Poštnina plačana v gotovini Leto X., Št. 2 („JUTRO« XVIII., št. 8 a) LJubljana, ponedeljek H. januarja 1957 Cena 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 _ Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. - K5 • * r m i ..„ . i L » Ponedeljska Izdaja »Življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. emčija ne sme v Maroko ? Francija in Anglija sta trdno odločeni upreti se vsakemu prodiranju Nemčije v severnoafriške kolonije ter se bosta zoperstavili takemu poizkusu če treba tudi z vojaško silo Prezident dr. Beneš obišče Jugoslavijo London, 10. januarja br. Napetost, ki je zavladala v Parizu in Londonu zaradi izkreavanja nemških čet v španskem Maroku, je našla izraza tudi v diplomatski akciji. V ospredju francosko-angleške diplomatske akcije je sedaj skupna obramba proti prodiranju Nemčije v afriško kolonialno posest, s čimer bi bili ogroženi ne le Anglija in Francija, nego celokupno tako težko doseženo ravnotežje na Sredozemskem morju. V Londonu in Parizu tudi nič ne prikrivajo, da so trdno odločeni upreti se z vsemi sredstvi takim poskusom. V zvezi s tem mnogo komentirajo včerajšnji poset francoskega poslanika pri zunanjem ministru Edenu. Francoski poslanik Corbin je pri tej priliki, kakor poroča agencija Reuter, predlagal angleški vladi skupno vojaško obrambno akcijo. Angleška vlada je na to v načelu že pristala. V diplomatskih krogih so prepričani, da so istočasni »manevri« francoske in angleške vojne mornarice na severnozapadni obali Afrike v neposredni zvezi s to akcijo. Dogovorjeno je bilo, da bosta poveljstvi francoske in angleške vojne mornarice odslej v stalnih neposrednih stikih, da bi mogli v danem primeru takoj izvesti skupno akcijo. Nova angleška demarša Rim, Berlin, Moskva in Lizbona morajo jassao povedati, kdaj mislijo ustaviti nadaljno pošiljanje svojih čet v Španijo PARIZ, 10. januarja, d. Francoski pristojni krogi so obveščeni, da bo angleška vlada izvršila v Rimu, Berlinu, Parizu, Moskvi in Lizboni novo demaršo glede vprašanja, kdaj naj bi se uveljavila prepoved nadaljnega pošiljanja inozemskih vojaških kontingentov v Španijo Ti krogi naglašajo da je Nemčija v svojem odgovoru na an-gleško-francoske predloge že izjavila svoje obžalovanje, da sta Anglija in Francija mnenja. da bi bilo treba intervenirati, dokler tega vprašanja še ni uredil londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Angleška vlada je prav zaradi tega, da ne bi nastale nove težave spričo takega stališča nem ške vlade, sklenila postopati v tej zadevi z vso energijo in zadevo čimprej razčistiti, Angleški predlog glede mednarodne kontrole LONDON, 10. januaija. AA. »Obser-ver« trdi, da bo Anglija predložila londonskemu nevtralnostnemu odboru nov načrt o mednarodnem nevmešavanju v španske zadeve. Po tem načrtu bi se morale Anglija, Francija, Nemčija, Rusija, Portugalska in Italija sporazumeti o tem, da bodo vršile same najstrožjo kontrolo, tako da v Španijo res nihče več ne bo mogel posla bi vojnega materijala niti prostovoljcev. Ta kontrola naj bi se ne izvajala samo na kopnem in na morju, nego tudi v zraku. Kontrola bi se morala razširiti tudi na finančno področje. Novi načrt bi morali sprejeti tudi obe španski stranki. madridska vlada odklanja London, io. januarja. AA. Snoči so se razširile vesti, da je poslanik valencijske vlade obiskal včeraj popoldne Edena in ga obvestil, da njegova vlada ne bi mogla pristati na to, da bi se v Španijo poslala kakršnakoli komisija, ki bi kontrolirala izvajanje mednarodnih odredb o nevmešavanju v španske zadeve. ker bi vsako zavlačevanje utegnilo imeti nedogledne posledice. v Maroku ? Pariz, 10. januarja. AA. »Oeuvre« poroča, da so Nemci začeli prodirati tudi v špansko kolonijo Ri del Oro. Njihova tamkajšnja akcija povzroča francoskim kolo-niialnim krogom vedno večje skrbi. Nemci so namreč pričeli že utrjevati mejo te kolonije napram francoski Mavretaniji. Rio de Loro je važna strateška točka, ker je mogoče od tam ovirati promet med francoskim Marokom in ostalimi francoskimi kolonijami v zapadni Afriki. V zadnjem času je opaziti zelo veliko nemško aktivnost tudi na Madeiri in na okoliških portugalskih otokih, kjer so pričeli graditi skladišča za nafto in druge strateške priprave. Tja je prispelo že več nem-šKiIi ekspertov, ki izbirajo primerne kraje, na katerih bi se zgradile pomorske letalske baze. Rim, 10. januarja. AA. Agencija Štefani pravi v nekem svojem poročilu, da so brez osnove vznemirljive vesti, ki so se pojavile v tujih listih glede španskega Maroka razen one, ki govori, da je tudi tam narasla boljševiška nevarnost. Po svojem potovanju v Berlin in Berhtesga-den je zunanji minister grof Ciano formalno izjavil, da bosta italijanska in nemška vlada spoštovali nacionalno in kolonialno suverenost Španije. Teritorialni in nacionalni status quo na Sredozemskem morju je garantiran tudi po italijansko-angleškem sredozemskem sporazumu. Zaradi tega vznemirjenje zaradi dozdevnega izkrcevanja nemškega vojaštva v Srbskem Maroku ni niti najmanj upravičeno, ker da so te vesti razširi) i agenti komunistične propagande. Portugalska po sledovih Riitia in Berlina Odgovor portugalske vlade na francosko-anglešk® demaršo glede prostovoljcev Lizbona, 10. januarja. AA. Portugalska vlada je objavila svoj odgovor na franco-sko-angleške predloge glede tujih prostovoljcev v Španiji. V svojem odgovoru je vlada načelno pristala na prepoved pošiljanja prostovoljcev iz Portugalske v Španijo. Naglasila pa je, da se vprašanje prostovoljcev ne sme urediti ločeno od ostalih vprašanj, ki se nanašajo na vmešavanje inozemskih sil v špansko državljansko vojno. Za urejanje mednarodnih vpra- šanj, ki se pojavljajo s špansko državljansko vojno, je kompetenten že londonski nevtralnostni odbor. Francosko-angleška iniciativa bi lahko samo še bolj zmanjšala ugled te mednarodne ustanove. Portugalska vlada je v noti nazadnje izjavila, da vztraja pri rezervah, ki jih je navedla v svoji noti z dne 21. avgusta 1936, v kateri je obrazložila svoje stališče glede španske državljanske vojne. Francova ofenziva Za žel jeni cilj — zavzetje Madrida — ni dosežen — Prodiranje nacionalistov je na vseh frontah ustavljeno Madrid, 10. januarja, br. Kakor vse kaže, je močni pritisk upornikov v poslednjih dneh pred Madridom izgubil precej svoje intenzivnosti. Borba sicer traja še dalje, a lahko se reče, da je tudi ta tako skrbno pripravljena Francova ofenziva strta. Odločni odpor republikanskega vojaštva, ki odbija sovražne napade na se-verozapadu Madrida, ne da bi se pri tem umikalo, je končno oslabil nasprotno ofenzivo. Velike izgube upornikov je treba v glavnem pripisati napadom v masah. Včeraj so vladna letala vse dopoldne bombardirala postojanke napadalcev. 16 lovskih letal je bilo poslanih nasproti uporniškim letalom, ki so se morala umakniti, ne da bi izvršila svojo nalogo. Trenutno je na trontah naslednji položaj: V srednjem odseku madridske fronte je položaj ugoden za vladne čete, ki so v močno utrjenih postojankah, kjer se je razbila Francova ofenziva in so imele nacionalistične čete ogromne izgube. V severnem odseku se še nadaljnje topniško obstreljevanje, toda prodiranje nacionalistov je popolnoma zaustavljeno. V južnem odseku, kjer je general Franco včeraj koncentriral svoj glavni napad in vrgel v boj novo došle nemške čete, so se morale vladne čete spričo silne premoči umakniti iz prve linije v drugo rezervno linijo, ki pa je močno utrjena. Francove čete so napadale z novimi tanki, ki jili imajo ogromno število. Danes dopoldne so vladne čete napravile na tem odseku protinapad, a niso uspele, prav tako pa je bil odbit tudi ponovni napad nacionalistov. Na baskiški fronti ni bilo posebnih dogodkov. Poročila nacionalistov Tenerifa, 10. januarja. AA. Tukajšnja radio postaja je razglasila naslednje vesti: Ponoči so nacionalisti prodirali dalje po cesti proti Coruni. Zavzeli so dvorec Zar-zuelo, ki se nahaja blizu vasi II Pardo. Snoči je prišlo do letalskega spopada nad zapadnim madridskim predmestjem. Borbe, ki so se včeraj vršile na cesti, ki vodi proti Coruni, so se zaključile s tem, da je bil nasprotnik pognan še iz zadnjih doslej še ne zavzetih postojank, na katerih se je utrdil neposredno nad reko Manza-narez. Opoldne so nacionalisti dosegli breg Questa de las Perdices, odkoder jim je bilo lahko odbiti nasprotnika proti periferiji Madrida in proti griču E1 Pardo. V tem boju je bilo ubitih okrog 30 nasprotnikov in nacionalisti so zajeli tudi tri tanke. Vse da se bo v najkrajšem času pričela tudi s kaže, da je usoda Escoriala zapečatena in te strani ostra nacionalistična ofenziva. Tenerifa, 10. januarja. AA. Radijska postaja v Tenerifi je objavila vesti, da je nastala v pokrajini Alicante kmečka vstaja proti valencijskemu režimu. Pokret se širi vzdolž sredozemske ooale vse do Va-lencije. Vlada je poslala na deželo miličnike, ki so se že ponovno spopadli s kmeti. Mnogo kmetov je bilo ubitih. Žrtve med civilnim prebivalstvom Madrid. 