njej, da ml ni več zanjo.« Prijatelji počasi tnajejo z glavo, se spogledajo in eden njih opomni: »Ni lepo, Jaka, da tako go-voriS. O svoji ženi reci, kar hočeš, ampak nobene pravice nimaš, da bi nam jo pri-studil!«
Prt slabost! je naravna »Franc Jožefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjSuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franc Jože-fove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Sokolske župe zborujejo
Zbor agilne Ljubljanske sokolske župe
Ljubljana, 1. marca.
"V mali dvorani Sokolskega doma na Taboru so se zbrali danes dopoldne zastopniki vseh sokolskih društev ljubljanske župe, da slišijo poročila župnih funkcionarjev za preteklo leto. V imenu saveza je prisostvoval skupščini brat Branko Ž i v k o v i č. Man savezne uprave iz Beograda. Zastopane so bile vse enote velike ljubljanske župe, ki šteje danes nad ll.OflO pripadnikov: članstva, naraščaja in dece. Delegati društev so dobili poročila funkcionarjev tiskana v lični brošurici, tako da se je ta del dnevnega reda izvršil brez večje debate
Otvoril je zbor župni starosta brat dr. P i-penbacher, ki je najprej predlagal pozdravno brzojavko starešini saveza SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru in ki jo je skupščina z navdušenjem odobrila; nato pa je pozdravil saveznega delegata in zastopnike vseh župnih društev. Starosta se je nadalje zahvalil tudi vsemu naprednemu časopisju za naklonjenost sokolskemu delu, nakar je imel važen programatičen nagovor na vse zbrane delegate, ki se je tikal v glavnem delovanja po društvih v znamenju sokolske požrtvovalnosti, dobre volje in bratske ljubezni.
Po govoru staroste je povzel besedo sa-vezili odposlanec brat 2 i v k o v i č, ki Je v svojem govoru izrekel priznanje savezne uprave za vse delo ljubljanski župi, ki je bila dolgo vrsto let jedro vsega sokolskega delovanja na slovanskem jugu.
Po poročilih župnih funkcionarjev in Izčrpnem izvestju župnega blagajnika je predlagal predsednik župnega nadzornega odbora brat Franjo M e d i č celotni župni upravi absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Skupščina je v nadaljnjem poteku odobrila župno davščino po 4 Din na člana za leto 1931. in nato tudi proračun rednih in izrednih dohodkov in izdatkov.
Za tem je pojasnil savezni delegat brat 2 i v k o v i č razne gospodarske zadeve, kt se tičejo saveza, žup in društev, in je zlasti poudaril, da so računi vsesokolskega zleta v Beogradu zaključeni in je uspeh zleta tako po moralni kakor tudi gmotni strani prav dober.
Glede prireditev v tekočem letu je bilo odobreno poročilo župnega načelnika brata V r h o v c a, da se priredi troje vaditeljskih tečajev, in sicer za člane, članice in vodnike mladinskih oddelkov. Dalje se bodo vršile v župi po savezu predpisane tekme, in sicer na orodju pomladi, v lahki atletiki pa v jeseni po javnih društvenih nastopih. Žup-nesra zleta in tudi okrožnih zletov v letu 193t. ne bo. pač pa se bo priporočilo vsem društvom, da se kompletno pripravijo za leto 1932. ko se bodo vršili okrožni in župni zlet, vsi v znamenju priprav za vsesokolski zlet v Pragi. Nadalje je bilo odobreno, da nastavi župa stalnega župnega vaditelja tn po daljši debati se je uredilo tudi vprašanje javnih nastopov glede na sodelovanje sosednjih društev.
Imovina sokolskih društev ljubljanske župe znaša okroglo 18 milijonov dinarjev, k! pa je obremenjena z dolgovi v znesku okoli 6 milijonov dinarjev.
Za tem je bila soglasno odobrena nova župna uprava, ki bo predložena savezni upravi v potrditev. Upravo tvorijo: starosta dr. Josip Pipenbacher, namestniki staroste Milko Krapež in dr. Riko Fux, načelnik Lojze Vrhovec, načelnica Adela Mužinova, namestnik načelnika Burgstaller, namestnica načelnice Kržetova, prosvetar inž. Bevc, tajnik Flegar, blagajnik Slana Fran; člani uprave so: Dermelj, Erbežnik, dr. Kambič, dr. Kandare Fran, dr. Šubic, inž. Poženel, Ludvik, Milost, dr. Mis, Šaplja, Štravs in podpolkovnik Knez, namestniki: dr. Kuhar, Kogovšek, dr. Mole, fvajgar, Podgornik Ivan, Rus mlajši, Arko mL, dr. Karba, Klemene in dr. Papež; v nadzornem odboru so: Medic, Kocjan, Franke, Lovšin, Paternost, dr. Krevelj, Tavčar, Rozman, Koh in Zidarič, rastno razsodišče pa sestavljajo: dr. Treo Ravaihar, dr. Lapajne, Janša in Andrej Kape; namestniki: dr. Fran Lokar, Janko Bleiweis in dr. Albin Kandare.
Župni delegati so zatem rešili še celo vrsto raznih internih sokolskih vprašanj in pokazali, da jim je prospeh sokolstva v ljubljanski župi v resnici pri 9rcu. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je bila razprava ves čas zelo resna in stvarna in da so bili vsi sklepi napravljeni v popolnem ®oglasju in v razumevanju velikih nalog, ki jih ima sokolska organizacija na teritoriju ljubljanske župe.
v v*
•v
manja za sokolstvo. Razmere v tem pogledu so še najboljše, čeprav ne prav ugodne, na realni gimnaziji, najslabše pa so na humanistični gimnaziji in na obeh učiteljiščih. Savezna uprava bo pač morala ukreniti na pristojnih mestih potrebne korake, da pridobi pri vzgoji mladine sokolstvu ono pozicijo in ugled, ki mu gresta kot državni vzorni ustanovi. Kako ogromen je razmah mariborske sokolske župe v teka zadnjega leta, najbolje priča dejstvo, da šteje župa okrog 1. marca 1931 že 73 društev in 28 sokolskih čet, dočim je štela ob vstopu v SKJ samo 33 sokolskih društev, župa ima 7167 članov in članic, 1990 narašča jnikov in 4347 dece, torej skupaj 13.504 pripadnike. Seveda je s tem tudi delo tako narastlo, da ga ni mogoče več zmagovati in da se bo zato v kratkem ustanovila še nova župa v Varaždinu, Iti bo imela 22 društev in 7 čet. Lani so bili otvorjeni trije novi sokolski domovi, in sicer v Oplotnici, v Rušah in Murski Soboti. Pri okrožnih zletih sta že sodelovala lani tudi dijaška inženjerska podoficirska šola iz Maribora in vojaštvo varaždinske garnizi-je. Odnošaji med mariborsko sokolsko žu-po in našo armado so bih najprisrčnejši in ima župa zlasti v odličnem sokolskem delavcu polkovniku Putnikoviču v Mariboru najboljšo oporo. Lanskega sokolskega kongresa v Beogradu se je udeležila župa v prav častnem številu, njen član br. Primožič pa je na mednarodnem telovadnem tekmovanju v Luksemburgu postal
svetovni prvak. 2upa Je priredila lani pet tednov trajajoči prednjaški tečaj, letos pa je doletela Maribor posebha čast, d& je bila otvorjena šestmesečna savezna šola, ker ima Maribor dovolj kvalificiranih predavateljev. Naglašala se je potreba uvedbe obligatne sokolske telovadbe zlasti na naših učiteljiščih, da se dobi tako potrebni kader prednjakov. Pomanjkanje prostorov za tehnično delo je namreč zlasti na deželi najbolj pereče vprašanje in če pristojni činitelji v tem pogledu sami ne bodo hoteli izvršiti svoje dolžnosti, jih bo pač treba k temu prisiliti.
Tudi poročila župnega načelnika br. Frana M a č u s a, načelnice sestre Nade Mačusove, blagajnika Janka Zorka, prosvetarja Ruperta Lintnerja, župnega nadzornika br. prof. š a u p a so bila sprejeta z viharnim odobravanjem in pričajo o izredno agilnem vsestranskem udej-stvovanju Mariborske sokolske župe.
Savezu je predlagana naslednja nova župna uprava: starosta dr. Milan Gorišek, prvi podstarosta dr. Kovačič, drugi pod-starosta dr. Vinko železnikar, načelnik Franc Mačus, podnačelnik Ciril Hočevar, drugi podnačelnik Fran Dekleva, tretji podnačelnik Slavko Komac, načelnica Nada Mačusova, prva podnačelnica Mira Pi-panova ,druga podnačelnica Vida Hinter-lechnerjeva, prosvetar Rupert Lintner, tajnik Mihajlo Dojčinovič, blagajnik Janko Zorko, poverjeniki za mursko okrožje Gustav Lukačič, za prekmursko okrožje. Jo-ško Velnar, za ptujsko okrožje dr. Šalamun, za slovenjebistriško okrožje dr. Pučnik in za dravinjsko okrožje dr. Mejak.
Razprava v procesu Plemelj - Pustoslemšek
četrta obravnava bo v torek — Zanimive navedbe obrambenega spisa — K odločilni razpravi so povabljene Številne priče
Ljubljana, 1. marca.
V torek 3. marca ob 9. dopoldne se bo vršila pred sodnikom poedincem deželnega sodišča v Ljubljani glavna razprava v procesu Plemelj-Pustoslemšek, ki traja sedaj že skoro dve leti. Ozadje tega procesa Je znano: Gre za samosvoj ribarskl revir Sava-Bohinjka, katere lastnik je hotelir g. Ivan Kenda na Bledu in ki je bil 18. junija 1929. na prisilni dražbi dan v zakup. V tej stvari je interveniral za g. Ivana Kendo pri takratnem oblastnem komisarja dr. Natlačenu g. Rasto Pustoslemšek. V komisarjevi predsobi je naletel na tožitelja Plemlja in je le-temu na njegovo pripombo, da bo Kendova stvar že v par dneh rešena, rekel: Pa v Vašem interesu.« Zaradi teh besed ga je Plemelj ovadil državnemu tožiteljstvu, ki je nato proti Pusto-slemšku vložilo tožbo zaradi razžaljenja uradne osebe po § 104. s. k. z.
Prva obravnava na to tožbo se Je vršila leta 1929 pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Toženec je nastopil dokaz resnice ter predložil sodišču kopo originalnih Plem-ljevih pisem, ki jih je pisal le-ta g. Ivanu Kendi zaradi njegovega ribolova, kakor tudi obširen obrambend spis. V obrambnem spisu, ki je bil pri drugi obravnavi preči-tan, dokazuje toženec, da je tožitelj kakor glede Kendovega ribolova postopal v »svojem interesu« tudi v številnih drugih primerih, izrabljajoč pri tem svojo pozicijo - r » pri Slovenskem ribarskem društvu itd. v svoje svrhe.
Med drugim navaja obraanbenl spis naslednje primere: borbo med kmetijskim oddelkom v Ljubljani ln Plemljem za ribolov v Bohinjskem jezeru in za ribje Tališče v Bohinjski Bistrici (priča načelnik
v p. Ivo Sancin), afera glede lova ▼ Srednji vasi (priča minister n. r. dr. Niko Zu-panič) ln v neki drugi občini v radovljiškem okraju (priča ban. svet. A. Mencinger), borba za ribolov Fran Galleta na Ljubljanici (svojeročna Plemljeva pisma, priči Fran Galle in Fran Tršar), borba za ribolov na Savi med Hrastnikom ln Zidanim mostom (priči Fran Grebene st. in mL), afera v ribarskem klubu »Savi« s pokojnim R. Sarkom (priči dr. Al. Praunseis ln M. Tišler), ribarenje v Kokri (priča Fr. Hajnrihar) itd. Vse navedene Jm druge priče so bile zaslišane.
Tretja obravnava Je bila ▼ jeseni. Sodnik je proglasil sodbo, da sodišče v smisln novega kazenskega zakona ni pristojno soditi o tej stvari. Deželno sodišče je to sodbo razveljavilo, nakar je stvar prišla pred sodnika poedinca pri deželnem sodišču. Ta je sedaj razpisal razpravo za torek, 3. marca, Zaslišanih bo nad 40 prič, med drugimi: bivši poslanik Ivan Hribar, bivši minister dr. Niko Zupanlč, bivši oblastni komisar dr. Natlačen, nač. v p. Ivan Sancin, banski svetnik A. Mencinger, graščak Galle, primarij dr. Ivan Robida, zobni zdravnik dr. A. Praunseis, industrijec Fran Hajnrihar in Fran Tršar, šumski svetnik A. šimic, industrijec Jakil, posestnik Grebene, inž. Ivan Jelačin, dr. AL Kobal, nam. v. drž. tož. dr. Munda, publicist Vladimir Kapus, banski svetnik dr. Loger, ribarskl referent Dolinar, graščinski upravitelj Scbauta, hotelir M. černe itd. Istočasno se bo vršila na tožbo Slavka Plemlja tudi obravnava proti Ivanu Kendi. V obeh pravdah zastopa toženca Rasta Pustoslem-ška in Ivana Kendo dr. Anton švigelj, tožitelja Slavka Plemlja pa dr. Ivan Tavčar.
Skupščina najmočnejše sokolske župe v državi
Maribor, 1. marca.
Ob izredno častni udeležbi delegatov in članov in v navzočnosti saveznega delegata generala Stevana Kneževiča iz Beograda se je vršila davi štiri ure trajajoča skupščina Mariborske sokokske župe, najmočnejše in največje, obenem pa tudi naj-agilnejše sokolske organizacije v naši državi. Vodijo jo samo v dolgoletnem sokolskem delu preizkušeni idealni sokolski delavci, ki lahko s ponosom zro na vedno bolj naraščajočo sokolsko armado.
Skupščino je otvoril župni starosta br. dr. Makso Kovačič, ki je po kratkem pozdravu naglasil veliki pomen vsesokolskega zleta, ki se bo vršil prihodnje leto v Pragi, in pozval vsa v župi včlanjena društva, naj se za ta zlet temeljito pripravijo.
Nato je savezni delegat general Stevan K n e ž e v i č sporočil pozdrave saveza in čestital župi k njenemu mogočnemu razmahu in velikemu uspehu na vseh poljih društvenega udejstvovanja.
Izredno zanimivo in jako izčrpno je bilo poročilo agilnega župnega tajnika br. Mi-hajla Dolčinoviča, ki je podal jasno sliko ogromnega dela, ki ga je izvršila župa v preteklem letu, in opisal tudi velike težkoče, s katerimi se mora sokolstvo še vedno boriti, čeprav je postalo državna ustanova, še vedno so na delu sile, ki tajno rovarijo proti sokolstvu, v zadnjih dneh pa se je začela že kar kampanja proti TjTševi ideji, kar dokazuje zlasti pastirsko pismo krškega škofa dr. Srebrniča, Mariborska župa je posvečala veliko pozornost tudi vzgoji naraščaja in dece, vendar iz nerazumljivih vzrokov pri tem svojem patriotičnem stremljenju pri raznih člniteljih nI našla potrebne opore, kakor bi bilo ne samo pričakovati, ampak bi se moralo tudi zgoditi Zlasti med srednješolsko mladino v Mariboru je vse premalo zani-
Iz prosvetnega življenja
Drugo gostovanje ruskega teatra
Ljubljana, 1. marca.
