PRIMORSKI DNEVNIK P081*!« I gruppo - Cena 35 lir Obisk belgijskega zunanjega ministra Pierra Wignyja Fanfani in Segni se pripravljata ^sestanek z Adenauerjem in de Gaullom ^Qnes seja ministrskega sveta - Lattanzio nadaljuje s pogajanji zvezi z reformo volilnega zakona - Poslanec Corona zanika, 0 bi predstavnik PSI izstopil iz komisije za deželne avtonomije 3n •Piejei’ zai-il Predsednik vlade Fanfani je danes ?li^tra 7c,alRiU?-S0Je P.risPel Ife zunanji mini- ft. s?r®.iel s^gujie - gleta- ^0t*%olnIU "°b" I« >n so tu??: ker ,fa”egi' dnevnega j“alna vpra^devai° v‘a ak- sPad°aie dežehnJaTikl zanima: • ak> v : r' razgovori -S deželi «s?5»;»šs»5rs*! bistva C1 kkr..* mad oi eilfaV?zn!?tva in i-ed ~u*rditev zavez- stv ’n Evropo, ces Se utrdit za tem- da Poli, -Vr°Psko Pospešil pro-S^ne ** gospodarske in J pa nn.flp^je, predla r..:“cu dvema evrop- Sjs ss^r '»o*. g0sPotlarskimma eVr°P' 'oč£a (skupno orgamz- njaif .Proste * trzisce in pod-'n zam Take trg°vinske izme-*!ds-.m'sel itaif vsaJ težnje da j^a vlade Janskega pred- 8ačn^a de Gauli Pa Je> tani slališče !, e. Precej dru-Prj ; Pa tud, ine teh vPra' k:Ci strjujejo, da so včeraj odšle njihove zadnje čete iz Konga e Se je zahvalil Belgijcem za pomoč - Kalondzi pa se obrača na Er i* de ^ulla • Danes zaključna seja vseafriške konference so. . Sljon^dnikov'10ong° - *>ili 'Labe-—! gl;|skega S! * L' *atanoati0n*’ ki »o eriikimi ilf Odpotovali S > ‘ y BrmLi? !1 *Globe-p*'*ij»ku|*vanjih «1 Po ,belgij-v£% Snv°iakov vSedaj vef l>iU VS0, belgijsld Kongu- i«7«ČU u^Ula, je vT°Jakl L, te ^ bila na 0> >VmS nad^remoniJa’ ki Ur* Cnkih čet wr°Val °dde-Hi hibe je' Pripadajo Ntj/Voj Je poslal na le- i°iam ^Un°nga ?njega *mi-*ov0r,,ga’ ki Se je v 2a zal?valii belgij-■k'Uo Dh 1)0 kon^’noco’ *P°* dni g0. ka vojska K?*1- ua«a akcijn ^liko t P°krajbfe da 'i*12m^Te,is' ^^te^hrigijska e°Poldvii1Pzedstavnik io Sp {rie°oa2bel(?ijsk tj* 0,i Ze^,N sedaj 'M* «? m brez agen- premi- gospo- hritii nad t ..Prevzele vNsad«-, etališčem v Sii 55^22«=; ga X' >roue'-ki čete,--**, irske in čeumnaj W na' Prav tako je brzojavil tudi | ustanovitvi šole za izučitev de Gaullu katerega prosi za I specializiranega osebja, dajal pomoč. V brzojavki pravi, da | bo študijske štipendije za iz- «komunistične države izigravajo« zahodne države, «ki imajo velike interese v Afriki«. V brzojavki, ki jo je poslal tunizijskemu predsedniku Bur-gibi, pa protestira trdeč, da so tunizijske čete .odprle vrata plačancem Lumumbe«. Vse te brzojavke so dovolj zgovorne, kakor je zgovorno dejstvo, da se je Combe zahvalil Belgijcem za njihovo pomoč pri njegovem razdiralnem delu. Ameriška vlada je danes protestirala pri kongoški vladi zaradi incidentov na letališču v Stanleyvillu, ko so kongoški vojaki pretepli osem a-meriških pilotov, ker so mislili, da so Belgijci. Ameriška vlada zahteva kaznovanje krivcev in zagotovila, da se taki incidenti ne bodo ponp-vili. Predsednik kongoške republike Kasavubu pa je sprejel danes predstavnika OZN Bun-cheja in mu izrekel obžalovanje zaradi sobotnih incidentov. Kasavubu je obljubil, da se taki incidenti ne bodo ponovili. Iz Ženeve poročajo, da je kongoški minister za delo podpisal v Ženevi skupno z glavnim ravnateljem Mednarodnega urada za delo Davidom Morsejem sporazum, ki določa, da bo mednarodni urad za delo pomagal Kongu. Ta urad bo poslal v Kongo strokovnjake, ki bodo imeli nalogo svetovati kongoški komisiji za re-zakonjte | vizijo zakonodaje o socialni | varnosti; pomagal bo tudi pri šolanje specialistov za higieno in delo. Konferenca neodvisnih afriških držav je danes končala svoje delo v Leopoldvillu. Toda zaradi odsotnosti Lumumbe, ki se je vrnil šele danes popoldne iz Stanleyvilla, bo svečana zaključna seja jutri zjutraj, jn takoj nato bodo objavili resolucije. Dve glavni točki sprejetih resolucij se tičeta konference državnih poglavarjev neodvisnih afriških držav in odnosov med OZN in Kongom. Zvedelo se je, da je konferenca sprejela v eno svojih resolucij načelo sestanka državnih poglavarjev neodvisnih afriških držav in je priporočila, naj bo ta konferenca pred prihodnjim zasedanjem skupščine OZN. Vendar pa prepušča državnim poglavarjem nalogo, da sami določijo datum, kraj in dnevni red sestanka. Glede odnosov med OZN in Kongom želi konferenca, naj čete OZN nadaljujejo svojo pomirjevalno akcijo, poudarja pa, da ni govora da bi OZN spremenila Kongo v ozemlje pod skrbništvom. Konferenca se je baje izrekla tudi za afriško pomoč Kongu v okviru OZN. Predstavnik alžirske vlade Jazid je predlagal, naj konferenca najvišjih afriških predstavnikov sprejme na svoj dnevni red vsa afriška vprašanja. Jazid bo govoril tudi na jutrišnji zaključni seji. Popoldne pa bo imel tiskovno konferenco. tpo a : Talhuni je bil svojčas tudi nadoma odpotovala iz Amana vzgojitelj kralja in je bil vedno ob njegovi strani v težavnih časih: zato bo prav gotovo ostal tudi sedaj zvest služabnik Huseina. V vlado je Husein imenoval dva predstavnika velikih palestinskih družin in dva člana dveh velikih beduinskih plemen. To sta notranji minister Šalah El Mada- v noči med soboto in nedeljo in odšla v Sirijo. Njun prehod meje je bil registriran. Kar se tiče žrtev atentata, so ugotovili, da je bilo 11 mrtvih in 47 ranjenih, med temi je bilo tudi nekaj obiskovalcev, ki so prišli v urad predsedstva vlade. V Amanu so danes aretirali več ljudi, ki jih sumijo, da so povezani z včerajšnjim atentatom. Aretacije je odredila vojaška preiskovalna komisija, ki ji predseduje načelnik vojaške varnostne službe. Kralj Husein je poslal novemu predsedniku vlade Tal-huniju poslanico, v kateri pravi, da namerava odločno nastopiti proti »vsem nevarnostim in zarotam, ki ogrožajo suverenost države«. »Popolnoma zaupam v lojalnost naših oboroženih sil in v njihovo pripravljenost ohraniti disciplino in častno služiti«, pravi Husein v svoji poslanici. V zvezi s Palestino poudarja, da gre za važno vprašanje, in dodaja, da Jordanija »ne bo štedila z napori, da pride do pravične rešitve«. Husein je nocoj v razgovoru s časnikarji obtožil ZAR, da je »neposredno soudeležena« pri atentatu na Majalija. Izjavil je, da sta bila dva nižja državna uradnika, ki sta zbežala »povezana z odgovornimi osebnostmi v ZAR, predvsem v Siriji«. Husein je izjavil, da je zahteval od ZAR izročitev o-fceh funkcionarjev, ki sta zbežala v Sirijo. Ce ne bosta izročena, bo Jordanija zahtevala intervencijo Arabske lice. Položaj, ki je nastal v Joi^ daniji po včerajšnjem atentatu, zelo zaskrblja londonsko vlado. Mac Millan je poklical k sebi zunanjega ministra Ho-meja, ki mu je poročal o dogodkih na podlagi zadnjih poročil iz Amana. Takoj zatem je lord Home poslal sožalno brzojavko jordanskemu zunanjemu ministru. Znano je, da je za Angleže obstoj Huseinovega režima velike važnosti, ker je Husein znan kot velik nasprotnik Naserjeve politike na Srednjem vzhodu in zvest zaveznik Anglije, ki mu v zameno daje veliko denarno podporo. Predstavnik Foreign Officea je zanikal, da misli Anglija vojaško intervenirati v Jordaniji. Toda če bi se položaj za Huseina poslabšal, bi Anglija nedvomno intervenirala. General Glub paša, ki je ustanovil in vežbal znano arabsko legijo v Jordaniji, je izjavil, da je življenje kralja Huseina v veliki nevarnosti. Iz Cipra poročajo, da sta po-iveljstvi angleškega letalstva ip tamkajšnjih padalcev dobili posebna navodila, naj bosta pripravljeni za primer, da bi se položaj v Jordaniji poslabšal na škodo Huseinovega režima. V tem primeru bi 70 letal, ki bi prevažala angleške čete, moralo zaprositi Izrael dovoljenje za preletavanje izraelskega ozemlja. Verjetno bi Izrael to dovolil, ker rajši vidi v Jordaniji na oblasti Huseina kakor pa kak drugi režim, ki bi vodil arabsko politiko. Foreign Office je za sedaj poudaril, da poveljstvo na Cipru ni odredilo nobenih izrednih ukrepov. Na zadevno vprašanje je predstavnik Fo reign Officea odgovoril, da britanska vlada niti nič ne ve o kakem zbiranju izraelskih ali egiptovskih čet na meji z Jordanijo. Novi napadi na črnce v ZDA JACKSONVILLE, 30. — Danes je prišlo do novih neredov v Jacksonvillu, ko so belci nadaljevali napade na črnce. Ubit je bil en črnec, ko je skušal, zbežati s svojim avtomobilom, ker so trije belci streljali nanj. Bil je zadet in avtomobil se je zaletel v neko drevo. Belci so trdili, da so streljali, ker da je črnec prej streljal nanje. Toda policija ni našla v avtomobilu nobenega orožja. Neredi so se začeli v soboto, ko so skupine belcev napadle črnce, ki so sedeli pri mizah neke restavracije, ki je namenjena samo za belce. Cmci so odločno reagirali in so napadli več trgovin blecev. Od sobote do danes je bilo 65 ranjenih. 83 ljudi, ki so jih bili aretirali, so včeraj obsodili na globo deset dolarjev ali pa na 90 dni zapora. Drugih 140 aretiranih so postavili pred sodišče danes. Preteklo noč so belci začeli napadati črnce tudi v mestu Buford v Georgiji. Prišlo je do spopadov in policija je a-retirala več ljudi. «»------ Gromiko obtožuje ZDA intervencije na Kubi MOSKVA, 30. Sovjetski zunanji minister Gromiko je v zvezi z govorom, ki ga je Herter imel 25. avgusta na konferenci izjavil, da ta govoj kaže «grobo intervencijo ZDA v kubanske notranje zadeve«. Dodal je, da resolucija, ki so jo odobrili na konferenci, »nosi pečat imperialističnih apetitov nekaterih krogov ZDA, pomanjkanja spoštovanja do suverenih pravic malih držav in je rezultat močnega pritiska ZDA«. »Ce se sodi po Herterjevem govoru, je dodal Gromiko, moti ameriške volilne kroge dejstvo, da se je neka majhna latinskoameriška država osvobodila diktature ZDA in da kubansko ljudstvo gre sedaj po svoji poti in ne po poti, ki jo narekujejo ZDA.« Gromiko je iz- javil tudi, da je Herter zabelil svoj govor s celo vrsto pravljic glede sovjetske zunanje politike. Fidel Castro je v svojem sinočnjem govoru obtožil zunanje ministre, ki so se udeležili konference v San Jose, da so izdali latinskoameriško ljudstvo, ter je poudaril, da se Kuba ne bo odpovedala sovjetski pomoči proti morebitnemu napadu. Castro je govoril skupini nad tisoč prostovoljcev, ki so prišli z vojaških vežbališč v Sierra Maestra. Med drugim je izjavil: »Rezultat konference v San Jose je bil tak, kakršnega smo lahko pričakovali: zunanji ministri so izdali latinsko-ameriško ljudstvo. Postavili so se na stran napadalcev in ne na stran napadene države» Ugotovil je, da je bila iluzija misliti, da bodo posamezne vlade sle proti ukazom Wa-shingtona, in je dodal, da bo konferenca v San Jose ostala v zgodovini kot »ena najbolj mračnih in odvratnih strani«, ker ni imela drugega namena nego prisiliti Kuoo, da bi ostala brez obrambe in brez sovjetske pomoči spričo groženj Pentagona. Castro je sporočil, da bo v nedeljo v Havani velika manifestacija, »ki bo morala biti najvažnejša, kar jih je do sedaj silo na Kubi«. »Prišel je čas, je dodal Castro, da se oborožimo do zob in da vedno više dvignemo naso zastavo.