10. januarja. AA. Major Liter, poveljnik vladnih čet na severnem sektorju madridske fronte je izdal apel na prebivalstvo, naj zapusti Madrid, ker se mesto zmerom bolj pretvarja v pravo bojišče ter postaja za prebivalstvo nadaljnje bivanje v njem vedno bolj nevarno. Pri včerajšnjem bombardiranju Madrida je bilo ubitih 5, ranjenih pa 34 ljudi. Izmed 10 madridskih okrajev je bilo 7 hudo prizadetih. Eksplozivne in vnetljive bombe so povzročile izredno veliko škodo. Napadi na ladje se nadaljujejo Valencija, 10. januarja. AA. Včeraj dopoldne je pri Culieri neka podmornica napadla trgovsko ladjo »Ville de Madrid«, ki je bila na potu iz Alicanta v Marseille. Torpedo, ki so ga sprožili s podmornice, ladje ni zadel. Mesto da bi nadaljeval svojo pot, je parnik naglo krenil v valencij-sko luko. Vse kaže, da je napad izvršila ona podmornica, ki je po najnovejših vesteh s torpedi napadla v zadnjih dneh že več ladij, predvsem pa parnik »Ciudat de Barcelona« pri rtu San AJitonio Panrik ni bil poškodovan in je srečno zbežal v ali-cantsko luko. Ustavljene ruske ladje Pariz, 10. januarja AA. Po poročilu iz Moskve je neki nacionalistični minonosec 6. t. m. ustavil v gibi^itarski morski ožini sovjetsko ladjo »Roza Luksercburgc, ki je bil namenjen s premogom v Rotterdam. Sovjetsko ladjo so prepeljali v Ceuto. kjer so jo nacionalistične španske oblasti temeljito pregledale. Po pregledu so jo ipustile. Prav tako so v gibraltarski ožini ustavili sovjetsko ladjo »Bjelomorka«, ki je plula s tovorom premoga iz Rotterdama v Genovo. Dve nacionalistični ladji sta odvedli »Bjelomorko« v Ceuto, kjer so ladjo po pregledu izpustili. Naposled so v Ferol odvedli sovjetsko ladjo »Sahalin«, ki je prevažala tovor petroleja za neko nemško tvrdko. Tudi to ladjo so {>0 pregledu tovora in listin izpustili. Belgija zahteva zadoščenje za ubitega poslanika BRUSELJ, 10. januarja. AA. (DNB) Zunanje ministrstvo je včeraj objavilo noto, ki jo je belgijska vlada dva dni prej poslala po svojem odpravniku poslov v Madridu španskim boljševikom. Nota proglaša republikance v Valenciji za odgovorne za umor barona Cosgraveja, ki je v zadnjem času vodil belgijsko poslaništvo v Madridu. Sklicujoč se na načela mednarodnega prava je belgijska vlada v svoji noti postavila naslednje zahteve: 1. vlada v Valenciji se mora uradno in pismeno opravičiti, ter izraziti svoje sožalje, 2. zagotoviti mora prevoz zemskih ostankov ubitega diplomatskega zastopnika ter izkazati vse vojaške časti, 3. belgijski vladi mora izplačati 1 milijon frankov za sorodnike žrtve. 4. Izdati mora vse odredbe, da bodo krivci kaznovani. Seja madridske vlade VALENCIJA, 10. januarja. AA. (Havas) Španska vlada je imela snoči sejo, ki je trajala preko 5 ur. Po seji je kmetijski minister izjavil novinarjem, da je zunanji minister Dei Vajo poročal o mednarodnem položaju in da je ministrski svet na osnovi tega poročila sprejel vse potrebne odredbe. Ministrski svet je sklenil med drugim, da ga bo Del Vajo zastopal na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Schuschniggov sestanek z Otonom Habsburškim Dunaj, 10. januarja. Tu so sc danes razširile vesti, da se je kancelar dr. Sohu-schnigg, ki se od božiča sem mudi na Tirolskem. danes sestal na švicarski meji pa Predarlskem z Otonom Habsburškim. Sestanku je nekaj časa prisostvoval tudi vodja avstrijskih legitimistov dr. Wiesner. ki je za božič odpotoval v Steenockerzel. V dunajskih vladnih krogih te vesti sicer de-mantirajo, vendar pa jih legitimistični krogi vzdržujejo in naglašajo. da monarhi-stična akcija v Avstriji naglo dozoreva ter da bo še letos prišlo do obnove monarhije. Obnova pogajanj med Avstrijo in Nemčijo Dunaj, 10. januarja, b. »Neues Wiener Journal« doznava, da se bodo tik pred božičem prekinjena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Avstrijo znova začela v ponede-ljek. ^ V Beograd bo prišel naj brž e meseca maja o priliki zasedanja Male antante Pariz, 10. januarja, r. Agencija Havas poroča, da bo predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš na spomlad oficielno posetil Jugoslavijo. V beograjskih diplomatskih krogih so bili o tem že obveščeni in ta vest ni izzvala posebnega presenečenja. Smatrajo za verjetno, da bo dr. Beneš prispel v Jugoslavijo meseca maja, naj- brže o priliki zasedanja stalnega sveta Male antante ter bo prisostvoval sestanku zunanjih ministrov Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije. Iz Jugoslavije bo prezident češkoslovaške republike krenil v Bukarešto, da vrne poset rumunskemu kralju Karolu, ki je lanske jeseni obiskal Prago. Nov vojaški upor v severni Kitajski Zavezniki čangsuelianga so ustanovili svojo vlado in napove&ali boj proti Nankingu in Tokiju London, 10. januarja, br. V severno-kitajski provinci Sensu je prišlo do novega upora. Zaupmk generala čangsuelianga se je združil z levičarskimi elementi ter zavzel glavno mesto pokrajine Sianfu. Tam je sestavil revolucionarno vlado, ki je proglasila za svoj program kitajski nacionalni preporod in odločno borbo proti Japonski. Zaradi tega utegnejo nastati na Daljnem vzhodu nove komplikacije. Nova vlada jo tudi proglasila zavezništvo s Sovjetsko Rusijo. Sangaj, 10. januarja. AA. Po informacijah centralne kitajske agencije je general Janghučeng, desna roka maršala Čangsuelianga brzojavno protestiral pri nankinški vladi zaradi tega, ker ne vodi protijapon-ske politike. General je v svoji brzojavki naglasil, da vojaški in upravni ukrepi, ki so bilj izdani v pokrajinah Kansu in šensi kažejo, da nankinška vlada noče nastopiti proti Japoncem. Zaradi tega ne bo več podpiral centralne vlade, dokler ne spremeni svojega stališča. Vojska, ki ji načeljuje, je ogorčena zaradi tega, ker maršala Čangsuelianga še zmerom niso izpustili iz zapora. General je izvršil mobilizacijo večjega števila kitajskih tolp, da bi tako ojačil svojo vojsko, ter da organizira nov vojaški upor v pokrajini Sensu. šangaj, 10. januarja. AA. (Reuter) Kitajski ekstremisti so zavzeli Sianfu. Pravijo, da je ob tej priliki prišlo do hudih spopadov med njimi in viadnimi četami. V evropskih krogih je nastala huda bojazen za tuje državljane v Sianfuju. Huda epidemija gripe v Angliji Obolelo je nad 3 milijone ljudi LONDON, 10. januarja, r. V južni Angliji razsaja huda epidemija gripe. Ministrstvo za narodno zdravje je sedaj objavilo uradno statistiko, po kateri je doslej umrlo 1.825 oseb. Epidemija razsaja najhuje v samem Londonu m v sosednih grofijah ter obsega področje, ki šteje 12 milijonov prebivalcev. Dobra četrtina prebivalcev je obolela na gripi. Zelo nevarna obolenja so nastala v mornarici, tako vojni kakor trgovski. Poveljnik vojne luke v Plymouthu je izdal povelje, s katerim prepoveduje mornarjem in oficirjem posečanje javnih lokalov in sploh krajev, kjer se zbira mnogo ljudi. Prepovedan je zlasti poset gostiln, kavarn, kinematografov, gledališč. Tudi se ne smejo voziti na avtobusih, tramvajih in na podzemski železnici. S tem hoče preprečiti nadaljnja obolenja v vojski in mornarici, ki zelo ogrožajo redno službo. Zdravniki imajo polne roke dela, a tudi bolnice so prenapolnjene. Mnoge šole bodo ostale tudi po praznikih zaprte. Fašizem in država Fašistična stranka se vedno bolj istoveti z državo Važna pooblastila vladi Rim, 10. januarja. AA. Sklep včerajšnje-seje italijanske vlade, da se generalnemu tajniiiku fašistične stranke pode L; položaj in ime ministra brez portfelja, so politični krogi v Rimu in v drugih italijanskih mestih sprejeli z velikim zadovoljstvom. Predvsem ga 6«natrajo za pravo revolucionarno dejanje. »Tribunam pravi, da je bil s temtajnik stranke, ki je imel že doslej pravico sodelovati na sejah ministrskega sveta popolnoma vključen v vlado- >Giornale d' Italiarc naglasa, da pomen; to imenovanje revolucionarni ukrep, kj kaže, da je prišlo v naglem razvoju fašističnega režima do popol- noma intimne fuzije med stranko in državo. Mrnietruki svet je na svoj včerajšnji seji sprejel v načelu tudi načrt zakona, po katerem se imajo vladi dati pooblastila za izdajanje navodil v primeru vojne, kakor tudi za določitev stališča, da bo ta zakonski načrt predložen poslanski zbornici v odobritev brez posebne podrobne utemeljitve. Uradiij krogi naglašajo, da načrt ni v nikakršni zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. S tem zakonom bo na vlado prenesenih nekaj koinpetenc, ki so doslej pripadale kroni, odnosno glavnemu generalnemu štabu italijanske vojske. Francija in Turčija se bosta sami sporazumeli Intervencija Društva narodov ne bo potrebna Ankara, 10. januarja. AA. Včeraj se je sestal poslanski klub vladne večine, kaicre-mu je zunanji minister Ruždj Aras obširno poročaj o pogajan.h 6 Francijo zaradi isken-derunskega sandžaka. Minister je potrdil, da je o prulfiki svojih razgovorov z zastopniki francoske vlade ugotoviJ, da je Francija zares pripravljena sporazumeti