>Bela garda«, drama v štirih dejanjih, ki jo je spisal Bulgakov, je prav za prav dramatiziran roman. Snov je zajeta iz dni revolucijskih preobratov v Ukrajini. Družina Turbinovih živi v teh burnih časih v središču dogodkov. Aleksij Turbin in njegov brat Nikola sta služila v vojski in postala pozneje belogardista, v službi ukrajinskega hetmana. Sestra Jelena je poročena s Taljbergom, generalštabnim polkovnikom, ki odhaja v prvem dejanju v Berlin. Pri Turbinovih žive še nekateri oficirji, in pravkar je dospel v goste njihov sorodnik Lariosib. Aleksij Turbin se s Taljbergom sovražno poslovi, kajti svakovo potovanje v Berlin se mu zdi izdajstvo. Šir-vinski, hetmanov adjutant je zaljubljen v Jeleno Taljbergovo. Ko izve. da je mož odpotoval v Berlin, ne prikriva prav nič ljubezni do lepe Jelene. Dogodki se burno razvijajo. Petljura se bliža Kijevu, mesto je ogroženo. Ukrajinski hetman se posvetuje z nemškim generalom Schratom. Nemci ga odpravijo v Berlin. Petljura Eavzame mesto, belogardisti, ki so nastanjeni v ta-mošnji garniziji, se ne morejo pravočasno umakniti. Petljurovci jih obkolijo v poslopju, v tem boju pade Aleksij Turbin, ostali belogardisti se skrijejo po domovih. Med tem je Jelena sklenila, da se razporoči s Taljbergom in da sklene novo zvezo s Šir-vinskim. Na božični večer, ko slave pri Turbinovih novo Jelenino zaroko, se vrne Taljberg. Zena mu prizna, da je sklenila novo zvezo s Širvinskim, prosi ga, da bi zapustil prejšnji dom. Ko Taljberg odide, dožive bivši belogardisti novo presenečenje. Spodaj na trgu igra vojaška godba, bolj-ševiki korakajo v mesto, ki ga je pravkar zapustil Petljura. Temne slutnje obhajajo Turbinove in njihove prijatelje. Približala se jim je smrtna ura.
Grečeva je dramo efektno režirala. Vprizo-ritev je bila skladna in harmonična. Ubrane scene intimnega družinskega življenja so bile prav tako vestno naštudirane, kot razburljivi prizori v taboru belogardistov. Delikatna, erotična igra je v prizoru, ko Širvinski zapeljuje nekoliko vinjeno Jeleno, je izredno močno vplivala. Verne prizori iz življenja je zaključila lepa, učinkovita scena, iz katere je dihala vsa groza tedanjih temnih dni. Občinstvo ie goste živahno pozdravljalo, posebej še Zdanovo in Alekina,
ki obeta lep talent.
J. K-
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Levstikovo slavje v lutkovnem gledališču
Ljubljana, 1. marca.
Lutkovno gledališče Sokola L si je izbralo po bratu Jaki Špicarju dramatiziranega »Martina Krpanac za proslavo stoletnice Frana Levstika. Gledališko dvorano je danes popoldne ob 15. napolnilo mnogo mladine in drugega prav odličnega občinstva. Oddelek orkestra Sokola I. je pod vodstvom Verija Švajgarja odigral Parmovo uverturo k »Rokovnjačem«, nakar je društveni starosta inž. Bevc kratko pozdravil Jaka Spicarja, ki je nato v primernem nagovoru pojasnil zbranemu občinstvu, zlasti pa deri, pomen Frana Levstika za slovensko slovstvo in za tedanje javno življenje med Slovenci. Zlasti je podčrtal, da je bil Fran Levstik zelo delaven član Južnega Sokola in je že leta 1867- izdal prvi »Nauk o telovadbi«. Naposled je govornik priporočil zlasti mladini vztrajno in požrtvovalno udej-stvovanje v Sokolu.
Predstava lutkovne igre »Martin Krpane je pokazala velik napredek sokolskega lutkovnega odra na Taboru. Poudariti moramo, da je Erbežnik zamislil za to igro originalne lutkovne figure, ki so bile vseskozi krasno izvršene in opremljene, kakršnih dosedaj še nismo opazili na lutkovnih odrih pri nas. Vsaka figura za sebe je bila dobro zamišljena nT tako izvršena, da je celota gledalcem v resnici pričarala dobo cesarovanja cesarja Janeza... Od Martina Krpana pa do Brdavsa, od cesarja Janeza do zadnjega dvorskega strežaja so bile vse lutke sijajno izdelane in imenitno opremljene. Režijo je vodil vodja sokolskega lutkovnega gledališča na Taboru Joso Zidarič. vse ostalo delo za odrom pa je originalno zamislil in izvršil požrtvovalni Lojze Počivavnik. Oprema vseh scen je bila vseskozi originalna. Malo in veliko občinstvo je uživalo. Uspeh igre je bil zelo velik in je samo želeti, da bi naš lutkovni oder to igro ponovil večkrat v veliki dvorani Tabora ali pa morda celo v dramskem gledališču.
Narodno gledališče
v Ljubljani
V torek s« vprlzori prvič v letošnji sezoni melodiozna Weinbergerjeva opera »švanda dudak« t g. Jankom v naslovni vlogi. Dorotko poje ga. Poličeva, roparja Babinskega prvič g. Marčec, vraga pa po izvrstnih kreacijah gg. Betetta in Križaja tud3 prvič g. Zuipan, kraljico ga. Thierry-Jeva, čarovnika g. Rum pel. Opera, ki je dosegla pri nas kakor na drugih odrih velik uspeh, bo gotovo tudi sedaj zelo uga-
jala ter polnila gledališče. Dirigent Je ravnatelj Polič. Predstava je za red B.
V	sredo se ponovi zadnjič: »Nina nana, punčka moja...« In »Fignrinec za red A
V	četrtek pa bo premijera Charpentiero-ve opere »L/uiza« z go. Zlato Gjungjenčevo v naslovni vlogi. Opero sta naštudirala ravnatelj Polič in režiser dr. Gavella, ki
ae bo a tem dolom pri nas prvič predstavil
tudi kot operni režiser. Nove dekoracije so napravljene po načrtu inscenatorja g. Uljaniščeva. V večjih vlogah nastopijo gdč. španova, ge. Kogejeva, Poličeva, Ribičeva, gg. Primožič, Gostič, Sancin, Zupan in drugi.
Ljubljana v marcevi hudomušnosti
Brezen ima rep zavit — Ljubljana navzlic „prvemu"
mirna — Razni dogodki
Ljubljana, 1. marca.
2e stara pratika ne laže, da brezen ima rep zavit... Tako nekako je o marcu povedal tudi oče Valentin Vodnik. Leto3 je brezen ali sušeč takoj s prvim dnem pokazal svojo pravo barvo in je nagajivo po-migal z repom. Dopoldne je preganjal oblake po nebu in vmes dopustil, da je za po-kušnjo začelo že prav pomladansko pri-grevati solnce, popoldne pa se je nebo za-temnilo in proti večeru je zavel prav hladen veter, ki je prinesel tudi nekaj dežja in nato gosto babje pšeno, da se je Ljubljana hitro zopet pobelila. Sicer se je ozračje pozno zvečer pomirilo, toda goljufivi marec si s tem kar ni pridobil zaupanja: barometer je padel precej nizko (744), živo srebro pa se kolikor toliko vztrajno drži na 5° C. V večer je precej močno snežilo.
Zaradi »prvega« je bila Ljubljana v noči od sobote na nedeljo sicer precej živatma, toda mir se ni kalil. Ljubljana je pač letos ob nedeljah resnično zelo postna, toda vso to spoKornost zaenkrat odtehta imenit ia kulinarična razstava v Unionu, ki je tudi letos postala največja atrakcija.
Lepo družinsko slavje
V Rožni dolini na Cesti V. v hiši 6t 3 so praznovali danes imenitno slavje. Minilo je 45 let, kar sta se vzela nekdaj po vsej Goriški znani gozdarski uradnik gosp. Lovro Pleško, ki je po rodu iz K oz arij pri Ljubljani, in Anica Korenova iz Kobarida. Vrli soprog štejp čez 74, njegova soproga pa praznuje ob priliki obletnice svoje poroke šele 16. rojstni dan. »TukaJ-le pa nekaj ne bo držalo!« — boste dejali. Hm, saj res... 45 let je poročena, pa je vendarle tako, kakor smo zapisa«. Stvar je namreč taka, da je bila gospa Pleškova rojena baš na 29. februarja in more tako praznovati pravi pravcati rojstni dan, označen v koledarju, samo vsako prestopno leto...
Jubilant g. Pleško je v mladosti posečal gozdarsko šolo v Komnu na Krasu in j« pozneje služboval v Bovcu ln drugih krajih na Goriškem. Zaradi svojega priljudnega značaja je bil povsod priljubljen in sta se tako pred dolgimi leti tudi zmenila z Anico iz Kobarida za zvesto ljubezen ter vzgojila v srečnem zakonn 5 otrok. Iz Gorice, kjer je posedovala Pleškova rodbina dvoje hiš, jih je pregnala kruta usoda v begunstvo v Ljubljano in zdaj preživljata vrla jubilanta jesen življenja v Rožni dolini. K slavju jima s številnimi znanci tn prijatelji vred čestitamo tudi ml z željo: 6e na mnoga leta!
47. občni zbor »Slavca"
se je vršil v soboto »večer v društvenem lokalu v Gregorčičevi ulici 5 ob dobri udeležbi članstva. Otvoril ga je predsednik g. Bladnik z izčrpnim letnim poročilom. Nato je navzoče pozdravil g. častni predsednik Ivan Dražil. Sledilo je poročilo tajnika g. Roša in blagajnika g. F. Meršeta, pri čemer se je razvila prav živahna debata. Revizorja gg. Hofler in F. Bizjak sta podala absolutorij. Slednjič sta poročala še arhivarja gg. S. Zupančič in Ivan Kuk.
Ob viharnem odobravanju sta bila izvoljena za častna člana gg. Frančiška de
Schiavi in skladatelj jubilant p. Hugolin Sattner. Z listki pa je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik Krajner Mirko, odborniki Gradišar Josip, llofler Edvard, Jager Stanislav. Drnovšek Drago, Roš Boriš, Berginc Mirko, Neret Ivan. Zupančič Srečko, Zupančič Alojzij in Vončina Julij; revizorja: Blažir Vladimir in Bizjak Ferdinand; odbornice ga. Rozi Roševa. gdč. Mira Otrinova in gdč. Pavla Setinova. Zastavonoša je g. Boris Roš, namestnik g. Lu-dovik Logar, gospodar pa g. M. Perlcs. — Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in želel novemu odboru pri bodočem ^elu najboljše uspehe.
Ples Avtomobilskega kluba
Prejeli smo: V soboto je Avtomobilski klub priredil svojim članom in maloštevilnim povabljenim gostom ples v svojih luksuzno opremljenih prostorih v Kazini, štirje saloni, elegantna dvorana in bogat« obloženi buffet so sprejeli izbrano publiko.
Goste so sprejemali predsednik g. Avgust Praprotnik, podpredsednik g. Karel baron Born ln g. dr. Ciril Pavlin in odbornika g. šabec in g. Rihard Sušnik. Aranžma je vodil odbornik g. Govekar, dekora-terji so pa opremili prostore z vso eleganco pod vodstvom odbornika g. Ante Tavčarja. Kot gostje so počastili avtoklub: g. podban dr. Pirkmajer z gospo, ga. ministra za šume in rudnike Se mečev a, župan g. dr. Dinko Puc z gospo, banski načelnik g. Leon Stare in več drugih uglednih osebnosti, posebno številno je bila pa zastopana industrija z dežele, a seveda so prišli tudi vsi člani kluba iz Ljubljane. Jonny jazz in res impozantni buffet g. Krapeža, ki je bil najdostojnejša uvertura kulinarični razstavi, elegantne toalete in splošno zadovoljstvo ob uspelem poskusu — vsi ti faktorji so prav naglo ustvarili najlepše razpoloženje, da so se gostje z željo, da se sestanejo zopet čim prej, poslavljali šele v zgodnjih nedeljskih urah.
Poskušen samomor
Danes okrog desetih dopoldne je pribite! na reševalno postajo skoraj brez sape 16-letni dijak France C. in prijavil, da visi na drevesu v Lončarski stezi obešen neki moški. člani reševalne postaje so nemudoma tekli v Lončarsko stezo, kjer so našli pod drevesom ležečega neznanca. Vrv, na katero se Je bil obesil, se je namreč med tem že utrgala.
Člani reševalne postaje so nezavestnega moškega, v katerem so spoznali 37-letnega mestnega delavca Antona ž., z umetnim dihanjem skušali obuditi k življenju, kar se jim je tudi posrečilo. Pozvan je bil tudi mestni fizik dr. Rus, ki je nudil obupancu prvo pomoč. Nato so delavca z reševalnim vozom prepeljali ▼ bolnico, kjer ga pa niso hoteli sprejeti, ker imajo v tem pogledu gotove predpise. Peljali so ga torej na policijo, ki pa se ga je tudi branila, nakar so ga prepeljali domov. Ker je začel ž. divjati, so ga domači zvezali. Popoldne se je ž. že zavedel in je sedaj že izven nevarnosti. Kaj je bilo vzrok poskušenega samomora, ni znano, a vse kaže, da je 2. dejanje izvršil v trenutni duševni zmedenostL
Mariborski nedeljski dogodki
Toča se je izpremenila v sneg — Besnica prestopila bregove — Z nožem in s kolom
Maribor, 1. marca 1931.
2e smo se oddahnili zaprašeni meščani v nadL da bo preko noči izginil zadnji sneg. kajti v noči od sobote na nedeljo je deževalo kakor za stavo. V vedro in solnč» no nedeiM«> jutro so se iz okolice za# smehljale »»e/e zelene livade, da je bilo človeku kar toplo pri srcu. Kmalu pa se je nebo pooblačilo in začelo je rositi, spr» va lahno, nato močneje, ko pa je odzvo« nilo poldne, se je
vsula nad Mariborom toča. Ko se je ozračje dovolj ohladilo, se je to« ča izpremenila v snežne kroglice v veliko« sti grahovih zrn, nakar se je ta čudna pri« kazen prelevila v moker sneg, ki je padal z veliko vztrajnostjo v debelih kosmičih vse popoldne »n zvečer. Po nekod je mo< kri sneg potrgal tudi brzojavne žice. Prav pusto vreme je kljub mlademu datumu prav temeljito oviralo Mariborčane, ki za« radi snežne plundre niso hoteli niti na ulico. Okolica je zaman čakala mestnih go« stov. četudi so se odprli že prvi vinotoci. Zaradi naglega tajanja snega se je čez noč napolnila sicer globoka struga nere« gulirane Besnice.