« Ameriški državni tajnik Herter je ob povratku v Washing-ton seveda izrekel zadovoljstvo z uspehom konference in je dejal, da so ameriške države »pokazale solidarnost«. HOLLYWOOD, 30. — Ameriška pisateljica avstrijskega porekla Vicki Baum je včeraj umrla v neki kliniki po kratki bolezni. Imela je 72 let. Zapadne Nemčije«. Izjava poudarja nadalje, da vlada DRN tudi »ne more dopustiti, da bi se zračni koridorji zlorabljali za prevoz militaristov in iredentistov iz Zapadne Nemčije v zapadni Berlin«. Omenjeni koridorji so namenjeni oskrbovanju zavezniških sil v Zapadnem Berlinu, nadaljuje vladna izjava, ki opozarja zapadne velesile, da bodo nosile polno odgovornost za posledice, če bi se koridorji uporabljali »nezakonito« za prirejanje teh zborovanj. Izvedelo se je, da bo župan zapadnega Berlina Willy Brandt proučil, skupaj s tremi zapadnimi poveljniki, izjavo vlade DRN. V kraitki izjavi tiskovnega urada občinskega sveta zap. Berlina je med drugim rečeno, da so bili kongresi in zborovanja določena že pred meseci, da je bilo to dobro znano in da zborovanja nimajo namena »širiti sovraštva«; »kdor izjavlja, da so izzivalni. hoče on sam izzivati«. Izjava zaključuje, da ti ukrepi svojevoljno omejujejo svobodo celotnega Berlina, in da bodo Brandt in trije zapadni komandanti jutri proučili te »nove grožnje«. Omejitve gibanja prebivalstva stopijo v veljavo danes opolnoči. V objavi vlade DRN je hkrati rečeno, da omejitve ne veljajo za prebivalce zap. Berlina in za tujce, ampak zadevajo le «državljane Zvezne nemške republike«. V objavi je tudi rečeno, da zap. Berlin ni sestavni del zvezne republike. V sporočilu vlade DRN je rečeno, da mednarodno pravo. kakor izhaja iz ustanovne listine OZN in iz potsdamskih dogovorov, izrecno prepoveduje širjenje propagande z namenom, da se kršijo sedanje meje, in da je to cilj nameravanega zborovanja beguncev. »Zborovanje je naperjeno proti Vzhodni Nemčiji, proti sosednim državam, proti politični in družbeni, ureditvi Vzhodne Nemčije in ograža mir v Evropi«. Vladno sporočilo obrača pozornost angleške, francoske in ameriške vlade na »nevarne dejavnosti militaristov in iredentistov v zap. Berlinu« ter dodaja; «Dokler v zap. Berlinu obstaja okupacijski režim zapadnih velesil, so te vlade odgovorne za morebitno iredentistično agitacijo in za vse posledice, ki iz nje izhajajo.« Od 1. do 4. septembra bi se morale vršiti v Berlinu glavne manifestacije «Dneva domovine«, ki ga organizira liga beguncev, ki ima svoj sedež v Zapadni Nemčiji. «Dan domovine« proslavlja vsako leto okrog deset milijonov Nemcev, ki so po drugi svetovni vojni morali zapustiti bivša nemška ozemlja v Vzhodni Prusiji, Sleziji in Pomorjanskem, in ki so bila priključena k Sovjetski zvezi in poljski. Berlinska sekcija lige nemških beguncev je danes zvečer izjavila, da bo kljub sporočilu vlade DRN organizirala predvidene manifestacije. Med govorniki, ki so jih povabili na manifestacije, so tudi berlinski župan Brandt, minister Zapadne Nemčije za vsenemške zadeve Lemmer in predsednik parlamenta zapadnega Berlina. Organizatorji so povabili tudi Gomulko, da bi se udeležil manifestacije, toda do sedaj niso dobili nobenega odgovora. Neki glasnik angleškega veleposlaništva v Bonnu je gle-d» sporočila DRN izjavil, «da «vzhodni Nemci nimajo nobene zakonite oblasti nad zrač-nipit koridorji in nimajo svojega predstavnika v varnostnem centru štirih okupacijskih sil v Berlinu. Sovjetska zveza ima svojega predstavnika v tem organizmu in nosi odgovornost za varnost pre. hoda letal v teh koridorjih«. Glasnik ameriškega veleposlaništva v Bonnu pa je s svoje strani dejal: «Se nadalje bomo hodili v Berlin in bomo storili vse, kar bomo smatrali za potrebno, da bi ohranili naše pravice v Berlinu.« Kmalu po polnoči je Vzhodna Nemčija zaprla demarkacijsko črto med obema sektorje- je bilo ukazano. Številni avtomobili, z evidenčno tablico zvezne Nemčije so se morali vrniti, medtem ko avtomobili iz zapadnega Berlina krožijo prosto tudi po vzhodnem sektorju. De Gaullovi načrti o Alžiriji PARIZ, 30. — V pariških političnih krogih trdijo, da razmišlja de Gaulle o ustanovitvi tako imenovane začasne »alžirske izvršilne oblasti«, iti bi se pogajala z alžirsko vlado o organiziranju referenduma. Toda ta oblast ne bi bila nič drugega nego skupina alžirskih kolaboracionistov, ki že sedaj sodelujejo s francosko vlado proti osvobodilnemu gibanju. Štiri komisije alžirskih «izvoljenih», ki jih mislijo ustoličiti 15. septembra, bi po mnenju opazovalcev po izpolnitvi zadane jim naloge postale jedro avtonomnega organizma. Nekateri pa trdijo, da se je de Gaullov predstavnik nedavno sestal v Švici z voditeljem alžirske delegacije v Me-lunu Bumendželom. V zvezi z vsemi temi govoricami se začenjajo fašisti in ekstremni- ma Beilina in ne dovoli dosto- sti v Franciji že razburjati, pa v vzhodni sektor državlja- [ Mednarodni opazovalci pa nom Zapadne Nemčije. Agent vedno bolj nestrpno pVičaku-ljudske policije je pri brandem- jejo de Gaullovo tiskovno burških vratih izjavil agenciji konferenco, ki bo 5. septem-REUTEH, da pač ravnajo, kot I bra. Ravnatelj Denarnega sklada je prispel včeraj v Beograd Razgovori v zveri z devizno reformo v Jugoslaviji - Vukmano-vičev članek ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja (04 našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Nocoj je prispel v Beograd izvršilni ravnatelj Mednarodnega monetarnega sklada Pitere Lief-tinck, ki se bo med dvodnevnim bivanjem v Beogradu razgovarjal z zastopniki državnega tajništva za finance. Njegov prihod v Beograd je verjetno v zvezi z zahtevo Jugoslavije, da monetarni sklad da potrebne garancijsko posojilo v zvezi z devizno reformo, ki jo pripravlja Jugoslavija. V Beograd je danes prav tako prispela češkoslovaška gospodarska delegacija, ki se bo pod vodstvom pomočnika ministra za zunanjo trgovino Češkoslovaške Karla Krejča razgovarjala o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma. Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Vukmanovič ugotavlja v najnovejši številki jugoslo- iiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtMiiiiiiMitiimiiiiititiMinitiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii S filmskega festivala v Benetkah Včeraj lep Lamorissov uspeh s filmom Potovanje v balonu V informativni sekciji mehiški film Črni bik in ameriški film Obroč nasilja (Od našega posebn. dopisnika) BENETKE, 30. — Francoska udeležba na letošnjem beneškem filmskem festivalu je kar precejšnja: dva filma v konkurenci, film na otvoritvenem večeru in še štirje filmi v informativni sekciji. Danes je bil na vrsti prvi film v konkurenci Potovanje v balonu. Mogoče bi se kdo vprašal, ali je to sploh film, kot ga navadno pojmujemo. Ali je dokumentarni film? Ne, to je kar pravi film; lep film, kakršnih ni mnogo. Režiser Albert Lamorisse se je s tem filmom razodel kot pesnik francoskega filma, in sicer pesnik v širokem smislu; njegova umetnost nudi najrazličnejše užitke. Zgodbe filma tako rekoč ni. Neki stari iznajditelj je u-stvaril balon, ki ga je mogoče voditi tako vertikalno kot horizontalno. Drugi ne verjamejo, da bi njegov poskus vožnje s takim balonom mogel uspeti. Toda on naslika na zemljevidu črto, po kateri namerava potovati. V nekem mestu Severne Francije se dvigne. Z njim hoče tudi njegov vnuk, toda ded ga ljubez. nivo odkloni. Vendar Se je deček skrivaj oprijel balona in se dvignil. Ko ga je ded opazil, ga je potegnil k sebi in potem mu je dovolil, da se z njim vozi. Drugi, starejši vnuk pa se z nekoliko starinskim in z razno opremo napolnjenim avtomobilom prevaža od kraja do kraja, kjer ima na zvMtUevidu označene postanke balona. Poskus se dobro obnese in ded ter vnuk ploveta nad pokrajinami Francije. Dežela »e tako odkrije v vseh svojih krasotah in čudovitostih. Niti ni treba poudarjati, da je film v barvah. Pogosto imamo občutek, da gledamo slike starih mojstrov (na primer vsa lovska scena). Lamorisse pa ne pritegne naše pozornosti samo s krasnimi posnetki narave, temveč ima oko tudi za marsikaj, kar je človek lepega ustvaril (na primer arhitektura bretonske cerkvice). Film je z lepo glasbo opremil Jean Padromides. Osnovni glasbeni motiv se pogostokrat ponavlja in vendar je vedno primeren. In kot ples učinkuje let bele srajce, ki jo je ded izpustil iz višine, pa se potem v valovih vetra premetava, vse dokler ne obleži v premogovem prahu. Prekrasna je harmonija gibov v letu ogromne jate velikih ptic kot v letu ene same ptice. Dasi smo rekli, da film nima prave »zgodbe«, pa letalca vendarle doživita marsikaj; zmotita bretonsko ohcet, z višine prisostvujeta pogonu srnjaka, ki ga rešita zasledovanja psov in lovcev na konju, doživita dramatične trenutke, ko se delovanje balona nekoliko zatakne prav med poletom v višinah Mont Blan. ca. Njun pomočnik z avtomobilom pa poskrbi za komične scene. Lamorisse je dosegel že lepe uspehe s svojimi kratko-metražnimi in srednjemeiiraž- nimi filmi. Po mnenju poznavalcev njegovega dela pa Potovanje z balonom prekaša njegova dosedanja dela. V informativni sekciji sta bili zastopani Mehika s filmom Crni bik in ZDA z Obročem nasilja. Za jutri pa se obeta precej dolg spored; tri ure in pol japonskega filma Nobene velje ljubezni. Zanimanj« pa vlada za češki film v informativni sekciji Višji princip. V tej sekciji bodo pokazali tudi italijanski film Dina Provenzaleja Veter z juga. In kdor bo hotel, bo lahko šel ob 18.30 še k »filmski« maši. Mašo bo imel sam beneški patriarh in kardinal Urbani, ki bo po maši v zakristiji pozdravil udeležence. Obenem bo kardinal podelil letno nagrado Grand Prix OCIC (Office Caitholique International du Cinema) ene- mu izmed filmov, ki so že bili nagrajeni na raznih festivalih lani. Na koncu beneškega festivala pa bo OCIC podelil tudi nagrado enemu izmed filmov s tega festivala. Družba za razdeljevanje fiL mov IFI napoveduje film pro. aukcije Parva Film z naslovom Utrdba Samograd. Kot glavni igralci so navedeni Debra Paget, Edmund Purdom, Mario Petri, Evi Maltagliati itd. Toda bolj kot vse to je zanimivo, da film režirata Va-troslav Mimica in Mario Ca-nio. Mimica je zelo znan jugoslovanski režiser slikanih filmov. R. R. vanskega časopisa za družbena vprašamja «Naša stvar-npst«, da dosedanji rezultati jugoslovanskega gospodarstva potrjujejo visoko vrednost sistema delavskega samoupravljanja. V članku, ki je napisan ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja, Vukmanovič poudarja, da delavski kolektivi Jugoslavije samostojno razpolagajo danes z o-krog 46 odstotki sredstev družbenega sektorja, da se je zadnja tri leta narodni dohodek zvišal letno za 13 odstotkov, v industriji celo za 13.7 odstotka. Vukmanovič nadalje poudarja, da je uvedba delavskega samoupravljanja v podjetjih omogočila tudi u-vedbo novih družbenih odnosov. »Mnogi so mislili, piše Vukmanovič, da bo prenos pravic upravljanja na delavske kolektive povzročil anarhijo na tržišču in nesocialistične pojave v podjetjih in v komunah. Desetletna praksa je zanikala vse te domneve in dokazala, da je prav delavsko samoupravljanje zagotovilo večjo stabilnost na tržišču.« * * * Okrog 15o jugoslovanskih delavcev in uslužbencev je bivalo letos na podlagi reci-procitete v Sovjetski zvezi, Bolgariji, Romuniji, Češkoslovaški, Vzhodni Nemčiji, Avstriji in Grčiji. Isto število nameščencev in delavcev iz omenjenih držav je obiskalo Jugoslavijo. * * * Jugoslovanskim podjetjem je zaupana zgraditev velike koksarne v Zahodni Bengaliji v Indiji. Koksarna bo imela zmagljivost 1000 ton koksa, dnevno zmogljivost 1000 ton koksa. B. B. «»------- Kompromis v Laosu LUANG PRABANG, 3L — Vlada, ki je bila zrušena z vojaškim udarom, je danes formalno odstopila in kralj je formalno dal nalogo Suvani Fumi, naj sestavi novo vlado. Q sestavi te vlade so se sporazumeli na pogajanjih med Suvano Fumo in generalom Fumijem. General Fumi bo notranji minister. Nova vlada je bila predstavljena skupščini, da odloči o njeni investituri. Vendar se je bati reakcije revolucionarnih krogov v Vientiane, ker je bilo pet članov prejšnje vlade vključenih v novo vlado. NaeLstirni pokol MOSKVA, 30. — Agencija Tass javlja, da so v nekem skupnem grobu, kakih 30 kilometrov od Talina, prestolnice odkrili ostanke kakih 3000 Cehov, Slovakov, Nemcev in Židov iz koncentracijskega taborišča v Jagali. Deportirance naj bi pobili leta 1944 na ukaz komandanta taborišča A-leksandra Laaka, Da bi odstranili sledove svojega zločina, so nemški in estonski čuvaji taborišča '■trpalj trupla v skupen grob, da bi jih zažgali. Po mnenju sovjetske agencije Laalc živi sedaj v Winnipegu v Kanadi. Tišumn (Gente fellcc' L. DE LU0* ANTHC\ OKNO NA DVORIŠČE Igrače james Ikelly«stewart Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 27.5, najnižja 20.4, od 19. uri 24.3 stopinje, zračni tlak 1005.4 pada, veter 3 km na uro, vzhodnik-severovziiodnik, vlage 60 odst., nebo 8 desetin po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.4 stopinj«. Tržaški dnevnik Danes SREDA, 31. avgusta Rajko Sonce vzide ob 5.24 *n zat°“ a 18.46. Dolžina dneva 13.22. "JL, vzide ob 14.53 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 1. septem«* Mladen ± Zagotovilo ministra za državno udeležbe Projektivni urad ostane v našem CRDA mestu Pomemben uspeh je rezultat enotnega nastopa vseh sindikalnih, političnih in gospodarskih krogov ter zlasti enotne akcije tržaškega prebivalstva in podpore celotne dežele Konferenca o železniški tarifi Madžarska - Trst - prekomorje Iz Rima poročajo, da je minister za državne udeležbe Bo zagotovil tržaškim predstavnikom, da bo ostal projektivni urad CRDA v Trstu. To je minister izjavil na večernem sestanku, na katerem so bili prisotni: župan dr. Franzil, poslanec Sciolis, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, pokrajinski tajnik KD Belci. Pred tem sestankom je bilo v Rimu več stikov med raznimi predstavniki. Po vsej verjetnosti je bil odločilen razgovor med ministrskim predsednikom Fanfani-jem in ministrom za držav- ne udeležbe Bojem, ki je bil že zjutraj in kjer sta govorila tudi o projektivnem uradu. Franzil in Caidassi sta se dopoldne sestala z ministrom Tessitorijem, nar kar so se razgovarjali člani tržaške delegacije s predstavniki Fincantieri. Končno se je, vedno o istem vprašanju, Belci razgovar-jal z namestnikom tajnika KD. Vest, da je nova vlada pristala na tržaško zahtevo, je izredno pomembna, saj gre za enega izmed redkih uspehov, ki jih je Trst dosegel-v zadnjem razdobju. To je izključno rezultat enotnega nastopa vseh tržaških gospodarskih, političnih in sindikalnih krogov, je rezultat enotnega in odločnega nastopa širokih množic tržaškega prebivalstva. To je zlasti prišlo do izraza s splošno enotno in učinkovito stavko, ki je prejšnji ponedeljek za nekaj ur paralizirala vse dejavnosti. Posebej pa je treba poudariti podporo goriških, videmskih in pordenonskih krogov, tako da je spor okoli projektivnega urada CRDA dobil povsem deželni značaj, ki ga po svojem bistvu tudi ima. Sklep o ukinitvi tržaškega biroja je sprejela prejšnja Tambronijeva vlada in o njem vse do tržaškega protesta nova Fanfanijeva vlada sploh še ni razpravljala. Dober je znak, da je ta vlada ukinila negativni sklep in sprejela za Trst ugodnejše stališče. Pri vsem tem pa je treba ponovno poudariti, da predstavlja spor okoli CRDA v bistvu samo epizodo v obširnejši akciji, v kateri se od- loča usoda tržaških ladjedelnic ter drugih podjetij IRI, ki predstavljajo ključno tržaško industrijo. Trst je dosegel samo to, da mu nekaj niso vzeli, potrebno pa je zmagati v mnogo težavnejši in važnejši bitki, da se doseže modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka, prenovitev in razširitev ILVA, obnovo ladjedelnice Sv. Roka, vzpostavitev novih pomorskih prog; skratka vse tiste številne in med seboj organsko povezane ukre- nillllllllllllfllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIlllllflulllllltllllllMItllllllHlIlllHIUIIIIUIIIIIUIIIIHIinilH pe, na osnovi katerih je edino možno premostiti sedanjo o-stro gospodarsko krizo ter do. seči zdrav razvoj mesta. Kroženje tovornjakov ob praznikih Ministrstvo javnih del je izdalo odredbo, po kateri se izjemno dopušča kroženje tovornjakov za prevoz paradižnika in grozdja z nosilnostjo nad 50 stotov ob nedeljah in praznikih do 30. novembra. «»----------------- Razpis služb v poštni upravi Poštna uprava je razpisala natečaj za sprejem 200 svetnikov tretjega razreda v or- ganičnem staležu vodilnega j upravnega osebja. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba poslati natečajnemu uradu poštnega ministrstva najkasneje 60 dni po objavi zadev-j nega odloka v Uradnem listu. Prednostne lestvice začasnih mest na slov. osnovnih šolah Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 31. avgusta dalje iz-1 postavljene na Šolskem skrbništvu, Ul. Duca d’Aosta 4, na šolskem nadzorništvu za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, Ul. Frausin 12, in na didaktičnih ravnateljstvih prednostne lestvice za podelitev začasnih mest in suplenc na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na tržaškem ozemlju. Predstavnik tržaške železniške uprave pozdravlja madžarske, avstrijske in jugoslovanske goste Včeraj dopoldne se je začela v Trstu na sedežu železniške uprave mednarodna konferenca za direktno tarifo Madžarska - Trst - prekomorje. Na Predsednik CRDA inž. Paechiarini sprejel delegacijo gospodarstvenikov V delegaciji, ki mu je predložila zahteve po ohranitvi ladjedelske industrije, so bili zastopani najvišji predstavniki trgovinske zbornice in gospodarskih združenj Včeraj je sprejel predsed-1 katerimi so tesno povezani in. nik upravnega sveta Združe- teresi širokih slojev prebival-nih jadranskih ladjedelnic j stva. CRDA Domenico Paechiarini delegacijo, v kateri so bili člani izvršnega odbora trgovinske zbornice in predsedniki združenj kategorij najvažnejših gospodarskih panog našega ozemlja. V odsotnosti predsednika dr. Caidassija je predstavil prisotne predstavnike član izvršnega odbora trgovinske zbornice dr. Vatta, ki je tudi obrazložil Stališče tržaških trgovskih krogov do znanega ukrepa Fincantieri, da se preseli v Genovo projektivni urad CRDA. Gre za zaskrbljenost, ki se ne omejuje z materialnimi interesi posameznega podjetja, temveč Dr. Vatta je nato izročil predsedniku CRDA skupno resolucijo trgovinske zbornice m predsednikov združenj kategorij, ki so jo sestavili na osnovi mnenja pomorskih iz. vedencev trgovinske zbornice. V resoluciji se sklicujejo na polno solidarnost gospodar, skih in upravnih predstavnikov videmske in goriške pokrajine in na solidarnost vseh trgovinskih zbornic treh Be-nečij. Proučili so negativne posledice za gospodarstvo Trsta in celotne dežele, ki jih ima postopno razkosanje Združenih jadranskih ladjedelnic. Zadnji in resni znak je ukrep Fincantieri, da se premesti v za načrte in predvidevanja, s ......... n...........iiiiiiiimuniii.................... Enotna sindikalna akcija v obrambo gospodarstva Sestanek tajništev sindikalnih organizacij treh pokrajin Enoten poziv delavcev iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, naj podprejo akcijo sindikatov v borbi za ohranitev državnih podjetij Včeraj so se sestali člani tajništev sindikalnih organizacij iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Iz Trsta sta bili zastopani tajništvi Nove delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice (CISL). Iz ostalih treh pokrajin pa pokrajinska tajništva CGIL, UIL in CISL. Obširno so proučili vprašanje projektivnega urada CRDA in ugotovili, da bi ukrep Fincantieri povzročil de-klasacijo najvažnejšega lokalnega podjetja IRI in zato tudi resno poslabšal že tako težaven gospodarski položaj dežele. Predstavniki sindikalnih organizacij iz Vidma in Pordenona so izrazili odločno solidarnost svojih članov z borbo delavcev iz Trsta in Tržiča, saj se zavedajo, da predstavlja ta akcija pogoj tudi za obrambo interesov drugih pokrajin. Tajništva so ugotovila, da je potrebno, da se upoznajo s stvarnimi namerami ministrstva za državne udeležbe, IRI in finančnimi družbami raznih sektorjev glede njih progra- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL e-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H, 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 250» lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 diri, nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlnka Trst lt-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst mov o okrepitvi gospodarstva treh pokrajin. V ta namen so sklenili zahtevati s pomočjo vsedržavnih organizacij razgovor z _ ministrom za državne udeležbe in z odgovornimi predstavniki raznih družb, ki jih minister nadzoruje. Tajništva pozivajo delavce celotne dežele, da podpro akcijo sindikalnih organizacij in da so pripravljeni manifestirati njih odločno voljo v obrambo državnih podjetij, da se doseže okrepitev celotnega deželnega gospodarstva. Sestanek tajništev vseh sindikalnih organizacij predvidene dežele Furlanija - Julijska krajina predstavlja izredno važen dogodek, ki že sam po sebi prehaja iz okvira sedanje borbe za preklic ukrepa o projektivnem biroju CRDA. Do sedaj se namreč v vseh povojnih letih ni niti enkrat posrečilo ustvariti sindikalno e-notnost v taki tudi formalni obliki, odnosno je bil sindikalni razkol prav na našem področju najostrejši. To ponovno priča, da gre v resnici za izredno važno vprašanje in da je nujno potrebna enotnost in odločnost, da se spremenijo rimski pogledi na gospodarski položaj v vsej deželi. Zakaj ne vidimo Genovo projektivni biro. V re. soluciji gospodarski predstavniki zavračajo razloge, ki jih navaja Fincantieri in ugotavljajo, da se v praksi namerava premestiti v Genovo u-stvarjalno središče tržaške industrije, ki ima stoletno tradicijo. To stališče že dva tedna odločno podpirajo vse gospodarske, upravne, politične in sindikalne institucije dežele. Na tej osnovi pozivajo pred. sednika in člane upravnega sveta CRDA, da kot upravitelji in predvsem kot meščani sprejmejo enotni izraz volje toliko kvalificiranih predstavništev proti nepravičnemu in hudemu ukrepu. Nato je govoril v imenu združenj industrijcev iz Trsta, Vidma in Gorice dr. Do-ria, ki je omenil negativne posledice ukrepa Fincantieri za industrijo dežele. Spomnil se je na napore, da se okrepi gospodarstvo dežele in da te napore rušijo prav na občutljivem sektorju ladjedelni-ške dejavnosti. Inž. Martinelli za državne brodarje in kapitan Saine za svobodne brodarja Sta izjavila odločno in enotno opozicijo vseh brodarjev proti ukrepu Fincantieri. V imenu pomorskih agentov je govoril dr. Melassi. Gigiotti in dr. Alesani sta govorila v imenu 20.000 manjših podjetij področja in sta skupaj s prof. Floritom ugotovila, kako je celotno gospodarsko življenje in procvit številnih podjetij tradicionalno povezan z gospodarskim razvojem ladjedelnic. Pacchia. rini je ob zaključku sestanka izjavil, da bo podrobneje na. vedel vsa ta stališča na zasedanju upravnega sveta CR DA, ki se bo sestal danes. Do tega odločnega in avtoritativnega sestanka ie prišlo na zahtevo tržaških gospodarskih krogov. Očitno gre za reakcijo teh krogo-v do stališča vodilnih predstavnikov C1RDA, saj je znano, da je predsednik Fincantieri med razgovori s tržaško delegacijo v Rimu ' navedel kot odločilni argument dejstvo, da naj bi se strinjali s sklepom o premestitvi projektivnih birojev v Genovo tudi odgovorni predstavniki vseh zainteresiranih podjetij. To pa pomeni, da je moral na ta sklep pristati tudi predsednik CRDA. Vendar pa gre za enostranski sklep, saj bi se moral predsednik glede tako važnega vprašanja predhodno posvetovati s člani upravnega sveta Neurje v Trstu Okoli polnoči se je vlil hud dež in je pihal močan veter. Številne kleti je zlastj v bližini pristanišča zalila voda. Po prvih vesteh v okolici ni bilo hujše škode. Ze več čitateljev nas je vprašalo, zakaj v teh dneh na našem področju ne moremo slediti jugoslovanskemu televizijskemu programu. Pozanimali smo se na pristojnem mestu in zvedeli naslednje: Zaradi olimpiade, ki jo pre naša evrovizijsko omrežje, so ljubljanski televizijski tehniki nekoliko preuredili sprejemnik na Nanosu, ki posreduje olimpijski program Krvavcu in celotnemu jugoslovanskemu televizijskemu omrežju. Nanos torej samo sprejema j evrovizijski program, ki ga po* I sieduje oddajnik na našem i Hanovskem hribu in ga novem l oddaja Krvavcu. Sedaj delajo na tem, da bi I na Nanos nape'jali še eno zve-i zo, ki bi omogočila oddajanje j jugoslovanskega televizijske?: i programa. Ni izključeno, da bo nova zveza začela delovati že prihodnji teden, vendar ni moč nič točnega reči, kajti rešitev tega vprašanja je odvisna od raznih tehničnih čini-teljev. V naislabšem primeru — če i nove zveze iz tehničnih razlo- gov ne bi mogli vzpostaviti — bomo na našem področju lahko spet gledali jugoslovanski televizijski program po končani olimpiadi, ko bo oddajnik na Nanosu spet normalno deloval Zakonca sta se ponesrečila z motorjem Zakonca Albino Bastiani, star 51 let in Maria Petretich Bastiani, stara 48 let, iz Ul. Zara 13, sta se včeraj zjutraj peljala z motorjem po Ul. Zara. Nenadoma je vozač izgubil oblast nad vozilom in oba sta padla na cestišče ter se laže pobila. Z rešilnim avtom RK so ju prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jima nudili samo prvo pomoč. lIlHIIIlMIIIIIlllIMMIIIIIHMIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIllllllllllllliminilllllllllMIHIIIfllllMIIIIIIIIIIIHIM Neznani vzroki hude slabosti 20-letnega dekleta Mati je našla hčer v nezavesti v po- stelji in jo takoj odpeljala v bolnišnico Včeraj popoldne ob 18.35 so na ustnicah, na obeh rokah in prepeljali z rešilnim avtom J nogah. K sreči so vse poškod- RK na III. zdravniški odde- be le lažjega značaja, čeprav lek splošne bolnišnice 20-letno I je deček utrpel tudi živčni Ano Stubelj iz šempolaja št. > ■ ■ ~ J------=' - 28. Mlado dekle je bilo v nezavestnem stanju. Zdravniki so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Štubljevo je spremljala njena mati Ivana Gruden vdova Štubelj, stara 48 let, ki živi skupaj s bčerko. Ta je povedala, da se je včeraj okoli 13.30 vrnila domov iz Trsta, kamor hodi vsak dan prodajat mleko Na postelji v spalnici je našla Ano, ki je ležala v nevazesti. Policijsko poročilo pravi, da Grudnova ni znala, ali ni hotela povedati kakšni so vzroki resnega stanja njene hčerke. Do sinoči tudi zdravniki splošne bolnišnice niso objavili nobenega poročila glede vzrokov nenadne slabosti, ki je zadela dekle. Motorist podrl petletnega dečka Petletni Livio Mocenigo je sinoči nekaj čez 20. uro prečkal s svojo materjo Ul. Moli-no a vento blizu Magdalene. Nenadoma je privozil mimo motorist Nelmo Dionisi iz Ul. Damiano Cbiesa 35, ki je malčka podrl na tla. Livia so takoj prepeljali na I kirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili razne poškodbe šok. Ozdravil bo približno 10. dneh. konferenci razpravljajo o uve-1 Ob 15.45 so prepeljali v Ijavitvi direktne železniške ta- splošno bolnišnico 51-letnega rife med Madžarsko in trža-1 mehanika Italica Bergamasca škim pristaniščem, ki jo že več časa pogrešamo in bi pospešila razvoj madžarskega prometa skozi Trst. Na konferenci sodelujejo poleg italijanske tudi madžarska, jugoslovanska in avstrijska delegacija. Ob otvoritvi konference je delegate pozdravil direktor železniške uprave ing. Gian-none. Delegacije se bodo ponovno sestale danes, jutri in v četrtek. Vse kaže, da bo Jconferenca uspešna, ker so se nanjo dobro pripravili. Razpravljali bodo predvsem o načinu plačevanja, valutnih vprašanjih, možnosti izpre-memb višine posameznih tarif i)td. Tako Jugoslovani kot Avstrijci želijo pospešiti promet in odstraniti birokratske zapreke. Jugoslovanski tehniki poudarjajo, da bo ustrezni sporazum koristil obema jadranskima pristaniščema in da se bo na njegovi osnovi povečal promet tako skozi Reko kot skozi Trst. Med Madžarsko in Reko že obstaja direktna tarifa. Nezgodi dveh kmetovalcev Včerajšnji dan ni bil posebno mil dvema kmetovalcema, ki sta se ponesrečila pri delu. od Oreha 878, ki se je bil po-nesrečil malo poprej v kmetijskem domu pri Kolonkovcu, kjer dela na račun Tržaškega kmetijskega konzorcija. Berga-masco je povedal, da se je ponesrečil, ko je hotel vžgati motor nekega kmečkega stroja. Potegnil je vrvico, ki jo je bil ovil okoli dlani, ko mu je nenaden sunek motorja v nasprotno smer povzročil razne poškodbe na dveh prstih desne roke. Možne so tudi poškodbe na kitah. Na kirurškem oddelku se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni. Včeraj popoldne se je ponesrečil pri delu na polju 27-letni Egidij Mislej iz Spodnje Magdalene 204, ki so ga prepeljali okoli 17. ure na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice, in sicer v operacijsko sobo. Zdravniki so mu namreč ugotovili globoko rano in zlom na desni nogi ter globoko rano na desnem stegnu. Zaradi tega so menili, da je nujen takojšen kirurški poseg. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, čigar osebje je povedalo, da se je Mislej ponesrečil pri oranju z lažjim traktorjem, ki ga je bil podrl na tla. O-zdravel bo morda v približno 40 dneh. Sladkor po 210 lir Sklicujoč se na okrožnico ministrskega odbora za cene (CIP) z dne 3. junija 1960 in na zakon od 14. avgusta 1960 št. 857, je pokrajinski odbor za cene določil, da se bo prodajal od 5. septembra dalje sladkor na drobno po 210 lir za kg. Z vso silo je udaril v blatnik avtobusa Virgilio Bugatto, star 74 let, iz Milj, Ul. Postiglione 2, je hotel včeraj popoldne na Trgu Stare mitnice vprašati šoferja avtobusa podjetja Astar za neka pojasnila. Bil je blizu avtobusa, ko se je nerodno prestopil ter je izgubil ravnotežje. Z vso silo je padel na sprednji desni blatnik težkega vozila ter se na srečo le laže poškodoval. V bolnišnici so mu ugotovili razne poškodbe na čelu in na levem zapestju. Ozdravel bo v 7 dneh. Hude posledice padca na ulici S pridržano prognozo so sprejeli včeraj popoldne na kirurški oddelek splošne bolnišnice 67-letno Ano Strait vdova Bevilacqua iz Ul. Commer-ciale 26, katero so bili prepeljali na opazovalni oddelek že predvčerajšnjim. Zenska je bila padla predvčerajšnjim ob 16.30 v Ul. Pauliana. Iz neznanih razlogov se ji je spodrsnilo na cestišču ter se je hudo pobila po desnem kolku, kjer so možne tudi kostne poškodbe. (pAttOVI IS PKISPKVKl) V počastitev spomina pok. Fani Antončič roj. Košuta daruje-0 tovarišice Z. S. in M. 1700 ir za Dijaško Matico. Fanica in Danilo Mlcheluzzi darujeta namesto cvetja na prerani grob Giianne Požar 2000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob Gian-ne Požar daruje Neva Z. 300 lir za Dijaško Matico. jnrvjjT-ria GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v šolo Glasb«- •iiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuliiiiiMiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiuMuMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiNiii Iz sodnih dvoran Sodniki imajo vedno mnogo dela z vinskimi bratci in razgrajači Bruno Montemezzo, star 21 let iz Ul. Mazzini 49, po poklicu varietejski igralec, je ponoči 8. t.m. hotel popiti kozarec vina. Ker pa je mladenič prepirljive narave, se je sprl s policaji ter jih pošteno nahrulil. Agenti so ga celo obtožili, da se jim je fizično u-piral, kar pa se zdi, da ni bilo res, ker ga je veraj kazensko sodišče oprostilo v pogledu te obtožbe. Spoznalo pa ga je za krivega razžalitve časti javnih funkcionarjev in ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora. Do prerekanja in kasnejše aretacije Montemezza je prišlo v poznih urah 8. avgusta. Dva agenta letečega oddelka, in sicer Amorino Grahonja in Svetomir Vrh sta patrulirala po Ul. Carducci. Ko sta prišla do bara «ex Cimetta* sta stopila v lokal. Tedaj so prišli v lokal tudi trije moški, a eden izmed njih je bil prav Montemezzo, ki so ga policaji dobro poznali, ker so že imeli opravka z njim. Ko je Montemezzo zahteval, da jim gospodar postreže s pijačo, je ta odvrnil, da je že pozno in da bo vsak hip zaprl lokal. Ta odgovor je silno razkačil Montemezza, ki je izjavil, da ne bo zapustil lokala, če ga ne bosta zapustila tudi policaja. Agenta sta trdila kasneje, da je sicer Montemezzo dobro vedel, da gre za dva agenta letečega oddelka, a da je nalašč zavzel to izzivalno stališče. Ker se je mladenič le pre-ve razburjal ter venomer go- Povratek slovanskih otrok iz kolonije v Atordo (Belluno) nil isto lajno, sta policaja posegla vmes. To pa je Monte-mezzu že presedalo. Spravil se je nad agente ter jima zabrusil nekaj žaljivih izrazov. Med drugim je zavpil Graho-nji: »Pridi ven ti in boš videl kaj bo s tabo! Kaj pa mislite, da ste vi agenti letečega oddelka, če imate v žepu izkaznico?* Taki in podobni izrazi so napotili policaja, da sta ga prijela ter odvlekla na ulico. V tistem trenutku je privozil mimo neki policijski avtomobil, s katerim so Montemezza prepeljali na kvesturo. Tudi med prevozom se mladenič ni mogel umiriti ter je nadaljeval s zmerjanjem in vpitjem. Predsednik Rossi, tožilec Vi-salli, zapisnikar Urbani, o-bramba Santoro. # # # Pred istim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi 39-iet-na Justina Hrvatin in 19-letni Ferruccio Tripar iz Kopra. Oba sta bila obtožena tihotapstva 4 kg cigaret. Sodišče ju je spoznalo za kriva ter ju obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list vsakega na 130 tisoč lir globe. Ukazalo je tudi, naj obtoženca takoj izpustijo na svobodo. Hrvatinovo in Triparja so finančni organi aretirali 10. t.m., in sicer najprej žensko, ki so jo našli v Ul. Foschiatti z zavojem cigaret. Hrvatinova je povedala, da ji je cigarete izročil neki Ferruccio, ki so ga finančni organi našli malo pozneje. Na včerajšnji obravnavi sta obtoženca branila odvetnika Santoro in Moro. # # # Sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, je včeraj razprav Ijalo tudi v zvezi z obtožbami, ki so jih policijski organi naperili proti 33-letnemu Lui-giju Cutriju iz Ul. Gozzi 5 in 40-letnemu Liberu Volpe, ki je sicer pristojen v Vivaru (Vi dem), a živi v Trstu, čeprav nima stalnega bivališča. Prijatelja sta se malo pred polnočjo 8. t.m. napila, razgra. jala v neki gostilni, se spoprijela s policaji in končala v zapor. Obtožili so ju razžalitve javnih funkcionarjev, fizičnega odpora ter pijanosti. Na včerajšnji razpravi pa je tožilec Visalli zahteval, da ju inkriminirajo tudi zločina telesnih poškodb v škodo dveh policijskih agentov. Sodišče je sprejelo to zahtevo. Obramba je takoj zahtevala, da se obravnava prenese na neki drugi dan in da sodišče pozove še druge priče, ki bodo priča, le v korist njenih varovancev Tudi to zahtevo je sodišče sprejelo. Malo pred polnočjo omenjenega dne sta Cutri in Volpe prišla v gostilno «da Ida» Ul. del Bosco. Zahtevala sta da jima gospodar postreže pijačo, a ta jima je odvrnil >da je že kasno in da bo kma- TRŽAŠKA KNJIGARNA 1’rut - Ul. sv. FrančiSUa 20 Telelon 61-702 NOVO: Fr. Križanič: KRIŽEM PO MATEMATIKI 1150 lir Jules Verne: 15- LETNI KAPITAN 1020 lir lu zaprl lokal. Cutri in Volpe, ki sta ga imela precej pod kapo, sta pričela razgrajati, kar je privabilo v gostilno dva policijska agenta, ki sta opravljala svojo službo v Ul. Madonoma. Toda tudi njun poseg ni pomiril bojevita moška, ki sta se začela pretepati s policajema. Poklicali so po telefonu policijske agente iz Ul. Caprin in leteči oddelek. Sele tem se je posrečilo, da so oba ukrotili, ju odpeljali v bolnišnico in potem na kvesturo. V bolnišnico so odpeljali tudi dva policijska a-genta in dva gosta, katerim so zdravniki ugotovili lažje poškodbe. iiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiaiiiiiii OD VČERAJ DO DANES nOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 30. avgusta 1960 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 5. UMRLI SO: 78-!etni Canzianl Rodolfo 16-letni Policardo Erne-sto, 58-letna Lugnani Gisella, 55-letni Zorz Vittorio. 38-let-ni Leban Eugenio, 37-letni Siriani Gio-vann-i. POROČILI SO SE: uradnik Škerlj Giovan-ni in učiteljica Sappa Giuseppina. risar Pansa Luigi in uradnica Di Bert Maria Grazia, šofer Travan Rino In frizerka Skilan Marisa, uradnik Marini Flavio Cesare In gospodinja Susi Marisa. uradnik Ros-sit Fulvio ln uradnica Dolce Maria Grazia. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro, Trg Ober dan 2; G. Papo, Kjadin (Sv. Alojzij) št. 1050: Picciola. Ul. Orianl 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1: Ser-ravallo Trg Cavana 1. KIN0PR0SEK-K0N10VEL predvaja danes 31. t. m. ob 19.30 film: Osemnajstletnice (Le diciottenni) Igrata: MARISA ALLA-SIO in VIRNA LISI ne Malice se prične J 0j 1.9.1960. od 9. do 16 do 18. ure, v Ul. lina 29/1, tel. 29779. _ ^ Za rovo vpisane .učeD'bo» do sprejemni izpiti v 10.9.1960. od 9. do l2- u , Pričetek rednega P°u ponedeljek 12.9.1960. Poučujejo se klavir, ^ na, vs< ostali strumenti, stranski P in harmonika. # * * < vajj Gojenci, ki, so podružnice sole ;,iskefl Matice v prejšnjem * ^ve letu, bodo pravočasno -s, ščeni o dnevu in uri v sedežih podružnic. RAVNATELJSTVA Fenice 16.00 «Saffo, Lesba«, Esimacolor. se D0* Excelsior 16.00 mentarni film, Ti«c11 Mesto •¥ Filodrammatico 16.30 « preP0^ ličev», Cristopher ^ vedano mladini, Grattacielo 16.00 «Spa« Estmacolor. Rick ^jata * Supercinema da». 16.00 Hf, Arccbaleno 16.00 crOKno rišče», Grace KeUy ‘n Stevvart. VC1'1* Aurora 16.30 »Kralji« wys pr Alabarda 16.30 <(T,ed Luia. ^ smi», DeLia Scala. H nji dan. Capttol 16.30 «Latirifkefr-Technicolor. Deborah -^ Ji ovlhnlrli «M01 Garibaldi 16.00 «Moj aues Tati. „H,iion!»' Cristallo 16 30 «1 vit«11 berto Sordi. M p>r'5j Im pero 16.30 «Okus !*> paF Italia 16.30 »Ponoči Pauc . lan«, Marina VM^anska $ Moderno 16.15 «IndUan nas. Technicolor, o- M »astmo L6.00 ',KraljrbeW ^ cijen, Technicolor, ui ^ so Zadnji dan. ,..«,0) L,it Astoria (bivši San Ma ^cso* »Vroči samokresi v Mark Stevens. orelieiS določeni belgijski kro- Kate k"! bi radi zaPustili bo-tejši de’3?*!: ki 'e naiboga-Konga ,. sicer bogatega krogom Se Pa' da Je tem vendarle odklenkalo ‘v tren to, kar"-Zadn^a beseda- Toda Pa p* od brečenaaV- t2enutno še ni bila ke kni*6- ?°re reži za sPlet' K tOV v 2Ve2i s veljalo ’tUd! Sk°raj. v celoti de afr;» 2a Pmner mla-Mal * drzave Pila ’ Federacije je 19. t. m. razce- pila v 1-- m. ldzue- ^aegal pnijdržavi Sudan ;n govorimo v 0 tem spre" b°mo n • podrobnejšega, Sedai i .Jptei prikazali obe aj «ceni državi. Seneeal ■;«* de? i razineroma majh- Vretaniin in meji na Ma' ian f •’ /la Francoski Su-cean ^me;io in Atlanski o-8t*je e^1 2(k)-000 kv. km, To je 2>260.OOO prebivalcev, še krent 23 ašr’ške razmere — ^šnjo Lrazyita dežela 2 d0‘ ®Mo riai, s '° 'n Prestol-tisoč ar-iem. ki šteje 300 šteti ?reblva'eev in se more ^esto V 23 • evr°Psko razvito 'bijskn 'e ta dežela indu-tejša ln- KOSP°darsko boga-zelo ’ v!a.Je v niej naselilo tako d« - be'°Po'tib ljudi, °koli 90 ruviCU^.an-’0’ da 'ih je darski in Dakar je gospo-je vrst Pro|netni center, šte-2avodov pod'et*i in denarnih Za atr^-v"16 de'ans’ko ne 'e bogato 13 razmere izredno 'P nioderno mesto. Površin?0- V ®udan. Ta je po negala n»estbrat večji od Se-in štein n1' 1'2C4.000 kv. km Njegov 3'3°0-0O0 prebivalcev. ko stal Prestolnica Bama- šteje v‘dezu 'n-deiansko tudi po valcev T» komai 65 000 prebi- biške Prestolnica povsem a-le slabo ■ ^'cer ie Sudan bisko naza,i"Vlt: Je ^pična a-Zavai a“njaška agrarna drncev °r- ?. 2ato veliko manj Moglo’ Sa'.i*b Poljedelstvo ni ljudi j Povabiti Belopoltih kih 3,^qV ^udanu komaj ka- ®Udan — Senegal in aPrila i t Sta blb koloniji. 4. v Ferin? °-S sta se združili Ila osnovf130 Mali in sicer sbve , n°ve francoske u-skleniii rf6ta 195B’ ‘p hkrati P'0' fran’ 8 bosš0 ostali čla-*h- Vse POsko'afriške skupno- *drdžitev t kazal°’ da se bo *°° Večin dveh držav v Polnejš0 r, ’n gospodarsko po-oržavo uveljavila. Po Mtie; Se je c.|*n tešnjah nekaterih aV°i okvir 2dalo, da bosta v ?ru8o ,pritegnili še kako * bi Se ec*n° mlado državo, Toda'3^ Pnključlla, "i1' edani; avgusta letos .h Mna-i.r)rem'er Federacije r' državlian KeUa sPreg°v°-rekel „°m in med dru-j H je v «0bs >-»d v r,e p°- l«lo ‘ a'kari,i ■ b;vsi pre‘ Holit^laren bil Kt^a S .. lem-- Je Sleer bai-i ravn C,.s* ai Soško, vendar (»i i- • Je n oii. Spre- "šstn Udi lin mestu. trep- '""erim. desno ln delil d*t. v Pred’. °’ kot kak ll,,Str,iadar Da 6 5ki kandi--v ’c> bil Keita v Me, »skl »udan; kot e Mabaku, se okVogiav« tlpifen Pie-ite, v višjih letnikih pa povrh se 40 dni študijskega dopusta. Študenti, ki pripravljajo diplomski izpit, pa dobe od podjetja kar 4 mesece dopusta, dočim v o-stalih mesecih zadnjega leta študija so ro dva dni za teden prosti. V času teh dopu-stev jim plača teče normalno, le za drugi prosti dan v tcunu dobe le 50 odstotkov plače. Kot vidimo, so sovjetski vi-sokošolci z materialne plati —-.n tudi moralne seveda — dobro zagotovljeni. Zato pa je način študija z do strog in o toliko opevani stari ((akademski svobodi« ni tu niti govora. V Sovjetski zvezi je uni verzitetni študij precej podo bem gimnazijskemu študiju Šolsko leto se Konča le po opravljenih izp;t.'n iz tega leta. Dokier ti izpiti niso položeni, se študent ne more vpisati v višji tečaj. V kolikor študent enega od izpitov ne položi, mora nadaljevati z delom v podjetju ali poukom in čakati na novi rok, tako aa s tem izgubi eno leto. — Podobno velja sedaj tudi v Jugoslaviji — V hujših prime-iih pa študentu grozi tudi nevarnost, da ga izključijo iz vseh šol. Namen te strogosti? Šolske oblasti pravijo, da je vsaaemu sovjetskemu državljanu študij omogočen. Prejšnji podatki nam dokazujejo, ds je to res. Zato sovjetske oblasti upravičeno zatrjujejo, da naj bo šolanje na vseučiliščih zagotovoLern prvenstve- no tistim, ki so za študij sposobnejši, ki so marljivejši in ki bodo družbi več dali. In uspehi so tu Število specialistov v vseh znanstvenih panogah, s kater.m Sovjetska zveza razpolaga, je zares mogočno. «Ruska inženirska plima« je postala resen čimtelj, k, vzbuja na Zahodu upravičeno zaskrbljenost. V zače*ku nadeven podatek to potjjuje. Toda nedavno tega je ameriški dnevnik «New York Times« že Kdo ve kolikokrat ponovno bil plat zvona. Podatki, ki jih je ta dnevnik objavil in primerjave, ki jih je nanizal, nikakor niso po-voljne za ZDA in za tako imenovani «svobodni svet« nasploh. «Armada znanstvenikov (tu iiiiiiiiiiiitiiifiiiiiitiiitiiitiiiiitii n mi m uma m,, mini .i, Prsd odhodom iz Jugoslavije Orson Welles bo verjetno snemal sarajevski atentat V preteklih dneh se je mudil v Zagreb u znani filmski igralec Orson Welles, ki je dokončal snemanje v filmu sTatari«. Pred odhodom se je veliki igralec, režiser, producent in pisec gledaliških del zelo prisrčno razgovarjal z jugoslovanskimi novinarji, čeprav je znano, da Orson Welles na splošno ni prijatelj časnikarjev. O jugoslovanskih novinarjih se je celo izrazil zelo pohvalno. Dejal je, da novinarji v Angliji, Franciji in Italiji lovijo samo senzacije in mrzlično brskajo po negativnih straneh o načinu življenja oseb, s čimer dejansko pogosto omadežujejo svoj poklic. Dejal je tudi, da so jugoslovanski ljudje napravili nanj zelo ugoden vtis. Posebno mu je bil všeč njihov smisel za satiro. eSatira vaših ljudi ne temelji na cinizmu, kot pri Italijanih, temveč na smislu za realizem«, je. poudaril We!Ies. Nekaj zanimivih Wellesovih odgovorov na vprašanja novinarjev: KAJ MISLITE O JUGOSLOVANSKEM FILMU7 Zelo redko gledam filme in celo filme, v katerih sam nastopam nočem videti, ker bi hotel obdržati o sebi boljše mnenje in mnenje, da so moje vloge boljše kot v resnici so. Nisem videl še nobenega jugoslovanskega filma, videl sem pa vaše risanke. Bil sem presenečen: odlične so, napredne in polne domišljije. KAKŠNI SO VASI NAČRTI ZA BODOČNOST? V lastni produkciji dokončujem film «Don Kihot jre na Luno». Film je avantgardistični, osebnost Don 'iihota pa je sodobna. Zaključujem gledališko delo uKrhka slava». To je romantična komedija o kraljih in ideji monarhije. Poanta dela je brezsmiselnost monarhističnega sistema, kakor tudi brezsmiselna težnja lekaterih ljudi, da mora za vsako ceno obstajati. KAJ VAS BOLJ PRITEGUJE: FILM ALI GLEDALIŠČE/ Hočem biti režiser v filmu in igralec v gledališču BOSTE SE KAJ PRIŠLI V JUGOSLAVIJO? V vaši domovini bi hotel snemati «Kralja Learat. no od največjih Shakespearovih del, ki še niso prelezena na filmsko platno. Vaša dežela ima izredne c raje in pokrajine in je zelo primerna za znemanje takega filma. Odločitev še ni dokončna, toda verjetno bom prišel v Jugoslavijo še pred koncem leta. Upam tudi, da bom v vaši državi snemal film o sarajevskem atentatu. Ta film mi je zelo pri srcu, toda ne vem, če bom lahko naredil tak film, ki bi bil v Jugoslaviji dobro sprejet. Mnogo sem slišal o sarajevskem atentatu m moje simpatije so na strani atentatorja. in tehnikov« Sovjetske zveze postaja iz dneva v dan šte vilnejša, za njo pa stoje vedno večji tehnični uspehi. 2e danes ima Sovjetska zveza 30 odstotkov več inženirjev — strojnikov kot ZDA in vsako leto dajo sovjetske univerze trikrat več inženir jev — strojnikov, kot jih dajo ameriške univerze. Da ne bomo ostali le pri tehniki, bomo povedali, da ima SZ danes 25 odstotkov več zdrav-rikov kot jih imajo ZDA, in dvakrat več profesorjev matematike in t-rirodnih ved kot jih imajo ZDA. Se nekaj podjtkov: v Ruski federaciji imajo Janes 438 fakultet. in okoli 2.000 tehniku-mov. V šolskem !»tu 1S53-1959 so imeli na vseh univeizah same Ruska federacije 2.3-krat več študentov kot v Angliji, Franciji, Italiji in Zahodni Nemčiji skupaj Področje Arhangelska (Ar hangelska obla,!) je bilo nekoč mečno zaovalo. Po svoj površini je Arhangelska oblast na 2.5-krat manjša 0d Norveške. Toda na njenih vseučiliščih je danes vpisanih 10.000 študentov, na vseh fakultetah norveških vseučiliši pa je vpisanih 6.000 študentov. Tatar je pojem divjaštva in nazad-njaštva. Tatarski- SSR je pred desetletji bila zares skrajno zaostala dežela. Po površini je veliko večja od Belgije, prebivalcev pa ima Belgija dvakrat več Kot Tolarska SSR toda na fakultetah visokih šol v Tatarski SSR je danes vpisanih 32.000 visokošoicev, na belgijskih pa 24.000. Se en podatek iz Ru»kr federa-ije. Lani je v tej ‘erieraciji diplomiralo 75.000 inženirjev, v ZDA 38.000, V Sovjetski zvezi imajo danes 7 milijonov in pol stro kovnjakov z visoko in srednjo strokovno šolo, od katerih je 3 milijone in pol strokovnjakov s fanuttetsko izobrazbo. Ta štev.lka se morda niti, ne zdi tako visoka, toda leta 1910, tik pr* 1 zadnjo vojno, so vse sovjetske univerze imele 800.000 študentov, deset let pozneje je bilo na teh šo-*ah vpisanih že en milijon 247 tisoč študentov, lani pa kar 2 milijona 150 tisoč študentov... Sputniki, raKete in drug' tehnični uspehi, nadalje uspehi v medicini, v znanosti, pa tudi v gospodarstvu, so plod tudi tega. Sovietsko gospodarstvo daje ogromno za u sposabljanje kadrov, toda te žrtve, kot nam dogodki deka-zujejo, se že rei tirajo in zato je razumljivo, da ponekod na Zahodu bijejo plat zvona. D. Z. »mil milim,1 ,i<»,„<>>................................ im niiiiiiiniiiin, ,„»„»< „„„„<„„„„„t„i„„„„„„„„„„„i>iiiim'i>„„„i„„n„<„„„t>„„„„„ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Važno srečanje. Drobne posle opravite čim bolj zgodaj Poravnali boste spor, ki je bil zelo nepriieten. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pri vaših poslih bodite trezni, vendar nčkoliko hazarda ne bo škodilo. Odkrili boste nove lastnosti pri ljubljeni esebi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prijetno zanimivo srečanje na profesionalnem polju Upoštevajte v večji meri nasvete družinskih članov. Zdravje brez posebnosti. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Ugoden dan za uresničenje intimnih 'eženj. Zanimive diskusije v večerni družbi, HOROSKOP ___ZA DANES_ toda bodite oprezni. Zdravje odporno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Debro premislite in pretehtajte ponudeno finančno pomoč. S tehtnimi argumenti boste prepričali vašo okolico. DEVICA (od 23. rt. do 22. P.) Obeta se napredovanie v siužbi in v študiju Okoliščine vam bodo omogočile u-veljavljenje vaših idej. Ne povzročajte ljubosumja TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) Ugoden dan za prijateljska in poslovna srečanja Sentimentalna stabilnost. Prenehalo je obdobje dvomov in negotovosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Upoštevajte predloge kolegov, ker bodo iskreni Zadovoljstvo in zdravje v družini. S srčnimi zadevami ni problemov. STRELEC (Od 23. U. do 20. 12 ) Naleteli boste na razumevanje predpostavljenih in na njihovo pomoč. V razburljivem trenutku boste potre bovali hladne živce. KOZOROG (od 23. 12. do 20. 1.) Nepredvidene težave v profesionalnih odnosih. Vaše misli bodo posvečene osebi, ki ste jo komaj spoznali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Izogibajte se improvizacij. Zanašajte se raje na vašo natančnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Tcjnosti vašega privatnega življenja ne obešajte na ve-lik: zvon. Izogibajte se oseb, ki bi^ rade zasejale sovraštvo v našo okolico. Tehnika m znanost * + + * * * -K * -K Super-penicilin Londonski list »Daily Ex-press* poroča, da je skupina britanskih znanstvenikov laboratorija Beecham odkrila novo zdravilo imenovano super-penicilin, ki ubija tudi mikrobe, ki so postali odporni proti navadnemu penicilinu. List poroča, da bo super-penicilin kmalu dodeljen bolnišnicam in da se predvideva v kratkem njegova široka proizvodnja po zelo nizkih cenah. Načrt povezave Volge in Donave Sovjetski strokovnjaki so dokončali ekonomska in tehnična proučevanja o možn v sti povezave rek Volge, Dona. Dnjepra in Donave. Načrt predvideva m<#nost združitve Dona in Dnjepra preko Azovskega morja in kanalov in možnost zagotovitve plovbe za rečne ladje do Donave vzdolž severne in zahodne obale Črnega morja. Volga in Don sta že povezana med seboj s kanali od leta 1952. Po izjavih znanstvenika Gregorija Maklina bi realizacija tega načrta dovoljevala ladjam do 5.000 ton prevažanje tovorov od SZ pa do Bratislave na Češkoslovaškem, to je 2.000 km v notranjost Evrope od izliva Donave v Crno morje. Bencin v kockah Strokovnjaki Zavoda za goriva Akademije znanosti Sovjetske zveze so dolgo časa proučevali možnost boljšega vskladiščevanja tekočih goriv za motorje. Sedaj so našli rešitev za hranjenje bencina brez pomoči cistern in rezervoarjev. Izdelali so kocke iz plastične mase, v katerih so številne pregrade. V teh pregradah se hrani bencin, ki predstavlja 95 odstotkov teže kocke z zelo tankimi stenami. Bencin v teh kockah je popolnoma zavarovan pred izhlapevanjem in vplivi zunanje temperature in zato priporočajo ta način hranjenja goriva posebno znanstvenim ekspedicijam in za vozila, ki o-pravljajo službo na težkih terenih Nenavadni silosi Na Norveškem, kjer je zelo razvito ribištvo, so strokovnjaki zgradili velike silose za ribe, zelo slične o-nim, ki služijo v kmetijstvu za hranjenje žitaric. Velike črpalke z vodo v trenutku izsrkajo iz notranjosti skladišč na ribiških ladjah nalovljene ribe in jih po ceveh spravijo do silosa na obali. Med potjo se riba tudi opere pod velikim vodnim pritiskom in končno dospe v notranjost zgradbe, kjer se najprej odsedi voda in nato avtomatično prenese v celice za hlajenje, kjer ostane vse do od-pošiljatve v tovarne konzerv. Nenavadna kontrola sadja na drevju V Kaliforniji že dalj časa uvajajo v sadjarstvu najmodernejše aparate, ki ugotavljajo če so plodovi jablan in drugega sadnega drevja med dozorevanjem zdravi ali pa če so se v njih pojavili črvi. To ugotavljajo s pomočjo zelo občutljivega mikrofona. Črvi namreč povzročajo v plodu posebne zvoke, ki jih ta mikrofon sliši in s pomočjo ojačevalcev prenese v slušalke. Ce ugotovijo, da je v nekem jebolku črv, ga takoj odstranijo z drevesa, da ne bi prišlo do okuženja drugih. Strokovnjaki menijo, da je mogoče na (a način rešiti dc 20 odstotkov' več zdravih plodov kot sicer. Uporaba ultrazvokov v kirurgiji Zdi se, da se škodljive posledice ultrazvokov na človeški organizem znatno pre-tnavajo. Znano je, da so specialisti v več primerih poudarjali, da se ne smejo u. porabljali te akustične vibracije, katerih frekvence so tako visoke, da jih človek ne more niti občutiti. Dejstvo je, da je treba biti pri terapiji s pomočjo ultrazvoka previden. Kljub temu pa se sedaj ultrazvok uspešno uporablja za zdravljenje določenih travmatoloških obolenj in predvideva se njegova uporaba tudi v nevrokirurgiji. V nekaterih primerih bi lahko ultrazvoz služil kot zelo precizen kirurški nož za uničevanje določenih možganskih celic brez okvarjanja sosednih Hotel s sončnim ogrevanjem V sončnem mestu Perpi-gnanu v jugozahodni Franciji so v nekem hotelu namestili naprave, ki bodo o-mogočale izkoriščanje sonč-n- energije za stalno ogrevanje vode. Te naprave se-stojijo iz 25 ogleda) v velikosti 2 kv. m. Ta ogledala so postavljena pod kotom 45 stopinj in bodo absorbirala infrardeče žarke ter ogrevala rezervoar za 5.000 litrov vode. Ko bodo te naprave izpopolnjene, bodo z njimi lahko greli 80 odstotkov potrebne tople vode. Astronomski center v Sibiriji Na področju Novosibirska sc začeli graditi prvo astronomsko opazovalnico v Sibiriji, ki bo ležala nedaleč od »Mesta znanosti*. Ta o-pazovalnica bo služila v glavnem za raziskovanja na področju astronomije, astrofizike, radioastronomije in za proučevanje sonca. Gorlško-beneški dnevnik Lani obsežna gradbena dejavnost v Gorici Zgradili so 151 poslopij s skupno 576 stanovanji Pri gradnji stanovanj prednjačijo zasebniki Pred nekaj dnevi je gori-ška občina razdelila občinskim svetovalcem obširno knjigo o zaključnem računu za leto 1959, iz katere je razvidno, da je mestni obračun aktiven in ima 178.713 lir dobička in skoro milijardo dve sto milijonov prometa. Brošuro sestavlja precej dolgo županovo poročilo, fotografije o javnih delih, številne razpredelnice in grafikoni o javnih delih, o izdatkih in o dru. gem delovanju v občini. V prihodnjih dneh bomo obravnavali posamezna poglavja te. ga obračuna, danes pa hočemo prikazati podatke o stanovanjski gradnji v lanskem letu, čeprav to ne spada izključno v območje občinskega obračuna. Znano je, da v zadnjih letih v Gorici grade tako privatniki kot država in druge javne ustanove. Zrasli so nebotičniki v središču mesta, rtu pa tam na robu mesta pa cela naselja ljudskih hiš in ličnih privatnih enostanovanj-skih hišic. V lanskem letu je občinska gradbena komisija izdala dovoljenja za izgradnjo 251 stavb različnega značaja. Stavb za stanovanja, ki so jih zgradili zasebniki, je 116 in imajo 462 stanovanj z nad 4200 prostori (tu so vštete tako sobe kot pritikline). Razne ustanove so dale zgraditi 34 stavb s skupno 107 stanovanj (z nad 1050 prostori). Nadalje so lani zgradili eno stanovanjsko kmečko hišo z enim stanovanjem, šest stanovanj pa so zgradili v sklopu industrijskih in trgovskih zgradb. Vseh teh zgradb je bilo torej 151 s skupno 576 stanovanji. Znak da se stanovanjsko vprašanje v Gorici bliža k ugodni rešitvi, pravzaprav sedaj ni v Gorici več tako obupne stanovanjske krize, kot je to bilo pred nekaj leti. K temu so zelo pripomogle gradnje raznih ustanov in seveda tudi zasebniki sami, ki so precej zgradili. Prav sedaj gradijo novi stanovanjski naselji pri pevmskem mostu in v Ulici Fatebenefratelli in kmalu bosta obe naselji vseljivi. HiiMtiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMtiiaiiiiiiiitniiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinM Umetniški filmi v kinu «Vittoria» Danes je na vrsti Ingmarja Bergmana «Plamen ljubezni» - Vsi filmi so vredni ogledu Ako izvzamemo filmske krožke (v Gorici delujeta pozimi Akademski filmski cen-ter-CUC in Cineforum) dobimo na filmskih platnih kino dvoran le kdaj pa kdaj kak film višje umetniške vrednosti in tudi takrat ga vrtijo v kaki zakotni dvorani in že po prvem dnevu predvajanja izgine iz prometa. Uprava kino dvorane Vitto-ria na Travniku se je letos odločila predvgjati v poletni vročini, pred pričetkom zimske sezone, serijo filmov, ki jih je kritika zelo dobro ocenila in ki jih ni bilo mogoče gledati v rednih kino dvoranah. Brez dvoma bo ta odločba uprave te kino dvorane doživela uspeh, saj imamo v Gorici precej ljubiteljev dobrega filma. Sinoči so predvajali japonski film «Skušnjava», danes je na vrsti Ingmarja Bergmana «Plamen ljubezni», jutri bodo predvajali Dreperjev «Strast svete Ivane«, v petek Kenija Mizogughija «Pot sramote«, v soboto in nedeljo bo spet na vrsti lngmar Bergman s filmom «Sedmi pečat«. Odveč je, da govorimo o umetniški vrednosti teh filmov, ki so vsi dosegli visoka priznanja na mednarodnih festivalih. Bergman, Dreger in japonski režiserji uživajo precejšen sloves in že njihova imena zadoščajo, da so filmi vredni ogleda. Izlet Pcvmčanov in Oslavccv v Postojno in Cerkno Ijo 2, oktobra. Obiskali bodo Postojnsko jamo, Predjamski grad in partizansko bolnišnico «Franja» pri Cerknem. Potovalo se bo s skupnim potnim listom; zaradi tega se bo vpisovanje zaključilo 15. septembra; vojaški obvezniki letnikov 1937, 1938, 1940 in 1941 si morajo priskrbeti za vpis vojaško odpustnico (congedo) ali pa dovoljenje (nulla-osta) od vojaškega okrožja v Vidmu. Vpisovanja za izlet sprejemajo; Nadja Sošol v Pevmi, Primožič Mirko na Oslavju, Primožič Karel na Oslavju, Feri Anton v St. Mavru, ZS PD v Gorici, Ul. Ascoli 1 in Artur Košuta v Gorici Ul. Mameli 8. Pri teh poverjenikih se dobe podrobnejša pojasnila o izletu. Prednostne lestvice učiteljev za slov. osnovne šole šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so' z današnjim dnem tbjavljeni na oglasni deski istega prednostne lestvice učitelje z za slovenske osnovne šole v goriški pokrajini. «»------- Nov urnik na letalski progi Gorica-Rim Z jutrišnjim dnem bo stopil v veljavo nov urnik letala, ki vzdržuje progo Gorica-Benetke-Rim. Iz Gorice bo letalo odpotovalo ob 7. uri zjutraj, prispelo bo v Benetke ob 7,40, v Rim pa ob 9.55. Iz Rima bo letalo odpotovalo ob 13,30, iz Benetk Prosvetno društvo «Naš Pra. por« iz Pevme-Oslavja prireja izlet z avtobusom v Postoj-1 ob 15,45, prispelo bo na miren- i dežurna lekarna Šoranzoj Kor-no in Cerkno in sicer v nede-lsko letališče ob 16,25. | zo Verdi 17, tel. štev. 28-79. Lani pa je občinska gradbena komisija izdala tudi dovoljenja za gradnjo dvanajst kmetijskih gospodarskih pošlo, pij, dveh poslopji za uradne potrebe, šest poslopij komercialnega značaja, štirinajst poslopij za industrijske potre, be in 66 zgradb za razne potrebe, kott so privatne avtomobilske garaže in podobna skladišča. Skupno torej 100 po. slopij, kar nam da s stanovanjskimi zgradbami 251 poslopij. Za zaključek naj povemo še, da so izdali lani 42 dovoljenj za obnovitev in ureditev fasad raznih poslopij na ozemlju občine. Avto-moto dirke v Novi Gorici V nedeljo 4. septembra popoldne se bodo vršile na krožni progi v Novi Gorici hitrostne avto-moto dirke za prvenstvo Slovenije. Na tekmovanju, ki ga prireja Avto-moto društvo v Novi Gorici bodo sodelovali najboljši dirkači Slovenije. Pričakuje se tudi sodelovanje motociklistov iz obmejnega področja na Goriškem. Vpisovanja sprejemajo na AMD «Nova Gorica« še jutri, 1. septembra. Cestna nesreča pri mostu čez Sočo Včeraj, nekaj pred eno uro opoldne, se je 21-letnl trgovski pomočnik Leopold Klavčič, bivajoč pri Podgori, Ul. Madon-nina del Fante 14, ko je bil na poti proti domu s svojim motociklom Parilla z evidenčno tablico GO 8747 prevrnil na cesti tik pred mostom IX. avgusta iz neznanih vzrokov. Pripeljali so ga v bolnišnico v Ulici Vittorio Veroeto, kjer so mu u-gotovill razne udarce po glavi in po ostalih delih telesa. Agentom prometne policije, ki so ga zaslišali, ni znal povedati Klavčič o vzrokih nesreče. Gasilci na delu Včeraj popoldne se je na smetišču v Ulici Colombo vžga-o nekaj odpadkov in ogenj ie povzročil precej dima. Ljudje, ki tam bivajo, so poklicali gasilce, ki so v dvajsetih minu tah pogasili majhen ogenj. Kino v Gorici CORSO. 17.30: »Interpol, oddelek za ponarejanje«, John Payne in Anne Neyland. VERDI. 17.00: »želja po življenju«, Lino Ventura in S. Ar-noul. Mladoletnim vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: »Plamen ljubezni«, režiser lngmar Berg. man. igrajo A. Gromberg in H. Ekiam. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Ferdinand, neapelski kralj«, Peppino De Filippo in Vittorio De Sica, barvni film. MODERNO. 17.00: »Prekleto mamilo«, P. Barr in L. AUan «»------ TEMPERATURA VČERAJ Najv!šja temperatura 28,8 stopinje ob 13,30, najnižja 18,8 stopinje ob 4.15 zjutraj; povprečna dnevna vlaga 55 odstotkov. «»------ 0 XVII. olimpijske igre v Rimu (25. avgusta -11. septembra 1960j Presenečenje v cestni kolesarski vožnji: Zmaga Kapitonova (SZ) pred Trape jem (It.) V plavanju cela vrsta novih olimpijskih in evropskih rekordov RIM, 30. — S cestno vožnjo se je dane« zaključila olimpia-da za kolesarje. Zadnjo zlato kolajno si je proti vsakemu pričakovanju osvojil sovjetski kolesar Viktor Kapitanov, ki je tik pred ciljem prehitel favorita za zmago Italijana Tra-pčja. Ta se je prepozno zavedel, da mu je Rus nastavil spretno past. Trapč, ki je upalna zlato kolajno, se je moral zadovoljiti s srebrno, bronasta pa je šla Belgijcu Van Den Berghenu. Po petih zmagoslavjih v dir-kališčnih dirkah so Italijani pričakovali še zadnji uspeh v cestni vožnji. Zato se je ob 15 km dolgi progi, ki so jo morali kolesarji prevoziti 12-krat, nabralo kljub skoraj neznosni Vročini ogromno število občinstva. Pred startom je bil enominutni molk v počastitev spomina preminulega danskega kolesarja Jensena, ki so ga danes z letalom odpeljali v domovino. Na start se je prijavilo 145 'kolesarjev v zastopstvu 38 držav. Že začetek dirke je bil zelo hiter in kaj kmalu si je Holandec Van Kreuningen pridobil nekaj naskoka. Njemu se je kasneje pridruži) še Hugenz. Italijani so do tega trenutka samo opazovali potek dirke in nadzorovali najnevarnejše nasprotnike. Po šestem krogu so šli v napad in s Trapčjem so se zbrali v prvo skupino Jugoslovan Žirovnik, Poljak Gazda ★ ★★★★★★★★★★★★★★■* Današnja tekmovanja LAHKA ATLETIKA iOlimpijski stadion) Ob 9. uri izločilna tekmovanja v krogli (moški), daljina (ženske) in bat. 100 m moški 10.25: bat. 80 m zapreke ženske 15: bat. 400 m zapreke 15.45: finale daljina ženske 16: četrtfin. 100 m moški 16.35: bat. 800 m moški 16.50: finale krogla moški 17.20: polfin. 80 m zapreke 17.40: bat. 5.000 m VESLANJE (Jezero Albano) 10: izloč. tekm. skiff 11.45: izloč. tekm. četvercev brez krm. 12.15: izloč. tekm. double scull 15: izloč. tekm. osmercev 16: repesaže četvercev s krm. 17.15: repesaže dvojke brez HOKEJ NA TRAVI (Olimpijski velodrom) 10: Nemčija—-Francija 15: Švica—Španija 16.30: N Zelandija-Danska ROKOBORBA (Basilica di Massenzio) Ob 10. in 20. uri finale PLAVANJE (Plavalni stadion) 8.30: polfin. 100 m hrbt. moški 8.50: skoki s stolpa moški 20.30: bat. 200 m metulj, moški 21: bat. 400 m prosto ženske 21.15: finale 400 m prosto moški 22.40: finale 100 m hrbt. meški VATERPOLO (polfinale) Plavalni stadion) 12: Jugoslavija—ZDA 23: Romunija—Nemčija 24: SZ—Italija MODERNI PETEROBOJ 15: tek čez drn in strn (4.000 metrov) BOKS (Športna palača) Ob 15 in 21 izločilna srečanja SABLJANJE (Kongresna palača) Ob 8.30 in 15 floret ženske JADRANJE (V Neapeljskem zalivu) Ob 12 tretja regata in drugi. V osmem krogu so se tej skupini pridružili tudi drugi, med katerimi je bil tudi presenetljivi Kapitanov. Polagoma so začeli slabši zaostajati in odpadati, medtem ko sta Trape in Kapitanov sprožila ofenzivo in se ločila od ostalih, med katerimi se je Jugoslovan Levačič stalno držal v ospredju. Italijan in Rus sta si dva kroga pred koncem nabrala tak naskok, da ni bilo več mogoče misliti na morebitna presenečenja niti s strani nemške ekipe, kjer sta bila e-tošnji svetovni prvak Eckstein in lanskoletni Schur. V zadnjem krogu je Kapitanov misleč, da je zmagal, dvignil roke v zrak, toda zvonec ga je opozoril, da dirke še ni konec. Ir. tako sta s Trapejem nadaljevala še zadnji krog. Kakih sto metrov od cilja je vodil Kapitanov. Trapč pa je samo čakal na trenutek, ko bo sprožil napad in bo zmagal. Bil je prepričan, da mu zmaga ne bo ušla. Toda naredii je račun brez... Kapitanova. Ta se je nekoliko umaknil, kar je izrabil Trape in potegnil. S tem ]e sam padel v past. ki mu jo je nastavil Rus. Kapitanov se je pridruži! Trapeju in se pustil vleči. Nekaj metrov pred ciljem pa je ostro potegnil :n zmagal za pol kolesa prednosti Takoj za njima je privozila številna skupina in Van den Ber-ghen je bil najhitrejši ter si je s trejim mestom osvojil bronasto kolajno. Vrstni red na cilju: 1. KAPITANOV (SZ), ki je prevozi] 175,380 km v 4.20’37” s povprečno hitrostjo 40,372 kr*, na uro 2. TRAPE’ (Italija) DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči TV spored 14.55: filmski pregled 15: lahka atletika 18.30: razgovor s tekmovalci 22.15: plavanje 23.00: f lmski pregled 23.10: coks 24.00: vaterpolo (SZ—Italija) OLIMPIJSKE KOLAJNE Balija Nemčija ZDA Avstralija Madžarska zlate srebr. bron. V. Britanija 1 Danska Švedska Belgija Holandska Japonska Poljska Brazilija Mehika Romunija 3. VAN DEN BERGHEN (Bet.) z zaostankom 20” 4. Melnikov (SZ), 5. Cosma (Rom.i, 6. Brochk (Ind.), 7. Be-heyt (Bel.), 8. Žirovnik (Jug ), 9. Gestraut (Fr.), 10. Tonucci (It.), 11. Foralcyk (Polj.), 12. Jaszi (Šv.), Lacombe (Fr.), Hamon (Fr.), Momene (Sp.), Myman (Fin.), Minds (VB), Bailetti (It.), Adler (Nem.), Hagen (Nem.), Eckstein (Nem.), Schur (Nem.), Miltner (ZDA), An-dring (Luks.), Goransson (Šved.l, Gomez (Kol.), Medina (Kol.), Chirinos (Ven.), Levačič (Jug.), Valčič (Jug.), Bee-ler (Šv.), Klevzov (SZ), Said-‘khuzhm (SZ), 34. Posti (Avstrija) z zaost. 1’01” itd. HOKEJ NA TRAVI KOŠARKA Določen razpored polfinalnih srečanj Danes so izžrebali polfinalne skupine za zadnje borbe za o-limpijske kolajne. ITALIJA je imela srečo, ker je prišla v skupino s CSR, POLJSKO in BRAZILIJO, medtem ko je JUGOSLAVIJA dobesedno nastradala: njeni nasprotniki bodo ZDA, SZ in URUGVAJ. Razpored tekem pa je sledeč: 1. septembra 1. polfinalna skupina: CSR— POLJSKA, BRAZILIJA— ITALIJA 2. polfinalna skupina: URUGVAJ—SZ, ZDA—JUGOSLAVIJA 2. seotembra CSR—ITALIJA, POLJSKA-BRAZILIJA URUGVAJ—ZDA, SZ—JU- GOSLAVIJA Indija*—Holandska 4:1 (1:1) Vel. Britanija—Belgija 1:1 (1:0) Avstralija—Japonska 8:1 (6:1) ....................................................................................... 3. septembra CSR—BRAZILIJA, ITALIJA —POLJSKA URUGVAJ—JUGOSLAVIJA, ZDA—SZ Istočasno bodo igrali tekme za uvrstitev od 8. do 16. mesta. Tekme bodo od 1. do 3. septembra po sledečem sporedu: Madžarska - Bolgarija, Filipini - Portoriko; Francija - Japonska, Španija - Mehika. Madžarska - Portoriko, Bolgarija - Filipini; Francija - Španija, laponska - Mehika. Madžarska - Filipini, Portoriko - Bolgarija; Francija - Mehika, Španija - Japonska. VESLANJE V današnjem prvem dnevu veslaškega olimpijskega tekmovanja so bile na sporedu izločilne Daterije dvojk brez krmarja, četvercev s krmarjem in skiffistov. V prvi skupini so se plasi- Plavanje Mulliken in Schillerjeva (ZDA) prva na 200 m prsno in n rale za nadaljnje Nemčija, ki je dosegla na)D(ina čas, Avstrija, Italija, Argenn« * Finska, ZDA, Sovjetska z in Švica. Ostali se bodo rali borit) za pravico d° daljnjega tekmovanja vrv sažih. V tej skupini bo m tudi Jugoslavija še enkrat v skusiti srečo. Tudi v četvercu s krma l je Italija zmagala v svoji teriji. V ostalih so z|^e;n Sova mesta Nemčija. CSR. ^i-vjetska zveza, medtem ko J ja la Jugoslavija v 4. ba četrta. sa- V skiffu se je Italija pVg, slugi Tržačana Rebeka u za nadaljnje tekmovanje. sabljanje Ždanovič (SZ) zmagovalec v floretu Po več dni trajajočih izl°za. valnih tekem, se je dan ključil olimpijski turnir škem fioretu. Tudi v tej P ^j je šla zlata kolajna_ 2da- RIM, 30. — Američani so nocoj prišli do prvih dveh zla tih kolajn v plavanju. Zmagi na 100 m metuljček za ženste kot na 200 m prsno za moške, sta bili jasni in nihče ni mogel ničesar proti komaj 17-letnl Schulerjevi In proti 21-letne-mu Williamu Mullikenu, ki sta si danes osvojila naslov olimpijskih prvakov. Schulerjeva je tudi izboljšala olimpijski rekord, medtem ko se Mullikenu ni posrečilo, da bi dosegel boljšega. Kot je znano, je Mulhken v včerajšnjih izločilnih baterijah izboljšal olimpijski rekord. Na splošno so v teku včerajšnjega dne izboljšali kar štirt olimpijske rekorde. Pri tem moramo upoštevati rezultat Japonca Yamanake in kasneje Američana Somersa na 400 m prosto. Tudi Italijani so lahko zadovoljni z rezultatom Lazza-rija, ki je danes zasedel v ii-nalu 200 m prsno 5. mesto :n z doseženim časom izboljšal italijanski rekord. Zanimivo je, da je svetovni rekorder Avstralec Gathercole zasedel slabše mesto kot Lazzari. Od ostalih Italijanov se je Avellone u-vrsti) v plavanju na 100 m hrbtno v polfinale, medtem ko e Elsa ni mogel plasirati. V tej kategoriji je Američan Bennet dosegel nov olimpijski rekord s časom 1’02”. V finalu na 100 m met.iljček za ženske je Ho-landčanka Heeskerk izboljšala evropski rekord s časom 1’10”5. Tudi v baterijah na 400 m prosto za moške je Anglež Jan Black dosegel nov evropski rekord s 4’21”9. V tej kategoriji sta plavala tudi Jugoslovana Rogušič, ki je bil v prvi bateriji tretji za Japoncem Ya- miimmiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiititiiimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiimmiii Vaterpolo Z zmago nad Nemčijo Italija v finalni skupini 4. Woyda (Polj.) 3, 5. —. tiujua \ a w * j. / - ■ __ * & (SZ) 3, 6. Closset g(rp'0rio's Hoskyn. (Fr.) 1 (VB) 2 RIM, 30. — Italijansko moštvo je sinoči zabeležilo v srečanju z Nemčijo lep uspeh. Domačini so premagali Nemce s 3:0, medtem ko se je prvi polčas zaključil z 1:0. Italijani so bili vseskozi bolj. ši, vendar so se Nemci krčevito upirali in so večkrat u-spešno ustavljali italijaske napadalce. S to zmago si je Italija zagotovo skupno s Sovjetsko zvezo uvrstila za nadaljnje tekmovanje. Sovjetska zveza je v tej skupini s precejšnjo težavo prema-gala dobre Romune. Ruski vaterpolisti so odpravili trdovratne Romune s 3:2. Tudi Madžarska se je že pla-sirala za finalno skupino. Ma- džari so odpravili s 3:1 holandske igralce. Četrti finalist bo znan jutri opoldne, ko bo Jugoslavija nastopila proti vaterpolistom ZDA. Prognoze govore v ;:rid Jugoslovanov, ki o že premagali Holandce, medtem ko so Američani zabeležili poraz z Madžarsko. Brez dv> ma bo za Italijane najzanimivejša in tudi najvažnejša tekma s Sovjetsko zvezo, ki bo jutri opolnoči. Po končanem srečanja se bo videlo, če lahko Italija upa na kako olimpijsko kolajno. Rezultati: Italija—Nemčija 3:0 (1:0) Madžarska—Holandska 3:1 (2:0) SZ—Romunija 3:2 (1:0) manako in Nemcem Kleinem ter Jeger, ki je zasedel v 4. bateriji 4. mesto. Noben od Jugoslovanov se ni uvrstil za nadaljnje tekmovanje. V 4. bateriji je bil Italijan Galletti tretji s časom novega italijanskega rekorda. Za polfinalno tekmovanje na 100 m hrbtno moški so se plasirali: 1. Bennet (ZDA) 1’02”, 2. Mc Kinney (ZDA) 1’02”4, 3. Tahei-lo (Avstralija) 1’03”1, 4. Bar-bier (SZ) 1’03”5, 5. Chistophe (Fr.) i-04”, 6. Dietze (Nem.) 1’04", 7. Monckton (Avstralija) 1’04”4, 8. Csikany (Madž.) 1’ in 04’’5, 9. Simar (SZ) 1’04”5, 10. Diz Espeleta (Argentina) 1’04”7, 11. Wagner (Nem.) 1’ in 04”7, 12. Tomita (Jap.) 1’04”7, 13. Grenner (Fin.) 1’04”7, 14. Sykes (Vel. Brit.) 1’04”8, 15. Verbauwen (Belg.) 1’05”0, 16. Avellone (Italija) 1’05”4. V tekmovanju štafet 4 x 100 mešano ženske so Italijanke izboljšale državni rekord s časom 5’15”8, vendar pa se kljub temu niso mogle uvrstiti za finale. Za olimpijski naslov in za vse tri kolajne pa se bodo v finala borile Nizozemke, ki so v izločilnih baterijah dosegle čas 4’47”7, dalje Angležinje (4’49”), Američanke (4’49”3), Nemke (4'49”6), Madžarke (4’ in 52”8), Rusinje (4’54”4), Japonke (4’54"5) in Avstralijanke (4’55"7). Za finale 400 m prosto moški so se uvrstili: Somers (ZDA) 4T9”2, Vama-naka (Jap.) 4'21”, Black (Vel. Brit.) 4’21”9, Rose (Avst.) 4’ in 22”5, Konrads (Avst.) 4’24”3, Mc Lachlan (Juž. Afr.) 4’25"7, Lenz (ZDA) 4’29”2. Rezultati današnjih finalnih tekem so sledeči: IM M METULJČEK ZENSKE 1. SCHULER (ZDA) 1’09”5 2. Heam Skerk (Hol.) 1’10”4 3. ANDREW (Astral.) 1’12”2 4. Watt (VB) 1’13”3, 5. Voor-bi (Hol.) 1’13”3, 6. Beloveskaja (SZ) i’13”, 7. Larsson K (Sved.) 1T3”6, Wood (ZDA) ie zaradi slabost; odstopila. 200 M PRSNO MOŠKI: 1. MULLIKEN (ZDA) 2’37”4 2. OHSAKI (Jap.) 2’38” 3. Mensonides (Hol.) 2’39"7 4. Henninger (Nem.) 2’40’’l, 5. Lazzari (Italija) 2’40”1, 6. Gathercole (Avstralija) 2’40”2, 7. Klopotowski (Polj.) 2’41”2, 8. Hait (ZDA) 2’41”4. SKOKI V VODO Kramerjevi druga zlata kolajna Nemka Ingrid Kramer si je danes zagotovila tudi v skokih v vodo s stolpa zlato kolajno. Je to ze njena druga zmaga v skokih na tej olimpiadi. Prvo kolajno si je osvojila v skokih s trimetrske deske. Končni rezultat skakanja s stolpa je sledeč: 1. INGRID KRAMER (Nem.) 91.28 točke 2. POPE (ZDA) 88.94 3. KRUTOVA (SZ) 86.99 4. Irvvin (ZDA), 5. Goroko-skaia (SZ), 6. Thomas (Vel. Brit.), 7. Darrigrand, (Fr.) 8. Lomg (Vel. Brit.), 9. Mac Do-nald tKan.), 10. Watanabe (Jap.), 11. Tsutani (Jap.), 12. Hanson (Šved.). Jadranje Fafangel tu d* včeraj odllčej? zvezi po zaslugi odlične?® v noviča, ki si je privoščit go tudi nad spretnim nC> olimpijskim prvakom jjtssi zom D’Oriolajem. Jbrn8 zvezi je pripadla tudi si gj. kolajna z drugim mast° sikina. . teg® Končna razpredelnica turnirja je sledeča: 1. ZDANOVIC (SZ) 7 z®1 2. SISKIN (SZ) 4 3. AXELROD (ZDA) •» . ROKOBORBA . _ VufcJ' Pirvulesku (Rom.) (Jug.) p. t. Rizmal''' Horvat (Jug.) — B1Z (Madž.) p. t. rrame!!l' Cernea (Rom.) — Gra ni (Italija) p. t. vab13'* Fannfors (Šved.) (Italija) neodl. __ pot8 Westerby (Šved.) (Jug.) s tušem n„12®te Kozma (Madž.) — ^ (Italija) p. t. l(M BOKS Lo Popolo (It.) — Stey« 1 Afr.) p. t. vleu«11 Napoleoni (It.) — 1,18 (ZAR) p. t. saf^af' Saraadi (Italija) (Pak-) P NEAPELJ, 30. — V drugem delu regate je Ju&oSlTti« Fafangel s svojo jadrnico «Cha cha III« zabeležil v r g ,-i ' - • nlil «Star» boljši uspeh kot v včerajšnji. Na cilj je PrlV tv;ce. posadko Bahamsa, Sovjetske zveze, Portugalske in V tej kategoriji so se plasirali z.i Jugoslavijo jadrnice ZDA, švedske, Nemčije, Avstrije itd. V razredu «Finn» pa je Jugoslovan Pivčevič danes nekoliko zaostal in zasedel šele 14. mesto za Sovjetsko zvezo, Bs.gijo, Brazilijo, Veliko Britanijo, Dansko, Avstralijo, Francijo, Kanado, Italijo, Portugalsko, Grčijo, Avstrijo in Japonsko. V skupini jadrnic «5.50» pa je švicarska posadka zmagala v tej drugi regati. Takoj za Švicarji so se uvrstili Argentinci, Norvežani, Američani, Danci itd. Italijanska posadka je plasirala na 11 .mesto, Sovjetska zveza pa je prišla 17. na cilj. V skupini «Leteči Holandec« pa so zmagali Angleži, medtem ko so se za zmagovalci uvrstili v večjih ali mnajših časovnih presledkih Norvežani, Nizozemci, Italijani, Rusi, Američani in drugi. V razredu Dragonov pa so bili Argentinci najboljši, medtem ko se je italijanska po- „ sadka uvrstila le z® 1 iadrB‘w go mesto pred grško J ,est0‘ s katero tekmuje sam V naslednik Konstantin. „te«\ Po dtugi regati je nica v posameznih ka kakor sledi. «5,50»: pa n8*! 1. Švica 2283 točk, 2061, 3. ZDA 1857, 4. AjvedS8 1505, 5. Norveška in 1137. m «FD»: „ 1. Norveška 2582’Ji 4. 2184, 3. Vel Brit. 2038. jr Zelandija 1753, 5. Nem® 8 •FINN* sZ j« 1. Belgija 2688, 2-^ V 3. Danska 1991, 4. K*" 5. Vel. Britanija l78''- «STAR»: rtu<(li 1. SZ 2731, 2. E j 4. 2078, 3. Bahamas l^J. ja 1828, 5. Nemčija ^ »DRAGONI* Jjjs 1. Kanada 2462. 2. W pa®* 3. Argentina 188®« 1809, 5. Grčija A MATEVŽ HACE l, KOMISARJEVI ZAPISKI j| q ^ Druga knjiga O § Strašno zbiti in utrujeni borci § so kar naprej cepali v sneg g l)OOC'bwowš>wuOuOObuiiObu OOC5(aJOOOOJOOOOOOt«jOOOO Ker se šercerjevci niso mogli prebiti, smo poslali na cesto še Efenka z bataljonom Tomšičeve brigade in Gašperja-Vinka Simončiča z najboljšim bataljonom Trinajste brigade. Mičo Došenovič s šercerjevo polbrigado, Efenko z bataljonom Tomšičeve in Gašper z bataljonom Trinajste so potem hitro napredovali. Udarili so nagiO, drzno in odločno. Zaleteli so se čez cesto in se začeli hitro vzpenjati na snežene phoorske vrhove in grebene. Mislili smo, da bomo lahko potegnili celo divizijo čez cesto. Ali Nemci so z vso močjo udarili z obeh strani in spet zasedli cesto. V svitu raket smo videli, kako so Nemci vlekli top, katerega bi šercerjevci kmalu zaplenili. Začelo se je daniti. Dognali smo, da se ne bomo mogli prebiti z ostalim delom divizije. Zato je štab divizije ukazal hiter umik nazaj, da nas ne bi Nemci, ko se bo naredil dan, stisnili v soteski- Kakšni prizori! Ranjenci so stokali in prosili: «Naprej, samo naprej!» Komoraši so brezčutno in mračno zrli v Pohorje, kulturniki so prezebali za borbeno vrsto, obveščevalci so živčno tekali sem in tja. Mladi skojevci so prosili Staneta Krta, naj jih pusti z oombami nad tanke. Prošnjo smo jim odbili. Mule so hrople v globokem snegu. Pet mul je tisto jutro zaradi prevelikih naporov poginilo. Sklep našega štaba je bil: Takoj nazaj iz te mišnice na vrh m od tam naprej... 18. februarja. Misel, da se je divizija razbila, je bila grenka. štirje najboljši bataljoni so se prebili čez cesto na Pohorje, osem bataljonov s komoro in s številnimi ranjenci pa je ostalo na tej strani ceste in se vračalo v Paške hribe. Zaskrbljeni in jezni smo bili. V neki kmečki hiši nad Doličem smo zahtevali vodiče. Starejša visoka kmetica je planila v jok. «Oh ljubi bog, saj vem, da mi boste pobili hčerki.« Vsa naša tolažba je bila zaman. «Ali sem ju zato rodila, da mi ju boste vzeli?« »Mati, samo do vrha Basališča bo šla z nami. Potem se bo pa vrnila.« «Saj vam nič ne verjamem, ko pa tako divje gledate in ste tako zaraščeni,« je zopet dejala in planila v živčen jok. Tudi mlajša hčerka je jokala, starejša pa je mirno stala in nas ironično opazovala. 2e prej je od skednja opazovala našo borbo. »Mati, pomirite se. Kar naj gre tale z nami do Basališča,« sem rekel in pokazal na visoko, hladno dekle. «Grem! Kaj mislite, da se vas bojim?« je dejala ta. »Dekle, hitro se odpravi in nikar nas tako posmehljivo ne glej, kajti nikomur ni danes ne za tvoj obraz, ne za tvoje oči!« je dejal Brkin. Mati se Je poslovila od hčerke, kot da bi šla na morišče. Rudi je dejal: «DovolJ je cirkusa, mati. čez dve ali tri ure pride dekle nazaj.« »Tako, tako, sedaj pa vem, da sem jo za zmeraj izgubila.« »Ne cvilite tako, da je še mene sram. Kar bo pa bo,» je rekla hčerka materi. Odšli smo. Kar oddahnili smo se. V bližino so padale granate. Dekle je bilo pogumno, ženska da je kaj, so se pogovarjali v vrsti borci. Niti enkrat se ni prestrašila. Komandirjem so se zaiskrile oči, ker že dolgo niso videli tako svežega dekleta. Gregorič Jakec je dejal: »Kar obdržimo jo in jo dajmo Lojzetu v saniteto. Tako hladnokrvnih deklet se ne bi branili.« »Ne, ne,» sem odvrnil. »Poslali jo bomo nazaj.« In res smo jo čez eno uro poslali nazaj, še večkrat smo se potem spominjali na pohodih tega mirnega, čednega in postavnega dekleta. Tisto jutro je bilo izredno mrzlo. Menda je bilo dvajset stopinj pod ničlo. Našim je v težki jutranji borbi odpovedalo več kot petnajst mitraljezov. Rudi, Vasja, Brkin in jaz smo hiteli pred kolono v strmino Basališča, da bi bili tam pred Nemci. Za nami so se utrujeno kot bolniki vlekli borci. Ker *)S*S«iS4t*-3!S4t!e4iač4(ie4IK4B»4J»«»^,,!f . j(J že dolgo nisem spal, so me pekle oči. Med potjo sem si s sne- pa so pokali nemški mitraljezi. Tudi smrtno utrujeni^ gom odrgnil obraz. Drugi so me posnemali. Luka je ostal zadaj, da ne bi kdo zaostal. Ob stezi so počivali posamezni borci na nahrbtnikih. Zaviti v odeje so molče zrli v modrikaste smreke. Bleščeče oči in upadli, strašno zaraščeni obrazi so pričali o velikem trpljenju in pomanjkanju, ki so ga prestajali, odkar so prekoračili Sotlo. Bilo mi je težko, ko sem gledal te strašno zbite in utrujene borce, ki so kar naprej cepali v sneg. Doslej sem o množičnem trpljenju samo bral. zdaj pa sem mu gledal v obraz. Bral sem o velikem trpljenju vojakov, ki jih je Napoleon odpeljal v Rusijo, bral sem o umiku srbskih vojakov čez albanske planine v strašno hudi zimi. Nad našimi glavami so z nekega grebena sekali nemški mitraljezi, na srečo previsoko. Tu in tam je padla na sneg odsekana smrekova vejica. Gazili smo visok sneg. Borci so se vlekli počasi. «Da bi le brez večjih izgub prišli iz te luknje,« je govori' Rudi in si brisal prepoteno čelo. Od naporne hoje smo bili vsi prepoteni. Ko smo prišli na Basališče, smo bili čisto mokri; od nas je curljalo kot ob košnji. Za nami so pa prihajali bataljoni, ranjenci, kulturniki. Na Basališču smo zasedli položaje že ob osmih zjutraj. Zadnji borci so se privlekli iz globeli šele ob štirih popoldne. Na Basališču smo takoj začeli urejati batalja ne, ker so se borci pomešali. Tudi kulturniki so bili strašno utrujeni in izčrpani. Kajuh se je hotel zdaj pa zdaj malo pošaliti. Na Basališču smo zakopali težke minomete, ker nismo imeli več min. Ko smo jih zakopavali, nam je bilo hudo, saj smo bili tako ponosni nanje. Zdaj pa so morali utihniti. V dolini je začelo pokati. Luke ni bilo nikoder. Krta je to zelo skrbelo. Jaz sem se pa bolj bal za Krta, da nam ne bi kje omagal. Bil je suh kakor trska, zaraščen, oči pa je ime* rdeče obrobljene. Napori so ga močno zdelali. Najbolj odporni so bili borci, ki so bili pred vojno gozdu delavci, vozniki, dninarji, delavci na žagah in v kamnolomih Čudil sem se nekemu Ložanu, ki je bil star štirideset let ir je petindvajset let delal v gozdovih, pa se je v partizanih vsa ke tri dni bril. To je storil tudi zdaj na Basališču. Majhno ogledalce je prislonil na smrekovo vejo, si s snegom in s koščkom mila zmočil in namilil obraz in se mirno bril, nad smreko pa so pokali nemški mitraljezi. Tudi smrtno utruja** gj ^ se čudili: »Jože, kaj ga lomiš, saj ne greš na zoKtI žili. Jože pa se je zarežal, da je pokazal vrsto ^ odvrnil: «Navadil sem se tako, pa če vile padajo z I-'e po U sem iz snažne rodbine, bom šel tudi obrit v nebesa, -tiz®1 ba. Nemci bi rekli, da še niso videli tako čistega P » Ampak ne bodo me!« eV SeJ Streljanje se je približevalo. Bataljon tomšiceyc zd«j uredil v vrsto. Na levem krilu je stal Silni-Boldan ’je,y komandant bataljona. Gledal je v tla. Pred vrsto _P((gjiJi*> neki borec. Ustavil sem se pred Silnim in mu rekel: , kaj pa stojiš v vrsti?« ma11 i j* Silni je skomignil z rameni: «Saj nisem več ** Degradirali so me.» Nato je s prstom pokazal na tist iio urejal vrsto. Silnemu smo zapovedali, da naj prežene takoj z p nom Nemce. hotaljotlŽ Silni je poslušal, skočil iz vrste, stopil pred ; T alf zaklical: «Bataljon za menoj!« Kot bi mignii, so pa y čevega bataljona pograbili puške, bombe in brzostrei* > nili naprej za svojim komandantom. „»5 Mij Vnela se je kratka in srdita borba. Nemci, ki s^njti. jLtr li obkoljevati na vrhu Basališča, so se morali um0” ie p°y( je pobil tri Nemce, ki so ležali med smrekami. Zop^-igiti^f komandant bataljona. Degradirali so ga še na HrV0 pr'?,/ ni pravočasno prenesel nekega povelja. To ga je .V lo. Silni je bil namreč poleg Efenka, Kotarja in ka znani junak iz mnogih borb. Na njegov klic so ^ , tekli v borbo, medtem ko se za novega komandanta j,at9 jjl li niso. V borbi smo ga še isti dan zopet postavili z0 5jt)0 skega komandanta in vsi člani štaba XIV. divizUe A tnnenja, da smo prav naredili. Rudi je predlagal, da bi šli v patrolo in Pre§ Ar Odbral nas je petnajst. V vznožju Basališča je dr V jfl Gedžo s svojo zelo skrčeno brigado. Trideset metr°yrii2 ste brigade so ležali v snegu Nemci. Stopali smot0,r 'lm in oprezali okoli sebe. Dan je bil mrzel, a J0S j,;'v :en. Nad nami je okorno krožil planinski orel. *AU dejal moj kurir Pirc in dvignil brzostrelko. (Nadaljevanje