se s Turčijo o usodi Tunkov v Siri-id. Francoski poslanik pa je imel premalo časa, da bi lahko turški vladj predložil nove francoske pred-ioge. Potrdil je, da sta turška i,n francoska vlada soglasmo sklenili zahtevati odgoditev zasedanja sveta Društva narodov za tri dni do 21- januarja. Naglasil je, da vlada v vseh prijateljskih državah veliko zanimanje za ureditev tega francosko-turškega spora. Čeprav še nima nikake materalne osnove, da bj lahko sklepal na potek tega spora, je Ruždi Aras naglasil, da je francoska vlada pripravljena resno proučhi to vprašanje in da želi, da b" se čimprej dosegli povoj ju i rezultati. Potrebno je počakati na nadaljnje razgovore. Razen zunanjega ministra je na seji poslanskega kluba govoril tudi ministrski predsednik Ismet Inf»ni, ki je podal I »vsem sliene zjave kakor Ruždj Aras. Naglasi] je. da se mora vprašanje iskjzende-runskega sandžaka urediti z neposrednim sporazumom med Francijo in Turčijo, ker ii bo ta sporazum nunogo laže doseči, kakor sporazum, pri katerem bi posredovalo Društvo narodov. Ankara, 10. januarja. AA. Kakor poročajo iz Pariza, je francoskj državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Vienot o priliki svojega poslednjega sestanka 6 turškim poslanikom v Parizu naglasil, da bo ministrski predsednik Blum, čim se vrne v Pariz, -ara proučil načrt francoskega zunanjega ministrstva, kakor tudi turške predloge za ureditev spora med obema državama. Francoski državni podtainik je potrdil prav tako obljubo, ki jo ie dal ministrski predsednik B!um turškemu zunanjemu ministru dr. Ruždj Arasu že za časa njegovega poslednjega obiska v Parizu, po kateri bo Francija vse storila, da se sporna vprašanja urede v zadovoljstvo vseh prizadetih. Turška vlada je sklenila poslati' v Pariz svoi posebni načrt za ureditev spora. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! »JUTRO« ponedeliska izdaja Ponedeljek, !t L 1937. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 10. januarja. Ker je predpust leto; izredno kratek, ga je pa; treba dobro izkoristiti — in tako smo po novem letu naenkrat sredi prireditev, ki ?e vritijo soboto za -oboto, dokler nas ne bo pepelnica spet prekrižala s pepel ■mil. Tudi to soboto sta bili dve veliki in lepi družabni prireditvi v Kazini in na Taboru. Obe sta izvrstno uspeli, kakor J . a to tudi za lužili po svojem dobrem namenu in skrbni pripravi. Sicer je v Ljut-1 aru ob sobotah in nedeljah nekaj več živahnosti, kakor je je bilo lansko širno, toda hrupnega veseljačenja ni in — tako je pra v. Nedelja pa je spet bila vsa v solncu. Kra en daa, kakor da je pomlad na pragu. Razen smučarjev, ki so hiteli iskat snega v gorenjske kotičke in zaseke, se je odpravilo v prelapi dan tudi mnogo imetnikov in to na »-se kraje z vlaki in avtobusi. Okrog Lju>b'.janc pa je bilo na sprehodih c~rrala tako lepo in živo, kakor v zlatih jeseniKih dneh. V me tu samem ?e ni primerila nobena nc reča, pač pa so morali gasilci pomagat na Barje, a na Ježic; je že prav zirana pretresla prebivalce novica o obupu neznane mladenke, ki se je vrgla p>d vlak. D3..:ej proti več?:u sta se vračala proti Beogradu oba posebna vlaka In z njima izletniki iz prestolnice, ki so pravo lavne božične p-raznike preživeli na Gorenjskem. Kolikcr vemo, jih je te majhno število bilo deležno pravega už.tl.j na snegu, kajti večina se je razkropila po naših znanih letoviških krajih, kjer so bili deležni dobre postrežbe, do smučanja jim pa očtno ni bilo doiti. Na pravi cilj, namreč v Planico, sta jih od vseh 400 prišla komaj dva ducata. Vend?j- pa so vsi navdušeni od lepot Gorenjske, ki e jim je sredi z'me pokazala v najlepši šolnini luči odnesli s seboj v Beograd mnogo prijaznih spomi-e:ov\ Krlzanteitmi večer V soboto zvečer je priredil K hib Primork v vc>eh prostorih Kazine plesno prireditev pod mikavnim naslovom »Krizantemnj veter-. Dvorana je bila vsa okrašena e kr;-/antemami, ravnotako je imel križan temo v^aik go t. da ie tvorilo v«se lepo zaključeno rpioio V veselem razpoloženju so izbrali kratico kr '.anteni in kralia src, ki sia bila cd prirediteljic obdarovana z lepimi darili: kraljica s punčko v ifeirskj narodni noši. kralj pa z velikem srcem na steklenici ii-ker a. Prireditev eo počastili g. ban dr. Marko Nat.iačon,. komandant divizije general Toni«? e soprogo, podžupan dr. Vladimir Ravniha-. senator dr. MarušiČ, predsednik »Soče« dr. Puc in mnogi drugi predstavniki našega javneera življenja. Vsekakor e-re pridnim in pod'etn:.in priredbe'jicain naše j»I-no rrjznan-e Hovaničiaa Za pravoslavne božičme prazmike je opera uvedla s-Ilovan&rino*. slavno delo Rusa M. Mufcorgskega nanovo v svoj repertoar. Vpri-zoritev ie dosegla [X>d vodstvom ravnatejia M Poljča neobičajen uspeh. O de',u samem in izvedbi >prcgovor:mo obširno v ;u'riš-niem »Jutru«. Grozna smrt obupane mladenke pod kamničanom V nedeljskem jutru si je na Jezici končalo življenje mlado ntznano dekle. Ko se je kamničan ob f>.4<* bližal postaji /ežici, namenjen iz Ljubljane proti Kamniku, se je nedaleč pred križiščem eesle in železnice vrglo pod kolesa lokomotive mlado, kakih 17 let staro lepo razvi*o dekic Tragedija je bila v kratkih trenutkih končana, kolesa lokomotive -m neusmiljeno pregazila svojo žrtev. Smrt je bila Kpna Ko je ta- j koj nato ustavil srojevodja viak >r. so po- j hiteli na kraj tragičnega dogodka so našli I truplo močno ra^mrcvarjeno sledov krvi pa je bilo !e malo O tragediji sr bili nemudoma obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo da doženeio odkod je mladenka in kakšni so bili nagibi ki so ;<> nn^nali tako zgodaj v obup in v sirrt. Truplo so dali prenesti v mrtvašnico na kraju dogodka na so se potem še vse donoldne zbirali ljudje in mnogo ugibali o pokojni nvaden-ki. Velik požar na Barju Ob 13.48 so bili ljubljanski poklicni gasilci in refevalci tciefonično pozvan ra Barje na pomoč. Gorel je velik ko/olcc dvoj- Friredltev groKolje sta Taboril Ogromna dvorana na Taboru z vsemi stranskimi pro.-.ton je to soboto mudila gostoljubje policijskim nameščencem in njihovim go tem, ki so se — kakor v.-ako leto — zelo radi in v velikem številu odzivali njihovemu povabilu. Odbor podporne zadruge policijskih nameščencev in upokojencev, ki v dobri Baraen zadruge pripravi vsako sezono to svojo veliko prireditev, je tudi letos skrbno vse pripravil, da je bila dvorana okrašena in prijazna, postrežba izvnstna, p le. ni spored pa prav vsetm u trezajol. Igrala je želszničarska godba »Sloga«, ki je poleg modernih plesov ra-devolje postregla tudi s številnimi valčki. Razpoloženje je bilo imenitno, kar je vselej razumljivo, kadar jimajo prireditve tako demokratičen značaj in kadar dru-žijo pripadnike tolikih slojev, kakor je to pri naši policiji. S svojim obiskom so počastili prireditev tudi maogi odlični pred-stavrrki, med njimi ban dr. Natlačen, komandant dira >3'ke divizije g. general Laza R. Tonič, policijski upravnik dr. Hacin, več go podov konzulov, banskl inšpektor dr. Guštin z večjim številom višjih uradnikov banske uprave in več zastopnikov mestne uprave. Kakor gostje so tudi prireditelji letos prav zadovoljni s celotrrm uspehom prireditve. nik. last Jožefa Kušarja, ki ima svoje posestvo na Uršičevetn stradonu. V kozolcu je bila tudi urejena velika mizarska delavnica. v kateri je imel Kušar s svojim kom-panjonom Ludvikom Venturimjem mnogo orodja, že izgotovljenega pohištva in večje število krst, naročenih od Pogrebnega zavoda Kako je ogenj nastal še ni dognano. Najbrž ga je povzročila iskra zaradi kratkega stika. Ogenj je bi! veiik viden daleč naokrog. Razen ljubljanskih reševalcev, ki so bili prvi na mestu in so se silno trudili-da vsaj obvarujejo hišo. ko žc ni bilo nika-kih izgledov, da bi rešili kozolec, so prihiteli na pomoč ve barjanski gasilci in kmalu nato tudi prostovoljni gasilci iz Ljubljane- ki jim pa ni bilo več treba stopiti v akcijo. Veliki kozolec / zalogo krme in z delavnico vred je pogorel do tal in zna'a škoda nad 40 000 din dolim >ta bila Ku^ar in Venturini zavarovana komaj za 30.000 din. Akademski ples v Kranju Kranj, 10. januarja V Kranju je bil v r-oho o zvečer v okusno okra?ei); dvorani Sokol kega doma tradicionalni eiitn akadem-k: p.es pod pokrovi-tel stvoin in sodelovanjem častnega danv-ke ga komiteja Jujos!oven«ke^a akademskega društva Izredno u^pe| večer ,p otvo"ii priznanj orker- er ,Odson- e po'onazo ,.n kra lievsk ni kooni, katerega «o odpltva': mnogi odlični ro-t-enjki m pr a!e'j: naprednega akademskega rokreta Of:cie!nenvi de'u programa ie slecPia an;m ra-«a zabava r- ple=om. k; ie rra a'a [ioT.no no? A »vMni ponovno dokaza! <4inj.«atijp našega nacionalnega občinstva do delo-ania in prireditev naših akademikov. r* Srs&i majhnega pretepa v Hrastniku se |e zgrudil in izdiltau! 43letni steklar Štefan Uiildjaji, oče treh otrsk Hrastnik. 10. januarja V Hrastniku se že desetletja ni z?o jilo kaj takega, ko preteklo noč. da bi kega v pretepu do smrti pobili. Res je, v starih ča ih ni bilo pri na? plačilnega dne, da bi koga ne ubili. Toda to je bilo pred 40 leti. Pretapači - o bili večinama ljudje, ki so prehajali od drugod k nam v službo k rudniku in tovarni. A izobrazba v šoli in raz iih D a .i i h kulturnih društvih je krvoicč to;t odpravila. Srečno in mirno smo ž.veli v zadnjih desetletjih v Hrastniku Sinoči pa se je vendarle primeril dogodek, ki je pretresel vso industrijsko dolino. Po policijski uri sta se srečali na cesti pred steklarsko koioniio dve vinjeni skupini. ki sta se prav po fantovsko rpopri-jeli. Po pretepu je obležal mrtev 44ietni » £ ? s -.-i A-" ?.taribor, 10. januarja V prooavo rojstnega dne kraljice Marije je bil v e«j>oi.o zvečer v vseh unionwkih pro»tor.b sJovasii,} rckoski ples, ki feo ga prli-edija mariborska K>ko!~ka d^uš^va Na okusno ckiašenem odru sta viseli sik; prvega Sokola Nj. Vei. kralja l'etra II. in Ni. Ve;, kratice matere Marige. Ves čas je so-koiskj pies t%redi slikovitih narodnih no» v najlepšem razpoožen u nudil sliiko t-ikrene-ga eokockega bratova m dostojne družabnosti. Pr.hilea ie zasii Štsvij-iia sokoi-ka mladina Poseben pečat |>&>tro izb anomu sporedu so dajale na odne {desne točke Prvi sokolek- ple« v M ar, boru pa ro s v-rvoio navzočnostjo polastili tudi številni mar bor-čik- odličmki. tako mestn. poveljnik ganerrd M. Milen-kovič s soprogo, bivši niur'borski župan dr Lipold s .-oprogo, garui.onar pod-pokovnik Niasiač, po-moen k poveljniška 45 pešix>ika pod j •o .kov nik t o dažič. mes.ni župan dr. Juvan. prvi d.v.a\ni tožilec dr. Zor-•an, strelki načelnik P- Popove, poi'ciro'-aii j-tefelar Štefan Vldrijan, ki z,apu-ženo in trs nepreskrbljeno otroke. Pripominjamo, da na pokojntsr. j ?o naSH nobenih posebno nevarnih ra.n. io je bilo zgolj nesrečno naključje, da je iibo~; družinski oče podlegel pri majhnem spopadu, kjer ni nihče rabil noia. Trije fantje, ki so se zavedeli te velike nesreče, so se takoj sami javili orožnikom. Pokojnega steklarja so položili na mrt a-ški oder v i-tanovanju, kjer je bridko za-ihtela žetia in nepre krbljeai otroci. Obdukcija bo dognala, zakaj je UIdnjan podlegel. Vsa industrijska dolina pomiluje uboge preostale in se zgraža v prvi vrrti nad nesre&nim alkoholem, ki j® že naredil toiiko gorja na svetu. Sofija, 10. januarja, t Po vesteh iz zanesljivih virov se pripravlja v Bolgariji nova izprememba bolgarske vlade. Ministr. predsednik dr. Georgije Kjusetvanov namerava podati ostavko, takoj nato pa sestaviti novo vlado, v katero bi p egnil tudi nekatere zastopnike pos&mezn h političnih skupin. Dr. Kjuseivanov bi poleg predsedstva vlade obdržal tudi reso- sa zunanje zadeve. V svojo novo vlado bi po teh vesteh pritegnil predvsem zastopnike zemljedelske zveze Aleksandra StambuliJ-skega z biv&ima ministroma Hrstovim Stojanovim ui Aleksandrom Obovim na čelu. Te kombinacije potrjujejo po mnenju dobro poučenih političnih krogov tudi dejstvo, da Je bil zadnje dni poleg drugih političnih kaznjencev pomiloščen tudi O bo v* Razen zastopnikov te skupine naj bi v novi vladi sodelovali tudi zastopniki neke druge pottične skupine. Obe skupini sta sedaj v najširših ljudskih slojih zelo popularni Z novo vlado bo dr. Kjuseivanov lahko realiziral svoje načrte o konsolidaciji države. Njegov program je popolnoma identičen s programom zemljedelske zveze Aleksandra Stam-bunjekega. Politični krogi opozarjajo v zvezi s tem tudi na nedavne razgovore ki jih je imel kralj Boris s šefi bivših političnih strank. Poleg drugih je bila tedaj zlasti opažena avdijenca zemljedelskega prvaka H r isti Stojanova. Elvira Kraljeva. Branka Ra9borger,eva. Pavle Kovic in Rado Nakr*t. Zbor stuflenšklh gasilcev Marljivi študentki gas:lci ?o «e zbrali k svojemu občnemu zboru, ki ga je otvor.l in vodij požrlvovainj predsednik A K.aloh. V nagovoru se je spomnil blagopokojnega kralja Uedinitolja in kraija Petra II. lz porodil |x;edin h lunkc.onarev je razvidno živahno deio frludenižke gasilske čete. joj ie v pretekli poslovni dobi dobija nov avlo. Bia-ga.n:vii!u so ?ledi-la poroči"a 'a'ni k a Hva>. blagajnika Maje-na. gos;x>!a; ii! >'r.ž;n"-. knjižničark Logarja, načelmce žen.-kega od«e-ka Pinterjeve, p-oro- i č lo g. Trpina wi pe\viki oiis-ek in učtel a j Reje za p.osvejij odsek, g. C.rnieka za so-t iainj odsek ter predsednika Kralja o akciji za zgraditev nzi|a za emigrant« v M^ril*©-ru. Nanos š(B;e 810 članov ter članic. De-narai promet znašal dinarjev. Pr- volitvah je bil izvoljen v giavn?m do-^edan?i odhor z zaslužnim predsednikom g Marinom Rral em na čelu Ob zaključku je obširno poroča! o delovanju emicrautske-ga naveza deiesat dr Dekleva M.irjIiorskj kriminal V nek.^m hlevu v Počebovi so naš.; ne-zs>vec.pne^a Sfiie.nega delavca Jožefa Sc aka od Sv Troice v Slovenskih goricah. Frepe-Ijatj so ga v splošno liolnižni^o kjer «o dognali. da \e Solak dobil več udarcev z nekim os, r ni predmetom. Kofe je Soja k o-ventil. t* d^jal. da ga ,e ob [»vratku domov napadel neznan niošk:. Kaj ie polem f"edi'o, ne v p. — Posestnik Franc Oruik od Sv. >'arjee na Dravskem polju je poe'al Ž.tev drznega vjoina Tatov: so mu oor »elesnjčarskih »iradnjk«* Danes |X>|^ldriP jC bil pri Meranu*. redni občni zbor tukajšnjega poilodbora Udru-žen.a jugo-lovenskib železniških uradnikov, k: ima \ Mariboru o ganizirauih 130 čia-uov. OUmi zbor je otvoril in vodil vi?''i konrro'of rerdo Žužek. Iz poroči] tavmika Lovra Budihne in b;aga m tka Janeza L f>o.--ška ie b io razvidno živahno prizadevanje vodstva za »koristi svoega članstva. Občni bor je (xxieti'a tud; delegacija ljubljanskih tovarišev, ;H navzoči predsednik obiasme uprave v Ljubljani i.nspek.or Jenko, tajn'k dr. C ampa in Janez Košir. Pr= volitvah je bila z malini spremembami izvoljena dosedanja uprava. Bano vinsko šahovsko prvenstvo: Celje : Maribor Id : S Ceije, 10. januarja, r. Danes dopoldne se je v Celjskem domu odigrala revanžna semiilnalna Saliovska tekma med celjskim in mariborskim Šahovskim klubom. Pri | prvi tekmi v Mariboru je zmagalo Celje 8 : 2, pri oana&nji revanžni tekmi pa 4: 3Ms- Končno stanje je torej 10>/, : fti/i. za Celje. Po tej zmagi pride Celje v tc.ale z Ljubljano, ki ima sedaj državno prvenstvo. Rezultati današnje tekme so bili naslednji: prof. Stupan : inž. Sajovlc 0:1, Mešiček : Modic 1:0, LeSnik : Cljan 1:0. Kukovec : Kralc 0:1, Konte : Hočevar 0:1, Ostanek : Skitek 0:1, dr. Lippat : GraSer Blen : Smigovec 1:0. Dve aesreži italifanskih pamikov Split, 10. januarja o. Pri Dugem otoku blizu Tajera se je pripetila v pretekli noči huda r >»sreča. Italijanski meSani tovor-no-potni5ki pamik »Mc.rea«, ki ima 2.400 ton. je v bližini svetilnika Uiciatte trčil v italijanski tovorni parnik »Ubertas--, ki ima 1.500 ton. Udarec Je bil tako silen, da se je -Ubertas« prelomil na dvoje m se v par minutah potopu z vsem tovorom. Posadko so rešili in jo spravili na krov >Mo-reaiav ki zbornici izjavljajo, da stavka ni ;zroz razpoloženja rudarje . To je delo nekaterih lj idi, ki jim gre zgolj za nered in za prepir rned i-pravo rudnika in rudarji. Jedro spora je b lo v tem, ker Je bil ned: 4 o odpuščen neki rudar Pero vid in to iz različnih razlogov. Kakih šest njegovih prijateljev in somišljenikov J« potem oprezno razširilo med rudarji govorice, da je bi Perovič odpuščen in izgnan zgolj zato, da bo Jo obtasLva lažje razpustila podružnice rudarjev v TrepčL Tako jo velik del delavstva brez prav« potrebe in proti lastni volji stopil v stavko. Nad 30 ur so zadržali v jami tudi inženjerja Dimitrijeviča in Gluščeviča. Po malem pa so začeli rudarji že zapuščati jamo. ne da miru iiiu^g, 10. januarja. AA. Vodja rekai-atičnega pokreta Leon Degrelle }e izjavil poročevalcu lista *Pays Reelt, da bo ponovno govoril pred mikrofonom neke italijanske radijske postaje. Dodal je. da je bil njegov govor po turinski radijski postaji šele pričetek serije govorov, ki jih namerava imeti o leksističnem pokretu v Belgiji. Njegov prvi govor je bi Cisto teoretičnega in zgodovinskega značaja. Pri bodočih govorih ne bo ostal samo pri taki razglabljanjih. Kakor kaže italijanska vlada še ni odgovorila na službeni protest belgijskega zunanjega ministra Spaaka, zaradi govora, ki ga je Imel Degrelle v Turinu in v katerem se je bavil izključno z notranje političnimi razmerami v Bel- ffijL Trocki v Mehiki Mexico, 10. januarja.. AA. £>:vši ruski komisar Trocki je prispel s svojo ženo iz Tampica v Mexico. Potovala sta v posebnem vagonu. Mehiški komunisti znova groze, da bodo Trockega prisilili, zapustiti Mehiko. Nizozemska prestolonaslednika na Poljskem Varšava, 10. januarja. AA. Nj. Vi3. ni-?»zemska prcstolonaslednica Julijana in njm soprog princ Bernard sta prispela sooči v znano poljsko letovšče Krvnico, ki leži 100 km daleč od Krn kova v bližini češkoslovaške meje. Nastanila sta se v hotelu. ki je last znanega, poljskega pevca Jana Kiepure. V njunem spremstvu so minister dvora in trije privatni tajniki. Tu ostaneta le par dni. Lord Rathermere pri Hitlerju Rerlin. 10. jan. b. »Lokalanzciger« j>o ro?a. da je Hitler včeraj na svojem posestvu t Berrhtesgadnu <=preiel znanega korverva-tivnpsa angleškega |x>'itika lorda Rother-me.ra. Pomagalmo raz \'edavno nedeljo je bilo osnovano v Ljubljani Društvo »Slovenska družina«. ki si je nadelo široko nalogo pomagati sodobni družini, staršem in otrokom, kulturno in materialno k lažji in manj bolestni ureditvi sedanjih razrvanib rodbinskih razmer. Glede na resnost pomembnost novoustanovljenega društva je vredno, da se naša javnost spozna z motivi in vzroki, ki so vodili ustanovitelje pri organiziranju tega društva. Te motive in vzroke posnemamo »z predavanja prvega predsednika društva učite!'a g. Zora, ki ga je imel na ustanoviu*n objnenrt zboru. G. Zor je na podlagi zgodovinskih podatkov razčlenil prilike, ki so v zgodovini rodbine vpli-ale na .razmere, ki so vladale in se spreminjale v njej. Na podlagi teh po-daf .ov je spretno dokazal, da so bile predvsem gospodarske prilike najvažnejši mo-rrr.t. ki je kdajkoli vplival na ugodne, pa tudi na neugodne spremembe, kajti tako. kakor sc je ra/.vijalo gospodarstvo se je v tesni odvisnosti z njiir razvijal tudi družina Bolj ali manj je vsakemu izobražencu znan razvoj družine iz prvih početkov, ko je družina sama procfocir^la večino svojih življenjskih potrebščin do časa kc ie privatna lastnina posameznih družin izgubila ravnovesje in se je začelo v posameznih družinah kopičiti blagostanje m bogastvo na škodo drugih družiti, ki so zapadle v bedo in pomanjkanje. To je ime'o Ta posledico razvoj gospodarstva na kapitalistični podlagi z razcvetom velepod;etij, ki =o sama pričela proizvajat* ve"ino živlienskih potrebščin in s tem odvzemata -družini vedno več njenih gospodarskih funkcij, ker jim mala družinska podjetja niso mog'a več uspešno konkurirati. Družna pa ic pričela zarad' gospodarske oslabitve propadati vzporedno z okoluostjo. da ie nepridobitni poglavar družine, to jr o'e, priče! tudi izgubljati oblast nad njo. 2cna ki je hila prej dolga stoletja odvisna od njega, mu je postajala vedno bolj enakopravna Družini, ki sta ji družba in država odvzeli vse najvažnejše nekdanje funkcije, pa je vendarle ostala še ena važna funkcija, in sicer vzgojna, kolikor je seveda ni okrnila država s pospeševanjem razvoja šolstva. Ta vzgoja funkcija družina, ki je s splošnim razvojem vse človeške dejavnosti izgubila vzporedno pot. pa se nam danes prikazuje zaradi starih tradicij, na katerih sloni kot nenaravna in nasilna, pretirano stroga V preteklosti je bi! oče vse. žena in otroci so mu morali biti pokorni, vedno je obveljala njegova volja, volja ostalih družinskih članov ni bila upoštevana. Važna sila v družini je bila in je še danes tudi družinska tradicija, ki se je izkazovala kot ovira vsakega krepkega napredka — družina gleda nszaj v preteklost. ^ kateri je bila njena moč mnogo večja, in zanemarja svoje sile. ki bi sc v sedanjosti dile i/ra-biti. Ta okoir.ost poraja neprestane konflikte med starejšimi m mlajšimi družinskimi člani — to je. med starši in otroci. Tre-tis okolnost, ki rizkraja družino. pa je i dejstvo, da se gosnoda^ko Mhkevšc druži-| ne otepajo številnega potomstva, »movitej-! še na se ga branijo, da ne bi imele preveč dedičev, ki bi rizbiii močno družinsko premoženje. Nadaljnji vzrok razkroja je okolnost, da se otroci ločijo iz družinske skupnosti. ki sc pridobitno osamosvoje. «r, da sc vse družabno življenje, ki se je nekdaj osredotočalo v rodbinskih krogih, zdai seli izven tega kroga v javne lokale, ki so bili svoj čas namer jeni te potujočim tujccm. nadalje pa tudi na javne prireditve in zabave. Družina, ki sc je iz stanovanjske hišice preselila v stanovanjsko kasarno, nima več stalnega doma. družinski člani pa sc porazgube vsak na svojo stran in vedinoma pretrgajo vse medsebojne vezi Tudi o'e in mati maloštevilne družtne se ne moreta mnogo posvečati »kultu« družine, ker sta vsak zase zaposlena izven dom* otroke pa prepuščata plačanim poslom. Druž«na. ki so ji bile odvzete njene najvažnejše nekdanje funkcije, je razpadla mnogo hitreje, kakor pa je mogla družba dovoli hitro prevzeti njene funkcije, ki jih ji je vzela. Da bi se temu zlu odpomoglo, se je pojavilo dvoje gibanj, ki hočeta vsak po svoje zavreti katastrofalni propad družine. Prvo jo hoče resta^rirat' takšno, kakršn« je bila nekdaj — torej patriarhalno družino, ki bo sama skrbela za vse potrebe. Drugo gibanje, ki kaže več stvarnega razu- nicv^nja za dejanske možnosti sanacije družine, zasleduje čim več.:e ojačenje dražbe, da ii bo mogoče izročiti še več nekdanjih družinskih funkcij. Po večini pripada tej -.truji današnja mladina, ki na lastni ko/i najostreje občuti, da so na tisočletnih tradicijah sloneče polpretekle razmere doživele popoln poloin. Ta mladina mrzlično išče novih potov in smotrov, ki naj bi ustvarili nove. boljše r3zmr.rc. Ta mladina sc tudi zaveda, da je družina še vedno nujno potrebna družbi, 6cpr.iv ne v stari obliki. Nekatere naloge, predvsem skrb /a nov nara čaj in njegovo v/;gojo. telesno in duševno, bodo vedno ostati območje čeprav na minimum okrnjene družine. Naloga staršev je, da te mladine nc ovira, temveč potruditi se mora. da ji bo sledila in jo varovala pred vsemi kvarnimi vplivi. Starši morajo spoznati, da razvoj ne sme na/aj, temveč naprej. Novoustanovljeno društvo ima uamen. postati pripomoček starem in otrokom, da bodo brez večjih pretrcsljajev prišli ua to novo pot. Namen dru.štva je. da bi postala družina moderna, * kateri bi mladina rada ostajala, ker bo v nje i:ašla pornoč in oporo za vse svoje težnje. Borba mladine naj bi ostala v kontaktu z družino, ker bo ta borba potem blažja ir se bo morda hitreje končala. Društvo naj bi nrdilo mladini tisto zatočišče in delovno območje, ki si ga želi in ki mu gš posamezna družina ne more dati. Obenem pa naj predstavlja most. po katerem naj hodi mladina varno v bc^iio bodočnost Kako bo društvo to svojo nalogo izpolnilo. kaže njegov obširni delovni program, ki ga bo izvajalo v posameznih, samostojno urejenih odsekih, ki naj bi posegli globoko v družinsko in javno življenje. Najvažnejši odseki, ki so takoj po ustanovitvi društva »topili v življenje, utegnejc. posta'1 nasled nji: Mladinski bo pomaga) družinam pri vzgo moglo moštvo v drugi polovici tekmovanja uvrstiti v gornjo hišo na tablici Klub Ima 97 verificiranih igralcev, kar ie za njegove finančne sposobnosti odločno preveč. V štirih mesecih tekoče poslovne dobe so moštva nastopila v 30 javnih tekmah Prvo moštvo je odigralo 5 prijateljskih in eno mednarodno tekmo s seorom 31 : 10, potem 9 prvenstvenih tekem s seorom 9 : 14. Rezerva je odigrala 1» prijateljskih tekem in dosegla količnik 36 : 11. Juniorji so nastopili v 4 prvenstvenih tekmah in dosegli rezultat 20 : 3, v dveh prijateljskih tekmah pa 6 : 1. Blagajnik g. Ilovar je orisal v številkah finančni efekt te kratke poslovne dobe. Celokupni promet je bil 226.887,24 Din, od tega dohodkov 111.159,25, izdatkov 112.432,90 Din. Deficit znaša torej 1.272,65 Din. Po teh poročilih Je sledila nato so prišle na vrsto volitve Po prečitanju liste se Je oglasil Kralj, ki je to listo s svojo logično preciznostjo podprl. Z izvolitvijo predlaganega odbora se bomo izognili vsem izvenklubskim intrigam, prepričan pa Je, da bo ta odbor, ki ni produkt nobene kaprice, Izvoljen tudi iz drugih razlogov. Sedanja generacija mora v osredotočenem odboru ustvariti pogoje, da bo mogla mlajša generacija z uspehom vzeti usodo slovenskega nogometa v svoje roke. Ne sme se pa tudi pozabiti na to, da nam športni tovariši iz Zagreba stalno podminirajo tla, d asi se mi skrbno izogibljemo vsakim akcijam na področju ZNP. Se na izredni savezni skupščini se je z Bergerjem napravil gentlemenski aranžmaji, po katerem se je Berger obvezal, da se v vpraSanje SK Ljubljane ne bo več vtikal, sedaj pa se sliši, da je bilo Bergerju na nedavni savezni skupščini vprašanje SK Ljubljane zopet glavni argument v kritiki poslovanja savezne uprave. Z vsemi proti dvema glasovoma Je bil izvoljen novi upravni odbor: predsednik šibenik Filip, I. podpredsednik dr. Puc Boris, II. podpredsednik dr. Dolinar Jakob, I. tajnik Peric Mirko, n. tajnik Skerl Pero, I. blagajnik Deu Stanko, II. blagajnik Kušar Ivan, tehnični referent Maco-ratti Lado, finančni referent ravn. Wolf Anton, zdravstveni referent dr. Prodan Josip, odborniki Betetto Evgen, Turk Albin, Verovšek Josip, dr. Buljevič Zvonko, Goslar Branko, Jerala Fran, Buljevič Ne-djelko V reprezentančni odbor so bili izvoljeni: ing.*Bartl Ivan, Sancin Ivo, Zupane Miro, ing. Treo Mile, Soss Karel, To-mažič Tonči, Kralj Ivan, Pojračnik Josip, Fridrich Aleksander, dr. Blinc Leon, ing. Milhofer, Kane Anton, dr. Kosti Janko, major Vizjak Milko, Klemenčič Milo-van, feetina Franc, Hafner Josip, Stanko Jurij, ing. Kobi Joško, dr. Grošelj Leopold, dr. Pless Ivan, ing. Loser Oskar, ing. Rohrman Vlado, Vlaj Štefan. Nadzorstveni odbor: Fajdiga Hinko, ing. Kuljiš Vinko, Nahtigal Josip, Kovačič Niko, Ivančič Josip. Razsodišče: dr. Jenko Ivan. dr. Dougan Danilo, dr. KuheH Mirko, Zalo-kar Rudolf, dr. 2užek Bogdan. Med slučajnostmi je bila izrečena pohvala Nedeljku Buljeviču za njegovo nepretrgano 15-letno delo tehničnega referenta. Na predlog Kralja se je odposlala MZFVN brzojavka z zahtevo po odpravi taks. Klubski dan v Planici Ilirija in Rateče sta v idealnih snežnih razmerah organizirala klnbski dan — Stična prireditev je bila tudi v Mojstrani Rateče-Planica, 10. januarja Planica je danes beležila prav lep poset. čeprav je res, da je zaslužila Se boljšega. Toplomer je v zgodnjih jutranjih urah v vasi zlezel na 20 stopinj pod ničlo, pri domu Ilirije pa se je držal na 15 stopinj pod črto, toda zimsko solnce je ▼ tem prelest-nem gorenjskem kotu storilo svoje in okoli poldneva menda ni bilo nikogar, ki bi vz-hičen ne ogledoval sveta okoli sebe in ne hvalil božjega dneva, ki mu ga je baš za nedeljo poklonila usoda. Razen številnih smučarjev, ki so prišli v borovški kot za svoje veselje in zabavo, se je zbrala tamkaj tudi precej številna družba smučarjev tekmovalcev, članov SK Ilirije in domačega SK Rateč, da bi absolvirala svoj klubski dan. Ker so biel tudi drugod na sporedu slič-ne prireditve, ki so omejene le na članstvo posameznih klubov, je bila tudi udeležba na tej klubski prireditvi Ilirije in Rateč razmeroma majhna. Kakor rečeno, »o bile vremenske in snežne prilike naravnost sijajne tn je samo škoda ,da se na današnji prireditvi v Planici niso zbrali šc razni tekmovalci, ki na svojih klubskih prireditvah niso imeli možnosti, da bi nastopili. Saj je bilo med »domačim« tiudi nekaj tekmovalcev, ki so šli na progo izven konkurence in so vsaj lahko tako pomerili svoje sile s člani prirediteljev. Start in cflj za smuški tek, ki je bil pri mlekarni v vasi je bil zaradi lokalnih zadev odložen na poznejšo uro, tako da je prvi tekmovalec odšel na progo šele ob 10.55. Startalo je vsega 21 tekmovalcev, in sicer 8 v seniorski, 9 v jurviorski in 4 v mladinski skupim. Proge so merilc za mladino 4, za jurriorje 8, za seniorje pa skoraj gotovo 15 km. V seiriorski skupini smo opazili na startu lanskega olimpijca Knapa, ki je tudi to pot z lahkoto uveljavil svojo formo, dalje pa še njegovega klubskega tovariša Mraka, ki se je v tej tekmi že drugič plasiral na naslednje mesto za njim s precej manjšo razliko kot na otvoritveni tekmi Vse proge so vodile od starta na zapad do meje, nato preko železniške proge in v večjih ali manjših zanjkah mimo vseh treh skakalnic ter po obronkih Slatne v smeri proti Podkorenu, od koder so se zopet po desni strani železniške proge vrale v Rateče in na cilj. V ostalem je treba poudariti. da so bile izrazito dolinskega značaja, težko pa je bilo za tekmovalce, ker je med tekom v jarku vlada! še precej občuten mraz. Podrobni rezultati V seniorski skupini: 1. Knap Leon 49:12, 2. Mrak Franc (oba Ilirija) 52:14. 3. Petrič Ivan (Rateče) 54.00. 4 Pribošek Franc 56.52, 5. Gregorij Franc 57:55, 6. Primožič Ludvik 59.10, 7. Stolzar Jože (vsi Ilirija) 1:01.06. Izven konkurence je v tej skupini starta! tudi Mariborčan Priveršek Tone. ki je dosegel čas 58:05. V juniorski skupini je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Arih Miha (Ilirija) 29:29, 2. Rožič Andrej 30:58. 3. Mežik Ivan (oba Rateče) 32:08. 4. Tome Vlado 32:25. 5. Likar Fric 34:58, 6. Zuccato Vinko (vsi Ilirija) 35:34. Izven konkurence sta v tej skupini star-tala Stopar Branko, ki je presmučal progo v času 29:05 in pa član SK Ljubljane Zaje Tone, ki jc privozil v cilj v času 31:37. V mladinski skupini (do 16. lela starosti) so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Kaj-žar Franc (Rateče) 24:04 2. Oz->-ald Lojze (Ilirija) 24:08. 3. Rožič Janez 25:35, 4. Ka-valar Bogo (oba Rateče) 26:31. Organizacija prireditve, ki je bila v rokah funkcionarjev Ilirije in domačega kluba, je bila brezhibna, o čemer najbolje priča dejstvo, da so bile vse tekme v dobri uri končane. Vsekakor.so imeli pri tej organizaciji funkcionarji SK Ilirije glavno vlogo in morda ne bo napak, če jo bodo v bodoče v tem kraju, ki spada gotovo med kadre našega smučarskega naraščaja, čamprej prevzeli popolnoma v svoje roke. - Skoki naraščaja Popoldne je bila na mali skakalnici določena repriza krasnih skakalnih poskusov našega skakalnega naraščaja. Po še nepro-verjenih informacijah je gorenjski kot od Jesenic navzgor prejel v teku zadnjih dni od nekod strogo okrožnico, ki šolski mladini prepoveduje smuško skakanje v kakršnikoli obliki. Posledica tega jc bila, da je bilo treba oficielne skakalne tekme na vse strani odpovedati, toda kljub temu se je ob napovedani uri zbrala na strmini garda navdušenih naraščajnikov iz te panoge, ki jc potem po mili volji skakala, dokler ni odšel njihov zadnji občudovalec. Agilni trener Albin Novšak in z njim tudi mi smo prepričani, da bo tisti ominozni odlok kmalu izgubil veljavo in da bo mladina pod njegovim vzornim vodstvom spet smela nadaljevati trening v tej priljubljeni disciplini. Seveda je pri tem škoda za Novšaka. ki pravi, da za nobeno ceno ne gre sam trenirat na Pokljuko. Baje ima v tem še nekaj zaveznikov. Zato se zdi, da bo trener tamkaj imel samo delno zaposlitev. Prireditev v Mojstrani V Mojstrani sc je danes vršil klubski darj udeležbo številnih domačih tekmovalcev in tudi članov SK Bratstva z Jesenic. Kolikor smo mogli zvedeti do ure, jc v dob-brem času pred Gregor. Klančnikom zmagal njegov brat Lojze Klančnik. Proga je merila približno 15 km v Krmo. snežne razmere pa niso bile tako dobre kot v Planici. Na to prireditev se bomo še povrnili. Plenarni sestanek plavalne sekcije SK Ilirije bo drevi ob 18- v prostorih hotela štrukelj. Udeležba za vse člane obvezna. Pet mladih skladateljev se predstavlja Ob ediciji Mednarodnega društva za sodobno pesem Pod dkriljetn JugosJovenske sekcije Mednarodnega društva za sodobno glasbo (So-oietč jntematonale pour la musique con-tempora ne), ki je s tem izdaja svoj prvi zvezek pri na«, je za božične praznike iz-š*a zbirka skadib naših najmlajših, moderno usmerjenih skladateljev pod nas'ovom »Naša pesem« s posvetilom njihovemu učitelju Slavku Ostcrcu. Mednarodno društvo za sodobno glasbo vključuje 33 raznih dr- žav m jc priredilo že v rs* o uspelih med-narodn h festivalov. Prav tc dnj zaseda v Parizu glavna žirija, katere član je tudi prof. SI av.ko Osterc, in določa program pariškega festivao v lotu 1937. V zbirki sodeluje pet mladih komponistov, ki so študij deloma žc končali, deloma pa ga še končujejo (Cvetko Lipair. šturro. Pjrnk m Paternost). a formalno je zvezek uredil SJurm. Zastonn-k nn^fta lista in narvid- fV^t Cvetk« DBpcoal U naj stremljenja rola-cUh frHj^n mA glasbeni javno-sti. Kakšni pa m* medsebojni odinoei med posamezniki v peterici, ki tokrat prvič skupno (Upi pred javnost? Po soanji in notranji- kompozicijski ar-hšteflotoaiki, po aesaznoHtebnačnah sredstvih, po muziufaem nastrojenju in stilu sc močno razlikujemo. Čeprav je glavna smer bolj eLj msenj enotna, vendar se že kale Ooijko osebnih mana, da je temu nujno morena slediti izmzdtla diferencijo. Zato skltad-be ne katžejo enotne črte, kar se mi zu zeio pozitivno. Svoboda dejstvovanja, ki jo imamo ▼ naši kompozicijski soli. pa ra»t jn čutenje lastne notranje svobode sta pač najmž»e(jši temelj uspešnega mzvoja, ker nudita možnosti, cba se človek v svoj j no'-ramjd siid razžnrva, ne pe da je že y svojem začetku hladen formalist. Iskati, nenehoim girebsti m se razgledovati po vsebkri lastne duše, stremets po efcvtiva3entmem vmamjeni izrazu notmnje^ja dožjvefija: to mora biti žrvljcaska smer iskalca in tvorca sm slednjem umetniškem področju. Pri vsem tem pa mona rcsan glasbenik poznati dosedanji razvoj, sprejeti, kar je trajno vrednega, ki skik>nit>; <*la-vo pred genijem nesmrtnega tvorca. kajtff zameteuvanje vrednot je le znaik preskfpcminega poznanja .Tudi sodobna gflasba je le nadaljevanje, razvojna nujnost, iskanje prjlaigoditve novim življcn-sk/nt ob-iifem. Ob šitudl ju se vsak nasik>-m na neko smer in najbolj umijrvo je, d« «w sodobnik ob priznanju in oploditvi po dosedanjem razvoju nagne v sodrtbno smer. Pni tem pa mosa biti stvaritelji o toliko mocam, da ae ne bo predal dogmam in jposUrf Je siabš; al« boljši epigon, tem-\xsč da ldjufo povezanosti z neko smerjo išče, Ika/ko bj svojemu notranjemu djožive<-ju ustvarili ustrezajočega Izraza in bs s tem dol v forma&nem in vsebinskem oznrn svojemu delu pečat lastne duhovne osebnosti- Kako ae bo razvila naša ipetorjc*. >e vprašanje oasa, ki izloča, kanr je nespr sobnega.. in ohranja, kar je vrednega. Iz trojice skladb posameznega ovttorja se da sicer že nekaj sluitffi, vendar še zdaleka ne more b*} raizrviden poasW.e parbtiHano pred krtom dni. Od takrat sem še! že precej daflje. Povsod w zavedam, da je moje delo začeleflc, ki Se ne more doti popokioeiti in prepričan sem, vsi pri tem. Zbjrko srno namenrfli mladinskim zborom, a je po tehnični strami precej težka čin bo tako dostopna predvsem boljšim in najfbo-ljširo zborem. Trbovel jsflctm slavSkom pač ne Ko delala 4ežkoč. Izbrali smo socialne motive. Pogledati smo namreč hotel« t življenje žatoetnega otroka, k? ne pozna smeha im soinca m se ne opatja ob toplem družinskem življenju, temveč mu bije jo v obraz m mu zašfcrupJjaijo dušo le beda, sovraštvo in klefter. Zdela smo izpolniti tisto doslej prazno stran naše mladinske glasbe, kf je nanjo (isap(issl prve tople zvoke pokojni Adamič s himno trboveljskih otrok: »Mi smo pa od tam dioma, kjer se solnce ne smehlja!« Po vsebini in notranjem ritmu smo fefonaSa tekste različno, kaikrš«n odnos je do nečesa posarnezniik ču^ii. Izmed pesnikov so zastopan; Slokonova, Petelinova. U-tva, KJopoič, Looniskar. Nolj-nal jn Hudla3es. Kak« Pa ste ka? ndontjnS z uspehom svojega dela Ni kako menite. da bodo zbirk« sprejeli glasbeni krogi? Na prvo je pač težko odgovoriti. Poudarjam pa, da je zbirka prva te vr^e v sSovensiki mladinski glasben; lieraturi fn že samo te dejstvo nekaj vetje. A kakr» jo bodo sprejeli glasbeni krogi? Kakor je pač to že od nekdaj navada pri Slovencih in povsod. Sodbe bodo padale pro tn oonfjna. A prti ms še pose&ej rad; zreme rvriška in oddaleč na vse, Iker je dbmače-ga in še novega po vrhu. A vaš« bodoče del«? Kakor sem že dejal: razvoj bo pofkaeal. kdo se bo ijsobrazoval iz (prave StvariteAj-sk« moči. Kdor fcr notranje siSe nastopi svojo pot, jo nadaljuje brez oriina aa levo in desno tako, kafkor mu ukazujejo zakoni njegove notranjosti, in nihče mu ne bo križal njegove poti. V organizacijskem pogledu .mislim, pa se bo krog sodeftavcev vedno bolj šVriJL S tem se bo noše celotno delo vedno bolj diferenciralo in po svo?i pomembnosti stopnjevalo brez dvoma do zmerom večj*h vredno*. 1. m. ZMOTIL SE JE Sladko gin jen zapušča gospod Ocvirek bar. Tako težen%na je pot, tako težke so noge... »Pripeljite mi voz< — reče gospodu r uniformi, ki stoji pri vratih. »Oprostite,< se ogorčeno oglasi gotpod. »Jaz sem admiral »Potem pa pripeljite ladjo!< DOBRA JUHA Jaka se je peljal na deželo. Prišel je v gostilno in naročil juho. Gostilničar je prihlačal v sobo. Pogledal ie skozi okno. Pogledal je gosta. Potem je rekel: »Po dežju diši.« Jaka je odložil žlico. »In okus ima tudi tak.* >Kaj pa delaš??< »O, nič posebnega. Vezem samo novo blazinico za na stok. (>Coflege H umore j Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! »JUTRO« ponedeljska izdaja = 4 Ponedeljek, 11. I. 1937. Teden dni filma Prvi letošnji sovjetski film v kinu Matici Urejuje Davorto Ravllen. — Izdaja za feonzorcii »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Pran Jeran. — Za inseratni del 1e odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubllanl L A T ELI J Lani je izšlo 2800 raznih znamk Da bomo lahko gledali naprej, moramo j upoštevati tudi preteklost, človek, ki ljubi red, napravi to ob koncu leta. Ker je ljubezen do reda pogoj za dobro zbiranje znamk, vrže tudi zbiralec ob koncu leta pogled nazaj in pregleda z veseljem in ponosom zaklade znamk, s katerimi je obogatil svcj album. Kaj je prineslo milijonom zbiralcem preteklo leto posebnega? Kaj je vzrok temu. da se skoraj v vseh državah sveta odločajo poštne uprave za zmerom nove znamke? Novi vladarji, prevrat', izpremembe na visokih mestih, izpremembe denarne vrednosti. mednarodne razstave in pomembni doživljaji — skoraj vse to, skoraj vsako zgodovinsko dejanje najde svojega odraza na pisemski znamKi. število novosti na trgu znamk je tako veliko, da lahko kronist našteje samo posebnosti. Mcrda najbolj agilna, kar se tiče znamk, j je bila v preteklem letu Nemčija. Najprej jc izšla v februarju lepa znamka v spomm na desetletnico uspešnega delovanja »Luft-haase«. Za njo sta prišli dve spominski znamki v spomin na avtomobilsko razstavo. Nosili sta sliko obeh znanih nemških izumiteljev Daimlerja in Benza. Za mednarodni kongres občin so tudi izšle štiri prav lepe znamke. Poštna uprava se je spomnila 2501etnice smrti znanega priro-dopisca m magdeburškega župana Gueri-ckeja s posebno znamko za 6 pfemerov. Seveda tudi olimpijada ni ostala pozablje- na za filateliste. 2e za zimsko olimpijado v Gamiischu - Partenkirchnu so izšle posebne znamke, ki kažejo glavne panoge zimskega športa, pozneje pa še za olimpijado v Berlinu kar osem znamk s športnimi prizori. Te znamke so potem izdali Nemci še v posebnih ličnih spominskih blokih. Poseben blok je izšel tudi za velike konjske dirke v bližini Munchna. Kakor vsako leto, je izdala Nemčija tudi letos posebne spominske znamke za kongres v Niirnbergu. Za »zimsko pomoč« je izšla tudi obsežna serija znamk s slikami novih cest tretjega cesarstva. V Hamburgu so imeli letos svetovni kongres za počitnice in oddih in ob tej priložnosti sta tudi izšli dve novi znamki. Ce upoštevamo še dve znamki v spomin na zgraditev novega zeppelina za promet z Južno Ameriko in nekaj znamk s Hindenburgovo glavo ter novim vodnim znakom, vidimo torej, da je dala Nemčija lani rekordno število novosti — nad trideset. Poglejmo še po drugih evropskih drža- . vah. Ugotovili bomo, da opazimo na znam- i kah sliki dveh novih vladarjev Na angleških znamkah vidimo kralja Edvarda VIII., ki je zdaj že odstopil. Izšle so samo štiri vrednote za poizkušnjo. Poštna uprava je hotela ugotoviti, kakšno mnenje ima občinstvo in potem upoštevati njegove izpremi-nievalne predloge pri končni odločitvi (pri nas ne vprašajo niti umetn;kov!i. Kralj Edvard VITI. si ie osnutke za te znamke izbral sam in pri občinstvu so se tako pri- ljubile, da so jih že na dan, ko so izšle, prodali okoli 30 milijonov. Ker jih zdaj po odstopu kralja Edvarda VIII. ne prodajajo več, bode očitno kmalu precej porasle v ctiii. obiralci pa že vneto čakajo novih znamk s sliko Jurija VI. Belgija je dala prve nove frankovne znamke s sliko kralja Leopolda LQ. tudi šele v preteklem letu. Znamko s sliko kralja Edvarda VIII., ki bodo kmalu redkost. Abesinska vojna se lepo zrcali na abe-sinskih znamkah. Najprej so imeli v Abe-siniji še znamke z negušovo glavo. Med vojno so jih dopolnjevali z znamkami rdečega križa. Nove abesinske znamke pa kažejo sliko Viktorja Emanuela kot abe-sinskega cesarja z amharskimi in italijanskimi napisi. Sicer pa je bila tudi Italija sama v letu 1936. precej plodovita. kar se tiče izdajanja znamk. Segla je kar 2000 let nazai in proslavila rimskega pesnika Kvinta Horacija Flaka s serijo 14 znamk, o katerih pa se mora reči, da so nenavadno okusno izdelane. Vsaka teh znamk ima napisan kakšen latinski Horacijev izrek. Tudi cerkvena država ni pustila neizrabljene priložnosti za izdajo novih znamk Prinesla je osem spominskih znamk o priliki mednarodne razstave katoliškega tiska. Na njih so razne cerkve, svetniki in mirovni motivi. Krvava državljanska vojna v Španiji se vidi tudi na znamkah te nesrečne dežele. Pomladi je izšlo še nekaj novih vrednot legalne vlade. Potem so izšle zasilne izdaje upornikov z napisi »Viva Espana!« in datumom ter označbo kraja. Te serije so izhajale v raznih mestih in so nekatere narejene kar z gumijastimi pretiski. Seveda bomo morali še počakati, da se ugotov\ ali so res uradne, ali pa so imeli vmes svoje prste dobičkaželjni prekupčevalci in sleparji. Tudi Rusija je izdala precej znamk. Rusija se poslužuje pri svojih novih izdajah istega načina kakor Nemčija. Pogosto daje nove serije znamk, toda z nizko nominalo, tako da si jih lahko vsak povprečen zbiralec kupi. To je tudi najpametnejši način največjiega finanč. efekta. Zanimive so znamke, ki jih j" Pol>ska izdala za svoj poštni urad v Gdanskem. Znamke imajo napis >Post Gdansk«. Svetovna razstava, ki bo leta 193?. v Parizu, se napoveduje s šestimi posebnimi znamkami, ki jih je izdala Francija in ki so po stari francoski navadi skrajno neokusne. Omembe vredna je tudi francoska letalska znamka za 50 fr., ki je najbrž zaradi svoje visoke cene bolj podobna bankovcu kakor znamki. Iz okvira povprečnih znamk pade tudi 5 madžarskih znamk, ki so izšle 2 septembra za 250'etnico. kar je Kari Lotarinški Turkom iztrgal trdnjavo Budo, in tri dobrodelne rumunske znamke za prvo rumunsko mornariško razstavo. Prav lepi sta dve nizozemski znamki za 3G01etnico, kar je bila ustanovljena univerza v Utrechtu. Po obliki sta trikotni. Znamka za 6 centov v vinsko rdeči barvi kaže glavo Palade Atene, boginje modrosti, temno višnjeva znamka po 12 in pol centa pa doprsno sliko ustanovitelja vseučilišča Gisberta Boetija. Po lepi .zdelavi se odlikujejo švedske znamke, ki so izšle za jubilej švedske pošte. Ta pošta sega r.amreč že v 15. stoletje, ko so uredili vse potrebno, da so se pisma vladarja in vlade hitro oupiavljala Pr: tej priložnosti so začeli sprejemati tu li zasebna psma. Ob času 301etne vojne so se nahajale povsod po Nemčiji švedske pošte. Na večini teh pošt so b-li nemški predstojniki in nemški poštarji. Dne 20 rebruarja 1636. je izšel »ukaz o poštnih si h« k, je prav za prav ustanovitvena listina švedske pošte in ki nam je zdaj prinesla terijo znamk s slikami dostavljanja pošte od bo- dečih in jez leč'1- slov pzs 'iegi voza m poštnega pstinka čez železmco in oceanske ladie do trimotor^ega letita. Na krrt-ko na j omenimo še lepe poljske in čerke znamke s pokrajinskimi slikami. Z maloštevilnimi izjemami so hile -i. * države p%j drugih delih sveta zeio marljive v izdajah novih znamk \ ote ribic, ki švigajo kakor živ- dragulji v vseh smereh. Ker smo omenili ameriški istmus, kjer se poraja v Mehiškem zalivu tok, topla gla-dinsika struja, kj zapušča med Florido m Kubo zaliv v severovzhodni smeri* bodo morda zanimale posledice, ko bi struja prenehala, ko bj se Mehika in istmus tja do Paname pogreznila. Konec bi bil prijetnemu podnebju zapadne Francije in Anglije, na Skandinavskem polotoku bi pa zrasii o-gromni ledeniki, k; bi ohladili podnebje srednje Evrope, nastala bj ledena doba. V racajmo se spet v so!n&ne pokrajine, v toplejša morja, kjer živi med ostalimi ribami razbojnik svoje vrste- Morska sablja (Xiphias gladius L.) je ime te ribe, zraste pa le redko na 5 metrov. Oblika trupa ;e vretenčasto valjasta. Hrbtna plavut je vico-ka, tudi podrepna ima daljši rogelj, repna je nalik mesecu pred mlajem, prsni plavuti 6ta dolgj ln ozki in navzdol pomaknjeni, ker manjkala trebušni. Glava je stožčasta. oči srednje. Gornja čeljust se {»daljša vodoravno v ost, ki iznaša četrt do tretjine celotne ribje dolžine. Riba je manjšim čolnom :n ludi jadrnicam zaradi svoie nagle razdraženosti nadležna ker se tu in tam zarije s svojo konico v dno ladje, a tudi ljudi napada. Na Angleškem je nekdaj pre-liodla kopajočega se moža. Znane so tudi razne nezgode iz .Južnega morja. Nekemu ribiču je bila zabodena desna roka, pri zasledovanju letečih rib je pa sablja prevrtala obe steni čolna, po naključju pa še koleno veslača. Pri neki jadrnici je velika riba preluknjala pločevino, steno in tram na dnu ladje, poleg tega pa še dno soda. vsega 41 cm. 3 ni dolga sablja se je pa spontano zaletela poševno navzgor v dno čolna s tako si'lo, da so pretiprašeni veslači zagledali celo sprednji del glave. Če se ost globoko zarije v les, se pri prizadevanju po osvoboditvi navadno zlomi. Ko jo zagledamo z ladje, bj mislili, da imamo opravka z morskim psom Ujudože-rom. ker je sablja tudi modra in ker »i moli hrbtna plavut iz gladine. Hrana so ji največ ribe. V jate se zaleti udarjajoč naglo s konico jn ko usmrti več rib, jih požre. Sabljo love s kopjem, pa tudi z mrežami. V Sredozemskem mor u je teh rib dovolj, s toplimi morskimi strugami se pa poda.jo tudj više proti jugu in severu. Sovjetski nimi so pri nas velika redkost, zato pa imajo pri občinstvu toliko večjo privlačnost. Se danes se ljudje z veseljem spominjajo na odlično opereto »Pastir Kostja« ter na krasne filme »Pot v življenje«, »Petrograjske bele noči«, s>Gospoda Golovljevi« in na redke druge. V kratkem bomo imeli priložnost spoznati letošnji pivi veliki ruski film »Ciganske postave«. Film je odlična drama in nam z vso, ruskemu filmu lastno realnostjo predočuje življenje ciganov, njihovo ljubezen, njihove pradavne postave. V glavni vlogi srečamo znamenito pevko Lelo Cer-noj, ki jo poznajo poslušalci radia iz sporeda moskovske radiopostaje; poleg nje ima zelo važno viogo Aleksander Granah. Režija filma je bila v spretnih rokah S. Schneiderja, glasbo je komponiral Loba-čev. Film je last produkcije Sovjet-Meš-rabpom iz Moskve in je prvi film, ki je bil letos dan v promet. V Beogradu in Zagrebu je imel ogromen uspeh in nedvomno bo ugajal tudi ljubljanskemu občinstvu, ki si ga bo v Matici lahko ogledalo v nekaj dneh. Beethoven V Parizu je bila te dni slavnostna premiera najnovejšega filma, ki s?a je napravil sloveči režiser Abel Gancc. Film sc imenuje »Velika ljubezen Ludvika Beethovna.« Če šc povemo, da jc Beethovna igral llarrv Baur, (ki smo ga nedavno gledali v Unionu v vlogi Tarasa Buljbe), nam boste verjeli, da je film umetniško na višku. Zlasti pretresljive so slike, ko se veliki in mračni mojster glasbe pričenja zavedati, da bo oglušil. Ljubezen je gojil do lepe Juliettc Guiccardove, kateri jc posvetil svojo najlepšo sonato. Lutke v Silmu Marta Eggerthova nam je nedavno krasno zapela v najboljši lanski filmski opereti »Škrjanček poje, žvrgoli«. Zdaj je dovršila pri Ufi svoj najnovejši pevski film »Koncert na dvoru«, kjer poje s tenoristom Heestersom, ki smo ga spoznali v opereti »Dijak — prosjalt«. Tudi ta film je zagotovljen za Ljubljano. Kreutzerjeva sonata v filmu Nov lep film, ki mu lahko priznamo: nmetnina! Imenuje se »Kreutzerjeva sonata«. Kakor veste, je to najslavnejša novela Leva Tolstega. In koga so mogli izbrati pri filmanju za vlogo goslača Gregorja? Nikogar drugega kakor Albrehta Schonhalsa. Tudi v Ljubljani ste ga že spoznali v nekaterih odličnih filmih, zlasti v »Mazurki« in nedavno v »Mali freni«. Toda v »Kreutzer- Mariko Rdkkovo smo v Ljubljani spoznali kot ljubko subreto že v nekaterih filmih, zlasti pa v »Dijaku prosjaku«. Njena največja vloga pa je v filmu »Duet«, ki se v originaiu imenuje »In ti, srce, se pelješ z mano«. Film bo v kratkem tekel tudi v Ljubljani jevi sonati« je njegova igra presenetljivo močna. Treba je to samo vdano gledati in poslušati. Vsa dvorana je očarana ko dvigne mojster lok in zapojejo strune na njegovih dragocenih goslih. Nežno se priključijo ostali instrumenti. Neumrljive melodije, Čajkovskega himne nam dvigajo srca. Albreht Schonhals, — da, to je on: sloveči virtuoz Gregor Tuhačevski, Paganini svoje dobe, sloveči ruski glasbenik, ki se mu poklanjajo ljudje v največjih koncertnih dvoranah Evrope. On je zanimivi, temni mož z otožnimi očmi, v katere se zaljub-Ijajo ženske. Sredi prekrasnega igranja se zagledajo njegove oči v majhno ložo desno od odra. In ko preneha njegov lok izvabljati goslim melodije se pričenja tragedija. Dva človeka, ki ju je bila glasba družila, ki ju je pa zakon razdružii, se spet razumeta in spoznata s pomočjo glasbe. Jealina Aleksandrova, ki je nekoč bila slavna klavirska virtuozinja in je zdaj soproga veleposestnika Andreja Pozdiševa, je spet našla svojega genialnega sorodnika Georgija. Umetniško sorodni duši se spet najdeta, nad vsem pa vlada čistost, kajti gospa preveč ljubi svojega moža in svoje dete. Samo glasba druži njo in Gregorja, a glasba tudi vodi do katastrofe. Ljubosumni mož umori ženo. Njemu ostane samota, glasbeniku glasba. To je »Kreutzerjeva sonata«, pri kateri so avtorji manuskripta za film izbrali zgolj človeško tragedijo in zabrisali teoretični pietizem starega modrijana z Jasne Poljane. Insceniral je to tragedijo Vid Harlan. Vsi igralci so prvovrstni. A nad vsemi je Albreht Schonhals. Bivši doktor medicine je sam nadarjen glasbenik in s strastjo in vdanostjo igra Bacha in Beethovna. Zunaj tik ob Grune\valdu, v samoti izven Berlina, tam stoji skromna hišica sredi zelenja. Tu živi umetnik. Mimo gredo ob lepih večerih sprehajalci in mnogokrat čujejo, kako nekdo na gosli lepo igra Čajkovskega nesmrtne melodije. Marsikdo postoji in prisluhne. Potem pa ubere korak v mesto. In je ves začuden, če stopi v prvi kino, kjer igrajo »Kreutzerjevo sonato«, pa sc mu zde melodije tako čudno znane Na tisoče lutk so izdelali iz lesa, ila, cunj, kovine in so jih oblekli kakor žive igralcc, da prepevajo, plcšejc in se ljubijo na prav tako resničen način kakor živi ljudje. Rn sam igralcc je icsnično živ m okrog njega sc gnete 3000 lutk, ki so tako velike kakor človeška dlan. Kje so napravili ta film? Kjer neki — v Rusiji! Imenuje se »Guliverjeva potovanja«. Film nas začara v svet Liliputar.cev. Pripovedke, o Guliverju, ki smo jih v otroški dobi kar požirali, nam zdaj predstavljajo čudovite fantastične dogodivščine prikupno zasoljene s satiro in neprisiljenim humorjem. Fil-manje je zahtevalo neverjetno mnogo truda in vztrajnosti, zato pa se ruski možje kamere in filma lahko ponašajo, da so dosegli presenetljiv mehanični triumf Hans Albers ima tudi v Ljubljani lepo številu simpatizerjev. Njegov najnovejši film, ki ga je z Ido Turayevo velik del filmal v Grčiji, se imenuje »Fod vročim nebom« in pravkar teče v kinu Matici. Pariško življenje bomo spoznali letos nc samo s potovanji na svetovno razstavo, marveč tudi po imenitnem francoskem filmu »La vie Parisiennc«, ki so ga pravkar dokončali. Spoznali bomo tudi stari Pariz iz početka tega stoletja, posebno pa nas bo navdušil moderni Pariz, kamor se po 36 letih vrne bogati Brazilijanec Don Ramiro s svojo lepo vnukinjo Ilelc-nito. Qba vodi po Parizu mladi Parižan Georgcs. Sledi cela vrsta zelo ljubkih in mestoma tudi močno humornih prizorov, po katerih resnično spoznamo pariško življenje. za katero jc treba mnogo denarja, »V 'iam bo daro. da ga vidimo za nizko vstopnino Upamo vsaj, da pride ta film tudi v Ljubljano