Voda je poplavila okoliške travnike in njive in napravila precej škode, ker je mestoma odnesla gnoj
s travnikov, pa tudi dosti plodne zemlja z ozimino vred.
Čeprav je bila prva marčna nedelja prav
postno pusta, je vendar zabeležil kronika
dva žalostna primera posirovelosti.
Ko se je v soboto zvečer vračal 25 letni Josip Rezman od obligatne pevske vaje ▼ Pekrah, ga je napadel na povratku nežna« nec in mu z nožem razrezal kite desne roke. Vrhu tega ga je ranil tudi v levo ramo. Rezman je moral iskati pojoči v mariborski bolnici. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa je posestniški sin Ludovik Zor« čič brez povoda napadel 36 letnega po* sestniškega sina Franca Pavalca s kolom in ga ranil precej nevarno na glavi. Napa« denega so domači odpravili v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Na« padalca pa so orožniki aretirali in izro« čili v zapore mariborskega okrožnega so« dišča.
Nedeljska policijska kronika izkazuje tri aretacije in 9 prijav, po veči« ni običajni prestopki. V skladišču orodja cestnega odbora se je zrušil na 45 letnega Ferdinanda Duha velik sklad desk in je dobil Duh pri tem hujše notranje poškod« be. Spravili so ga z reševalnim avtomobi« lom v bolnico.
Planin n«r..,K T
"a ma	in vremenSk
' ^^Sto®1-	navoja t
Ravnajte se natanHO P
cbM
Nedolžen pod rabljevo vrv
Ali je Rose izvršil zločin v avtomobilu? — Prva sodba zaradi „umora" neznanega človeka — Ogromno zanimanje vse angleške javnosti
London, v februarju.
Lani 5. novembra ob 2. uri zjutraj sta ogledala dva mlada kmečka fanta, ki sta se vračala s plesne zabave domov, na cesti, ki drži iz Northamptona v Leicester, goreči avtomobil. Tekla sta k njemu in spotoma srečala trgovskega potnika Rosea, ki sta ga vprašala, kaj se je zgodilo. Rose jima je odvrnil, da nič posebnega. Iz vozila je buhnil plamen — nastal je ogenjček, kakor se lahko vsak čas primeri slehernemu avtomobilu. Ker je bila ravno obletnica »smodnikove zarote« iz i. 1605, je bilo verjetno, da gori ogenj temu dogodku na čast. Po tem pojasnilu je Rose šel svojo pot, mladeniča pa sta hitela k ognju in našla goreč avtomobil, ki ga ni bilo mogoče pogasiti. Ko je požar končal razdejanje, so našli v vozilu zoglenelo truplo neznanega moškega. Policija je ugotovila, da je bil avtomobil last Rosea in je prvi čas tudi menila, da je mrlič Rose. A ker se je Rose čez nekaj dni našel v Walesu, 90 ga takoj zaslišali. Ponovil je stvar, ki jo je bil pripovedoval v usodni noči že kmečkima fantoma. Pripomnil je še, da ga je neznan moški srečal na cesti London-Northhampton in ga prosil, naj ga vzame kos poti s seboj. Malo pred Northainptonom je lastnik izstopil, da bi nabavil goriva, ki je začelo pohajati. Čim pa se je oddaljil, je iz vozila buhnil ogenj, kar ga je tako zmedlo, da ni vedel, kaj storiti. Neznanec, ki mu je bil storil uslugo, je menda prižgal cigaro in s tem povzročil požar. Da bi bil srečal kmečka fanta, ki sta se vračala s plesa, se Rose ni spominjal več.
Po tej izpovedi je policija prijela Roseja in ga pridržala v zaporu. V bližini zgorelega avtomobila se je namreč našlo tudi leseno kladivo. Obtožnica veli, da je Rose neznanca najprej izvabil v avtomobil, ga tam tolkel z lesenim batom po glavi, da je omedlel, naposled pa sam zažgal avto. Dalje očita državni pravdnik Roseju, da je pred tem činom pobegnil z doma, uredil vse zadeve, kakor da je umrl, in vse to z namenom, da bi se odtegnil družbi, številnim prijateljicam in tudi precej številnim alimentarnim obveznostim. Imel je namreč več nezakonskih otrok.
Zoper obtožnico pa govore nekatera dej-etva, ki niso nič manj tehtna od razlogov državnega pravdnika. Rose, ki je po zatrdilu obtožnice hotel pobegniti, ne bi bil na tem svojem potu obiskal prijateljev in znancev v Walesu. Leseni bat, ki so ga našli in ga navajajo kot corpus delicti, tudi ni bil krvav, kar bi skoro moral biti v primeru, da je storilec z njim bfl žrtev po glavi. Slednjič očita obtožnica Roseju, da taji srečanje z mladima kmečkima fantoma zategadelj, ker sta ga očitno zmotila pri delu, zaradi česar je tudi pobegnil.
Stvar je torej močno zapletena. Na eni Strani so hude obtožbe, celo obdolžitev »mora; na drugi strani pa so zopet tehtni
pomisleki, ki govore zoper zločin. Kje je
resnica?
Anglija se je povodom tega dogodka razdelila v dva tabora. Eden vleče z obtožencem, drugi je zoper njega. Polovica Anglije kriči: Rose je nedolžen! — druga polovica pa: Z njim na rabljevo vrv! Tudi tisk, najmočnejše glasilo javnega mnenja, je razdeljen na dve fronti. Nekateri listi so prepričani, da je Ajfred Rose morilec, drugi vpijejo. da je nedolžen. Slednji pravijo, da je nesreča, kakor jo opisuje obtoženec, lahko mogoča.
Zadeva se je že obravnavala pred sodiščem. Razpravo je vodil strogi sodnik Tal-bot, ki je v svojem govoru poudaril zlasti obtežilne momente za Roseja. K besedi se je oglasil nato državni pravdnik, ki je izvajal: >Če ne bi bil imel Rose nobenih nezakonskih otrok, bi bili dani pogoji za njegovo oprostitev. Tako pa ga velja obsoditi«.
Porotniki so se teh besed držali. Umak niii so se k posvetovanju in ko so se če« 15 minut vrnili, je sodnik razglasil obsodbo, ki se je glasila na krivdo obtoženca. Sodni pisar je del sodniku črno avbo na belo vlasuljo, nakar je predsednik razprave prečital sodbo: »Odrejam, da se Alfred Artur Rose usmrti z obešenjem«. Pisar Je dodal še besedo »Amen« in razprava je bila pri kraju.
Do danes pa obsodba §e ni bila izvržena. Vzrok temu je deljeno mnenje londonske javnosti. Uredništva prejemajo dan za dnem na stotine pisem od svojih čitateljev, ki obravnavajo zadevo, kakor bi šlo za njih stvar. Dnevniki pišejo o tem uvodnike — eni se zavzemajo za »zločinca«, drugi protestirajo proti temu, da bi moral stopiti nedolžen človek pod rabljevo vrv.
Zadeva je res v mnogih pogledih nenavadna. Prvič se v angleški sodni praksi dogaja, da je na smrt obsojen »morilec« neznane osebe. A to samo na sebi se ni redkost, kajti čeprav se ni 'dognalo, kdo je bil pokojnik, ni redko, da se v okolici Londona najdejo osebe brez družine, prijateljev in znancev. Veliko mesto, kakor je London, pozna tudi takšne tipe, ki ne ve nihče zanje in o njih. Državni pravdnik pa ni mogel navesti v svojem obtežilnem govoru tudi nobenih pravih motivov za izvršeni čin. Rose je namreč živel v jako dobrih razmerah, je imel prav donosno službo trgovskega potnika in je bil veseljak povprečne vrste. Edina njegova slabost so bile ženske. To pa ga ni ovirailo. da ne bi živel v skladu s svojo ženo, ki hvali v njem celo naravnost vzornega zakonskega tovariša.
Sodba se bo menda revidirala, zakaj za stvar se zanimajo ne le sorodniki obtoženega, ampak - vsa javnost, juristi, parlamentarci in klubi, ki imajo na Angleškem •važno besedo. Na vsak način je pravilno, da se takšen proces še enkrat prouči, preden stopi nedolžen človek pod rabljevo vrv.
Spomini modnega kralja
Paul Poiret, pariški damski krojač, izdaja skrivnosti
svojega poklica
Pariški modni kralj Paul Poiret pripoveduje v svoji nedavno izišli knjigi >Moda moje generacije«, kako bi bil neki pariški damski krojač skoro postal vzrok ministrske krize.
Margot Asquith, žena ministrskega predsednika, je prišla nekoč v Poiretov atelje
ter ga povabila, naj pride s svojo spomladansko zbirko in z manekinkami na čaj v Downing Street št. 10, kjer so uradni prostori angleškega ministrskega predsedstva.
Vsa Belgravia in Mayfair, prebivalci odlične londonske četrti, so se vsuli proti Downing Streetu. Manekinke v ozkih krilih so ponosno stopale skozi veličastne dvoraae, kjer se je tolikokrat odločala usoda sveta.
Poiret je, po končani razstavi storil napako. Pridružil se je nekaterim šaljivim repor-terjem ter jim dovolil, da so ga fotografirali z manikinkami, oblečenimi v najnovejše pariške domače halje.
Naslednji dan, ko se je vračal poiret že čez Rokavski preliv v Pariz, je v Londonu »počila bomba«. Neokusni in nesmiselni ra-
siovi v dnevnikih bo se glasili: »Razstava v Downing Streetu št 10« ali »Napol gole manekinke v veliki dvorani državnega sveta« itd.
Asquitha, borca za svobodno trgovino, so opozicijonalni listi obdolžili, da je škodoval britski trgovini, ker je priredil v svojem uradu razstavo francoskega trgovca. Ogorčeni protesti so dosegli vrhunec v nizu Interpelacij v spodnji zbornici.
Poiret nadaljuje: »Margot Asquith se po-sihmal ni nikoli več drznila obiskati moj pariški atelje«.
Poiret izdaja tudi tajnost, ko pravi, da najlepše obleke, ki so jih nosile najlepše evropske kraljice, niso bile nikoli plačane. Zadeva se zdi na prvi mah presenetljiva, a postane čisto naravna, če izvemo, kako se v takih primerih postopa: Čim se pariški damski krojač uveri, da je napravil mojstrsko obleko, jo pošlje tej ali oni kraljici »seveda le, če je lepa« in priloži pošiljatvi spoštljivo pisanje, ki v njem prosi kraljico, naj »sprejme obleko kot dar iznajditelja«. Napravil jo je samo zanjo in ne pomeni nič več nego skromen dokaz njegove vdanosti. Če kraljica darilo sprejme, — pripomni darovalec — se bo v novi obleki fotografirala. Trik se na ta način začne razvijati in učinkovati. Vsaka dama si želi enake obleke in Poiretu kar dežujejo naročila...
Ko so Poireta kratko pred zaključkom vojne poklicali k vojakom, so navedli kot njegov poklic »krojaško obrt«. Poslali so ga v neko majhno normandijsko garnizijo, kjer so ga takoj predstavili polkovnemu krojaču. Na vprašanje, kako ume svoj posel, je Poiret dejal, da še ni nikoli šival z iglo in sukancem. Polkovni krojač je nato javil višji in-
stanci, da je Poiret slepar, ki ae je skušal
rešiti pred fronto.
Poiret je začel svoj poklic kot popravlja-lec dežnikov in se je pozneje povzpel do položaja, ki ga brez pretiravanja lahko imenujemo navdibnenje stoletja. Ko se je začel baviti s krojaštvom, so mu sestre preskrbele leseno lutko, ki jo je ovesil s svojimi prvimi kostumi, sestavljenimi iz odloženih oblek, odnosno iz zavrženih kosov in ostankov, katere je bil kupil na pariškem >bolj-šem trgu«. Iz teh cunj je napravil svoj prvi model. Njegove prve vzorčne rizbe so vzbudile pozornost krojaških strokovnjakov. Prodal je posamezne vzorce vsak kos za pol franka.
Delal je po vrsti za tvrdke: Doueet, Worth, Rouff in Redfern, za trgovske hiše, katerim je pozneje postal najhujši tekmec. Ko je otvoril svoje lastne delavnice, je vrel k njemu ves Pariz in občudoval njegova izložbena okna.
Njegovo uvodoma navedno knjigo bi lahko imenovali kroniko stoletja. Vse politične in umetniške osebnosti, ki so v teku zadnjib 25 let igrale kakšno vlogo v francoski državi, so obiskale njegove ateljeje.
Lady Owen,
ki je bila te dni pred pariškim senatom zaradi poskušenega umora obsojena na pet let ječe, še vedno vzbuja zanimanje javnosti. Kakor je »Jutro« že obširneje poročalo, je lady Owen obstrelila ženo svojega prijatelja dr. Gastauda. »Vi ste domišljava in sentimentalna dama, ki ne more ničesar prenašati, kar se ne zgodi po njeni volji« — ji je ob zaključku razprave dejal predsednik senata. Lady Owen je sodbo sprejela z globokim vzdihom. Javnost smatra, da je sodba zelo preblaga, a to je samo zasluga slovitega advokata Torresa, ki je z mojstrsko obrambo osvojil porotnike.
Ne lepota - denar je glavna stvar
2ivljenje je sovraštvo, večen boj, pravi pesnik in tudi lepotne konkurence za evropsko prvenstvo so večen boj. Ni je evropske lepotice, ki bi se vrnila brez tega spoznanja iz Pariza. Izjeme ne tvorijo niti one, ki so srečno premagale vse ovire in dosegle naslov »Miss Evrope«.
Pred dvema letoma se Je potegovalo za naslov evropske kraljice lepote 23 lepih dam. Lani ca je to število skrčilo že na 19, letos pa celo na 16. Odkod to nazadovanje? Ali nazaduje tudi veselje do lepotnih tekem, kakor nazadujejo borzni tečaji? In še nekaj: ne lani ne letos niso bile vse tekmovalke
Miss Evropa
avtohtone zastopnice svojih držav. Tako n. pr. ni bila miss Rusija nikaka zastopnica Rusije, ampak emigrantov, ki žive v Parizu. Nekaj podobnega je bilo z Rusijo že lani.
