r Največji slovenski dnemtf^^ | * v Združenih državah 1 i Velja za vse leto • • . 26.00 I Velja za tsc leto Za pol leta - . $6.00 $3.00 | Za po f Za New York celo leto - $7.00 ' Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. | " Tla« largest Slovenian Dally w | the United States, Itmrrl every day except Sunday* And legal Holidays. 75,030 Readers, . T£s±Jul Ori; CORTLANDT 2876. Entered u Second Glass Matter, September 21, 1903, st the Post Otfico at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. rELEJPON: CORTLANDT 2376. NO. 295. — ŠTEV. 295. NEW YORK, TUESDAY, DEOE MBER 16, 1924. — TOREK, 16. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. LEG TROCKI NA POTU V IZGNANSTVO Trockija je na poti v izgnanstvo, pozdravljalo na tisoče Mudi, ki so se vedno vdani padlemu vojnemu lordu. — Čete jih niso mogle pregnati. — Boj proti vojnemu ministru ie bil splošen, obsegajoč vso deželo. Trocki-jeva ugotovila so povzročila veliko škodo. IZ "VISOKE" DRUŽBE. Poroča Samuel Spewack. Berlm, Ncu.čija, 1"». it! kiMiiuiii/iiia. zapustil Moskvo ter se podal v iz gnanstvo na Krimu. Vlak z katerim se je odpeljal, je za-si : l o v al o !>n iiso«V vem ili ]>ris,taš< v padlega junaka. Celo vladne čete, ki so nominalno pod poveljstvom vojnega ministra. so dejanski njegove sovraž-» !•"(*, niso m«. «»•]<.• z a Leninizem". Pod tem zaglav- COPYRIGHT KEYSTONE VIEW CO. NEW VOH*. Iz Wane i ji1 sta se vrnil! v Amerik;* se.-tri Mrs. Thelma Mo roeeni in večkrat lneeni. POČAŠČENJE SPOMINA jDAWESOV NAGRT JE PRECEJ USPESNI PREDSEDNIKA WILS0NA1 Nemški državni proračun kaže prebitek na temelju nove zlate denarne vrednosti. — Konec prvih šestih mese cev znaei, da bo Nemčija-zadostila vsem svojim ob-vestnostim soglasno"z Dawesovim načrtom.—V procesu radi razžaljenja časti so se zavzeli nemški generali za sedanjega državnega predsednika Eberta. Včeraj so počastili v skupni seji kongresa spomin Wilsona. — Senat in poslanska zbornica sta se zbrala na skupno sejo. — Veliko povpraševanje za vstopnice. USCDEPOLNE POSLEDICE! POGREBNE SLAVNOSTI. STRUPENEGA ZGANJA Štirje moški in ena ženska — žrtve strupenega žganja. — Na-daljne podrobnosti o blagoslovih prohlbicije. Štirje moški ,in ena ženska so mrtvi, in številni nadaljui leže v SAMUELA GOMPERSA Truplo Gompersa so včeraj odvedli iz St. Louisa v Washington. V New Yorku be nsčeloval go-verner Smith pogrebnim slovesnostim. nezavesti v Bellevue bolnici v New P™*4e *1110o-|goče dobiti po deset centov drink, hi "ko. Isti ofirijeJni list je vojne. \ { Poročilo iz Ivana-Voznenska je tipično: Trnek i jeva ugotovila se obračajo proti komunisti?- na zapadni 23. eesti. je ni stranki." (Ta stvar se tiče Troekijeve knjige "VJ17 v kateri je ostro«kritiziral svoje tovariše.) Washington, I). C.. l.">. dee. — Kongres je dolmfiil današnji dan za skupno sejo senata in poslanske zbornice, "da se primerno poji »ti življenje, značaj in delovanje pokojneira Wotlrow WilUona. ->re:ši'.j.-ra j»redsed:iik«i (Združenih držav**. SMene ecrijnonije so se tudi vr-ile na <"a-t diMjrih pr»- Ise Inikov, :l program določen za danes, je >koro kopija svečanosti, ki so sc vršile za Teodorjem Roo ljudje. da se udeleže teli slovesnosti. Vsak član kongresa je dobil po en riket. a jiovpraševanje po tiketih je daleko presegalo zalogo. Ceni se. da ima vsak član kongresa za seboj najmanj ducat ljudi, ki zahtevajo tikete. Uradnki senata trdijo, da niso še nikdar preje zapazili takega povpraševanja po tiketih za skupno sejo senata in poslanske zbornice. Prišli bodo številni brez tiketov, v upanju, da bodo pripuščenii. brez njih. Xa tisoče žensk, ki so bile verne pristašaee Wilsonove administracije. ne bo iu(»glo v notranjost kap i tola. Pred dvemd tedni, ko se je sestal kongres, se je domnevalo, da ne bodo republikanski, člani kongresa iz držav Nove Anglije in z a pozne.;e se je -poznalo, da je bilo povpraševanje med republikanskimi čla- Po eetk imel kratek nagovor -lames nun-! pada prosili za likett can, prvi podpre-Isednrk Ameriške! delavke 1'ederaeije. 1'oslovri prostozidarskem kabinetom, člani najvišjega sodi- Šeštdeset let stari John Cost.llo kateremu j« pu padal po- >5. cesti, je vprizoril v kojui" I soboto v svojem stanovanju go- Ko h(> truplo v New Utijo. katere se je udeležila tudi N-ork; sprejel častni komi- I- \'-.-.r->i-..r-. M.. *ej. sestavljen iz načelnikov med- . . .. , ,, . . , , , i šestdeset let stara Jnaigareui .ue- Ob.iavl.iona v trenutku, ko je zapletena stranka v Uerniott ki uih, llsillži)ena na' »»rodnih umj. ki imajo svoje ura- politične in ekonomske probleme, so napravila njegova Lvelfare" Inland, ter ravno toliko de v tem mestu. nirotovila, ki so od\-rnila pozornost stranke oc^rpsnili na-stara Armie Herbert z zapadn p' v Was,1'n-lonu bil° fbjav- Ig^r. veliko škodo. Troekijeva ugotovila so prišla ob tre-ceste, ki je tudi uslužbenka !i,~no' ,la 1,0tl<> častni sprcmlje- lritku, ko je bila stranka ojačena z novimi silami tella. Fred "Tovariš Tro<-ki je kljub izraziti želii stranko organi-J Mother, je pokukal >ko/.i vrata ziral or.iozieijo proti stranki in njenim centralnim «>rua- ter videl, da leži Gostilo na tleh ' " popolnoma o'blc"~ /ioni. ŠELE SMRT JE POKAZALA NJEN SPOL. GILBERT SE POSVETUJE Z BELGIJSKIM KRALJEM. .ki. Les Angeles, C al., ir>. dee. — Paul .). Beaeh. ki je trdil, da k bil prejšnji čikaški klavrriški uradnik ter uslužbenec Sacramento železnice, ki ki je umrl včeraj ti "iaj. je bil >en-ka. kot so izjavili /.ilravr.' ki in bolniške strežnice, ki >•0 mu stregle. Bil je star pet in Štirideset let. Sedem let se je predstavljala ta ženska svetu kot "Mr. Beaeh". poročen možakar. Tako7.vana MVs. Beaeh, prejšnja Miss Dillon, s ka-tero se je poročila, je umrla v Sacramento leta 1917. "Mr." Beach, ali pravzaprav Mrs. Beach je izjavila, da je bila rojena v Tennesse in tla je vodila normalno življenje do starosti eno in dvajsetih let., ko je naenkrat izginila ter se pojavila kot moški, u lužben v neki baniki v Kentucky. Ob različnih časih je na skrivnosten način izginila čz mest. ker jc bila zaposlena. Trkom svojega bivanja v Sacramento je bila naeelniea komi-sarijatskefja departments. Southern Pacific železnice in v tej službi je vztrajala več let. Šele na smirtni postelji j« priznala, da je ženska in da je toliko časa. vlekla za nos vse ljudi in tudi svoje dolodajadce. Bruselj, Belgija. 15. decembra. Seymour Parker Gilbert, generalni agent za reparacije, ki bodo plačljive ,po Dawesovein načrtu, je danes obiskal belgij 'ke^a kralja Alberta ter se ž njim dolgo po- in one zen !4i, na postelji. Ambulančuvi zlrn\-nik ni mogel drugega kot ugotoviti smrt fostella in ^Irs. i )e>r-mott. Mrs. Herbert preve lli v Belb-vue bolnico, kjer s<» zdravniki izja\-3li, da je njeno -tanje skrajno kritično. Ray m oni i Xullan. veteran svetovne vojne, se je zgrudil na 2."». svet &v al. Kralj se mu je kot predstavniku Amerike iskreno zahvalil za vse, kar je Amerika storila za uve-' 1 javi jen je Daivesovega načrta. MINISTER ZA ŽENSKE ZADEVE. Berlin, Nemčija, 15. decembra. Iz Avstrije poročajo, da ženske nezavesten. Otroci so pričeli metati kose lesa in kamene na moža. ki ni dal od sebe niti najmanjšega znaka žlivljenja. Ko je dospela poklicana ambulanca, je prišel po poti nadaljni človek, k: se je tudi zgrudil poleg Xollana nezavesten. Ambulantni zdravnik je ugotovil, da j" X oil an že mrtev. doCiim so drugega pre ved'i v boi-lvco. kjer je kmalu prišel 1 vesti. vidni ob kr-.;i governer Smith iz Xc\v Vorka, dolgolt rni prijatelj Gomper.sj!; župan llylan. Alton Parki r. Bernard Baruch in drugi odličnja ki. Po pogrebnih slovesnost ill \ Xew Yorku bodo dvedli truplo v Tarrytown z avtomobilom. Natančnejši na'-rti za pogreb sam ni>o bili še izgotovljeni. šča Združenih držav. dip.loma.tični zbor ter oillični prijatelji- pokojnega predsednika. Med dnigi-mi bo navzoč tudi polkovnik House, ki je bil intimen svetovalec pokojnega predsednika tekom celega časa njegovega uradovanja. Pet predsedniških administracij bo zastopanih pri slovesnosti. Vrhovni sodnik Taft je bil član Rooseveitovega kabineta iu pozneje predsednik Združenih dr- Washington, 1). C.. 15. decembra. — Nemški proračun za prvih Š< st mo^rcv sestavljen na zlati podla«ri. kaže pr« -hitek sk<»r.» 150 milij<«u<»v zlatih mark ter obljublja, tla l><> *»enieiia zmožna zadostiti vsem svojim reparai-ijskiin ob-\eznostim 11a temelju Dawesove^a načrta za jirvo lvt". Titovi Tiski komisar Douglas Miller v Berlinu. j<- spn-roeil zanimivo poročilo t imovinskem u deparmenln te; obenem tuO.i podrobno obrazložil vire nemških dohodkov. Omenil je oči vidno oživi jonje trgovine in industrije. v dohodki tekom zadnjih š.t*. decembra. --- Oeneral '"iroe-ner. ]uejšnji pruski vojni minister in »reneral von Wris-bera:. ki je vodil leta 1918 oddelek za vojne pošiljat ve, sta bda včeraj priča v proeesn. katereua je naperil državni predsednik Ebert ]>ri-sal TTind^m ur:5:. Tak'-.'tl ie bil Fbert eden š.»stib lju bkiit komisarjev, ki s«« pr.^-zeli vlado takoj po preobratu ZAKLADNIČAR BIVŠEGA KI-j VSTAJA V ALBANIJI NEPRE-TAJSKEGA PREDSEDNIKA STANO NAPREDUJE. USMRČEN. j - Beograd, Jugoslavija. 15. dec. Vstaja v Albaniji je zadnje dni Peking1, Kitajska. 15. decembra, žav; za njim bodo prišli ičiani Wil- Danes opoldne je bil tukaj usinr-jjako napredovala. Sogla>ru> z zad-sonovih in Hardingovih kaLInetOf čen Li Yen Cliing. zaikladrničar njimi brzojavkami so >c vstašein in setlanji pre:lsenih sestankih včeraj zvečer resolucije, v katej-ih se je dalo izraza obžalovanju vspru-čo smrti Samuela Gompersa* Ozna čilo se ga je kot organizatorja i najmočnejše delavske federacije, {kateri je načelo val z veliko roč-! no.stjo. Mexico City, Mehika. 15. de«. ZTl- r- Smrt Samuela Gompersa. je z;jp'-. ŽELEZNIŠKIM DELAVCEM JE ZVIŠANA PLAČA. in Malisori. Vlada v Tirani je proklamirala vojno stanje. " t atila za vedno dobre odnosa)e Strupeno ž-anj- je povzročilo se ; med ^^ Mehikp ter narodt>nj zastopnice v a\-strij.skem parla- več nadaljnih smrtnih slučajev in združenih držav metvtu zahtevajo, naj vlada osnuje novo mesto in sicer mesto nni nistra za ženske zade\*e. Izjavile so, da sedanji ministri škili žrtev v enem ne posvečajo potrebne pozornosti!,_ ženskim zadevaan. policija -skuša cedaj na vsak na-, Tafeo je izjavi] mehižki pred. čin bedeti, odkod prihaja , Calles ko je izvedel da je sinov, ki je zahtevala toV.ko člm-e-, CJompej,s iunr, samem dnevu. MLADI Beli konji za papeža. Večja komisija iz Rima je potovala vec dni po madžarski deželi i«n obiskala vse velike konjske hleve pri raznih bogataših in pie- ROPARJI PESTI. V BUDIM •menitaših. o katerih je znano, rta gojijo konje plemenitih pa-sem. Komisija je iskala pred vsem bele Berlin, Nemčija. 15. decembra, konje in sicer jih je hotela imeti Pclicija je tukaj izsledila ropar-šest kot sneg belih za papeža. Ko- sko bando. se-toj l"o iz fantov, sta-misija je zatekla tudi h groiu rih od šest de deset iet. Kradli so Esterhaszyju in res dobila tam blago iz raznih tovarn. Značilno šest konj. Grof Esterhaszv je do- je, da so očetje teh roparjev vsi bil za konje ogromno svoto. lastniki tovarn. Chicago. 111.. 15. decembra. — Vodstvo Ch''*ago & Alton železnice je zvišalo svojim kurjačem in strojevodjem plačo za pet procentov. Sprevodniki in ostali uslužbenci bodo dobivali staro plačo. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 -e izborno prodaja. V kratkem Ča- GLAS NAHODA, 16. DEC. 1924. K II II II ll II li II II Ij |l li. li il L Muaa >n«i»i mn4 Publish«* to Publishing Ooatfttf (A Corporation) (-•tJIt •KNKWIR. PIlN Of BlM m Cortiantft Inm «f Hm C«v«ritlon an4 Borough of Manhattan. of Abm Offlaarai N*w York CWy. N. Y. • LAS NARODA" (Voloa of tho Pooalo) iwmN »Tory Pay Excapt Sunday an< M«ll prollni) MrallMc nuna nI. d«, hitreje najdemo naalornlka. Umrli v Ljubljani. Josip Kremžar, zasebnik. SI let; Jo si p i na Veligovšek. šiviljska učenka, 15 let; Anton Suhodolnik. delavee. 55 let; Frančiška Lan-gerhole, žena žel. čuvaja, 49 let. Železniška nesreča na progi Or-mož-Murska Sobota. Že prvi dan po otvoritvi rednega proaneta je osebni vlak. ki odpelje zjutraj iz Ormoža na postaji Veržej zadel na tiru v vagon s plinom radi napačno po stavljene kretnice. Vagon je skočil s tira. od osebnega vlaka pa se je poškodoval stroj in dva vago na. Promet se je mogel šele čez nekaj ur lučdailjevaiti. Ljudskih žrtev ni bilo. Tragedija v Dravogradu. Te dni se je odigrala v Dravogradu strašna 'ljubezenska tragedija. katere žrtev .sta postala hčer- . !ka dr. Pranika iz Zagreba in njen Izza konr-o vojne je bilo v zvozim glavnem mestu lju,bimeCj rtHi kratkim je dr. Gejza Tikali* se je uvedbe, oziroma zaščite oseumrneira de- Frank' ^-tnik tvrdke Brača mika. Tista konferenca se je vršila pod pokrovitelj- Frank na Tr"u N 2 v " 6 L A • NARODA" ■aMirM Mrest, Borough of Manhattan. N«a» Telephone: CortJsndt Z87I NEMŠKO DELAVSTVO lov stvom Litre narodov .. • -i • i-i bu. sporočil poliču ji. tla je tvrdkin Dosti se le govorilo m razpravljalo v ; 1 T . ... .. . , , .. . ' „ .... 1 d šofer. 31 -letna Josip S lanski, ee- posebno o stvareh. katerih m mogoče uveliaviti. • ... hoslovaški državljan, ob 9.- zju- Sklepi so bili tneno zabiležem na papir, m na papirju truj pobegnil iz garažp v uici t. SO tudi dO danes OSlali. avtomobilom Puchove znamke in V »mf-iji je pomenjala uvedba osemuniega dela ni Več vrnil. Ker je Slanski. tki do 1>ilni,triiu so ^hiteli na no-!- " J r ~! . • .. . ,- • ____a ;- i *Jv 1 1 zas-tran odnesli velike množine hlače vi ne, več ženskih rut. nogavic, robcev, pletenin in raznega mamifaktur-nega blaga ter vet5 gotovih oblek. Skupna škoda znaša 25.G30 Dun. Radi suma sovdeležbe pri tatvini je bil aretiran neki Blaž T robe j. stanujoč v Vidmu. Oddan je bil v •zapore okr. sodišča v Sevnici. Značilen dar državi Peter Zgaga Prod kratkim se je pojavila v pristaniiišlču na Savi pri Beogradu neka črmulasa Dalmatiinka. ki je s svojim razuzdanim vedenjem med mornarji povzročila občo pozornost. Daltmatinlka je bila 30-letna Jerk a Blaižič iz Biagrada na morju. Okoli čmolanke se je kmalu -Tikal ves mornarski svet. ali najsrečnejši med vsemi je bil krmar Dimitrije. kajti njemu je Jenka poklonila svojo ljuibav. Sicer so bili v ostalem tudi drugi mornarji de-'njegovih idej. Jutri bodo pokopali truplo predsednika Ameriške Delavske Federacije. Samuela Gompers. Možak je bil petinštirideset lei predsednik največje delavske organizacije v Ameriki. Par trenutkov pred smrtjo se je dvignil na postelji ter vzkliknil: Bog živi ameriške naprave! To so bile njegove zadnje besede. Da, edinole ameriškim napravam se je moral zahvaliti, da je vztrajati toliko časa na svojem mestu. Kajti če bi bile ameriške naprave drugačne, bi ne bilo mogoče tako slepomišiti z ameriškimi delavci kot slepomišijo njihovi vo- diteji v sedanjem času. ★ Včeraj so počastili v kongresu opomin pokojnega predsednika Wilsona. Slavnosti se* je udeležilo tudi veliko število republikancev, odločndh nasprotnikov Wilsona iti Smjoslrroattska Ustanovljena 1. 1898 KatnL Stefcturta Inkorporirara 1. 190} GLAVNI URAD v ELY. MINN. ležni Jerk.Lne ljubezni,/toda njen pravi izvolji-nec je bil samo Dimitrije. Ta ljubav, ki je trajala okoli 2 meseca, je končno žailostno končala. Nekega jutra sta se Jenka ,'n Dimitrije nevarno spoprijela. Jer- Z velikimi možmi je vedno tako. Njihove ideje so precubširne in previsoke, da bi jih mogli sodobniki razumeti. He vselej je bilo tako in tudi v bodočnosti ne bo drugače. Ideje križanih in na grmadi sežganih so danes temeljne doktrine ka se je borila kakor ranjena le- vinja in Dimitrije je že omagoval. |aove5ke civilizacija Razjarjena črnolaska gaje prig- ^ nala do ograje na ladji in malo jc S Predsedriik llttmžke repu,biike mwnjkalo. da ga n; treščiia v vn- I Ebert jo tožil nekega časnikarja moč drugi nt-ornarji. v prepir, od-j nosno pretepla se je vmešala tudi p 5t;:eija. Jerko so odgnali na raizžaljenja časti. navadna vlačuga. Pri zasliševanju je izpovedala, da ji je Dimitrije obljubil zakon, da pa obljube ni največji uspeh revolucije. j stanuje v MartiiČevi ulici, pustil Dan^s na dela vee kot polovica nemških industrij al-'; vse svoje stvari in dokumente v nili delavcev po deset ali celo dvanajst ur na dan. ;svojem stanovanju, se je prvotno Nemški podietniki se sedaj sklicujejo na delavsko mislilo, da. se je samo v zabavo kr-iainallnii uraij ,kjer SX) ugotovi-:^, tl)T. - * i j * i _ * • lUIJ II cL lil 11. v li J a. T t. T 1C [)Ua\ tli za se i t no konferenco v Washin»"tonu, pri tem pa nočejo ni- iz mesta m da se mu je u tla nima .nikakih ustin .in da a^iIIindenb Cesar slišati o sklepu -lede osemurnei>a dela. .najbrž^ zgodila kake nesreča. To- Pred par dnevi se je vršila v Berlinu konferenca ^ že ^ lzka' V1 , „ . . , . , zalo. da je soier pobegnil z dr. nemški li mdustrnalcev. Zastopane so bile skorai vse tr- ,, . .,v , ^ i....."L . ' 1 j»ankovo hčerko. Policija je izda- izpolnil .jn j0 čaka sedaj sramo- govske 7b«rn,ce države. Iu zato za njim tiralico. Dr. Pran.; J. . Na ^ J(,ki n, \ eema navzočih se ne iziavila ijroti pojrodbi m se- tf...„ rofih^n ^p ip bMia da ie šo- - - v • - i -i . '' I n - - i t K(na roaoina se je oaia. aa je su ,So pre^nec verjeli m je bila prept- veda s tem tudi proti oseinurnemu delu. ees, da ne nudi fer 0dvedel gospico v inozemstvo. ljana v hollaiko v svr'ho pTegiedo- poenodba Leniči ji liobcuill prednosti, pač pa naravnosin še bolj pa. da namerava izvršiti va(UJ-a v boJniai so ugotovilifda je o^ro/a nemško produkcijo. f^aUnomor. Policijske oblasti v j ,rka pcpoi^oma zdrava, da pa je l*rav nič čudnega ni, če so se nemški industrijalci Dravogradu SO dobile med terr. v drilgem stanu. Radi vlačugan.ra izrazili prot i osenmrncmu delu in da smatrajo osemurno, obvestilo, da sta se šofer Slanski in prostitrainih lisitov ne sprejemajo več. Prošnje doseljencev izven kvote se sprejemajo tudi dalje. Do?el »enec izven kwte je ameriškem zakonu: a) doseljenec, ka je neporočeflio dete izpoKl 18 let. ali žena državljana Zed in j enih Držav, ki prebi-' seinOTidžeu ali vseaffliaou.; katere va tukaj v ea.su, kadar se .vlaga Qn ,specialni0 označi in katero odo-prosnja; j bri Tajnik Defla, če se zaveže, da b^ doseljenec, ki je bil prej za- bo naznanjalo Tajniku Dela zak-konito pripuščen v ,Zedinjene Dr- • obiska \-sakega doseljenega žave in se vrača od začasnega obi- i dijaka; m če tak učni zavod ne po- ska zunaj; ,šilja točno faikih naznanil, se pr^- c1! doseljenec, kš je bil rojen v o^^^tev. domini ju Kanada. Newfound! an- ■ da. v republiki Mehiko, Kuba. Har j iti. San Dominpo, v Kanailski zoni, ali v kakšni neodvisni deželi Cen-! traJne ali Južne Amerike, ter nje-' Izsettjeniaki Koanisarijat v Za-gova žena in neporočeni otroci iz- j srrebu naznanja razširjenje konee-pod 18 let, če ga spremljajo alli mu za sledeče parobrodske družbe: Blede, da se mu pdridrnžijo; ! Coeulich —Societa Triestina di d) doseljenec, ki je bil najsna- Navig&zione za Kanado; Vino na cesti. Prevoznik Kumpak iz Krčevinc je peljal te dni za mizarja Vi her-ja pet polovijakov vina iz Rošpa-ha v Maribor. Na nekem kraju, kjer cesta precej visi, je prišlo sprednje kolo v cestni jarek, vsled česar se je voz prevrnil. So-e) dosedjenec, star najmanje 15! Hi, napolnjeni z vinom, so zdrk-let, ki je bona fide dijak in želi j j po strmini Dva sta se razbila, priti v Zedinjene Države z edinim j wjPll pa je b51 poškodovan. Izteklo no. namenom, da študira na kakšni j je 379 litrov vina. priznani šoli. kolegiju, akademiji. Vlom v Rajhenburgu. V noči na 24. nov. so vlomili ta tovi v trgovino Matija Preskerja v Rajhenburgu. Dolgoprstneži so Neki profesor, deveti a raiztrescm., je bil povabljen v družbo, v svoji raztresenostd je olbleficel suknjo, ki je bila na rokavu nekoliko počena. Mlad nepridiprav je na prireditvi to opazil ter na hotel izgubiti prilike, da nekoliko potegne profesorja. Priibftižal mu je ter rekel: — Gospod profesor, tukaj pa kuka ven modrost. — In prismojen ost noter, — je odvrnil profesor mir- Razširjenje parobrodskih koncesij. International Mercantile Marine za Kanado; Canadian Pacific Railway ana Steamship Co. za Zedinjene Države; Navigazione Generale Italians za Avstralijo; Hamburg - America Line za Kanado, Kubo in Metoifko; Vesna za Južno Ameriko; Holland - America Line za Kanado, Kubo dn Mehiko. +er' NOVE Iz Julijske Benečije poročajo, da je divjal tam velikanski potres ter povzročil ogromno škodo. Ni jih bolj nesrečnih ljudi v Evropi kot so naši ljudje po Krasu in Pri mor ju. Rodna mati domovina se ne meni zanje. Italija jih tepe kot ni še nikdar pretepala nobena mačeha svo-jjih pastorkov. I11 sedaj jim je poslalo še nebo svojo strašno šibo v obliki potresa. I če bodo vse to vzdržali, kar je pa dvomljivo, se bosta njihova volja in moč tako zjeklenili, da si bodo lahko zrez vsake tuje pomoči, na svojo lastno žedezno pest krojili lastno usodo. ★ Ameriška prohibicija je povzročila vsepovsod veliko izipremembo. Sedaj je vse drugajee kot je bilo pred dobrimi petimi leti. Danes naprimer čitaon v velikem newyorSkem dnevniku debe-ločrkast naslov: ''Tekom petinšestdesetih ur je strupeno žganje usmrtilo v New Torku osem oseb". Pred petimi leti bi človek z lučjo zastonj iskal takih poročil. ★ Iz Beograda prihajajo zanimiva poročila : Jugoslovanska vlada je dala ofi-eijelno zatreti vse komunistične organizacije. Komunisti nimajo pravice agitirati in zborovati. Nobenih listov ne smejo izdajati, no- REKORDE ZA BOŽIČ ^^ benih plakatov razpečavati. i Svet a noč, blažena noč. C Božično drevesce. fTiožlčnl glasovi. (Rnoilo se je dete. f Slovenski podpuri. fSoknlska. korafinica, voj. godba. (l.epa naS.i domovina. (Slovenska koračnica, voj. godba. «.Ti.:;o«?lav»ia koračnica. 'r.iirtrnv iz Ljubljane, voj. g<~.<1ba. ff boj 11 hej. ^Slovenske melodije, voj. godba. (Bela Ljubljani. (7tl* ate sanje, harmonika. fKatrcs, polka fOorjanukl valček, harmonika. < Boter Peter. (0!odec Nace, godba. (Veseli svat je (Štajerski ples. godba Cena komadu J« 75e. Vseh deset pioič Vlada najbrž še sama ne ve. da je s tem svojim odlokom zadala močan temelj komunistični stranki v Jugoslaviji. Ljudstvo si bo mislilo: vlada hoče vzdržati sedaj obstoječe nevzdržne raizmere. jZa svojega največjega nasprotnika smatra komunizem. Če je torej mogoče edinole poitom komunizma odpraviti nevzdržno stanje, se bo treba lo-ititi tega zadnjega dn skrajnega j orožja. ' Proti takemu globokemu pre-^'^nS^^r^n"«i^^ac™-: pričanju bo vas boj hladne klike po3tnino. Dobite te krasne nhve kr-.iado nemogoč, pri: VICTOR NAVIN8HEK. 1 331 G reeve street Cortmiuct, Pa. BaaaBSaaSBBSBBSSS^HI Qlavnl odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9SS E. 1S6 at.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOU18 BALANT. 1S08 B. «2nd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Mina. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 41S — llth Ave, Duluth. Minn Vrhovni tdravnlk: Dr. JOS. V. GRAHEK, 808 American State Bank BI d«, «0» Grant Street » Sixth Ave. Pittsburgh. Pa Nadxornl odbor: A.VTON ZBASXIK. 4905 Butler St., Titt sb irgh, Pa. riUHOK MLADIČ, 1334 W. 18 Street, cmcaiu, ill FRANK SKRABEC, 4823 Washington Street, Dravsr. Colo Porotni odbor: LEONARD 8LABODNTK, Box 480. Ely. Minn. 3REGOR J. POREJJTA. S10 Stevenson Bldg.. Puyallup, W««a TOANK £ORICH, »217 St. Clair Avenue. Cleveland. O Jednotlno uradno riasllo: "Glas Naroda" Vae stvari tikajoče se nradnlh sadev kakor tudi denarne poBllj&tv* aaj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse piitoibe naj se poSila na pred sednlka porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih Članov in bolniik* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika Jugoslovanska KatoliSka Jednota ae priporoča vsem Jugoslovanom s« ibilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zsrlasi tajnik, hlitnjepa druBtva JSKJ Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite n-Ki. tajnika Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami , : v Konec julijanskega koledarja. Po končani svetovni vojni .}e| nastala ]>ovsod splošna zahteva po 1 reformi koledarja. Tu li v "novi"'i Rusiji se je narod .sprijaznil s tu mislijo. Na kongresu vzhodnih cerkva majnika leta 19J3 >e je ^cončno s'klesnilo. da se ima odprav iti douseda.ilji julijanski koie-1 dar. aaamessto njega pa uvesti (zasega (gregori ja nskega ). :i0. septembra 1923 starega št.-j la je bil zadnji dan štetja po julijanskem -koledarju. Naslednjega dne se je /.<• pisalo 14. oktobra no j ve.ga štetja, za 13 dni je namreiM narastla raz Vika med našim 121 ruskim Štetjem. Toda novo štetje se vendar n dveh točkah raizJiknje. od našega grego^rijanskega štetja, .in isieer v velikonočnem datuann in v določevanju prestO]inega leta. Novi knjedar izboljšuje namreč vjemalnje koledarskega leta s sol 11 enim letom v toliko, da zmanjša razliko med tropskim m krde-dai*skim letom od 2G na 2 >ekundi. računamo vsako četrto leto za prestopno, od sekularnih let. pa leta, ki so deljiva s 400. torej 1200, 1G00. 2000. 2400 itd. Novi rusko-erški koledar pa računa le ona sekularna leta za prestopna. katera deljHna z 9. dajo 2 ali 6 za ostanek, torej leta 2000. 2400. 2900. 3300 itd. Vi Vkonočni datum določuje 110 vi rusko-grški koledar 5^-tronomie-110 natančno prvo nedeljo po prvi polni luni p»> s pomladnem enako-noeju Pravoslavni kristjani praznujejo torej ?^edaj "pravo" veliko noč. medtem ko praznujemo mi srednjo". Po gregorijanskem koledarju je namreč spomlad vednn 21. marca, med tem ko je fciila raa pr. letos za 20. Rusi so imeli letos Veliko noč 23. marca, mi pa šele 20. aprila! 1-to se bo ponovilo še v letih 1927. 1943. 1954 itd. I7pa-•ti j<*. da se l>o končno tudi pri nax Velika noč dol« .*-ila na stalen datum. Klriza na Španskem. Dnrektorij je imel sejo, na kateri je razpravi j pal o prevratnem gibanju, ki s«- je prič do ]>ojavlja-li })o span.':';, (ieneral Valen^pinosa jf izjavil po -e,;; novimarjem. da obstoja v Parizu revolueijuki ko-n:'te. ki ima namen, da odpošlje v vsa večja mesta Španske organizirane krmun>>">te. ki naj v uniform! španskih vojakov sodelujejo pri revoluciji, da bi izgledalo, kakor da sc je uprla armada. To nakano pa jc špan-ka vlada še prav.„ mest a ikone um toga leta, ker bo tedaj dopolnili svojo 40. službeno leto. Njegov nasleftlnik bo na j brž e so-dan ji vrhovni poveljnik angleškega sredozems;kega bro-ilenja. adm«iral Sir Oanocid de Brock. \* ]>olitjčnih krogih govore da bo ponudila aingleška vlada odstopivšemai Earlu Beat.tyju. ki je bil v bitki ]>ri Skagerraku lrta 1916 v boju z nemškim brodgrv-jem razen I^orda JelUeoeja glavni poveljnik združene britanska e-kafclre. meKito governerja v enem važnejših dominijev. ki bo v kratkem izpraznjeno. Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na cc Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. 9> Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortkndt Street, New York, N. Y. / GCAS NABODI, Te. TOC. T9*f. Največji sovražnik Rusije je—lakota. Evropski Rusiji 3e zopet bliža, strahovita lakota. — Zaenkrat je že sedemindvajset gubernij več ali manj prizadetih. — Letos je bil žitni pridelek za 150 milijonov pudov manjši kot pa lansko leto. — Ruska vlada tolaži prebivalstvo z zatrdili, da je izborilo pripravljena na vsak boj z gladom. — Cene žita so pričete strahovito naraščati. Pošast gladil i znova vstaja nad znatno povišane. V "žitnih" po- evropsko Rusijo, čez .njene južne iti jnžnoisrtoene ]x>ljane. Dolgotrajna suša, ki je maja in junija ležala nad južno-iztočnim Povolz-jem in delom Ukrajine, je skoraj uničila pridelek velikega dela tega teritorija, tako da ga je ostalo h- malo. Dne 23. junija je intermi-nisterijelna komisija, v to s vrh o zbrana pri Moskovskem ■statističnem biroju. i>rvič izdala cenit veno poročilo o bodoči žetvi. Po podatkih, katere je komisiji predložil šef statističnega biroja, je bilo treba pričakovali, da bo letošnja žetev v devetih gubernijah slaba, v .sedmih pa malo zadovoljiva. Poročevalec je cenil ozemlje slabe žetve na tri milijone šestotisoe hektarj' v s prebivalstvom 8-">00.-000 duš. Po omenjeni interministerijeln; .seji se je pa ta cenitev izredno z v ,-šala. Po zadnjili informacijah je več ali manj težko prizadetih /y 27 gubernij. Najbolj ogrožene so gubernij«* Astra h an, faricin. Samara. Saratov, tzv. nemško ozemlje ob Volgi, Donska gubernija. Terek, Stavropol (to je v>a severna Kavkazija) in Krim. Površje, kateremu grozi glad. se sedaj ceni na 10 milijonov ha. prizadeto prebivalstvo ]>a na 7 do S milijonov. Slabi so pa tudi -izgledi skupnega pridelka cele države. 1'zprva je sovjetsko novinstvo zatrjevalo, da ji' v Rusiji letos približno 10 od si več površine obdelane, kakor lan-, in da bo skupni pridelek enak la;-. skemu, to je. da bo dosegel približno 2SOO milijonov pudov. To zatrdilo je uradoma izdal še šef sov. ji-.tske statistike tekom interministeri j»dne seje dne 23. junija. (Id takrat m> je optimizem pa znatno zmanjšal. 25. julija je centralni komitet komunistične stran k.* izdal proklamacijo vsem stranskim krajevnim organizacijam. V tej okrožnici najdemo njegovo Obvestilo. da bo žitni pridelek 192 k za 100 do lot) milijonov pudov manjši kakor leta 1023. Še bolj črno vidi uradni "žitni proračun'', ki ga centralni statistični zavod v svojem porolčilu z dne 21. julija objavlja v Ekonom i čestoi Žizni št. 23s. Tu je skupni žitni pridelek cenjen na 2600 milijonov pudov ali za 200 milijonov manj kot lani. Najnovejša cenitev centralnega biroja pa je še nižja in dosepa jedva 2550 milijonov pudov. Kljub temu skušajo »ovjetslc krogi pomiriti javno mnenje in za trjujejo, da razpolaga sovjet-skp država z vsemi sredstvi za borbe proti gladu in da prebivalstvo po krajin, prizadetih po slabi žetvi r kakor ni og-rožetoo. Tudi v preje omenjeni okrožnici glavnega od bora komunistične stranke čitamr zatrdilo: "Leta 1921. je slaba že tev prizadela 30 milijonov duš. Tr krat naša država še ni imela n-zerv pšenice in drugih žitaric, po trebnih, da z njimi pomagamo temu prebivalstvu. Ker pa letos sku ] n a i zm era pridelkov ne bo več krt za 100 do ISO milijonov pudoi manjša, lahko zatrdimo, da so dane vse možnosti, da bo država letošnjo sušo prenesla brez resnih žrtev narodnega gospodarstva." To izjavo je treba sprejeti z vso rezervo. Nasprotno, povoda imamo za upravičeno bojazen. Ne sa mo, da je v zadetih krajih polje delstvo popolnoma propaidlo in ne samo. da nima prebivalstvo potrebnega orodja ter semenskih rezerv, je treba naglasiti, da je su5a tudi letos obiskala po večini ravno iste kraje, ki .«*> tako strašno trp< li v znani gladovni katastrofi leta 1921. Kakor se čudno sliši, je pa vrhutega r<>s. da so ravno i-ste pokrajine v Kftdnjih letih morale*pr<* naša t i najobčufcnejše davščine! Čeprav je prebivalstvo ob Volgi m v sosednih pokrajinah radi katastrofe 1. 1921. gospodarsko izčrpa no. je sovjetska vlada ravno temu prebivalstvu naložila aemljiske da vijčine. ki so v Rasiji v splošnem zelo občutne, tukaj pa so bile Se N9I599. Ji M krajinah, kojih večji del ravno spa da v gubermije, prizadete po suši. je 1923—24 bFlo pobranega davka v pridelkih za 141 milijonov pudov, dočim je po navedbah trgovinskega instituta pri komtsarija-tu za finance osebna potreba poljedelskega prebivalstva v tej pokrajini pokrita s 37 milijoni pn-»li. Primanjkljaj je 1923. bil enak pobranemu davku, torej 1+1 milijonom pudom. za letošnje leto J'* pa primanjkljaj proračun an že na 416 milijonov pudov, davek pa za vso Rusijo na 426 milijonov pudov. Ta očiviilna in za pruzadete katastrofalna krivica je razumljiva le. ker so druge žitne pokrajine, kakor Ukrajina in severni Kavkaz politično mnogo odpornejše in je sovjetska vlada prisiljena, da s tem dejstvom računa, Nesrečni kmetijsko prebivalstvo Povolžji je torej deeimirano v velikem gladu 1. 1921. in težko udarjeno z po-znejšmi davščinama, sedaj pa nima nikakršne pšeniene rezerve in Nkoraj nič rži in koruze, tako da ga brez dvoma čaka nova gladovna katastrofa. K temu pride še brezglava sovjetska izvorna politika, ki se ne ozira na stanje prehrane. Ta politika pozna samo željo za dosego ak tivne trgovinske bilance, za katero stremijo sovjeti, odkar je uvedena Novaja Ekonomičeskaja Politika. (Nep.) Aktivna bilanca je sovjetom potrebna, ker hočejo zagotoviti zadosten doček tujih valut, razen tega pa hočejo v inozemstvu vzbuditi mnenje, da se je rusko gospodarstvo zboljšalo >in da se mu torej smej<5 doaroliti krediti. Izvoz žitaric je conditio sina qua non zn aktivnost ruske trgovinske bilance. Statistični*podatki ruske zunanje politike v polletju od oktobrn 1923. do marca 1. 1924. prikazujejo, da Se ima sovjetska, vlada za aktivne postavke svoje zunanje trgovine v tej dobi zahvaliti ek;-kluzivno le izvozu žitaric. Po et*-nah iz 1. 1923. bi presežek znašal 95 milijonov zlatih rubljev, izvoz žitaric v isti dobi ]>a 107 milijonov zlatih rubljev. Tz tega izhaja, da bi brez žitnega »izvoza bila ruska trgovinska bilanca pasivna z diferenco 12 milijonov zlatih rubljev. Tako je razumljiva važnost, ki jo sovjetska vlada pripisuje živneniu izvozu. Ce se bodo sovjeti ozirali na neobhodne potrebe prebivalstva. se bodo izvoz«,morali odreci. čeprav ne radi. Celokupni pri lelek je za letos pro računan na 2500 milijonov pudov. potrebe pre bivalstva. namreč prehrana, seme. na in krma. so ^roračunani na istn višino, pri čemer so za prehrano vzeti očitno premajhni nastavki Vklub temu so pa oficielni sovjet-ki organi do zadnjega časa ve io-,vem naglašali. da "lokalni poia-'"i" ne bodo pravnic spremenil.' obče produkcije in da bodo za izvoz ostali tudi leitos isti presežki kakor lani.'Šele v zadnjih številkah je ofi'weiehia Ekonomičeska j a Zizn št. 238 pod pritiskom dejstev ori znal a. da bodo za izvoz namt-njeni presežki 'letos bistveno n žji kakor lanski in da se bo izvoz moral "reducirati" na "mfmiimum.* Vkljnb tc*mu se pa sovjeti tudi sedaj nočejo izvozu povsem odpovedati. Koncem avgusta je Sov-narkon celo v tem oziru sprejel formalen sklep, in so moskovski listi od 23. avgusta poročali, da je po referatu predsednika Rvkova vlada sklenila, "da izvoKa žiitrrle nikakor ne izključuje iz svojega trgovskega načrta za tekoče leto. Samo "uresničenje tega plana m celo transport žitaric do 1uk sne ne bo motgel vršiti drugače, kak'rrorbica za 400 labelnov 7 A CTOTSI 1Ta krasna Zapestnica tj/VO I V/llJ za 85 labelnov Star in Magnolia Mleka POSEBNA PONUDBA Vsaka ženska želi videti otroka z malim lišpom, kot je naprimer zapestnica. Nadalje se lahko ponaša, če ima dobro ročno torbico, ki ji bo dobro služila. Mi damo brezplačno zapestnico in torbico kot jo vidite naslikano tukaj z la. belni naših vrst kondenziranega mleka. Če hočete, da vas bodo take male stvari razveselile, začnite danes kupovati samo naše vrste kondenziranega mleka. če hočete iz- poin.ti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo prerr.ijskc trgovino kot Je označena spodaj, ati ya pa pošljite l>am, in dobili boste ilustriran seznam in Posebno Prerrijsko Karto, ki je vredna 10 brezp ačnih labeinov. Sprejme »te samo ena taka Premljska Karta od odjemalca s 40 a I več labelni. Vsaka naša Premijska trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi ali vsemi vašimi tabelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjal; t labelne labelne in Posebno PrerrbjsKo Karto, jih pošljite Borden Premium Comniny, 44 Hucscn Street. New York C ty. začno s števi.ko da-ila označenega v ilustriranem Premljskem Seznamu, in mi vam bemo poslali brezplačno. NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue PREMIJSKE TRGOVINE BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avnue near 150th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atl.irltic Aveiue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway "Hranite labelne za dragocena darila z:i boža'ne praznike." LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit .Avenue near Newark Avenue KUPON Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson Street. N. Y. C. December 16. 1924 Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijska Karto. IME ____ NASLOV ---- No. \ . (Slovenian) Med beograjskimi komunisti se je pojavil razkol. Disidenbi jjo naslovili na delavstvo proglas, v katerem pravijo, da zaradi nameravanega skupnega nastopa pri volitvah z Radičem in zaradi izklju-čenja sodruga Živote Mllojkoviča iz neodvisne delavske stranke ne morejo več ostati v partiji. Pro-slas so poleg drugih podpisali biv-ški komunistični poslanci Todoro-vie. "Laza Štefanovi*-. Dragutm Bukvič. dr. Dragutin Vladisavlje-vič, Žika Cvetkovie in Života Mi-lojkovte. munistov. shmee Soleri: "Fašizem je oliru- Razkol v stranki beograjskih komi 1 vse svoje orožje, toda izgubil je mnogo duš. Do pohoda na Rim je bil fašizem izraz odpora narodne večine proti rdečemu nasilju. Pa .svoji zmagi bi on ne suiel zamenjati nasilja, ampak bi morai nasilje ubiti. Ker tega ni storil, je v velikem delu zgrešil svoje zgodovinsko poslanstvo.'' Navzlic vedno hujšemu odporu, v narodu se vendar ne da zamisliti, kako in kdaj se bo strmoglavil fašizem. Mussolini -.se opira na 300 tisoč črnih srajc, dočim so nasprotniki brez orožja. Zanj govore tudi nedmovn i uspehi na goodpirati zmerno vlado. Doslej so dosledno odklanjali sleherno podporo vsaki "meščanski vladi." Italiji več ne preti konijimističnn revolucija, zato je tudi fašizem •kot protisila izgubil svoj raison d'etre. Nova bolezen. GLAS NABODA', THE BESI JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Poročajo o novi epidemiji, ki razvija na -Japonskem in katera je zagrabila že tisoč ljudi. fiO odstotkov jih je umrlo. Japonski zdravniki pravijo, da ohole za to boleznijo najve"- moški in sicer stari n a.1 r.O let. Tnplota dviga na 40 ilo 41 stopinj, po dveh dneh nastopi nezave-t. kateri sledi de-lirij. v 5 do 10 dneh je bolnik mrtev. Iščejo vzrokov, pa jih ne naj-edjo in bakterijologične preiskave so ostale brez uspeha. Ta nova bolezen pa ni v nikaki /ycv\ s slič-uimi boleznimi, ki so se pojavile v Anglj. v Italji. Švedi ji. Ameriki in Afriki. mnenji še ni prišlo do kompromisa. Vsekakor pa vsi izvozni nameni pomenijo grožnjo za prebivalstvo pokrajin, prizadetih po suši. Za obema ciljema ruska vlada nikakor ne bo mogla stremeti, ali ho morala štediti prebivalstvo, ali pa bo izvažala. Ena sama okolnost 3o tedaj Mus.solinijeva vladna večina ne more več tiiko i m poni rat i. ^Mogočna stavba italijanskega fašizma se polagoma krha. Pravilnost te trditve potrjuje vse polno značilnih pojavov. Predvsem so začeli Mus.solinijevo ladjo zapuščati dosedanji siimpatizerjl, tako-Baronica ilarija Vet sera. mat; kozvanh dtalijaiL fa-i.tov. Eden baronese Vetsere. ki je bila lets voditeljev, nekdanji ministrski 1869 umrla skupno s eesarjevičem j predsednik Vittorio Emanuele Or-Rudolfom v Maverlingu tragične j lando, ki je bil izvoljen na faši-smrti, živi sedaj v veliki bedi. Ba- stovski listi in je dosedaj vedno ronici je dal po tragediji v Maver-j podpiral vlado, pri glasovanju ta lin.gu cesar Franc Josip SCO.OOD S krat že zapušča dvorano. Fašist goldinarjev kot nekako " odškod-j Viola, ki je na kongresu bojevm-nino" za izgubljeno hčerko. Pre5! kov ostro napadal Vla:lo, je bil L?.- Odmev tragedije v Mayer lingu, gnani iz stranke. Za njim je sam rz stopil iz stranke Ponzio di San S.--bastiano. predsednik rimsikih bo- 40 leti je bila ta svota kapital, c I karterega se je lahko udobno živelo. Baronica Vetsera je s tem denarjem nakupila posestvo pn jevnlkov. Pecejšnje število bojev-Payerbac.hu. ^'jer je tudi živela, j nikrn* in tudi vojnih pohablj^n-Po prevratu je to posestvo proda-'cev. ki so bili vsi izvoljeni v zinila. ker ga ni mogla več vzdrževati, j niei na vladni listi, se je vzdržalo Preselila se je v vilo. ki je bila last, glasovanje o proračunu zunanje-bivšega ogrskega ministra grot a i ?a ministrstva, pri obravn-anju no »Szrehenvija. V zadnjem času je j tranje politike pa jih je že nekaj baronica prišla v obupni gmote:, j glasovaio prol i vladi. položaj, ker je porabila vse svoje prihranke in ni imela več nikogar, na katerega bh .se lahko obrnila zh Da preidemo preko osta'lih ono-zicijonili strank, demoleratov. po-pol a rov, republikancev, soeijali- pomoč in podporo. V tem obup- *tov, ki že dalj ča^a ne sodelujejo nem položaju se je spomnila, da je po svojem možu čehoslovaška državljanka. Obrnila se je z ozi-rom na to na čehoslovaško vlado, oddelek za Slovaško, v Bratislavi, in prosila za milostno pokojnino, češ, da je bil njen mož državni uradnik in pnistojen na Slovaško. Ministrstvo je njeno proSnjo odbilo z utemeljitvijo, da ni do-gnana njena državljanska pripadnost. Baronica Vetsera se sedaj trudi, da bi zbrala potrebne dokumente. iiz katerih je razvidno, da je v resici čehoslovaška državljanka, ('im se ji to posreči, bo znova Adožila prošnjo za iriilostno pokojiiino. v parlamientu in hočejo s svojo odsotnostjo pred deželo in preti vsem svetom naglasiti moralno osamljenost in dekadenco današnjega italijanskega parlamenta. Ta opo-zicija je zavzela jasno negativno stališče in izjavlja, da se ne vrne prej na Montecitorio, dokler se n<» razpusti fašistovska milica in se deželi ne vrnejo ustavno svoboščine. Nedvomno najgotovejši znak. da gre s fašističnem režimom navzdol. je najnovejša orientacija fz-kušenega državnika, ki je desetletja vodil krmilo Italije, 83-letncga G-iolittija. Giovanni Guolitti. ki sicer ni hotel sprejeti Mussol ini j eve ponudbe da kaoididira na vladni j listi, je doslej neprenehoma podpi-ROJAKT, NAROČAJTE SE NA raft vlado. Lani je pomagal izvesti 'GLAS NARODA' NAJVEČJI volilno reformo, ki je zagotovila 1 SLOVENSKI DNEVNIK V fašistom absolutno večino, letos vsaj na videz ostal na strani Mus-solinijevi. 15. pr. mj. pa je ta isti Giolittii začel ^v svojem govoru v zbornici braniti demokracijo m dober glas. ki ga je Italdja vživaia v svetu prejšnje čase zavoljo ovojih svo]>odščin. "Danes po zmagoviti vojni;"je vzklikni*., obrnc-n proti Mussolini j u. *se ne sme s italijanskim narodom postopati, kot da ni vr«-d< n teh svojih svobod-ščin." In ga je rotil, da iz ljubzni do domovine jjov-rne Italiji tiskovno ia zborovalno svobodo, da razpusti oboroženo strankarsko gardo in d;i sladkorja. Uželi se napravi s ten!, da se kuha sadje z majhno množino vode, iztisne nato sadež, doda sladkor ter pusti ]HK-asi v ret i loi;-k«i časa, da izhlapi vodo do primerne gostosti. Sadeži kot pineapple in jrrozdje ne ImmIo napravili i»ri-ne^ji dželija. dokler se ne doda drugega soka, kot iz jabolk, oranžnih lupin in tako dalje. Ti sok i utrdijo snov. Ko ste napravili dže-li. ^a uporabite kadar delate džeii zvitek. Vsakdo bo z veseljem zn-vžil doma napravljen dželi zvitek. DZELI ZVITEK 4 jajea 1 časa sladkorja 2 veliki žlici stopljenega snro vega masla ali nadomestila 2 časi moke 1 čajna žliea pecivnega prask i V* čajne žlice soli 4 velike žlice mleka 1 čajna žlica limonovega ek-strakta. Stepite skupaj jajea in sladkor, primešajte moke. soli, iwcvinega praška ter dodajte mleko, ekstrakt in stopljeno purovo maslo. Nama-žite veliko ploščnato poso«lo s surovim maslom ali nadomestilom. Imtresite z moko, vlijte zmes ter jo izravnajte. 1'ecite dvajset minut v zmerno vroči i»eči. < »brnite na papir. potresen s sladkorjem, nama-žite 7. dželi jem t«-r zvijte takoj skupaj. Kek se bo zdrobil, če «;a hitro ne zvijete. Xa kose zrezan dželi z vitek je izvrsten s eust srdom. . izjierite t»-r posušite. Zavijte čipke v rjuho ter jih pokrijte s čisto «unjo. I.ikajte. dokler se čipke popolnoma ne posuSe. Videli boste, da bodo izgledale kot nove. I>a odstranite odtise prstov iz lndega ali itobarvanetra. pohištva, operite iH.hištvo s čisto cunjo, na-močein> v jK*trolej ter osušite nato v. drugo cunjo, ki je bila namočena v vreli vodi ter ovita. Da pritrdite ročaj marele. ki je postal nestalen, napdnite luknjo, v katerega gre ročaj z raztopljenim aluinom. nato pritisnite noter hitro ročaj ter ga držite nn mestu, iloklnr s<* alum ne strdi. I»a odstranite madeže blata iz obleke, okrtačite najprvo obleko ter nato odrsmite z lahko razredčbo amonije in gorke vo«le. Nasveti za lepoto. Prva pomoč pri postopanju z bulami. kurjimi očesi, na noter rastočimi noht mi je odstraniti pritisk. katerega se izvaja na dotični del telesa. Kudnr kerje «,ko močno boli. ]>riti.-ii'-o preko njega par kosov lepilnega flajštra in to bo delovali« kot blazina. Kadar ho-čete »Hlstniniti di-bolo kožo nn no-gali. o]H'rite nog" v vroči voi'i ter ■ »drgnite nato do^ičua mest.? z mehkim pumiet* kamenom. T4> delajte r»'(]no. dokler trda koži ne izgine Da oljnate izmučene noge. morate izmenjati nogavice vsaki dan. Svoje čevlje morate zamenj-iti najmanj \sak drugi dan. I*rav tako bistveno je posveti11 squid njemu delu telesa isto oozoniost kot ostalemu sistema. Kuhinjski nasveti. Da preprečite sadnim sokom, da se »trdijo na cunji, kadar jih pa-sirate, namočite najprva cunjo v vrelo vodo. jo izvljte nato ter jo posušite, predno pretlačite dželi. f'e hočete skuhati obita jajca, jib preeh koncev ter položite na:to v vrelo vodo. E malt ran a posoda bo dosti dal*»» trajala če jo ix»ložite v posodo z vrelo vodo. Pustite, da voda dobro zavre ter se nato ohladi. Posoda ne ho jiričela pokati in se tudi ne bo tako obžgala. Kadar režete majhne steake. re poslužite noža z tenko klino. Za rezanje pečenega mesa pa širši nož. Osebno zdravje. Odlični zdravniki izjavljajo pogosto. da je Ir- malo ljudi. l;i vpdo. kako treba pravilno stati. Vzrok tega je. P0™5*1.................™ , • , . i ij • Pasti in zanke Kriminalni roman .. .35 30 izvoljeiiko na .sprehod. Pnpo- 111 J , .... ..... - Pariški zlatar .....................35 vedo val ji je o *reciku jo čaka v ipcd ^ poyest ^ časoy Ro. bodočnosti, a naglasal je. da mora j kovnjačev na Kranjskem......50 postati popolnoma ^njegova. Devoj- poslednj. Mellikaiiec ..............30 MariJa Je verJelil kl>ini Pravljice H. Majar................30 dam, a naglasa la je vedno, da jm,- | povesti- Berač s st0pnjic pri sv. Roku .35 stane »pov.sean njegova šele takrat, !pot 2a razpotjem. Trdo vezano ... 1.20 ko stopita v zakon. Dvornik je požigalec ....................... .25 tividel, tla devojke ne bo mogel praprečanove zgodbe ..............25 pridobiti za svoje načrte in zato Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 je prišel na drugo originalno ide- Predtržani, Prešern in drugi svet- jo. Kupil je raana narkotična' niki v gramofonu..............25 sredstva in ko je z njimi devojko Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 omamil. jo je spolno zlorabil. Ta Pol litra vipavca...................30 nasilna ljubav seveda ni owtala Poljub, povest iz gorskega življenja .40 brez posledic, kajti mlada devoj- Ptice selivke, trda vez..............75 ka je kmalu oipacrila. da je v bia- Pikova dama (Puškin) ...........30 goslovdjenean stanju. De vojka je Pred nevihto .....................35 zahtevala, da jo Dvornik por oil. Pravljice in pripovedke za mladino. Inženir ni hitel ničesar slišati o pr>-; Ižvezek..................••.. roki, a i>eljal je devojko k zdrav- 1 2. zvezek .................... nikum m jih prikrito prosi,!, da ji Pegan in Lambergar.............. odpravijo telesni plod. Zdravnika Rabi ji, trda vez .................. t»o njegovo zahtevo odločno odklo- Razkrinkani Habsburžani (Lansh) . .40 .40 .70 .75 .35 Rožica s krasa Revolucija na Portugalskem .. .30 Rinaldo Rinaldini.................50 Robinzon .........................65 nib, dobro se zavedajoč, da je tako dejanje strogo kaznivo po zakonih. Ker je Dvornfrk konečno svojo izvoljen k o popolnoma zapu- slovenski šaljivec ............40 stil, era je ta ovadila državnemu slovanska knjižnica. Zbrani spisi, pravdništvu. Dvornik je bil areti-J vsebuje 10 povesti.............60 ran in postavljen pred1 poro4.no Sunešlri invalid....................35 sodišče. I Skozi širno Indijo.................50 Te dni se je vršila v Splitu glav-'Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 na razprava, -kii je vzbudila obilo Sanjska knjiga, nova velika........90 zanimanja. Obtoženec je svojo Sanjska knjiga, srednja .. krivdo odločno tail, a priče so iz- Spake, humoreske, trda vez .35 .90 . , - , w -i t- Strelec ...........................30 povedale zauij zelo obtesilno. Ko gtrahote vojne ....................50 je Dvornik opažal, da kc razprava stezosledec ......................30 aie razvija baš najbolj ugodno za gveta Genovefa ...................50 njegovo usodo, je sredi razprave Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 izavil predsedniku porotnega se- Strup iz Judeje...................75 nata, da je pripravljen poročiti Spol, Ljubezen, Materinstvo.......40 Marijo Lin. Takoj i>o tej izja- Sisto Šesto, povest iz Abrueev......30 vi je vstal branitelj obtoženca dr. Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Vukušič in zahteval, da se tfkleftie Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 poroka, glede katere aii niti uivil- Stric Tomova koča ... ...........50 nil, niti cenenih zadržkov. Raz-|S]I1 medvedjega lovca. Potopisni ro sodišče je zahtevi ugodilo in obto- ženec se je v spremstvu porotnikov podal na stanovanje svoje devojke. Poročne ceremonije je 'izvršil domači župnik. Mladenka je imela lepo belo obleko, a ležala je no porodniški ]>ostelji, kajti baš te dni je povila zdravo dete. V bližini stanovanja se je zbrala velika množica ljudstva, da prisostvuje senzaciji, kakršne Split še nt doživel. Taikoj po poroki so se porotniki zopet vrnili v sodno dvorano iin razprava -se je nad al jeva-3a. Vsi ]x>rotidiki so bili okinčani 6 tsvatovskhn cvetjem in pri izreku pravoreka proglašali nedolžnost obtoženca. Tako se je zaključila ta senzacij otnalna razprava. Obtoženec, ki je imel izbirati med jsakonom in jeičo, se je pač rajši odločil, da vsrtopi v zakon. Strašna smrt kurjača na lokomotivi Na železniški progi Pariz. Vin-cen-es je te dni strašne smrti izdihnil kurjač na lokomotivi brzo-vlaka. Lokomotiva je drvela z vso brzino. Kurjač je potikal in odprl Vratca, za (katerimi je gorelo, baš ha nekem ovinku, kjer je vsled prepiha buhnil plamen iz žareče peči. Mastna kurjač eva obleka je bila v ognju in revež je gorel kot živa tatici j a. Strojevodja pra je sku-ial rešiti, toda vprio nevarnosti, ka je pretila celemu brzoviaku. ni mogel rešiti tovariša, temveč je jnoral neprestano paziti na lokomotivo. Onal je vlak naprej z vso silo, a ko je pridrvel na postajo, J«.bil kurjač vsled strašnih opeklin na celem životu že mrtev. man ...................... Sveta Notburga .................. Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .80 .35 .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: .30 .35 .50 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 zv. Roparski grad.............30 17. ?v. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 1S1 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. .................35 Št. S. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš......................60 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.. broš..................70 Št.'10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš.........;. .35 Št. 12. Fran IGlčinaki: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni- kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., breš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narod no-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 2o6 Str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperln, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. IG. Janko Samec: Življenje, pesmi. 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 št. IS. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem uejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 št. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 s-tr., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, S2 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš..........................70 Št. 30. L. L. Lipovec: Spodobni Ljudje, I. Čisto rodoljubje, enode- janka, 40 str., broš............25 Št. 32 L. Lipovec: Spodobni ljudje, III. Živeti, enodejanka, 48 st. broš....................!.....25 Št 33. L. Lipovec: Spodobni ljudje, IV. Iskrena ljubezen, enodejanka. 28. str., broš............25 Št. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Ei>ik>jr: Prekvašeni svet, 64 str. broš..........................30 ši. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str...................... .65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski banona .......... deček iz Li- or» 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. z v. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 U. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. z v Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................25 16. z v. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 trdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne....................80 Zlat&rjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 ZbCrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................65 Zbrani spisi za "^a^ino (Gangl) z 11. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...........................50 2. z v. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. z v. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................50 zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 ij. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Mlada greda .................... $1.— CJmetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec.................... 1,20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka .................1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat......... Newyorške. Različne, ducat ... Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. Posamezne po ............... Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po .................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte .25 .25 .40 .05 1.— IGRE Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščlna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Jyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih...... ..........50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Pogcdba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklcva zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne Izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... .30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijan otrok........... .30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 18. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtamat; Dekla Božja; Junaška Blejke.. .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano.....................80 Bob za mladi zob, trda vez........ .40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano .................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih ' pesmi ..................... .40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broS............30 Pesmi. (Simon Jenko) ...........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije ...................... .50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske II. z v. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) ir. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: En starček je živel, za bas solo in moški zbor .....................40 Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ... 1...................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton so lom in priredbo za dvo- spev .20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkester, izdala fila'sbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški »bor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........7.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. Skupaj ........................ ] .00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .50 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne...... št. 2. Zrinjski Frankopan........ Št. 4. Pod oknom................ št. 5. V sladkih sanjah............ Št. 6. Jadransko morje............ Št. 7. Pri oknu sva molče slonela____ Št. 8. Slovo ................... Št. 9. Pogled v nedolžno oko...... Št. 10 Na planine ................ Št. 11. Zvečer.................... Št. 12. Vasovalce ............... Št. 13. Podoknica ................ Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj .............. Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2-zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš)1 — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica f Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; soLskodomski mladini; Na bregu...............40 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; ,Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek; Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu,- Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. L; Zdravice II.; Oče večni; .Jone soince ...........75 CERKVENE PESMI: < Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............. 12. Tantum Erjro. (Premrl) ........ Mašne pesmi za mešan zbor. _ (Sattner) .................... Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......... 10 Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) .................. 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) .............. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) ................ 3rcc Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ____ Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ............... tlvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesni na čast svetnikom. (Premrl) .................... 10 obhajilnlh in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......... 12 Tantum Ergo (Premrl) ........ Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) ................ Vlissa in honorem St. Josephi (Pogach nik) ........................ Missa Brevis et facilis (Sattner) .. Missa de Angelis (Kimovec) ...... Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... Oremus pro Pontifice ............ Kyrie .......................... K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ......................... Sv. Nikolaj ................ . . . . . . NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... Slovenski citrar (Wilfan) ......... Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ l Bom šel na planince. Podpuri slov. liar, pesmi, f Bajuk ( .......... 1 Na Gorenskem je fletno............1 NOTE ZA GOSLI: Nardni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi . . Uspavanka ....................... NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Klavirski album za mladino (Pavčič) 1 Tri skladbe za klavir (Premrl) .... Moje sanje ...................... Slovenski narodni potpuri (Jaki) .. Nocturne des Etudiants (Aletter) .. Golden rain (Aletter) ............ Slovenske zdravice (Fleischmann) .. NOTE ZA KLAVIR: .50 .50 .50 .50 .40 .50 .50 .50 .40 .40 .35 .50 .50 .40 40 .40 .40 40 .60 40 60 .25 .25 25 30 00 00 50 25 00 45 20 40 20 20 20 Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Kot nekdaj v maju. Valček. —(Jaki) .40 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .. .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjske j, valček ....... 1.00 Uspavanka .......................70 Primorski odmevi. Fantazija. — f Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) .......0.....25 Buri pridejo. Koračniica. — (J. Skor- pik) .........................25 Bratje in Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .....................25 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .. .20 ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevid)!: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ..........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte ..............$1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandiraj-te pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštn/izno prosto. "GLAS NARODA" ' SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New Yorfc GLAS NARODA, 1€. DEC. 1924. JKafcsim Gor kij Junak povesti. ... V listih je že izšlo nekoliko j tnejši o,l mene! Ne, bratec, umnih mojih povesti. Znanci w me pn-j ljudi ne čislam . . . Kay ? . . . Vrag zanesljivo hvalili in prerokoivali, z njim. Jaz sem. kaj pa, — jaz! da bom postal pisatetlj. *>am tem — Počakaj 110 . . . prerokbam nisem verjel; zdi se ce- — Nisem eernejsi od nje . . . lo, da tudi prcroiki niso bilš pre- Zdelo se mi je, da je človek, 'ki piobeko prepričani o svojem na- je tako govoril, zanimiv in popov edo'van ju. membem. Biti pisatelj — o tem tačas m- Gez nekaj časa je mož vstopil Sfim tsaTijanifl. Pisatelj je bil v m<>- na ho.ln'k io sem ga koj ugledal, jih očeh ve*l*ževalec, ki so mit odprt«' v*** sikrivnosni življenja in vsa srca. Dobra knjiga je kakor lok prevelikega umetnika: dotika sr srčnih strun in srce poje. se splele pr<-l mano. da nisem mogel raz brat i, katera je moja. Butal sem ob nekaj ko j>t.ič. ki je }>o naključen zašel v sobo, kjer so okna svetla, vendar pa pot v svobodo zapirajo sipe. ki j ili je težko razločitii o;t zraka. V* def-in*tvu in v mladosti sem pač izkusil q>reveč bridkih žalitev, videl preveč- surovost,i. zlobne ne-umnsostil in i i esimtsebie- (1 až i. To prezgodnje breme me je tiščalo v m-cu. In iska.l sem v živi jem ju in v ljudeh nekaj, kar bi moglo uravnovesiti težke uteže v srcu: skušal << in se takorekme postaviti kvišku. Tri leta poprej sean se že hotel ubiti: nato sein prebil besen na.-bruh verske gorečnosti, se potikal ]>o monaNtirih in se pričkal v raz-kolniiki. Yn«» j razbitem steklu. Vča-na svetil; nekoč, v davnih časih, sem ,prav tako živel in spoznal vse sih se mri je zdelo, da sem drugič do dna: zdaj nisem pričakoval prav ničesar več. "VzHc temu se mi je zahotelo življenja. Rail bi bil našel nekaj čistega on lepega. Knj/Lge najboljših pisateljev sveta so pravile, da to obstoji. Zabičal sem samemu sebi, da moram na>jti. Ko ti življenje postane grdo in umazano kot stfa.ro, zasuto pogorišče, pa skušaš osnažiti in olepšati s sredstvi, tki jih premore duša, volja. domišljija. Tako daleč je tedaj vpgio tudi mene. Ko bi vedeli, kako vahičeno sem se bil oprijel dela; sedaj se mi zdi smešno, če se spomnim brazploid-nega truda, ki sem ga imel. da bi si bij olepšal življenje in da bi e žarki duše razsvetlil puščavo. Naj vam pripovedujem o enem izmed smešunih poskusov, ki sem jih storil taste dni. meneč najti člo veka, ki bi bil podoben onk, o katerih iso pripovedovale dobre knj:-PTe ♦ * * V tihem mestu Tambov — mestu, ki je podofano pustemu snu, sem sddel pri okrni v majhni sobi umazane krčme. Tedag sem začul iz sosedine izbe tih glas in čudne besede: — Gorje je voda sreča je ogrno; vež ko je vode, pogostne toneš; manj ko je ognja, redkeje gori. — Nekdo je rezko prekinil te o^tre fcmetbv ker s?m bil poprej odprl vrata. Bil je; suhlja.lt in leporasel možak, brunet, debelih ustnic in črnšh oči. ki so zrle spodobno v svet. Nosil j*-jv»praska*! površnik in belo čepico s plemiškim obšivom; spominjal me je obledelega akvarela. Napotil sem se za njim: mislil sem. da se bo nudila prilika, izvedeti. kdo je in kako živi. Mož je bil v mestu jako anana o ebnost; skoraj vsak. ki je .šel mimo. ga je pozdravil. Pred mužiki je komaj snel čepico in jo malce privzdignil: \časih s-e je le dotaknil roba ; kadar pa je ugledal ženske na hišni hlkirih ali v razdrmanih vozičkih. se je priklanjal spoštljivo km nekoč srtani ikornet Otleta-jev. Stopa! je k ext. človek, ki se mu nakani mudi; v levici je držal jer-m^iast pasji bič s čudu. drža njem in je ž njim tolkel po gole niča ti sverlih škornjev. Jaz setn korakal onstran ulice; v doftiisljiji sem si razpredal zanimivo življenje tega človeka, ki se mi je zdel pravičnik, (Klin duh v tem zaprašenem, lesenem mestu, tihem taborišču brezosebnih ljudi . . . Mislil sem, da je ta obledeli Sle Fašistovska vlada je že dolgo til v majhno restavracijo bLran cerkvenega vhoda. Ko je vstopit, ni niti odzdravil dvema lakajema oblastno se je vsedel za mizo pod ' oknom in ukazal: 'časa napovedovala zakonski na err — Miška, žganja! 1 Q pre0tsno\*i vojske. Izdelal ga je MišJca je bil sedemdeseten leten SVoje^isno že prejšnji bojni mini-starček. Bil je majhen, plešast in ster bivši VJ.hovni poveljnik itali-dolgorok; adelo seje. da ima§ janKte vojske v svetovni vojni, pred sabo opico. Starec je Tiaglo, ?pneral i>jaz toda Diazova ured-skočil kvišku, se sklonil in čudno ba ni u?a ja]a Mussoliniju in je bi-razprl kolena ter razširil roke; ta- lo prav to {]ejstvo poleg njegove ko je bilo videti, ko da se je bil še-1 nenaklonjenosti fantovski milici le davno odvadil hoje na vseh šti-1 mfCUja cr^^i vzrok bolezni, radi r'tl- katere je general Diaz zapusti! Oziraje m- skoc^ <*kno je mož p«»- vojni(> ministrstvo. Njegov na .led-tihoma žvižgal in se počasi spomi- nik general Di Giorgio, ki mu je Preosnova italijanske armade. lijal besede neke pesmi: Ibila glavna naloga, da "popravi" — Čemu mi je tako bolestno mj Uretl.bo ^nerala Diaza. se je zelo tež/k^) ? I podvizal in novi načrt je bil ob Miško je odprl steklenico 1 otvoritvi jesenskega parlamentar- nade, nato čil malce v-kozarec, pn-'ne?a zasedanja izdelan .in pred.o- lil dve ča"iei konj&ka in poskakujoč prinesel ikozarec na mizo. Mož ga je prezirljivo pogledal in vpr« šal: — Še živiš ? — Da — je veselo odvrnil sta- žen prvemu pristojnemu čin it e-lju, najvišjemni vojaškemu svetu. Kakor je znano, da je le-ta z vsemi glasovi proti enemu odklonil načrt kot nesprejemljiv. Kljub temu pa je general Di Giorgio pred ka. in če tudi je ta posameznik vojni minister, držati v stanju, da bo njena moč nadkraljevala vsako drugo oboroženo *»ilo države. Fašist ovski re o r ga n i zac i j -gih. ki sinipatizirajo z vojsko, pa naravnost najglobje ogorčenje. "Fašizem hoče v svoje st.rankar- Koledar za leto 1925. kanje, kajti Ljuština ni svoji ženi dajal niti prebite pare. Čim je svoje delo v pisarni dokončal, je o 1- šel in se običajno izarubil v kak , , . ,, , , . . , , . , ! Se nobeno leto nismo Koledarja snem nočnem lokalu, seveda inui , , , . , , , __ . i.. »;__!.___- __ , ;iako naglo prodajali kot ga letos. je za tako življenje veiino pn-l ree; temna usta so se mu široko ■ ložii načrt mdniLstrekema svetu, ki' namene rušiti mo"* vojski raztegnila do i«šes in dva žolta zoba sta pomolila nazven. Mož je jel srebati limcnado s kratkima požirki, ne da bi bil odmaknil ust oelo je bilo tajno. Celo naj- j bližji prijatelji ministra so dobili 1 v j; ogled v načrt šele dva dni pred predložitvijo načrta vrhovnemu v- jaškemu svetu, kateri ga je vzel v pretres. Vrhovni vojaški svet so tvorili* vojvoda d'Aosta. generala vojske Giardino (bivši reški go- sjega vojaškega sveta odobril 'Di Giororijev reorjranizaeijski načrt. ki se v kratkim predloži parta mentu in bo tunli v parlamentu sprejet kljub tako odločno nasprotujočemu stališču vojaških >t rokovnjaških krogov. Iz življenja pustolovca. V Beogradu se je zagovarjal pred sodiščem star knjigovodja, ki skoraj vse življenje ni počeH ničesar drugega kot poneverjal in sleparil. — Na stara leta se vdinjal ženskam. masnjkovalo denarja in ker njegova plača ni zadostovala, je pone-veril večkrat tvrdkin eleuar. Ko so mu prišli na sled je bil odpuščen. Nastopili so zanj slabi časi.; Zato je zapustil svojo rodbino in ; se preselil k svojima dvema pn-j jateljieama iz varijeteja. ki sti; j se ga sicer usmilili, ni-ta ga pr. j spreeli za ljubimca, temveč za — j 'slugo. Več kot mesec dni je Ljn-j ština opravljal pri damah iz polu-veta dela shižkinje in ]>ors trezni e«-m je celo serviral pri slavnostih. i sta jih prirejali njegovi prejšnji ljubici z novimi ka vali rji. Žena. ki je zaznala o propad lost i svojega moža. je zanj izprosila mesto pri tvrelki K okov i č. kjer je bil res sprejet. Komaj pa je bil v pis:itf:y. se je začelo zopet staro življenje po vanljetejih itd. K'» jt- Ljuština '.az -.al za svojo odpoved, je poneve ril zgoraj omenjeno svot na pod. Tišina. Se muhe nom rdelčaste hiše. glasno potrkal; nLS;0 ______- ____________ 7. držajem ob podoiknico: ko je sko ! se je-pojavil v sobi moj etyUIie aiačrt ne vsebuje iz- P" j«' dovolil, da sme ostat« to- Virnal sc je potihoma, daj ^^ Argenje koiljieraiee na 20 Hko časa pri njemu, da si poišče uredbo, izvzemši nekatere izpre-membe, katerih najvažnejše se nanašajo na obrambo meje in pover-jenjc te obrambe četnim odsekom (sektorjem). Velikih skrčenj bo ke "Vodobuš". Slučajno pa je novi gospodar zaznal za 'njegovo temno preteklost in mu je službo t .1] jvedal. Z ozimni na dejstvo, da ima Ljuština številno rodbino zi temnozeleno listje geramij po- i znanee. molil obilno napudram žens. obraz vsedel.se debelo cigareto v ustrh. je moj znanec strogo vprašal: — Kako je, si li protlala? Ženska je počasi odpulinila dim in odvrnila tiho, tla je ni bilo slišati. — Ej, bedak — je srdito vzkliknil mož. — Mar nisem dejal, da lahiko daš za sedemnajst ? Merjasca ti je žal, mene pa ne. a ? — je vprašal glasno kot preje, venda pa za spoznanje prijatznejše. Nato je aid anil z bičem po gole>-nieah in A*ele1: — Glej, da dobodeš do šestih denarja! Potem je krenil dalje po nemi ulici, žvižgajoč napev. ki se mi je zdel znan; ženska pa je puhnila na ulico oblak dima in izginila iza oknom. Bilo je okoli treh popoldne. Mesto se je zavilo v molk ko sredi noči ; v vročini, 'kri je smrdela po ra» znih zapahih, so dremaile leketne hw še na gorečih, izžetih 4ieh. Pod z go čim sotncem so škripale lesene strehe. Drevje ni 'kazalo sledov živ Ijenja; listje je viselo mrtvo., ko da bi bilo narezano iz zeilenega železa. Mož jc vsevdilj. korakal .in žvižgal napev zname popevke: — V nebeigih je slovesno m ču-do^to . . . ^e zmarom sem capljal za njim, d as i se mi je domišljija že malce ohladila, vendar pa že zadnja na. deja ni izginila izsanca. Prispeva siva na trg, kjer je stala ceffikev. Bila je o^grajena- s kameni tim zidom in obdana s senčnim vrtom. Mož je vtzel iz žepa zla- na prejšnje me^to in vzkliknil ae- eskaidronov. je vol jno: — Miško, žganja! Aid ne vidiš? Potlej je globdlko vzdihaiil in si obrisal z robcem potna lica, ki so bila prav tako mofcnordeča kot t am bovško solnee. Ko pa se- je na trgu znova pojavila dama v višnjevi obleki in s solnčni/kom. je mož počasi vstal in opiraje se s wtiwnjenimi pesltmi ob mizo siknil tiho. .skozi zobe tja K oknu: — Nesnaga, svinja! drugo mesto. Dobrota je sirota! Zadnji teden za božična nakazila. Onim, ki še niso odposlali božičnega darila v domovino, nudimo zadnjo priliko za denarna nakazila. Vsled naše hitre postrežbe zamoremo izplačati brzojavna nakazila še pred prazniki. — Naročite takoj! FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Tel. Cortlandt 46S7 Velikanska. raziika pa je v vo- L-juština je to zaupanje zlorabil in dilnem načelu med Di Giorgio- nekega dne je izginil uz Pograda, j vim .načrtom in Diazovo uredbo. Potem ko je tvrdki Kosovič pone-j Dočim je po Diazovi ureilbi voj- veril 260JXX) Din. gotovine. Sledi-ska sta/lno postavljen organ, to se jla Je »vatlba, na kar je bil mož pravi, da jo t void po zakonu jas-' Pr'Jet. Pri razpravi so bile. o sta-, no določen kontinent, tako da se 'reni m^ovcu. razkrite zanimive' I ve, kaikšno moč ima Ob vsaki dobi p°drobnosti. Mož, ki je v ostalem v letni; se more po Di Giorgiovem ! napravil vtis ponižnega, pripre- i ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.,. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. * Telephone: Evergreen 5506 stegaiin solidnega človeka, je živel j -razbrzdano kakor 18-letni mlatle- i načrtu moč vojsko- povečati ali zmanjševali, kakor lahko določa I ministter po pasebnih potrebah. | nič- Bil ie tjP Prvega ponoičnja- i Načrt daje taikorekoč mibulstru ka; za dam in družino se ni bn- j oblast, da čisto sam po svojem m ■ j j , j j 'spoznanju odloča o moči vojske. To je eden tnstih drobnih dogod !. A , , . „. . . katero more zmanjšati tudi za vec •kov. ka so rimešli zame velik m za losten smisel; oaii so mi izrimili iz duše mladeniški romantizem. Doživel tsem veliko podobnih razočaranj. Vemlar je v teh drobnih curkih umazanostd tudi dokaj šnega; vendar pa še danes rad otb-tlačim ljudi v bolj pražnje obleke nego so resnično oblečeni. tisoč mož, če bi finančne ali politične potrebe zahtevale štedenje pni izdatkih ali odpust nabornih jazredov. Velika nevarnost tega vodilnega načela je očividno in proti te- j mu načrtu se je prav posebno izja-! vil vrhovni vojaški svet, ki je po-' staviir načeilo, da se ministru ne' gal in cele nočii je prekrokal v vari jet e jih. Bil je povsoel zman in splošno znano dejstvo je bilo, da vzdržuje .kar dve metresi, in do-Čim Ljuština v varijetejih zapravljal -ogromne s\-ote, je njegova družina trpela največje pomanj- Denimo, da sem vjčasih nepravi- , .more dovoliti neomejena možnost cen in surov napram ljudem. Ali • .. __. t jaz raaumem, da je oslu breme težko, tudi če natovoraš nanj na.j- Oficijelni rumunski 'Vitorul" objavlja obširen komunike o zunanji politiki Romunije, v katerem potrjuje vest, da je Rusija ponudila Rum uniji priznanje Bes ar a-bije, ako se odpove Rumunska vlada zahtevi po rumunski zlati zalogi v Mosksvi. ki jo je zaplenila sovjetska vdada o priliki revolucije.' Rumunska vlada je baje pripravljena na podlagi te ponudbe — Ne maram ljudi, ki so parne-'to uro, pogledal ttatajo in se napo« obnoviti pogajanja z Rusijo. dragocenejše kamenje. Ruska cena za Besarabijo. zviševanja aii zniževanja moči .vojske. Bfcti morajo tolčno meje za' vpoklic in odpust nabornih razre- j dov, ibiti mora določen čas službovanja vsakega nabornega razreda ali dela razreda Oprostitve, naj se tudi v bodoče dovoljujejo, tudi v j širokem obsegu, ali po prej spre-! jetlih zakon ih, Voljče vse, kar se tiče moči vojske, mora bitii dolo-! ceno po zakonu, ne pa odvisno od ene same osebe. i Naaori vrhovnega vojaškega sveto so tako v bistvenem nasptroa-! ju s načeli vo(jnega ministra. Vr-1 hovni 'svett stoji na stališču, da se mora vojska po zakonu, ne pa morda po volji kakega posamezni-) Bolečine bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, če rabite SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic. Tmejte ga vedno pri rokah. Cena M ali 60 contor. Znižan na m? (Model: H) RADIO Znižan na $38,- (Model: II) Ta cena je veljavna samo-30 dni. Dosti ljudi noče kupiti RADIO, boječ se, da so RADIO preveč komplicirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. Na3 iu-žinir^iii oddelek je po dolsotrnjnih izkušnjah ustalil in zavrSil in izvrsten in močan DOI.GODI.STANČNI tube ste (Model: II), ki je ta-takc PR1PROST za urediti in upravljati, da lahko vsak OTROK ravna v. njim. Ta POSEBEN set vam zamore prinesti jasne glasove iz jake oddaljenih postaj v okrožju 1000 do luOO milj vstran. Ta Model- II RADIO je ravno tako dober, če ne .še boljši kot so drugI, ki lih prodajajo za do?ti višjo ceno. Naš RADIO je poceni ker: . 1. Je USTALJEN. 2. Prodamo jih veliko MNOŽINO. 3. Dobimo jih naravnost Iz TOVARNE. nobenih trgovskih stroškov in profitov. 4. Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo knjigovodske stroške. R-VDfO d:i flovcka dost: zabave In zabaval vas bo. 2« živite v mestu ali na daleč vstran na deželi. Tomagal vam bo nauCiti se resniCno dobre angleSOIne. Vzgaja! bo vaše otroke. To je najboljše DAKILO. Je poceni Prvi stroSki ž njim. so zadnji stroški. Če ga naprej prodaste, dobite dosti zanj. Z vsakim RADIO poiljemo popolna navodila, kako aa Je treba poeta-viti in ravnati 2 nJim. Cena t?ga znaCiln^ga MODEL II. RADIO Je $3R.OO (Ofemintride.it dolar-1ev.) Vklju čuje v.-»e. Pripraven za uporabo. Kupiti ni treba nič drugega. PRI NAROČILU SE POSLUŽITE TEGA KUPONA. STANDARD RADIO CO., 24. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 4.; (Nadaljevanje.) — Gnana od radovednosti sem pogledala tam in sem videla visokega možu v maroški noši in poleg njega je korakala ženska in tedaj M-m wpo;juala v njej lepo Inez, ki naju je tukaj vekrat obiskala, n&jbi/ koi Spijonka. .Mož je vrnil poljub ter se nato Obrnil. Videla .seni njegovo iiee ter pa spozaala. — Kdo je bil to.' — je vprašala Betty. — IV ter Hrome, — je odvrnila Margare ta hladno, čeprav je nje;; glas razodeval boluit. — Peter Brome, bled vsled prestane bolezni, a nikilo elrupi. — V>» -vetnik,! in mislila, da je kaj takega zmožen, — je v/kliknila preseueC-ena Betty. j — Xista me jnisvila oditi. — je nadaljevala Margareta, — ter j me prisilila, da vidim vse. Par *e je izprehajal nekaj časa pod drev-j ji m, a sedi ! nato na mramr.rnato klop. kj«*r je ženska pela pesmi, i • ločim se je moški naslanjal nanjo. Tako je šlo naprej do mraka, na- | kar rimo oiisli t«T ju pustili na vrtu. — je vzdlhimila Margareta. — Kaj praviš lii nato i — Pra\im. — je odvrnila Beitv. — da ni bil to Master Peter, ki ' i.ima nobenega smisla za t nje ženske ter tajne vrtove. j — On je bil in nikrio drugi, Betty. | — Potmi je i'ii omamljen, pijan ali očaram, ne pa Peter, kate-1 rtga poznava m Ki ve. i -— Mogoče za'ara n orl one zle ženske, a to ni noben izgovori /anj. iotJv je nekaj časa razmišljala. Ni mogla dvomiti o tem dokazu. a njeno lice je karalo jatsno, da ne smatra pregrežka resnim. — V najslabšem slučaju, — je rekla. — so moški kot jih poznam ja/. moške. Dolgo časa je bil zaprt skupaj z ono čarovnico, ki j je tako ml na in tueii ni bilo j moteno epazovati ga skozi lino. Oe bij bil moj ljubljenec, bi ničc-sai we rekla glede tega. i — Xiče.sar ne bom rekla njemu o tem ali kaki drugi stvari. — J je odvrnila Margareta. — Opravila sem se Petrom Bromie. Betty je zopet m kaj čaisa razmišljala ter rekla : — Zdi >e ini, tla vidim v tem trik. Margareta, povedali so ti. da je mrtev, kaj ne.' X;.ito sva dobili s^poročilo, da ni mrtev -in d i je tukaj. Vshd te«ra si- j<- laž izjalovila. Sedaj ti pripovedujejo i:i j so ta navidez tudi pokazali, da se t>: je izneveril. Ali ni vise to niogo-1 če del vloge, katero igra ženska rameni ana? J — Tri oa je dveh. da se igra tako vlogo, Bettv. Če bi videla . . .( ■ • i — t e Lu jaz videla to. bi vedela takoj, če je to igrama vloga! ali i t - n ena ljubezen. Ti pa su preveč nedolžna, da bi mogla soditi, j Kaj -ta govorila med t« 111 časom mark i j in duhovnik? — .Malo ali ničesar. Le smehljala sta se drug drugemu iai koneč- j no, ko -e je sremmilo. sta me vprašala, če bi ne bilo primerno oditi, j — mene. !.;.:< to sta prhedla tjakaj. oka/.e v docela novi luči. Pred nami se cdpira toliko novih horizontov, da moramo z nestrpna .t jo pričakovat i rezultata Gurvičevih eksperimentov, o katerih se tako lahko prepričamo, da jih potrjujejo tudi drugi znan sivem i krogi. Razne vesti. Krematorij v sovjetski Rusiji. skritih silah. Glede okultLzma moramo omeniti. h™ oknlton«.. ka-pra\ 1 m ča.u, kaj ne: IV je kaj .pravice v tebi, Margareta, morati ( veda ne pomeni da moramo pri/.- se praiktneira dan lanes Kei je i,nm.vil JUiui-n vode a'i kovin pod seboj, če-!^1^ m V °bbkl ener?lje 711eeSai" lei misliš, da so tvoja uboga sorodnica ne more tako strastno zalju- *^to globoko v zemlji. Drusri zopet bilti Ko.t ti. ki .-.i begata? Pa je vendar res. Vem. da je lopov, a ja; }ahko konstatirajo, ela je v zaprti ljubim tega markija prav tako strastno kot ga ti sovražiš, ali prav Matiji kovina in celo kakšna je. tako močno kot ti ljubiš Petra, ker si ne morem pomagati. To Kako pridejo ljudje do teh zago. moja smola. .laz pa nikakor nimam namena skočiti skozi okno. Raj-.netmh svoji-te v te ta ali oni način, čeprav bi me stalo to. kar celino lahko ^ vorlo aIi kavin0 in organia-izgubnn. — svoje življenje. imom takega človeka mora biti ne- Bettv se je vzravnala m če bi jo Morella videl v onem trenutku. ka,ka ZVezn. Tu deluje torej neka bi brez dvoma ol,žaloval, da si je izbral to žensko za svoje orodje. |tajna saa, ki je naši sedanji apa-Ko je študirala Margareta njen obraz, je čula neki šum in ehi-!ra4i ne morejo ujeti. Ali pa je upa-gnivs. pogled je zapazila stati pred obema lepo Španko in Mar >-da je ^^ kdaj lVjamemo e oelvr-^ že opazilo, da leseni koli ni a ponižno. v ' j v tamošnjem rudniku rce gnijejo. -- »rata so se še vedno nezaklenjena. — Xe. gospa, motite se. Tukaj je ključ v moji roki. Prosim vr,:^.. ;ic ukaz i te .svoji spremljevalki, naj me vrže ved, kar bi lahko storila {Zakaj? Nihče ni vedel. Analiza vode je pokazala, da je popolnoma enaka drugim vodam, kjer les ker jc močna, kajti posedati vam moram marsikaj in če ste pamot- hitro In bi ^ bil'kdo drz- na, me boste poslušali. — Dobro in bodite kratkih besed. ^Dali« prihodnji?..^ ■ nil trditi, da je v tej vodi- skrita Jneika tajna sila, bi ga igeytovo pro-: glaif9ilH za norea. TeKla učenjaki so kmalu prišli na sled tej Brli. Ome- DR. LORENZ 642 Penil Ave., . PITTSBURGH, PJL ■OINI SLOVENSKO'GOVOREČI ZDRAVNIK iPECUALI&T MOŠKIH SOL EZNI. g atroka j« cdravljenj« akutnih In kronl6mh bolmi. Jas •am t* zdravim nad 25 lat ter Imam akuinja v vaah boiaznlb in kar znam alovantko. zato vas moram popolnoma razuma« In aposna«r »»*• boiaznl. da vaa ozdravim In vrnom moč In zdravja. Skozi S3 lat aam arldobM po »ob no akuinjo pri ozdravljanju moiklh boiaznl. Zato aa marate popolnoma zaneati na mana, moja akrb pa ja. da vaa popolnoma asdra-*tm Na odlaftajta. amoak prldlta £1 m pro j*. faz ozdravim zastrupljeno kri, mazulja In liaa »o telesu, boiaznl v |rlwv la-aadanja laa. bolečine v koatah, atare rana, oalabeloat. tlvčne In boiaznl v me • Hurju, ladloah, Jetrah, želodcu, rmenieo, ravmatlzam. katar, zlato lilo, naduha Kd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do S. popoldne: v % torek, četrtek te aobota od t. dopoldne do I. pnutttlklb od X*. dopoldne do S. popoldna. I njena voda je vsebovala žeqo mnis i j po radijeve emanaeije, ki ubiia S gnilobne bacrle in zato -les ne gm-1 je. Odkar svet stoji je bila v tej [ ve>di dotična snov ali znamev=.t tega do novejšega časa ni mogila ugotoviti. Praiktšeno življenje je ugotovilo celo vrsto aktov, ki 'kažejo na neznane potiave. Ti pojavii storu ločenima celicama ali organizmoma. To stališče >-0 ovrgli psizkusi znanega rit>kega biologa Gur\-uiča. ki je na prirodoslovnem institutu v Sevastopol*! s svojimi asistenti odkril i>osebne žarke, k-jih laliko imenujemo živijenski žar ki, dasi mora .jo biti vsi večji izumi. ki pormrni j o v znanosti neka j de>ce!a novega na več krajih eaipi-rično dokazani in potrjeni, ninti zadevstuje ime Gurviča in revija, kjer so brla objavljena nova odkritja (Arehiv fuer Entwieklungis meehaniick), da jih sniaitramo za reano zinaini-Ttveno delo. Gur\-ič je namreč ugoten-il, da izločajo nekatere celace v svojem življenju neke posebne žarke, ki jih ne mort-ano -preisikiovaita kakor vse dnige svetlobne žarke, iin ki delujejo v razdalji na druge ceVice. Te žarke je našel pri celicah vrhu stabla, ki raste iz čebiule, postavljene v vodo. V spekt ru je njihovo m cisto za ultra vi joletrtrmi žarki. Če gredo ti žarki skozi gotove prexzonroe predmete, se lahko odbijajo, voda jih sicer absorbira ali sikozi 4 cm elebe lo vodno plast lahko veelno proeLi-rajo. Če odTežemo vrh stebla, izm-nejo tudi tii zaigoneitni žarki. Če položimo v smeri, kamor padajo t-i žarki, siteblo druge čebule ali ee'.o kake druge rastline, se delitev celic po takotoraribm kariokanetiS-nem načinu v drugi rastlini zelo Kretanje parnikov - Shipping New? Arabic. Cbei 17. decembra: MaJesUc, Cerbourj. 20. decembra: Pres. Harding, CHierbourg: New Amsterdam, Boulogne. Rotterdam. 24. decembra: Mlnnekahda. Cherbourg1. Hamburg Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic, Ch?rb-jn'g, Volendam Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: La Savole, Havre; bourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja Aqultunia. Cherbourg: Suffern, Havre >Jew Amsterilam. Itotterdam; America, Bremen. 6. januarja: » Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo. 7. januarja: I'aris, Havre. 8. Januarja: tVutsehland, burs. In Bremen; Boulogne In Hara- 10. januarja: Mfljestir-, Cherbourg; George Washington. Cherbourg in Bremen. 14. Januarja: France. Havre. 15. Januarja: Mongolia, Hamburg. 17. lanuar|a: Berengurla. Cherbourg; Trea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen: Vecndam, Boulogne, Rotterdam. 20. januarja:* Stuttgart. Cherbourg, Bremen; ritta-burgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. januarja: I-a Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo. 28. Januarja: Paris. Havre; Orduna_ Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 29. januarja: Ml nnekaluin, Cherbourg in Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cher-hoursr. Ameriške ladje Poizvejte vse prednosti o potovanju 11:1 I". S. vladnih piirni-kih. Imajo t'i>te. udolme kabine iza '2. 4 ali 0 oseb. izhorna in ra/-nolika hrana, udobna postrežba, veliki krovi. .eni koneertl ti-r vsakovrstne udobnosti 111 pripravnosti. Pogovorite se za dobavo pvo}-% rev v Ameriko na T'. S. vladnih jiarnikih 1'nited States Lines. Vprašajte j^ri lokalnem jiotni-škom agentu :ili jiri UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City Managing Operators for UNITFD STATES SHIPPING BOARD [OSUUCHilMf •^Naravnost v Jugoslavijo ^ Presidente Wilson — 3. feb.; 24. mar. Martlo Washinqton 24. teb.; 14. apr. V Ouorovnik ali Trst. j Železnlna v notranjost zmerna. Nobe-j nih vizejev. VpraSajte pri bližnjem ' agentu ali pri PHELPS RHOS. * CO . 2 We.t St.. N. Y. Zlato, ki je najdragocenejša kovina je dejanski vladar sveta. Ge>spodar,ske razmere po vojni m-. čisto naravno tueli na zlatem trgu povzročile nalično situacijo kakor na vseh drugih, zakaj zlato je kakor plačilno sredstvo spremljalo vso trgovino in vso politiko — tudi netrgovinsko. Svetovno gospo-elarsko stanje je kmalu po vojni pokazalo, da so lastniki velike večine vsega izlat na svetu jZdružejne države. In vsled tega se je ameriški deriar kakor zastopnik zlatega bogastva tako silno dvignil, ela se jei menoval '' N j. Veličanstvo vla-elar sveta". Zelaj je pokazala obširna štuelija angleškega narodnega gospoelarja R. J. Martina, da je elejansko stanje zlata po neka- PIANO ROLE za praznike. NAROČITE TAKOJ DOK JIH IMAMO \VI~77';9 Venec Slov. Narod. Pesmi, Xo.l WFT730 Venec Slov. Nnrod. Pesmi No.2 WF7721 Ven^c Slov. Narod. Pesmi No.3 WK75M0 tT Boj! U Boj! WF7736 Misli Moje (Hrvatska) --Vsaka teh rol stane $1. -i-- 70c 75= 1?3?5 Srčno veselje .............. 3IU73 Sveta no', blažena noč____ Za poštnino poSIjite 35c. IVAN PAJK 24 MAIN ST., CONEMAUGH, PA terili eleželah drugačno kakor st je izprva mi.^lido. Skupiti sveto\ 11: zaklad zlata v obliki zlatega denarja in zlaftih palic cenijo približno na eno milijardo kilogramom. Od tega i^ripada velika večina na Združene države, ki imajo več kakor 400 milijonov, medtem ko Je bilo pred vojno v njih poseti samo 150 milijonov vsega zlatega premoženja, zlatega državnega zaklada pa le kakih 2.3 milijonov kg. Izmed ostalih držav ima Francija 110 miljonov, angleški zlati zaklau je vložen v znesku 75 milijonov kg v zanesljivih angleških bankah, medtem ko je ostanek 5 milijonov kg shranjen v ''nogavicah"' p~> sameznikov. Kar se tiče pridobivanja zlata, je znašalo lansko 36.5 milijonov kg. ml katerega je ve? kakor polovica iz južno-afriškegn Transvala. Središče zlatega trga je ostal kljub prelivu bogastva s Francoskega a- ZilružiMie države še vedno London. Pravo trži&ce z.\ata .so Rotschildove londonske banke, v katerih se vsak dan toe-110 ob pol 12. uri eleiloci kurzna vrednost, zlata. OGLASIJO naj st- moji prijatelji, ki so bili pred par le.ti pri meni na hrani v Dodson. Mil. Dva tedna je čas. potem jili bom pa oznanil s polnimi imeni. — Blaž Lavrich, 430 Main St., Rockwood, Pa. Rada bi izvedela za naslov svojega bratta JOHN MANTEL. Preti tremi leti je bival v Denver. ('<- .>. in od takrat nisem več slišala o njem. Ako je komu znan njegov seelanji naslov. «ra prodni, da mi trn naznani, za kar mu bom zelo hvaležna, ako pa sani dobi t" vrstice v roke. naj se mi javi. — Mrs. Mary Mantel. 427 N. Broadway, Joliet, 111. (3x ir,. 18, 20) Prav vsakdo— kdor kaj i«če; kdor kai ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G 1 a s Naroda" Pozor čitateijiJ i Opozorite trgovce in o-j brtnike, pri katerih kupu-; jete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". S tem boste 0 vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Posebna ponudba našim čitatel jem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER"