NASVET KMETIJCEM Spravilo koruznice Ostanki poljedelskih kultur na poljih služijo čez zimo kot zavetišče raznim škodljjivcem. ki v njih prczimijo. spomladi pa začnejo nov razvojni ciklus. Tako je tudi s koruznico, ki je v lanski jeseni ostala na njivah, še več je je kot prejšnja lcta, zaradi slabega vremena in malomarnosti lastnikov njiv. Kmetijski inšpektorji smo na to opozarjali. pojasnje-vali in predlagali tudi raznc kazni za kriilce odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče vsako leto (Ur. 1. SRS, št. 9/85). Ta odlok določa, da mora biti koruznica pospravljena z njiv najpozneje do 31. 3. v letu. Upo.šte-vaje dosedanje izkušnje, poskušamo pridelovalce koru-ze spomniti, da je potrebno koruznico spraviti pravo-časno z njiv. Prosena vešča je velik škodljivec na koruznih poljih in ga je s škropivi izrcdno ležko zatrcti. Namrcč. ko pride v kalamiteto ali prerazmnožitev uniči ves pndclek koruze s tem, da vrta rovc vzdolž po steblu rasllinc, ki se povesi. istočasno pa tudi v storže. kar se pozna po moknatih iztrebkih na storžih. Kvalitela pridclka jc slaba, hranilna vrednost koruze pade do ncuporabno-sti. Škodljivec pa ostaja na polju in se množi. Spomladi dcla škodo tako, da pregriznc vrat rastlini, ko jc vclika okrog 15 cm. Najnovejše in ekološko najbolj sprejetnljivo zaliranjc je, da se v ciklusu razvoja prckine nek člen. to pa je totalno spravilo koruznice s polj že v jeseni. Iz teh razlogov je bil sprejet tudi republiški odlok o zatiranju proscnc vešče, ki smo ga že citirali, izvajanjc odloka pa spremljajo kmetijski inšpcktorji in bomo kršilce kazno-vali po 31. 3. 1988. Po tem dalumu je najbolj priporoč-Ijivo. da se koruznica zažge, ker se le tako najbolj temeljito uniči škodljivec. V tem času ni priporočljivo zaorati, ker se škodljivec v zemlji razvija naprcj. Zatojc treba zaorati že v jescni, oz. je potrcbno koruznico pospraviti z njiv takoj po obiranju storžcv, nc glcde na deževno obdobje in fazc primernosti koruznice za seži-ganje. ' ¦ • Kmetijski inšpcktorat ,. . MUIS Ljubljana