Tekmovalke za naslov evropske kraljice lepote živijo v Parizu pod posebnim nadzorstvom kakor v penzionatu. Aranžerji konkurence jih drže strogo v mejah svojih predpisov in jim dovolijo, da se pojavljajo samo tam. kjer je oznanjeno po jurvju. Ta seveda skrbi, da se takšno oznanilo obnese. Z ogromnimi črkami prinašajo listi in plakati vest, da se bodo evropske lepotice ob tej uri pojavile v tem in tem lokalu. Menda ni treba (praviti, da je ob takšnih prilikah vse razprodano in da je kupčija dobra.
Letos je občinstvo, ki se je udeleževalo teh manifestacij, sodilo, da prihajajo v po-štev za naslov evropske lepotne kraljice zastopnice petih držav: Belgije, Jugoslavije, Turčije, Avstrije in Nemčije. O angleški tekmovalki so vsi zmajevali z rameni, češ, ta gotovo ne bo prodrla. Menda je miss Anglija i sama spoznala, da so njeni izgledi na uspeh slabi, kajti že po prvih produkcijah je izgubila pogum ter izjavila, da se ne bo udeleževala razkazovanja pred javnostjo.
Toda glas ljudstva še ni glas božji — vsaj ne v Parizu. Občinstvo je sodilo tako, jury je obrnila drugače. V ožjo volitev niso
prišle Belgija, Jugoslavija, Turčija, Avstrija | in Nemčija, ampak Francija, Danska, Turčija, Madžarska, Avstrija in Nemčija. Odpadla je torej Jugoslavija, vstavili pa so Francijo, Dansko in Madžarsko. Kakšna zmeda je nastala pri zastopnikih vseh teh lepotici Vsak je naročil posebno vozilo, da popelje svojo kraljico na najvišje zastopstvo svoje države v Parizu. Toda danski, turški, madžarski, avstrijski in nemški poslanik so čakali zaman. V zadnjo ožjo volitev so prišle tri dame, miss Francija, Avstrija in Nemčija. Zdaj so vsi pričakovali, kakšna bo dokončna odložčitev. Jurv je štela 16 članov. Volilo pa jih je samo enajst Za Francijo je glasovalo sedem članov, za Nemčijo štirje. Ostali so se vzdrževali glasovanja.
Ko so naznanili miss Franciji, da jo Je doletela čast evropske kraljice lepotic, je prebledela in drhtela po vsem telesu. Pripeljali so jo na oder. Plačani klakerji so ji začeli ploskati. Zaradi lepšega so postavili njej ob stran še miss Nemčijo in miss Avstrijo, kar je sprejelo občinstvo z burnej-šim odobravanjem kakor izvolitev miss Francije za kraljico lepote.
Kakor vidimo, je volitev evropske kraljice lepote zelo relativna stvar. Pri stvari ne odloča samo lepota, ampak še stotisoč po-strankih ozirov, ki jih obvlada le oni, ki ima v rokah — denar.
2ena v sodobnem svetu
Zofija NaIkowska
(k premi j en njene drame »Dom osami je« nih žena« na odru Narodnega gledališča v Ljubljani.)
Zofija Nalkowska je ena izmed največ« jih m najpomembnejših poljskih pisateljic. Rodila se je 10. novembra 1885 v Varšavi kot hčerka znamenitega geografa in matere češkega porekla, Ane Safranekove, znane avtorice geografskih del. Svojo mladost je preživela na deželi. Ko je dovršila v Var» šavi srednjo šolo, je tajno obiskovala poli« tično*ekonomske tečaje, ki so bili v tej dobi od vlade zabranjeni. Še ne dvajset letna se je poročila in zašla v družbo pi« sateljev in znanstvenikov. Ta dva svetova, — vede in umetnosti — je opisala v svoji prvi knjigi »Ženete, s katero se je predstavi« la v literaturi smelo in izzivajoče v imenu vseh žena. Z njo se je pojavil nov tip žene, ki noče biti več »začarana kraljična, ki čaka vzbujenja z ljubavnim pogubom,« a tudi ne majka»Poljka, ne imajoč v nero« mantičnem času sposobnosti za heroizem, zato pa vse preveč zmožnosti za zator last« nega jaza pri domačem ognjišču, ne hoteč biti celo imenovana »emancipiranka«, želj« na ugajati možu. Ona ljubi svojo ženskost, svesti si vseh svojih čarov. Te malone »narcisne« skrbi je videl tudi poljski kri« tik Lorentowicz v prvencih NaLkowske.
Nalkowska ima visoko razvit intelekt, dar razumevanja m analize. Izživlja se pol« no, svobodno, zavedajoč se avtonomne pra« vice lastnega jaza.
Nalkowska je izredno produktivna pisa« teljica. V letu 1907 je izšel »Knez*, ki opi« suje spomine izza revolucije in ostro nasto« pa proti smftni kazni. Svet jo je takrat imenoval »otroka, ki piše za odrasle«. Kma« lu je sledil zvezek novel »Mačkice ali beli tulipani* (1. 1909). V povesti »Vrstnice*. ki so izšle v istem letu, se znova dotakne ženske duše.
Iz svojih potovanj po Italiji je zbrala zbirko novel pod hnenom »Kače in rože* (L 1914). V njih črta tipe poljskih Židov, ki tvorijo v njeni domovini svet zase. To leto je izšla tudi zbirka novel »Zrcala* in med vojno dva romana, »Grof Emil* in >'Tajna krvi*. Tu je skušala podati Nalkow« ska prihološko diagnozo vojne. Zverinski nagon, ki je neviden dotlej spal v človeku, se nenadoma prebudi sredi ognja dogod» kov. Med vojno in po nji vidno zapazimo, da se je značaj Nalkows>ke izpremenil v svojih najosnovnejših potezah. V romanih te dobe (»Roman Terezije Hannertove«) opisuje avtorica silno razpase.ni pohlep, že« Ijo za užitkom in močne strasti povojne ge« neracije. Zaslovela je tudi izven meja po svojem internacijonalnem romanu »Chou* cas«.
Nikakor se tudi ne sinejo prezreti njene globoko premišljene študije o živalstvu. V k jigi »Moje živali* in v »Knjigi o prijav teljih* opisuje nežno njih psihologijo in čar.
Natko-vrska je znana danes po svojih de« lih širom sveta. Prevedena je že na ruski, čečki, nemški, francoski in angleški jezik hi krog njenih čitateljev stalno raste. Pre» vod njenih »Žena« je izzval v Ameriki ostre polemike in celo vrsto predavanj. Da« nes je pisateljica podpredsednica poljskega P en »kluba in članica Lige za človeške pra« vice v Varšavi. V letu 1929. ji je bila pode« ljena književna nagrada mesta Lodza. — Nalkowska črta svet s tipično ženskim po« gledom in ga globoko psihološko analizira. Vsa njena dela očitujejo tisto globoko tra« g&o ženske duše, izzvenevajočo v pesrmiz« mu in težki melanholiji.
Njeno najnovejše dramsko delo *Dom
osamljenih žena* je bilo prvič vprizorjeno leta 1930 v Poljskem teatru v Varšavi, kjer je imelo ogromen uspeh. Spominja na sub« tilne drame Schnitzlerja in Čehova in je brez zunanje teatralike, vse nrežeto z živ« Ijensko tragiko. Pisateljica nam v njem po« stavi na oder tri rodove žensk, živečih le v čarobnem krogu svojih spominov. Njih ne« vidna tragika vzbudi v gledalcu težko čuv» stveno nastrojenje in zaht .ra profinjeno notranjo igro brez vsakega teatralnega pa« tosa.
Ta drama Nalkowske si je osvojila že največje evropske odre. Vorizorjena je bi« Ia lani v pariškem Theatre Des MathuriiMi, igrali so jo tudi že v Leipzigu, Budimpešti, Pragi, Zagrebu — da, celo v Newyorku. Uvrstili so jo tudi v naš letošnji repen« toar in 6. t m. se vprizori prvič v ljubljanski drami v režiji ge. Marije«Vere. Ne« dvomno bo imela tudi pri nas popoln odr» ski uspeh.	V. A.
Matere, ki so navezane same nase
0 dohodkih samostojnih mater Je objavila E. Ludijeva v nemškem glasilu Rdečega križa statistiko, ki so jo dale matere učencev dveh šol v severu Berlina, kjer obstojajo kolikortoliko ugodne eksistenčne možnosti. Zaslišanih je bilo 184 mater. VeČina teh je zaposlenih v tovarnah, nekaj v rasnih gospodinjstvih in kot trgovske nasta*-ljenke.
Dohodki bo obstojali iz delovne plačft, alimentov, socijalnih rent ali penraj in podpor. Od svoje delovne plače je bilo odvisnih 30% neporočenih, 20% poučenih, 655% ločeno živečih mater, 25% ločenih žen in 60% vdov. Čeprav je delalo 57% žen dnevno 6 ur in še če«, jih je \» 33% izmed njih doseglo mesečni zaslužek 50 RM. Tudi od 40 neporočenih mater, Izmed katerih nad polovico še ni doseglo starosti 30 let (torej ugodnejše kakor pri drugih) in ki so bile dnevno čez 8 ur zaposlene, jih je le v 35 primerih doseglo plačo 80 RM. Gospodarsko najšibkejše situirane so bile ločene žene, od katerih sta bili dve petini narezani na javne podpore. 84 mater je poleg oskrbovalo še vse gospodinjstvo in otroke brez vsakršne pomoči.
Preutrujenost in slabo zdravstveno stanje sta bili nujna posledica. 17% je bilo tuberkuloznih, 56% popolnoma izčrpanih te le omejeno delazmožnih. Da bi se ta položaj izboljšal, je predlagala E. Ludijeva skupna stanovanja 4—5 samostojnih mater, da se jim na ta način nudi boljše in higije-ni odgovarjajoče življenje.
Avtoblografija pred kratkim umrle plesalke Ane Pavlove je izšla v znani zaJožbi Brunno Cassierer v Berlinu.
Ženski bankirji v Kitajski. Skupina kitajskih žena je pod naslovom »ženska hranilna in trgovska banka« ustanovila podjetje, ki ima domala že po vsed Kitajski i svoje podružnice.
Spomini Selme Lagerlofove. V zalofc-bi Langenu v Monakovem je nedavno izšla v nemškem prevodu knjiga Selme La^er-16fove pod naslovom: »Iz mojih detinskih dni.«
Znamenita francoska pisateljica Colet-
te obišče v marcu Prago, kjer bo predavala v Pen-klubu, ki ji priredi svečan sprejem. Na svojem potovanju, združene, s predavanji, poseti tudi Dunaj in Bukarešto.
Turška žena imenovana za upravnika pošte. Prvo mesto, bi ga je zasedla na tej visoki poziciji žena, je bilo nedavno podeljeno turški ženi. Turčija vobče daje lepe vzglede emancipacije žen.
Matija Lipužič
Gospa Marta
Ne, tega mu ne bo nikoli oprostila! Nikoli!
Dosti dolgo je morala prenašati to ničvredno in dolgočasno življenje, dosti dolgo se je morala pretvarjati, hliniti in zakrivati prava čuvstva ter skušala ohraniti v hiši mir, samo da bi ji ne mogel nihče ničesar očitati, če bi jo ne bili prisilili doma, bi ga ne bila nikoli poročila. Stara pesem! Drugače tudi biti ne more, če starši vsilijo otroku moža ali ženo, kakor je pač bilo v slučaju gospe Marte Senčarjeve. Vse duševno trpljenje in muke je treba prenašati s potrpežljivostjo svetnice, s samoza-tajevanjem, če nočeš, da bi te nosili po zobeh. Pokora že na tem svetu! človek vendar ne živi samo zato, da bi se vse življenje le grizel in jezil! Vsaka zamujena minuta je izgubljena za večno. Do tega, sicer enostavnega, pa vendar važnega zaključka, ki je odločil za celo njeno poznejše življenje, je prišla tudi gospa Marta.
če stori človek kaj dobrega, nikdar ne ve, če ugaja vsem ljudem, čeprav si misli, da bi rad pokazal, kako gori še v njegovem srcu nekaj ljubezni, katero bi rad razdelil med najbližje. In zato je najtežje, če proži svojo dušo in srce, pa se zanj nihče ne zmeni in mora se zopet zakleniti sam vase in ge zadovoljiti sam seboj,
Gospa Marta je bila namreč izvedela po ovinkih, da jo mož vara... S kom? Da, a kom? Z njeno bivšo prijateljico, ki je vobče ne more videti!...
Zato je vstajal njen mož vsak dan že navsezgodaj, odhajal je z doma, ko je ona še sladko sanjala in noge so ga nesle naravnost pred hišo, kjer je stanovala, samo da jo je mogel videti. Pa še ta ironija: opoldan ali zvečer, ko se je vrnil domov, se je pri-zibal k nji s tako sladkim nasmehom, kot bi ne bilo živega bitja na svetu, kateremu bi veljala večja pozornost nego nji. Najprej jo je poljubil na čelo in oči, potem ji je začel gladiti njeni beli roki in se pretvarjati tako sladkonežno, da je naravnost čudno, da se mu ni raztopilo srce.
»Rada bi poznala žensko, ki bi mogla v takem slučaju molčati, ki bi ne pričela bruhati z odkritji, ki bi prenašala tako sramoto in bi meni nič, tebf nič, ostalo vse pri starem!« se je razjezila gospa Marta prav na tihem in se skoro razjokala.
Srce se ji je napolnilo z brezmejnim sovraštvom do njega, do moških, do vsega sveta. In ko je zagledala na pisalni mizi svojo in njegovo sliko, jo je zagrabila taka jeza, da je prijela obe sliki, ju vrgla na tla in ju poteptala s takim zaničevanjem, da so se ji usule debele solze po nežnih, cvetočih licih. Ko se je pogledala v zrcalu, se je zasmilila sama sebi in se je vrgla na otomano in še glasneje zajokala.
Njena bivša prijateljica se vendar ne more z njo primerjati. Se nikomur ni storila nič žalega, najmanj pa svojemu možu. Se s slabo prikrojeno obleko ni vsakdo zadovoljen, kaj šele z možem, ki nima lastnosti, o katerih je sanjala v mladostnih letih. Obleko vsaj lahko izmenjaš.
Sicer pa ni od njega odvisna. Štiristo tisoč dote bi neslo letno približno dvajset tisoč obresti, in ona, poosebljena skromnost, da ne bi izhajala? Sodišče ji bo pa itak moralo prisoditi nekaj njegovih dohodkov. Hvala Bogu, da je bil oče tako pameten in mu ni dal njenega denarja v roke.
Gospa Marta je sedla k moževi pisalni mizi, vzela v roke polo navadnega trgovskega papirja in začela pisati:
»Gospod, dosti dolgo ste me varali! Sita sem Vaših komedij! V Vašo zvestobo itak nisem mnogo verjela, da pa postane moja tekmovalka moja bivša prijateljica, nisem pričakovala nikoli. Nikdar Vas nisem toliko ljubila, da bi bila mogla biti na Vas ljubosumna, če bi se bili zapletli v lju-bavno razmerje s kako drugo damo, toda ... Sramota! Užaljena sem in Vam sporočam, da posetim advokata ter Vas opustim želim Vam v novi ljubezni kar največ sreče!«
Marta Piščančeva-Senčarjeva.
Zdaj ima, kar je iskal... Od danes naprej lahko dela, kar hoče! Ona je pa tudi razrešena vseh dolžnosti, ki so ji bile vsiljene po neprevidnosti staršev.__
Pismo Je pustila na mizL V naglici je zložila vse boljše obleke v kovčege in kmalu je vstopila v vlak, Id je odpeljal proti Zagrebu. Odprla je okno kupeja in se ozrla nazaj na vilo, kjer je ostala njena pro-filost Zadovoljno se je oddahnila in bilo ji je tako lahko in sladko v srcu, kakor ptičku, ki je ušel iz kletke. Sklonila se je skozi okno in vdihavala svež, spomladan-ski znik.
»Lepo sem se ga lzneblla!« si je Šepetala natihoma v ritmu udarjanja vagon-skih koles.
Vlak se Je nstavfl ▼ Zidanem mostu. »Hrenovke, pivo, vino, pomaranče, čokolada!«
Mahoma so ji obstale oči na visoki, elegantni postavi, ki se je klanjala in mahala s klobukom
Dvignila je oči.
Da, pokloni so namenjeni nji. Seveda! Oblila jo je rdečica in sklonila se je še bolj skozi okno.
»O, gospod inženjer Kurnik?! Kam pa, gospod inženjer? V Zagreb? Jaz tudi! Jako me bo veselilo, če mi boste delali družbo. Pot je dolga. Popolnoma sama sem v kupeju in v družbi mine hitreje čas. Kar noter, gospod inženjer! Radovedna sem, kako ste preživeli teh dolgih deset let, kar se nisva videla?«
Ko je stopal inženjer Kurnik v vagon, se je pogledala gospa Marta hitro v zrcalo In si popravila kodre.
»Kako sem vesela, da sva se našla! Kako se imate, Slavko?«
»Hvala, gospa!«
»Prosim vas, čemu gospa?«
»Ali niste več...?«
»Kot poročena bi vas vendar ne mogla tako klicati. In vi? Koliko imate otrok? še tudi samec! No, vidite, kako sva ostala oba na cedilu!« se je zahihitala gospa Marta. »Dolgo se že nisva videla.«
»Upam, da se še spominjate najinega zadnjega sestanka?«
»Saj veste, mladost je norost. Vesela sem, da vas spet vidim. Sicer pa...«
»Sicer pa?« je silil inženjer Kurnik, ki mu je bilo tako prijetno v srcu, kakor pozimi pod toplo odejo.
»Skoraj bi se bila Izpozabila in nekaj rekla... Ostanete dolgo v Zagrebu?«
»Danes in jutri na velesejmu!«
»Samo dva dni? Toda — —, čemu mi odgovarjate tako suhoparno kakor profesor svojemu dijaku?«
»Leta so vmes!«
»Nič ne de! Vi ste zame Slavko, jaz pa za vas ona Marta pred desetimi leti!« se je zasmejala gospa Marta, ki je hotela pokazati, da je še vedno tako mlada v srcu kakor takrat ko ga je zbadala na iz-prehodih s svojimi globokimi očmi.
Oba sta se smehljala, njemu pa se je obraz naenkrat zresnil. Bilo je videti, da ga nekaj teži.
»škoda, da sva se takrat razšla!« je pripomnil potrto.
Za zelenlški pokal
Včeraj se je vršila od koče na Zelenici do Sv. Ane medklubska gorska tekma v smuku, pri kateri si je smuški klub Ljubljana priboril zeleni-šld pokal v prehodno last — Važne in dobro obiskane smuške tekme na Pohorju — Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — Drugi neuspeh bolgarskih nogometašev v Beogradu
Tržič, 1. marca. V letošnji zimi se smučarji ne ustrašijo niti dežja niti viharja, kar dokazuje veliko število tekmovalcev, ki so se udeležili današnje medklub. gorske tekme v smuku SK Tržiča. Tekma se je vršila na tradicionalni progi od koče na Zelenici do cerkve Sv. Ane. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje in je bilo prijavljenih rič manj kot 54 tekmovalcev, članov naših najmočnejših klubov. Dasi je vso noč neprestano deževalo in je nastal okoli 11. dopoldne pravi snežni vihar, se je tekma kljub temu izvedla v najlepšem redu.
Proga, ki je bila dobro markirana, je potekala od starta na Zeleniškem sedlu (1500 m) po pobočju Begunjščice do cerkve Sv. Ane. Trasa, ki zahteva od smučarja čim popolnejšo tehniko, je dolga okoli 5 km, višinska razlika pa znaša 600 metrov. Snežni vihar in plazovi, ki so se tekom dopoldneva sprožili z Begunjščice, so tekmovalce precej ovirali.
Izmed 54 prijavljenih tekmovalcev je rtartalo 46, na cilj pa je prišlo 44 voza-Čev v prav dobrem stanju. Kot starterja fta fungirala R. Stransky in Miklavčič, časomerilci na cilju pa so bili Hinko šir-celj (kot zastopnik JZSS), Stenovec in Schikert, slednja dva člana SK Tržiča. Doseženi rezultati dokazujejo lep napredek v tehnični izurjenosti naših smučarjev. V podrobnem so rezultati naslednji:
1.	šramel Bogomir (SK Ljubljana) 6:10,
2.	Brvar Stane (SK Ljubljana), 6:20,
3.	Jenko Boris (SK Ilirija) 6:22,
4.	Lukman Pavel (Skala, Jesenice) 6:40,
5.	Belhar Ant^n (Sokol Tržič) 6:55,
6.	Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 7:05,
7.	Ankele Riko (SK Tržič) 7:11,
8.	Babič Anton (SK Tržič) 7:19,
9.	Črnivec Sergij (SPD Ljubljana) 7:22, 10. Saiovic Anton (Sokol Tržič) 7:25.
Po tekmi so se zbrali vsi tekmovalci v hotelu Lončar v Tržiču, kjer se je vršila ob 17. razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Vse navzoče je pozdravil predsednik SK Tržiča Seljak, za njim pa mestni župan Lončar, ki se je zahvalil za udeležbo in uspeh današnje prireditve. Smuški klub Ljubljana si je priboril prehodni Ze-leniški pokal, ki ga je darovala tvrdka Gassner & Glanzmann, v katere imenu ga je članom Ljubljane izročil zastopnik tvrd-ke inž. Suck z željo, da bi se vsi navzoči tudi leto osorej udeležili te lepe prireditve.
Smuške tekme za prvenstvo Pohorja in Maribora
Maribor, 1. marca. ISSK Maribor je priredil danes dopoldne pri Ruški koči na Pohorju smuške tekme za. prvenstvo Pohorja, mesta Maribora in za klubovo prvenstvo. Tekmovanje se je vršilo v dveh kategorijah, in sicer za se-niorje in juniorje. Proga je bila dobra in skrbno markirana. Dolga je bila 16 km in razmeroma zelo težka. Udeležba je bila izredno številna, konkurenca pa najostrej-ša, kar smo jih dosedaj imeli na smuških tekmah. Vsi »kanoni« mariborskega ZSPS so bili polnoštevilno zbrani na startu. Snežne prilike niso bile baš povoljne. Med tekmo je začelo deževati, kar je močno oviralo tekmovalce in zaradi česar je tudi ena tretjina tekmovalcev odstopila. Tekmovalo je skupno 51 tekmovalcev, in sicer 29 seniorjev in 22 juniorjev. Rezultati bo bili naslednji: Za prvenstvo Pohorja senlorji (16 km):
1.	Neumann (sm. klub Maribor) 1:28:05,
2.	Jurič (sm. klub Maribor) 1:29:12,
3.	Dolinšek Mirko (SPD Ruše) 1:32:35,
4.	Pinter (sm. klub Marioor) 1:33:18,
5.	Vezjak (sm. klub Maribor) 1:34:05. Za prvenstvo Pohorja juniorji (16 km):
1.	Vodenik (SPD Maribor) 1:34:42,
2.	Stopar (sm. klub Maribor) 1:36:42,
3.	Legvart (SPD Maribor) 1:57:08.
Za prvenstvo mesta Maribora:
1.	Neumann (sm. klub Maribor) 1:28:05,
2.	Jurič (sm. klub Maribor) 1:29:12,
3.	Pinter (sm. klub Maribor) 1:33:18.
Za prvenstvo ISSK Maribora: 1. Vezjak 1:34:05, 2. Stopar 1:36:42, 3. Stepic 1:44:54.
Tekmovalo je tudi 8 vojakov mariborske dijaške čete inženjerske šole v Mariboru, izmed katerih sta se Pogačnik in Bo-nač v konkurenci za prvenstvo Pohorja plasirala na 8. in 9. mesto. Pogačnik je prejel spominsko kolajno od prirediteljev; dijaška četa je v celoti lahko prav zado-
voljna z lepimi rezultati. JZSS je zastopal dr. Orožen, predsednik ZSPS. Mariborski smučarski klub, ki si je priboril v tej sezoni pri vseh tekmovanjih vsa prvenstva in je tudi včeraj zmagal, je ponovno dokazal svojo premoč nad drugimi klubi. Popoldne se je vršila tradicionalna sankaška tekma na progi Ruška koča—Ruše. Tekmovalo je 46 tekmovalcev na progi, ki meri 5 km. V podrobnem so rezultati naslednji: Gospodje v dvoje: 1. Simonič-Vezjak (sm. klub Maribor) 11:25, 2. Pavel in Nande Planinšek (SPD Maribor-Ruše) 11:32, 3. Orel-Rojc (SPD Maribor) 14:12.
Gospodje posamezno: 1. Jamnik (SPD Ruše) 9:00, 2. Dolinšek Mirko (SPD Ruše) 9:27, 3. Giber (sm. klub Maribor) 9:29.
Dame posamezno: 1. Robnik Jelica (SPD Ruše) 11:52, 2. Zadravec E^a (SPD Ruše) 14, 3. Ver-stovšek Ana (SPD Ruše) 16:18.
Mešani pari: 1. Tončka in Jože Dolinšek 12:10, 2. Breda Hribar-Voglar (sm. klub Maribor) 13:03, 3. Lizika Bahun-Stepic (sm. klub Maribor) 14:05.
Po tekmah se je vršila v Sokolskem domu v Rušah razdelitev nagrad, pri katerih so prejeli vsi prvo do tretje plasirani lepa spominska darila, prvak Maribora pa je prejel krasen prehodni srebrni pokal. Pri razdelitvi nagrad je bil navzoč tudi ruški župan g. Lesjak ter mnogoštevilno občinstvo, ki je šlo prirediteljem vsestranko na roko in tako pripomoglo, da so se današnje smuške in sankaške tekme izvršile v najlepšem redu in s prav lepimi uspehi.
Otvoritev tekem za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju
Berlin, 1. marca. Včeraj in danes so se vršile v skoraj razprodani športni palači tekme za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju gospodov, dam in parov.
Včeraj so se vršile tekme parov, v katerih sta najboljše odrezala madžarska para Rotter-Szolas in Organista-Szalay. Za njimi so bili najboljši Avstrijci. Podrobni rezultati včerajšnje konkurence so bili naslednji: 1. Rotter-Szolas (Madžarska) mest. štev. 13 in pol; 2. Organista-Szalay (Madžarska) mest. štev. 14 in pol; 3. Pa-petz-Zwack (Avstrija) mest. štev. 23 in pol; 4. Gaillard-Petter " (Avstrija) mest. štev. 27 in pol; 5. Mis Winson-Hill (Amerika) mest. štev. 39; 6. zakonca Hoppe (ČSR) mest. štev. 39; 7. zakonca Gaste (Nemčija) mest. štev. 45.
Nogomet
Jugoslavija : FK 13 (Sofija)
1:0 (0:0)
Beograd, 1. marca. Tudi današnja tekma med bolgarskimi nogometaši sofijskega kluba FK 13, ki Je danes nastopil proti beograjski Jugoslaviji, je nudila izredno lep šport. Ker je bilo v Beogradu krasno pomladansko vreme, je prisostvovalo tekmi okrog 8000 gledalcev, ki so z največjim zanimanjem in velikim odobravanjem sledili poteku zelo fair igre. V prvem polčasu je igra valovila s polja v polje, ne da bi bil dosežen gol, tako da je končala z 0:0.
V dragem polčasu so na obeh straneh napeli vse sile in so zlasti Bolgari presenetili z nenavadno lepimi kombinacijami, šele tik pred zaključkom se je domačinom posrečilo, da so spravili žogo v vrata, tako da je tekma končala z rezultatom 1:0 v korist Jugoslavije. Bolgari so po tekmi izjavili, da odhajajo iz jugoslovenske prestolnice z najlepšimi vtisi in z nado, da bodo bolgarska moštva v bodoče češče gostovala v Jugoslaviji. (Kakor smo že javili, je FK 13 Igral včeraj a Sokolom neodločeno 3:3. Op ur.)
Ostale nogometne tekme
DUNAJ: Vienna : Rapid 4:0 (3:0»; WAC : Slovan 4:3 (4:2); Sportklub : Wa-cker 4:3 (2:2); Nlcholson : FAC 6:2 (3:0); BAC : Weisse Elf 6:2; Hertha : Bewegung XX 2:1; Simmering : Donau 5:3. V soboto Austria : Admira 2:1 (1:1).
BUDIMPEŠTA: Vasas : Ferenczvaros
3:2; >11« : Kispest 4:0; Nemzetti : Hunga-ria 2:1; Ujpest : Bastya 5:1.
DEBRECIN: Bocskay : Szabaria 2:0.
PECUJ: Pecs Baranya : m. okraj 0:0.
BERLIN: Tennis-Borussia : Escima La Plata 2:1.
PRAGA: Slavia : Teplitzer FC 6:2 (4:0); Športa : Nachod 7:2 (3:2); Viktoria-2iž-kov : Meteor Vin 8:1 (3:0).
Zagreb: Hašk : Sparta 3:0 (igrano 23 minut). Concordia : Zeljezničari 2:1 (igrano 40 minut); Gradjanski : Viktorija 1:0 (igrano 44 minut); Sokol : Grafičar (igrano 44 minut).
Priprave za olimpijado
Kljub temu, da je bodoča olimpijada Se za dobro leto pred nami, se vendar že vse evropske države živahno bavijo s pripravami zanjo. Menda najbolj agilne so severne države, ki bodo morale kot najmočnejše zastopnice zimskih športov poslati svojo zimsksportno elito 2e kmalu po Novem letu v Lake Placid. Toda tudi drugod so že izdelani podrobni načrti za financiranje udeležbe na jubilejni ollmpijadi v Kaliforniji.
Na švedskem Je že določeno, da bo Slo 90 atletov v Los Angeles, 30 pa v Lake Placid na zimsko olimpijado. Olimpijski odbor je prejel od države prvo subvencijo 375.000 švedskih kron.
Finsko bo zastopalo 40 atletov, katerih udeležba bo stala okoli 1,600.000 finskih mark. Od tega zneska je 800.000 mark nabral olimpijski odbor, 750.000 pa bo prispevala vlada. Ostanek 50.000 mark bo vrgla zbirka prostovoljnih prispevkov, s katerimi Finci v športne namene nikoli ne štedijo.
Danska bo odposlala 30 atletov. Stroške za udeležbo tega razmeroma močnega zastopstva bodo krili Danci v Ameriki, ki so ponosni, da bodo lahko rojakom v stari domovini ob taki priliki priskočili na pomoč.
Norvežani bodo najbrž bolj Številno zastopani v Lake Placidu kot v Los Angele-su; tudi oni se nadajo. da bodo dobili precej denarja za svojo ekspedicijo iz Amerike.
Latvija, Litva in Estonska Se niso končno veljavno sklepale o udeležbi svojih atletov. Rak-rana odločitve je pač denar.. Estonska je razpisala veliko državno loterijo, katere dobiček je namenjen olimpijskemu odboru.
V Franciji se bo v kratkem razpravljalo v obeh zbornicah o predlogu državnega podtajnika za telesno vzgojo Emila Mori-nauda, ki je prosil za 7 milijonov frankov kredita zaradi udeležbe francoskih atletov
na olimpijadi 1. 1932.
Tudi udeležba Anglije je gmotno 2e zagotovljena, dasi je imel olimpijski odbor letos 129 šterlingov primanjkljaja. Denar za Los Angeles bo vzel sedaj iz rezervnega fonda.	-v	. _
Zanimivo je, da se istočasno z glasovi o pripravah za olimpijado lansirajo tudi že vesti, kdo bi rad izvedel naslednjo olimpijado v 1. 1936. Dasi je menda že velik del odločilnih faktorjev na strani Nemčije, je vendar Španija zopet dvignila svoj glas, češ da ima prvovrstne pogoje za izvedbo take velike mednarodne vsesportne revije. Vsaj 1. 1940. bi se morala vršiti tamkaj. *
Te dni ali mesece potuje po Evropi odposlanec odbora za izvedbo
III. zimske olimpijade Bjorn Blix. Mož je dober smučar in ska-kač in po rodu Norvežan. Prišel je, da bi videl in slišal, kaj mislijo razni državni savezi o udeležbi na ameriški zimski olimpijadi. Tajnik Blix je opremljen z bogatim propagandnim gradivom o Lake Placidu in njegovi okolici ter napravah. Skakalnica ne dopušča rekordov (prav nič ameriškega ne kaže ta njena posebnost), temveč le »skromne« skoke do 61 m, problematične do 70 m. Da njegova pot po Evropi ni bila zaman, kaže dejstvo, da so mu obljubili Norvežani smučarje ln hitrostne ter umetne drsalce, Švedi igralce hockeya na ledu, Danci hitrostne drsalce, Nizozemci vozače boba in drsalce, Anglija poleg teh tudi moStvo za hockey, Belgijci vozače boba in drsalce, Francozi udeležence za vse discipline (30 mož), Švicarji vse razen igralcev hockeva itd. Brix se je udeležil vseh velikih prireditev polmlnule sezone (bil je tudi v Oberhofu in je nameraval tudi v Bohinj, kamor pa ga iz neznanih vzrokov ni bilo) in bo v maju prisostvoval kongresu mednarodne drsalne zveze, kjer se bo obravnaval spor zaradi konkurenc v hitrostnem drsanju.
Brix je v Italiji zaupal tudi novico, da se bodo morda svetovna prvenstva v drsanju za 1. 1932. vršila teden dni pozneje v Kanadi, kar bo zelo olajSalo udeležbo ino-zemcev. Kakor znano, leži Lake Placid nedaleč kanadske meje, tako da prenos drsalnih konkurenc v Kanado tehnično ne bi povzročal težav.
»Tudi sama sem o tem že večkrat razmišljala,« je vzdihnila gospa Marta in povesila glavo.
»Vse še lahko popraviva! Sedaj je prilika,« je pripomnil inženjer Kurnik z vidnim zadovoljstvom in jo prijel za obe roki.
»Vi ste pa res odločni!« se je zasmejala vsa srečna.
Dospela sta v Zagreb. Drug drugemu sta se bila že tako privadila, da sta le čakala, kdo bo prvi zahteval poljub. Gospa Marta se je spomnila onih časov, ko skoraj ni vedela, da živi., ko so bežali dnevi tako brezskrbno v radosti in v prepričanju, da je na tem svetu vsakemu tako dobro. In tudi inženjer Kurnik se je čutil popolnoma prerojenega ter pripisoval vzrok njiju razstanka le vihravost in nepremišljenosti še sedaj tako občudovanja vredne gospe Marte. Hipoma je izpreme-nil svoje trdovratno mnenje, da živi človek najzadovoljneje le, če mu ni treba skrbeti za drage. Toda, kaj bi bilo na stara leta? Videl se je že v svojem novem stanovanju, kako bo sedel z gospo Marto na divanu, kako ji bo gladil žametna lica in lepi beli ročici. In tudi gospa Marta se je že bila zasanjala v položaj nežnočutne gospe Kurnikove, inženjerjeve žene.
»Nikogar ne poznam v Zagrebu. Morala bom v hotel!« je rekla gospa Marta.
»Jaz tudi!« je hitel inženjer Kurnik. »Navadno prenočujem v hotelu »Severna zvezda.«
»Eno sobo, prosim?« je vprašal leno vratar.
»Ne, dve!« je rekel odločno Inženjer
Kurnik in premeril ne baš najlepše uniformiranega vratarja od nog do glave, ki ni mogel pojmiti, čemu taka komoditeta.
Oba sta pristopila k mizi, da bi izpolnila prijavnici Gospa Marta se je spomnila, da je ločena in se podpisala: Marta Piščančeva, neporočena...
Naključje pa js hotelo, da je bil nasproti hotela »Severna zvezda« hotel »Južna zvezda«. Osebje teh dveh hotelov se je smrtno sovražilo. In to sovraštvo je zakrivilo nesrečo gospe Marte.
že pozno v noči sta zazvonila v hotelu »Južna zvezda« z uradno resnimi obrazi dva gospoda. Vratar je vstal ves nejevoljen. Ko pa je odprl vrata, se je takoj omehčal.
»Klanjam se gospoda! Danes nI nič.«
»Morda mož in žena, oba elegantna s kovčegi, obiskala sta kožuhovinsko trgovino. Ali ju morda nimate tu?«
Vratar se je popraskal za ušesom, zanikal z glavo, naenkrat pa se je zamislil.
»Proti večeru, ko sem atal pred vrati, sem videl dva, ki sta šla v hotel »Severna zvezda«. Nosač jima je nesel dva velika kovčega«.
Detektiva sta se spogledala, pozdravila In odšla v sosednji hotel.
»Policijska revizija!«
Vratar jima je z vso ljubeznjivostjo pokazal vse prijavnice.
»Aha, gospod in dama! številka deset in dvajset šest. Marta Piščančeva...«
Cez nekaj minut sta že trkala na vrata.
»Dokumente, prosim!«
Gospa Marta jima je pokazala potni list, tresla pa se je kakor Siba na vodi. Detektiva sta postala skoro nejevoljna, ko sta spoznala, da se varata.
»Prosim, odprite kovčege!«
Ko sta uvidela, da tudi tu ne bo uspeha, sta začela brskati v potnem listu.
»Tako, tako! PiSčančeva?! Saj se vendar imenujete Senčarjeva?«
»PiSčančeva je moje dekliSko ime«, Je zardela gospa Marta vsa preplašena.
In tako se je znašla gospa Mafrta vsa bleda, prestrašena ln skesana zaradi vara-nja uradov pred sodnikom. Inženjer Kurnik je prisostvoval kot priča.
Vse je priznala.
Sodnik je hotel zakriti svoj nasmeh v spisih, ki jih je predeval z ene strani na drugo, kajti bilo mu je mučno. • Bila je oproščena.
»Gospa, prihodnjič 3e pa podpiSite Senčarjeva, da ne pridete spet v tak neprijeten položaj!« je pripomnil sodnik.
»Ne, ne. gospod svetnik, podpisovala se bo Kurnlkova!« «e je oglasil zadaj inženjer Kurnik.
»Tem bolje! Se vsaj ne bo zmotila. Čestitam!« se je zasmejal sodnik in ju odpustil.
Za zimskimi športniki seveda tudi nočejo zaostajati atleti letnih panog. V znamenitem Madison Square Gardenu se Je vršila v februarju »majhna«
preskuSnja olimpijskih kandidatov. Bojev sta se udeležila inozemca Edward (Kanada) ln Sera Martin (Francija), kar je še bolj dvignilo zanimanje, dasi nista žela posebne slave. Edward je zasedel na 660 y četrto, Sera Martin pa na 880 y tretje mesto. Senzacijo je vzbudil skok ob palici Freda Sturdya na 4.14, kar pomeni resno ogrožanje Hoffovlh 4.20. Do Los An-gelesa je Se prilike dovolj, da se 19-letni Sturdy povzpne tudi preko Hoffove slave. Krasna je bila borba v skoku v vis, kjer
je bil končni plasman naslednji: 1. Spitz 2.005, 2. Osborne 1.98, 3. Nelson 1.98 m. Spitz bo imel na olimpijadi precejšnjo besedo ln stari Osborne se bo moral najbrž umakniti s prestola. Vse to je seveda le nekaj bornih utrinkov onih mrzličnih priprav po vseh neštetih tekališčih in športnih prostorih, s katerih se bodo prihodnje poletje zgrnile trume ameriških atletov na stadionu v Los Angelesu in vrgle na vso evropsko slavo v športnem življenju vse drugačno luč kot ji sveti danes.
Jubilejna olimpijada bo po pravici mobilizirala ves športni živelj starega in novega sveta!
Tehaitai del rebrike arejaje avtetehattai eddelek Vaeaam Ofl Cempaav. d. i.
Strupeni plini, ki izhajajo iz motorja
Pogonsko sredstvo se teoretično v motor« ju pretvarja zbog zgorevanja v nestrupeno ogljikovo kislino in vodo. Teoretično ima« no enako pretvarjsnje pri zgorevanju pre» raoga v peči. Znano pa je, da se pri neza« dostnem dovodu zraka v peč pojavlja stru« peni ogljikov oksid ali, kakor ga tudi dru« gače imenujemo ogljikov plin. Ravno tako so izpuščeni plini zaradi navadno premast« ne zmesi zasičeni z malim odstotkom oglji« kovega oksida, ki nastane pri nepopolnem žgorenju.
To strupeno delovanje izpušnih plinov se začuti v prvi vrsti tedaj, kadar je v za« prti garaži motor avtomobila del j časa v pogonu. Tako se je n. pr. pred kratkim zgodilo, sfično zastrupljenje v neki garaži. Šofer je prišel pozno zvečer v garažo in je hotel prespati ostanek noči v avtomobilu. Ker ga je zeblo, je pustil motor delovati in ■jutraj so ga našli tovariši mrtvega. Zdrav* nik jc konstatiral zastrupljenje z ogljiko« vini oksidom. Skoro isti primer imamo pri nezadostno zaprtih odvodnih ceveh za plm pri zaprtih avtomobilih. Plini prihajajo iz motorja in počasi zastrupljajo vozača. Če zastrupljenje ni hudo, so njegovi simptomi brez posebne karakteristike, — začuti se glavobol ali slično. Kadar se tako z as trup* ljenje ponovi v razmeroma kratkem času, potem -ostane nevarno, ker ponovno za« strupljenje poveča občutljivost organizma napram ogljikovem oksidu ter lahko nasta« nejo komplikacije.
Tako so n. or. pred leti našli večjo druž« bo, ki je v atobusu napravila večji izlet, po končani vožnji v omedlevici. Vzrok je bilo zastrupljenje z ogljikovim oksidom izpu« šnih plinov, ki so izhajali iz nedovoljno za« prtih cevi za gretje. Če bi bila ta vožnja trajala še del j časa, Si' se bilo prav lahko zgodilo, da bi prišli potniki na cilj mrtvi-Iz tega sledi, da se v garažah ih drugih zaprtih prostorih ne sme ouStiti motor v pogonu. Nadalje se mora razplinjač pravil« no naravnati. S tem si prihranimo denar, popravila, in ohranimo zdravje. Naposled je treba posvetiti posebno pozornost zra* čenju zaprtih avtomobilov.
Boljše metode
V	zagrebški strokovni reviji »Motor Šport« je izšel članek g. M. E. Sirce, name-njem vsem gospodarskim krogom avtomobilske stroke, članek ni zbudil pozornosti trgovcev z avtomobili in posestnikov garaž, ampak tudi ostalih, ki se gospodarsko udej-stvujejo. To se je videlo tudi pri tem, da Je članek posnel ugleden zagrebški dnevnik, ki je napisal, da je članek diktirala praktična izkušnja in poznanje razmer v avtomobilski gospodarski stroki. Na članek je odgovoril tudi v drugi zagrebški reviji trgovee avtomobilov in priznal, da članek od prve do zadnje vrste odgovarja današnjemu stanju v stroki. Članek g. Sirce se glasi v prevodu: »V nekem članku, kjer sem govoril o razvoju avtomobilizma, sem pokazal, kako je ideja, oživotvorjena pred 30 leti 8 podporo tehnikov, športnikov in trgovcev, zavzela svetovno pozicijo, ki se reprezentira v im-pozantnem številu nad 36 milijonov motornih vozil in ki je po svoji vrednosti in Se bolj po svoji kupni moči zelo čvrst in daie-kosežen gospodarski činitelj. _.___.
V	drugem članku, ki je izšel pod naslovom »Povečajmo naš avtomobilski park«, v avtomobilski rubriki »Jutra« sem splošni napredek avtomobilizma primerjal s stanjem avtomobilizma v naši državi m ugotovil dejstvo, da je avtomobilizem pn nas v
razmerju s teritorijem naše zemlie omejen in da mi še dolge ne bomo deležni one koristi, katero prinaša ta vszrn gospodarski činitelj. 2e takrat sem rekel, da je potrebna boljša organizacija posla onih, ki jim daje zaslužek motoriziram promet
Število onih, ki so z uspehi lanskega leta zadovoljni, je zelo majhno, še manjše pa je število onih, ki bodo priznali, da so ba ne-uspeh sami krivi. Težak gospodarski položaj, pomanjkanje gotovine, malo zanimanja s strani one publike, ki bi prišla v poštev kot kupec in zahteva kupca po cenenem blagu - vse to so razlogi, ki naj bi opravičili neuspeh ali le mali napredek poslovanja v preteklem letu. Zelo redki bo oni, ki bodo detajlno in objektivno analizirali m ki bodo priznali tudi »mea culpa...«
Gospodarsko stanje ni rožnati, to je res, vendarsmo, oziramo se vsaj prištevamo med napredne gospodarje, ki majo napraviti kupčijo tudi tedaj, kadar splošno poslovanje ni v znaku konjunkture. Vsa ostala zatrjevanja o nemogočem uspehu niso tehtna, ampak le posledica poslovanja, ki m v skladu s pravilnimi metodami.	,
Današnji koozum«it je rjmi«; Keota-renca gleda na to, da mu Hm bdj ustreza. Kako ga torej pridobimo. Stem, da dimo še nekaj boljšega, s tem. da ispepol-nimo metode in da se tudi sami upopelnjn-
^Casi v katerih je šla kupčija sama od sebe, so minili. Dane« je treba ta samo preddelo, a posebno Se za efektivni poslovni zaključek, mnogo propagandističnega dela. Te dala je prva in lato teto važna stopala vsakega poslovanja. Današnja propaganda je znanost, ki mora z resničnimi opisi vseh prednosti nekega blaga stvoriti željo, da si to blago pridobimo. Ker je pa danes zani-
manje publike razširjeno na zelo veliko Število predmetov, a ker je na drugi strani nakupna moč vse bolj omejena, moramo vpo-rabiti dovršena sredstva, da zbudimo zam-manje za ono blago, ki ga prodajamo. Znanost propagande je drago kupljena, če pa mi sami nimamo dovolj izkušenj, je mnogo cenejše, če uporabljamo izkustva drugih.
Kdor vainost propagande ne pozna v celi njeni velikosti, je livel včeraj, ne bo pa ine-gel živeti jutri.
Ako smo pridobili interesenta za to, oa kupi naše blago, potem moramo vporabiti vsa sredstva, da ga zadovoljimo in da ga obdržimo kot stalnega odjemalca. Kako pa? S tem, da mu nudimo večje koristi, kakor jih pa izkazujejo računi, ki mu jih od časa do časa predložimo v plačilo. To je ono, e katerem sem govoril obširno v že omenjenem članku (»Povečajmo naš avtomobilski park«), t j. storiti moramo za odjemalca vse, kar imenuje sodobna trgovska znanost »Service«.
To je v glavnih potezah drugo, a tretje je, tesno zvezano z drugim. Napravimo si načrt za nekoliko let naprej. Zaslužiti in obvarovati si moramo dolgo prijateljstvo naših odjemalcev in na teh predpostavkah mora temeljiti načrt našega bodočega dela.
Uporabimo vso našo energijo, kadar iščemo nova pota zaslužka in izpopolnjujmo se sami. Potem lahko gledamo v bodočnost z večjim in utemeljenim optimizmom, -- s onim optimizmom, ki je potreben za oživo-tvorjenje vsake ideje. Verujmo v uspeh in poslužimo se s primerom zgodovine avtomobilizma: vera v idejo, ki se je pojavila pred tridesetimi leti, je prinesla rezultat, ki nima tekmeca v katerikoli gospodarski panogi. Ne raučimi t neproduktivnimi mislimi, varujmo se pred mehaniziranjem na« samih in začnimo letošnji posed z novo orientacijo.
Nemški Grand Prix. Nemški avtomobil« ski klub priredi 19. julija tekmo za veliko nagrado-Nemčije. Dirka je mednarodna ln se bo vozila po predpisih Associa+ion In« ternationale des AutomobiIe«Clubs. Tek« movala bodo lahko vozila s cilindražo nad 1100 ccm in pod 1100 ccm. Dirka bo na progi Niirburg»Ringa in bodo avtomobili do 1100 ccm imeli prevoziti okrog 425 km, a vozila nad 1100 cm okrog 500 km. Razpisa« ne so častne in denarne nagrade, v glav« nem za najboljšega vozača v kategoriji nad 1100 ccm pokal in 12.000 mark, za 2. zma« govalca 6.000 mark, za tretjega 2000, a v kategoriji do 1100 ccm so nagrade: prva pokal in 6000 mark, druga 3000 in tretja 1000 mark. Pristojbina za prijavo je za vo» žila nad 1100 ccm 300 mark, ispod 1100 ccm 150 mark. Prijave se sprejemajo do 30. aprila.
Dunajski Grand PrUc. Kakor smo svoje« časno kratko poročali, bi se bila morala vr» siti letos tekma za dunajsko veliko nagrado na dunajskem Rmgu. Dirka je imela bitf senzacija prve vrste, ker je bilo pričakovati velikega odziva domačih in tujih voza« čev. Avtomobilski klub, ki je hotel priredi« ti to tekmo, je bil prepričan, da bo priva« bil obilo gledalcev iz vse Avstrije in iz inozemstva. Po dolgotrajnih pogajanjih pa mestna občina ni hotela dati dovoljenja.
Pomembna novosi. Družba Vacuum Oil Company je uvedla pomembno novost v prodaji svojih avtomobilskih olj, svetovno znanih pod imenom Gargoyle Mobiloil, s tem, da je uvedla 2»Iiterske ročke, ki jih njeni trgovci jemljejo, kadar se izpraznijo, zopet nazaj ter plačajo za nje po 12 Din. Avtomobilisti bodo to prodajno novost g o« tovo pozdravili.
Nov letalski rekord
Oran, 1. marca. Letalca Bossoutrot ia Ross! sta davi ob 3.08 prekosila za eno uro vztradnostni rekord za plete v zaključnem krogu, ki so ga dosedaj držali s 67 urami in 18 minutami Oba letalca sta polet nadaljevala, da bi vrgla tudi distančnl rekord in sta pristala ob 10.10 po 75urnem neprekinjenem letu. Preletela sta vsega 8.805 km ter zrušila dosedanji rekord, ki je znašal 8.188 km.
Francoska letalca Maillonx la Paillard
Moža se pripravljata, da prekosita italijanski rekord v neprekinjenem letu. Doslej siaSa ta rekord 8118 km.
-t ■»•*• r r •
Joseph Appelgathe:
Velik sovražnik človeštva
Skrajno zagoneten umor v Brooklynu — Ljubezniva si' volasa „tetka" - Kaj se Je zgodilo v meglenem septem-berskem Jutru — Kdo je čudni mornar?
Usodno septembersko jutro
Ampak onega usodnega jutra v septembru tetkind mali odjemalci niso dobili odgovora, ko so potrkali na vrata njene trgovinice. Brez zle misli so torej nadaljevali pot v šolo, ugibali pa so vendarle, alii je tetfloa zbolela aH pa se morda ponesrečila. Ko so se v opoldanski uri vračali iz šole, so se njihove otroške oči večale v zavzetju in presenečenju. Reševalni avto, obkrožen od goste množice ljudi, je stal pred hišo njihove zaščitnice. Številni ljudje so se prerivali v bližani vrat, vodečih v trgovinico. Gologlavi možje in žene, ki so zapustile svoje delo v kuhinji, so bili najbolj radovedni opazovalci pri vsem tem navalu. Skupina mladih mož, ki so jo oči vidno tvorili zastopniki tiska, reporterji in poročevalci, si je naglo beležila vse podrobnosti in so nekateri izmed njih zapored s ta vi j ali vprašanja civilno opravljenim uradnikom kriminalne policije.
—	Tetka je! Nekdo Jo je umorili Fantiček, star kaikrih 13 let, Je krikna te
besede in z njimi dovoli razodel vsem ostalim otrokom, ki so se prestrašeni umaknili ter pohiteli domov, da mamicam sporočijo grozno novioo.
Kriminalna uradnika David Mc Clunn ta detektiv Charles Corbett sta našla Ite malo, kar bi jima utegnilo koristiti. Truplo umor-jenke je skrčeno ležalo v bližini vrat, vodečih iz trgovinice v sobo. V bližini okrvavljene stene je ležal tekalnilk in na njem par sivih las. Detektiv Corbett ie dvignil s tal ogorek cigare, na katerem je še bila banderola prav dobre znamke. Natančno je to ogledal ta se naito vrnil v trgovinico, rekoč Mc Glunnu:
—	Po vsem videzu je morilec rad kadil cigare te vrste. Bržčas je pobral več takih cigar iz zaboj čka, ki sva ga našla tamle v spodnjem predalčku.
Mc Clunn je pritrdil tovarišu. Očitno Je zločinec po umoru še mirno pokadil eno tako cigaro in si nato napolnil žepe z onimi, ld jih je našel v zabojčku. Gospa Elizabeta Berryjeva je v svoji trgovinici imela le dva zaboj čka takih boljših cigar, nekaj slabših pa za očete svojih malih odjemalcev, ki so časih prišli ponje.
—	Ni izključeno, da bova na&a koga v soseščini, ki posebno oeni te cigare — je dejal Mc Clunn. — To je sicer le malo za-dovotljtijoč indic, toda nekaj je vendarle...
Mornarski vozel
—	Na tole se boste lahko bolje oprl! — je kriknil nekdo iz sobice. Kriminalna uradnika sta se vrnilia k umorjenki, kjer sta našla Franka WKlsona, poročevalca dnevnika »The B<rooMyn Gagle«. Wilson je pokazal na vrat nesrečne žrtve.
Okrog vratu je bil zadrgnjen tanek trak ženskega predpasnika, tako ozko, da se je vjedel v mehko kožo ta ga zato pri prvem
i
V velikih mestih se često dogaja, da degenerirani zločinci izvršujejo grozodejstva, ki so izvedena na tako zagoneten način, da povzročajo policiji polno glavo skrbi, med prebivalstvom pa vzbujajo tak popi ah, da mrzlična domišljija ustvarja najbolj fantastične podobe o zločincu, satanu v človeški podobi. Tak grozoten dogodek je nedavno v Broockliynu razburil vso javnost. Našli so umorjeno gospo Elizabeto Benrjevo, 62 let staro ženico, ki je stanovala v ulici Sv. Marka št 5., kjer je tudi imela malo trgovinico s slaščicami. Ko so jo nekega jutra našli v mali spalnici za trgovino, je bilo že na prvi pogled očitno, da je starka padla kot žrtev brutalnega zločinca.
> Umorjena tetka
Zares, to grozodejstvo je bilo odvratno, brezumno. Ženca je bila revna in vendar so različne okoliščine kazale, da je M umor izvršen zaradi ropa. Berryjeva je bila šibka ženica, sivih las, upognjena pod bremenom svojih let, in vendar je M na njo izvršen atentat, ki ga zdrav rajum ne more poj miti.
Ni bilo dvoma, da je to bilo delo degeneriranega zločinca. In ti so največji sovražniki človeške družbe. 2e samo dejstvo, da v preobljudeni soseščini bivajo tisoči in tisoči ljudi vsakovrstnih plemen, v ozkih mračnih prostorih, da se kar ni zdelo mogoče, izslediti zločinca, je vznemirjalo prebivalce v največji meri. Tu najti zločinca bi se reklo poiskati iglo med senenim dro-bom. Kako lahko utegne zverinski zločinec v takem delu mesta dalje moriti ženske, fim se mu bo to poljubilo!
Poslovanje policije nikakor ni bilo olajšano z govoricami, ki so se širile v soseščini. Ker je ženica bila revna, so pač ljudje vsesplošno pravili, da bo policija zločin zamolčala, odnosno da se »sploh ne prizadeva dovolj, da bi zločinca izsledila.. •«
Umorjena ženica je bila tako splošno znana, da je njena smrt povzročila obžalovanje v vsem obsežnem okolišu. Zenica se je namreč posebno ljubeznivo brigala za veliko število otrok, ki so se na poti v šolo dnevno oglašali v njeni trgovini in za drobne pare kupovali slaščice. Vsi ti otroci so ženico imenovali »tetko« in ona je vse svoje male odjemalce poznala po imenu. Ona je tudi, kakor so otroci sami pripovedovali, večji del poznala vse družinsko življenje svojih malih ljubljencev, tož-no življenje v onih propadajočih hišah, pod katerimi je venomer bučala podzemska železnica. Otročičkom je ženica često dajala več. kakor so ji plačali, saj sploh v svoj! dobroti j ivosti ni imela smisla za to, da bi kovala dobiček. Otročički so se često zgrinjali okrog nje, kakor piščanci okrog kokoške. Dnevno so se mimogrede oglašali v tetkini trgovinici. In stara ženioa Je tako v svoji duši ob pogovorih z otročički obnavljala svojo mladost
bežnem ogledu kriminalna nradirika niste
mogla opaziti.
—	Na tem ni mogoče najti odtisov prstov, Frank — je menil Corbett
—	Tega ne. Toda po temle vozlu se da sklepati marsikaj važnega. Tu sem poglejte!
Novinar je s kazaloem pokazal na vozel, zadrgnjen pod desnim ušesom umorjenke.
—	Kaj naj bi to bilo čudnega? — je vprašal Mc Clunn.
—	To je mornarski vozel — je razložil Wilson. — Sam sem se naučil vezati take vozle, ko sem v svetovni vojni služil pri mornarici. Ne dvomim več, da boste prišli do sklepa, ki je po mojem mnenju edino pravilno: ta umor Je izvršil kak mornar! Ali vsaj bivši mornar...
Vozel so nemudoma poslali v mornariško skladišče v južnem Brooklynu, kjer so rekli, da je to običajna zadrga. Ko pa so ga pokazali častnikom vojne mornarice, so J le-tn potrdili, da je pomorski vozel, ki se običajno imenuje »veliki S« ali »številka 8«.
Čim Je bilo to dognano, sta Mc Clunn in
Corbett pričela z naj natančne j širni poizvedovanj qi v soseščini umorjenke, nadejajoč se, da bosta izvohala kogarkoli, ki je videl kakega mornarja v usodnem jutru blizu trgovinice umorjene Elizabete Berryje-ve.
Kaj je videl zamorec Jones
Minila sta dva dneva. KritrinaJninia urad. mikoma je uspelo najti nekega zamorca Jo-nesa, ki jima je navedel važne podatke.
—	Da, je dejal — videl sem nekega moža, ki je bil mornariško oblečen in je rano zjutraj zapustil trgovinico stare gospe. Bilo je prav tisto jutro, ko ste našli gospo umorjeno. Čuden pa je bil na tem mornariu plašč, vrezan po vzorcu vojaških plaščev ameriške armade.
Jonesa so nato vedli v mornariško skladišče, kjer so mu pokazali kakih 50 fotografij dezerterjev. Toda po njegovi sodbi j niti eden izmed njih ni sličH onemu, ki ga je bil videl usodno jutro.
—	Ampak vendar — je dejal zamorec — • Je neznanec hodil prav tako, kakor vsi mornarji.
Policijski urad se je nato obrni na raz- •
na vojaška oblastva in zopet so se pro- j učevale fotografije beguncev iz armade.
Zaman. Morilec očdvidno ni hH iz vrst dezerterjev.
Ta neuspeh pa detektivov nikakor ri potrl. Zločinu so posvetili vso pažnjo, kakor da je nesrečna žrtev pripadala najvišjim krogom. Dali so v vsaki hiši v okolišu poizvedovati, kdo kadi cigare s takim omotom, kakor jo je bil našel detektiv Corbett
Istočasno so novine obravnavale zločin najtemeljiteje. V svojih poročilih so neznanega morilca venomer označevale za »največjega sovražnika človeštva« in ponovno se je čitaio z debelimi črkami o vsem, kar Je sproti ugotovila preiskava in pa poizvedovanje poročevalcev. Policija le nadzorovala in zasliševala moriarje v vseh področjih mesta. Policijski zaupniki Iz bezndc m zločinskih krogov so Imeli nalog pozorno prisluškovati pogovorom pooestnic, M jim je bilo naročeno, naj v svojem Ijubav-
nem poklicu navajajo mornarje čimbolj k
razgovoru o zagonetnem umoru. Nadalje so oblastva vestno nadzorovala vse mornarje, ki so odhajali na dopust
— Zahtevam, da se ta dogodek prav tako temeljito preišče, kakor da bi šlo za umor naj imo vite j še dame!
Tako se je glasil nalog, ki ga je John J. Sifllivan dal svojim uradnikom. Sullivan je bil tisti čas višji komisar brooklynske kriminalne policije. Pozneje je bil imenovan za namestnika kriminalnega inšpektorja v Newyorku.
(Nadaljevanje 8. marca).
Originalni slep
JMvtSenje na svetu je vsak dan težje in konkurenca je v vseh panogah tako ostra, da ima uspeh le tisti, kdor si izmisli posebno učinkovit in nov način poslovanja. To velja gotovo tudi v panogi sleparjev, tembolj ker se morajo ti bolj bati oblasti nego svojih konkurentov. Dobro domislico je imel 31 letni Vaclav Satrapa iz Nimbur-ga na češkem, ki se je specijaliziral za posebno vrsto sleparstva, ki je nesporno njegov originalni izum. Mož je stalno potoval po deželi, se nastanjal po hotelih in prenočiščih. S seboj je imel kovčege, polne kurjega perja ter je v vsakem prenočišču v pernicah zamenjal gosji puh s kurjim perjem. Preden so osleparjenci opazil! spremembo v svojih pernicah, je pod njimi spalo že toliko drugih potnikov, da so vsi pozabili Satrapa ln za njim ni bilo nikake-ga sledu. Orožništvo je pridno sledilo za sleparjem, ali njih prizadevanje bi ostalo brez uspeha, da jim ni pomagala čuječnost sobarice v nekem nlmburškem hotelu. Vedela je za originalnega sleparja in je po odhodu vsakega gosta podrobno preiskala pernice Tako je opazila nekega jutra, ko je gost v hotelu še mirno sedel pri kavi, da so bile pernice razparane in nato zopet zelo spretno zašite s strojem. Razparala je pernice ln našla v njih običajno kurje perje mesto gosjega puha. Obvestila je orožništvo, bi je napravilo preiskavo velikih kovčegov čudnega gosta ter ugotovilo, da ima polne kovčege že nakradenega puha hi še nezamenjatnega kurjega perja. Moža so seveda zaprli in mu preprečili dobičkanos-nl posel.
Razbojniška romantika na Korziki
Evropa je postala trezna in praktična in Korzika je v njej menda še edini kotiček, kjer cvete ljubka roža romantike Narodni značaj Korzičanov je že tak, da ne pusti, da bi romantika Izginila popolnoma z lica evropskih tal. Dokaz temu Je nedavna razprava pred sodiščem v Bastiji, pri kateri je glavno vlogo Igral danes že pokojni bandlt RomanettL Njegov prijatelj Luciani je hotel povesti pred oltar lepo devojko FaggianelHjevo, ki pa o poroki z bandito-vim prijateljem ni hotela niti slišati. Odklonjeni snubec je prosil prijatelja pomoči ln ta je z izredno uslužnostjo neke noči v družbi več tovarišev obkolil nevestino hišo. Speče Faggianelliijeve so banditl potegnili s postelj in jih postavili pred sodišče, ki mu je predsedoval RomanettL Nevestin oče je pred sodiščem izjavil, da njegova hči ne more poročiti Lucianija, ker je zaročena z nekim drugim mladeničem Poglavar banditov pa je to zaroko razveljavi1 in ukazal devojkl naj takoj vzame njegovega tovariša. Deklica je to nasilno
poroko odklonila, ker pa so banditje staln« ogražali nje očeta In brate, se je naposled udala in poročila razbojnika, da očuvs svojce pred osveto banditov. Romanetti pa je nedavno umrla na posledicah rane, dobljene v boju z orožniki, zato se je prisiljeno poročena osokolila in je nje oče zahteval pred pravnim sodiščem razveljavljenje poroke. Sodišče je razveljavilo poroko in naperilo proti Lucianiju obtožbo zaradi ugrabitve.
Kje največ dežuje
Na naši zemlji so kraji, kjer sploh ne dežuje, so pa nasprotno taki, ki so obilo obla-godarjeni z izpodnebnimi padavinami. Na svetu je par krajev, ki so prava središča deževja, kar je včasih tako neprijetno, kakor ako bi sploh nikoli ne bilo dežja, človeku je v obeh primerih onemogočeno bivanje. Filipinsko otočje je eden izmed onih krajev, kjer se nikoli ne morejo pritožiti zoper sušo. Spomladi in v začetku poletja nastopijo na Filipinih redni vsakoletni tajfuni, za katerimi pridejo plohe, proti katerim so naša najsilnejša deževja le ponižne rosice. Dognali so že, da je na Filipinih o priliki takega deževja v treh dneh in treh nočeh palo dežja v višini 2.23 m. Največ padavin na tem otočju pa ima naselbl-| na Baguio, ki leži 1430 m visoko. Tu često doseže deževni stolpec do 4 metre. Druga znana deževna pokrajina je mesto če-rapunga v Indiji, kjer je 1. 1876. v petih dneh palo 2.90 m dežja. Največ izpodnebnih padavin pa ima nesporno otok Jamajka, kjer je pred desetimi leti silovit naliv dosledno preplavil pokrajino pri Silver Mlllu. V dveh dneh je tam padlo dežja nad 5.34 m visoko. Naši nalivi, tudi kadar pravimo, da se je utrgal oblak, so proti taki množini vode le pohlevni dežki, ki so na Jamajki nekaj vsakdanjega.
Dobrotvorni čudak
Na Moravskem stoji v vasi Svaty Jan, trrv nadstropen grad s stolpom, obkrožen s parkom, na katerem leži pasje pokopališča. Tu počiva nevzdramno spanje nad 30 kuž-kov, ki so za živa pripadali knezu in kne-ginji Hohenlohe-Obringen. Ta dva sicer nista imela pomembne vloge v svetovni zgodovini, pač pa v visoki evropski družbi. Dolgo pred svetovnim požarom si je prine dal zgraditi salonski vagon za svojo osebno rabo. Stal ga je čedno vsoto 464.000 mark. Večkrat na leto mu je služil, da se je vozil v njem z Moravskega v Monte-Carlo. Princ, ki je bil bogat na žamete, je oberoč sejal zlato. Medtem ko je bil on na lovu za levom ali tigrom, mu je žena gubila denar na krožki (ruleti). Ko je pred 20 leti umrl, je moral njegov starji brat poravnati 25 milijonov mark dolga. Med največje njegove stroške je šteti lov. Iz Nemčije je naročal na tisoče zajcev, jerebic, fazanov, da so se (plodili po njegovih gozdih in po morav-skih poljih. Vabil je po 70 do 80 lovcev hkrati, med njima je bil tudi bodoči Edvard VII.
Na grobišču psov, ki so bili »lasti njegove soproge, najdeš na slednjem kamnu ime, starost in podrobnosti o poginu živali* Kneza, ki ni maral kdo ve kaj za ogrsko plemstvo, so kmetje oboževali in njegovo ime se ni zatrlo med njimi. Še vedno mu pravijo »zlati Hohenlohec, kajti če se je s seljakom količkaj dolgo pomenkoval, pa mu je podaril zlatnik.
Ali ste že naročeni na ..ŽIVLJEN.TF IN SVET4*?
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredoval ne in socialni namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na} pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številket 2492. 3492
, .aagna
Md&r hoče
do m mu poitje pe poitt namlov aR GaGo «fer«s£o Informtvaiftt Ctcoe« me matih ej/asov t»a/ priloml v »ntmtCah a mieer cm he prejel o<fgoro*>a / »
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa• km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine le uposlo-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
irmvr.nn
Fotografskega
pomočnika (co)
takoj sprejmem	v staln«
službo. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod Šifro
»Stalna«.	8852-1
Čevljar, pomočnika
u fina šivana in zbita dela, v stalno službo sprejme takoj Jožko Po<to5nik, »pložno čevljarstvo, Radovljica.	8647-1
Akviziter
avtomobilske stroke ra mariborski okraj, ki Ima dobro strokovne zvese, "e Sče. Oferte sa oglasni oddel. »Jutra« pod »Fiksna plača«.	3148-1
Mesar, vajenca
•prejmem. Naslon t oglas, oddelku »Jutra«. 9146-1
Slnifcisle
Gospodična
cinoina vseh pisarniških del, stenografije, korespondence, knjigovodstva, i večletno prakso, Išče nameščenja. Ponudbe pod »Namesčenje« na oglasni oddelek »Jutra«. 9062-2
Dekle
ki dela vse, pertektmo ku-ha, pro« primerne službe. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod šifro »Spričevala«.	9071-2
Oženien sodar
išče službo v kaki vinski trgovini ali tudi pri dobrem mojstra. Je popolnoma vešč. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 9097-2
Mizar, pomočnik
išče službe za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9085-3
Vrtnar
dobro trurjen, išče rinfts kot samostojen delavec ali pomočnik. Naslov t ogiae. oddelku »Jutra«. 8787-2
Šteparica
t vefletno prakso, ki ena tudi prirezovati, išče službo ▼ Ljubljani. Naslon ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
9203-2
Šofer
23 let star, samski, f večletno prakso, vešč popravil in drugih domačih del. liče službo k osebnemu ali to-vornemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »šofer F. P.«
9270-2
Ako potrebujete
Inštruktorja, prevajalca, dobrega risarja Itd., ee obrnite na Akademski urad dela na univerzi, ki Vam bo točno preskrbel dobro ln zanesljivo moč.

Cameroikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36
(Jugo-Auto). Prva oblast, koncesijondr&na. — Prospekt zastonj. Pišite pomjl 251

Pekarijo
na prometnem	kraju
mem ▼ najem.	Ponudbe na
oglas, oddelek	»Jutra« pod
»Promet 40«.	8740-17
Lokal
sredi mesta, aH m kakem
drugem prometnem kraju iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Lokal «7«.	8947-19
Lokal
na prometni cesti oddam za mesee maj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
»228-19
IX
Stavbne parcele
▼ neposredni bližini žel. in avto postaje ▼ D. U. v Polju naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8951-20
fUmvvania
Stanovanje
»obe in kuhinje ižčem za mesec maj. Ponudbe pod »Dve oeebi 36« na oglasni oddelek »Jutra«. 9136-21
Čisto stanovanje
sobe in kuhinje ižče družina S o«»eb za takoj ali s 1. aprilom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Južni del«. 9174-21
Mlada zakonca
Iščeta s 1. majem dvosobno stanovanje s prl-tikllnaml ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Banovlnskl uradnik«.
9230-21
Stanovanje
sobe ln kuhinje oddani. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	9178-21

IJ * 't
Kratek klavir
tvrdke Petrof, svetovna znamka z angleSko mehaniko, skoro nov napr «iaj. Dobrajc, Frančiškanska H Maribor.	9005-26
Lanz lokomobilo
vročeparno. 48/60/72 HP r brezhibnem stanju prodamo Vprašanj« oa oglas, »d le lek »Jutra« pod »Lok>mo bila«.	8690-29
Levoročnl stroj
Simgerjev, ie	nerabljen, prodam po zelo	nizki ceni. Naslov ▼	oglasnem oddelku »Jutra«.	9023-29

Amaterska dela
razvijanje a kopiranje) m Foto materija! ie o&jceoeji pri foto Jožko Smuc Wol fova 12 DOdrulnira B'ed

Uniforme
Defne plai&e, vse potrebščine ▼ zalogi Simon Kli-manek, Selemburgova oL 6.
106
Telefon 2059

Premog suha drva
PtpMk. Poten »e— 6
Najboljša reklama
je solidno poslovanje. — Nam je napelo te, kar drugi ne morejo. Z oaiim blagom je zadovoljen vsaki kupec — pri nas ni re klamacij. Zastopniki pozor 1 Ne nasedajte neresničnim obljubam! Ako ie-lit< poSten: in trajni zaslužek. javite se takoj pri tvrdki »Minerva«, Ljubljana, Kolodvorska uL 8.
7878-3
Fijakarsko koncesijo
za mesto Ljubljana s konjem in vozovi prodam. Vprašati: Kladezna 34.
9077-6
POTNIKA
marljivega ln pri strankah dobro vpeljanega, IŠČE tekstilna firma. Potovati bi moral po Sloveniji z avtomobilom, katerega bi dobil od te firme na razpolago, šofirati bi moral wnm.
Ponudbe z navedbo zahtev na Atoma Company.	3494
BCEMO rabljeno ali stabilnega stanja
polstabilno lokomobilo,
kotel 35 m> grelne površine, 10 — 12 atm. napetosti z ograjenim pregrejevalcem pare stopnjasto rešetko. Prednost izdelki Wolf ali Lanz. — Ponudbe s točnimi podatki starosti, izvora, izdelave, teže in stanja, kje se nahaja ter kraja sedanje umestitve na oglasni zavod Pnblicitaa d. d, Zagreb, Hica 9, pod šifro »Jeftin«. 3368
Ncva številka
ilustrovane tedenske revije
j.£cze
DIVJAČINE!
S
vseh vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo lepih stro jenih polhovih kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana ulica štev. 9.	388
„2ivl]enje in svet«
je izšla
Dobi se ▼ vseh trafikah. Cena 2 Din.
Zid med Vami In med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pastilje
„VALDA"
le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih kužnih kali, ki jih raznaša prah, one Vas čuvajo prehlada, grlobo-la, vnetja krhlja, bronhi-jalnih katarjev, hripe itd. ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. Zahtevajte vedno izvirne pastilje
„VALDAM
Na prodaj samo v Skat-ljicah z napisom »VAL-DAc v vseh lekarnah in drogerijah.
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNIONs LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I
poštni predal 45.
priporoča svoje lzborne Izdelke, In sicer:
svetlo in črno pivo v sodili in steklenicah pekovski kvas, čisti raflniranl ln denaturiranl špirit.
Podruina pivovarna v Mariboru
TELEFON: Ljubljana 2310 ln 2311. — Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor.
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani,