KRANJ, 17. AVGUSTA 1963 ŠTEVILKA 32 Državniki o moskovskem sporazumu Indijski premier NEHRU je o moskovskem sporazumu dejal, da je to največja listina človeštva. Tudi ostali državniki na svetu so visoko ocenili moskovski sporazum. HRVSČOV, predsednik ministrskega sveta ZSSR: »Hladno vojno lahko primerjamo z ogromnim starim hrastom, ki ga ni mogoče podreti z enim udarcem sekire, temveč s potrpežljivim delom.« KENNEDY, predsednik ZDA: »čeprav nas izkušnje učijo, da moramo biti previdni v naših upanjih in budni pri naših pripravah, ni razlogov, da bi se upirali moskovskemu sporazumu.« MACMILLAN, predsednik vlade Velike Britanije: »Sporazum v Moskvi je začetek nove dobe.« U TANT, generalni sekretar OZN: »Na človeštvu leži naloga, da spremlja dogodke in da se bori za zboljšanje odnosov. Končni cilj je popolna razorožitev.« Berite v tej številki: Po neuspelem uporu na Haitiju ČRNI DIKTATOR Zapis o strahovladi ha-itskega diktatorja Fran-coisa Duvaliera. V letošnjem letu je bilo proti njemu že več poskusov državnega udara, ki so se vsi izjalovili. Toda njegov čoln oblasti je kljub temu zelo majav. Zapis berite na drugi strani. Vtisi s poti po Španiji PRIJATELJE JE RODILO TRPLJENJE Z današnjo reportažo zaključujemo popotne vtise iz dežele, ki je našim ljudem precej oddaljena in neznana. Teh nekaj vrstic kaže, da so Španci dobri in skromni ljudje. Potopis berite na tretji strani. Letošnjega sejma je konec DNEVI V ZNAMENJU TWISTA Zelo radi obtožujemo in še rajši se obrnemo vstran. Nekaj slik iz zabavišča ob letošnjem sejmu, pove, da so mladi ljudje dobili zelo slabo spričevalo. Reportažo berite na peti strani. Kaj bo novega na tržišču avtomobilov? NOVI AVTOMOBILI V JESENI Prikaz novosti velikih avtomobilskih tovarn berite na četrti strani. Veliko je novega pri velikih tovarnah letošnjo jesen. Ali je Hitchcock največji režiser sodobnosti ZASTRUPLJENI KOLAČ Med vrsto dobrih režiserjev sodobnosti je težko izbrati najboljšega. Vendar Hitchcocka upravičeno prištevajo med največje režiserje. Zapis o tem berite na filmski strani. Sejma ni več Na prvem Gorenjskem sejmu pred trinajstimi leti je bilo 20.000 obiskovavcev in 110 razstavljavcev, na letošnjem pa se je število dvignilo na 182, medtem ko je število obiskovavcev občutno naraslo — Sejem si je letos ogledalo kar 103.000 gostov Če se ozremo nazaj v leto 1951 in napravimo neke vrste statistiko o obisku, številu razstavljavcev in o prometu, dobimo izredno zanimivo sliko. Od prvega do jubilejnega X. gorenjskega sejma pa do letošnjega, ki je bil že trinajsti po vrsti, se je to število vseskozi zviševalo, razen nekaterih izjem, ko je bilo slabšemu uspehu krivo le slabo vreme. Od prvega do Šestega i?orer»'skega sejma, ki je bil leta 1956, je število razstavljavcev močno naraščalo. Naslednje leto pa je zopet občutno padlo, in to zaradi tega, ker so privatni obrtniki prenehali razstavljati. Pojavil pa se je vpliv turizma in veletrgovine. Leta 1958 je bil gorenjski sejem prvič sejem potrošnega blaga. Kar zadeva število obisko- vavcev, je to iz leta v leto močno naraščalo, razen leta 1957, ko je bilo vsemu krivo izredno slabo vreme. Od 20.000 obiskovavcev na prvem sejmu pa do letošnjih 103.000 ni dolga doba, medtem ko je razlika v številkah več kot razveseljiva. Tako bliskovitemu tempu naraščanja gostov, je vsekakor veliko pripomogla kvaliteta razstavljenih izdelkov in predmetov. Tudi promet razveseljivo) narašča. Od leta 1958, ko so) ga prvič začeli beležiti — bilo ga je 50 milijonov — pa do letošnjega leta, je narasel skoraj za pol milijarde. To dejstvo je vsekakor izredno razveseljivo za vse tiste, ki razstavljajo, in pa tudi za tiste, ki kupujejo. Za prve pa je tudi dobra spodbuda za prihodnje sejme, da bodo ti še boljši in še bolje pripravljeni. — T. J. Premalo skrbimo za čista in lepa kopališča ališča in voda Letos je bilo precej manj utopitev kot prejšnja leta — Tudi bolezni, ki jih dobimo v vodi, so skoraj, izginile — Naše reke so precej umazane in voda zastrupljena, vendar tovarne po polževo skrbijo za očiščevalne naprave Pasji dnevi velike poletne vročine so že minili, vendar je kopanje kljub temu še vedno precej množično. Kopališča niso več tako tesna, kot so bila v najhujši letošnji pripeki. Računajo, da se je letos samo v mestnem kopališču v Kranju okopalo okoli 75.000 kopavcev. Najmanj toliko ali celo več kopavcev pa se je kopalo v Kokri in Savi. Po površno zbranih podatkih je bilo dnevno na obrežju rele in na kranjskem kopališču skoraj tri tisoč ljudi. V najbolj vročih dneh pa je bilo število še znatno večje. Čeprav vode \ kranjskem kopališču skozi vse poletje niso menjali, pa so jo redno prečiščevali. V vsem poletju ni ni bilo primera obolenja za kožnimi boleznimi. Precej drugačne pa.so vode naših rek. Zaradi spuščanja različnih odpadkov iz tovarn je voda marsikdaj umazana in zastrupljena. Če zavod za zdravniško zaščito najde v litru pitne vode samo en kolibacil, jo mora za pitje prepovedati. Raziskave na naših rekah pa so pokazale, da je v rečni vodi na stotine bacilov. Točne slike z naših rek sicer nimamo, ker so bile raziskave narejene že pred leti. Kemični izvidi rečnih vod bi pokazali, da je v vodi vsega dovolj: sedimentov peska in blata, hlorida in drugih organskih sestavin. Zato kopavcem, ki se kopajo v rekah, priporočamo, da se med kopanjem ne napijejo rečne vode. pni diktator Legenda o črnem psu se med ljudmi širi kot kuga — Prinesel mi boš svojo glavo na krožniku — Legenda je prišla do ušes tudi Dualierovim orožnikom, ki zdaj streljajo na vsakega črnega psa Mala srednjeameriška državica Haiti je že lep po vesteh iz prve roke krstili , ..... v.« za vladavino črnega nasilja, čas v vrtincu radovednosti, ki jo je sprožila s svo- Nekdanji podeželski zdravnik jim nemirnim notranjim prekipevanjem. Prejšnji Francois Duvalier, sedanji , » . , , j „ železni diktator Haitija, je teden je prišlo na severu dežele do male držav- namrcć crnec- Ni nobenega ljanske vojne, ko so uporniki po kratkem presledku zopet hoteli vreči z oblasti »slamnatega moža« — diktatorja Duvaliera. Po ponesrečenem uporu na Haitiju Avtoportret samodržca H,iti ni prva niti zadnja južnoameriška država, v katero se je vgnezdil pretkan samodržec. Res je. da so se gnezda ameriških samodržcev v zadnjih letih na •-zelenem kontinentu« razredčila, vendar to še ne pomeni, da samodržcev ni več. Haiti je značilen primer ohranitve politike, ki so jo domačini REKLI SO... Nekateri se razburjajo zaradi spoznanj, ki jih bodo čez dvajset let tudi sami imeli. Pablo Picasso, španski slikar Največ zaslug za pravilen promet imajo tisti, ki so svoje počitnice preživeli doma. Werner Slotosch, nemški novinar Jajčne jedi ni mogoče napraviti, ne da bi razbili jajce. John Kennedv, predsednik ZDA Privatno življenje državnika ni nikoli privatno. W. J. Siedler, nemški publicist Izhajaj iz svojih napak, vendar ne delaj iz tega učbenika za druge. V. B., poljski satirik Dve tretjini človeštva lažeta iz nujnosti, ena tretjina pa iz zadovoljstva. Douglas Dillon, ameriški minister za j finance Iz globokega obupa nas včasih rešuje majhna — vsakdanja skrb. Francoise Sagan, francoska pisateljica Franco.- Duvalier, železni diktator na Haitiju dvoma, da je Haili težek bolnik, ki ga podeželski zdravnik s svojimi zdravili ne bo ozdravil. Njegova oblast je v deželi tako na koncu, da jo je težko rešiti pred pogubo. V letošnjem letu je bilo že več poskusov, da bi osovraženega podeželskega zdravnika strmoglavili s prestola, vendar je »očku Docsu«, kot ga kličejo, vedno po nekem srečnem naključju uspelo, da je z uporniki obračunal. Globus Kennedv o svoji soprogi Predsednihk ZDA John Kennedv ima vsekakor dovolj razlogov, da ceni svojo mlado ženo. Prvi in največji je ta, da njegova žena nikoli ne govori o politiki. »Moja velika sreča je,« je priznal Kennedv, »da mi ni treba, ko se vrnem domov, nikoli govoriti ali poslušati o ostrih borbah, ki jih vodim ves dan v svoji pisarni . .. Mir in sprostitev, ki mi jih zna nuditi Jacqueline (to je skrajšano ime Kennedvjeve soproge), pomeni zame in moje življenjske dolžnosti nujno potrebno spremembo.« Marlcn Brando se ni prestrašil Znani ameriški igravec Marlon Brando je obljubil komiteju za borbo proti rasni diskriminaciji, da se bo udeležil H enega izmed protestnih pohodov. Medtem pa je zbolel in prepeljali so ga v bolnico, čeprav so zdravniki ugotovili, da gre za resno obolenje ledvic, so se začuli glasovi, da je bolezen samo izgovor in da se je igravec prestrašil. Brando je te dni demantiral te glasove. Takoj po odhodu iz bolnice se je udeležil antifašistične manifestacije v mestu Torrencv. Vdor s severa Prejšnji teden so uporniki na severu stopili Du-valieru na boso nogo. Na severu so se izkrcale znatne uporniške sile. Sever je področje, kjer je imel diktator zelo malo vojaštva. Po vesteh iz haitskega glavnega mesta Port-an-Princa je bilo slišati, da so uporniške čete prodrle v Haiti na severni obali otoka Hispaniola iz Dominikanske republike, kar ni popolnoma nemogoče, ker so odnosi med obema državama zelo napeti. Dan in noč je uporni samodržec z letali prevažal okrepitve vladnim oboroženim silam na sever, da bi zaustavile prodiranje upornikov, ki se jim v začetku ni nihče upiral. Poveljnik uporniških sil je bil znani general Leon Contave, nekdanji načelnik generalštaba haitske vojske, ki ga je diktator izgnal iz dežele. Pobudnik vdora pa je bil bivši predsednik Haitija general Rene Magloir, ki živi prav tako v zamejstvu. Vladne oborožene sile so po neuspehu na začetku uspele vdor zaustaviti in upornike razgnati. Tako ima haitski samodržec za dvomesečno bahavost zopet dovolj snovi. Črni diktator ne pozna zvestobe Nedavni upor zoper Duvaliera ni bil prvi in najbrž tudi ne zadnji. Pred pičlim mesecem, v juliju letos, je diktatorju uspelo za-treti upor svojega nekdanjega ministra Barbota. Duvalier in nekdanji učitelj Clement Bar-bot, ki ga je diktator postavil na drug najvažnejši položaj v državi, sta bila nekaj časa dobra prijatelja. Tam. kjer se je pojavi! eden, je bil obvezno zraven tudi drugi. Mu!at svojemu črnemu diktatorju ni samo služil kot tajnik, ampak je poveljeval tudi dvorski straži in dikta-torjevi privatni vojski in policiji, ki jo je najel strahopeten črnec za svojo varnost. Barbot je v tem času dal po-zapreti in pomoriti več sto nasprotnikov Duvalierove diktature. Kot zvest sluga svojega gospodarja je Barbot spremljal svojega diktatorja na vsakem koraku. Ko je pred leti dobil Duvalier srčni napad, je Barbot z nasiljem in preganjanjem zatrl opoziciio, ki je pripravljala učinkovit državni udar. Črni diktator pa se je slabo oddolžil svojemu pomočniku. V juliju 1960 ga je dal zapreti. Najbrž se mu je zdelo, da je bilo v njegovih rokah že preveč moči. Zaprli so ga v znani zapor Fort Dimanche, v katerem so že leta prej mučili politične zapornike. Kar ni uspel noben drug, je uspel Barbot. S pomočjo prijateljev iz tajne državne policije je pobegnil iz zapora in postal najnevarnejši nasprotnik diktatorja. Z ameriškim orožjem je Barbot organiziral svoje gibanje, ki pa je ostalo ozko, saj je štelo samo skupino spretnih pu-škarjev. Legenda o črnem psu Vaprilu letos so Barboto-vi gverilci napadli spremstvo dveh Duva- lierovih otrok, ki sta bila namenjena v šolo. Pet stražnikov je obležalo mrtvih. Otrokoma pa niso skrivili lasu. Ob tej priložnosti jc napisal Barbot staremu diktatorju pismo, v katerem pravi: »To je bila samo vaja v streljanju!« Duvalierovi orožniki so se v naslednjih tednih^ večkrat spoprijeli z Barbotovimi partizani. V nekem oboroženem spopadu v haitskem glavnem mestu so Barbotovci spravili s poti 30 vojakov, druga skupina pa je med spopadom počistila« vojaška skladišča. Vpričo dveh ameriških novinarjev je Barbot v svojem glavnem stanu v malem mestecu Cul de Sac prisegel, da je prišel čas, da položi diktatorja v grob. Po tiskovni konferenci, diktator ni našel miru. Upornemu Barbotu pa je sporočil: »Barbot, ti mi boš sam prinesel svojo glavo!« Sredi julija je bil zadnji obračun. Barbot je zbral svoje može blizu glavnega mesta za odločilno bitko z diktatorjem. Bil pa je na nekem polju poraslem s sladkornim trsom, izdan. Krogle diktator-jevih vojakov so prerešetale obkoljene in ne7aščitene upornike. Zmagoslavno je razposlal haitski diktator tujim novinarjem sliko mrtvega nasprotnika. Toda ta dokaz diktatorja ni uničil upanja ljudi. Med ljudmi še vedno kroži legenda, da Barbot ni mrtev, temveč se je v koži črnega psa rešil. Legenda je prišla do ušes tudi Duvaiierovim orožnikom, ki zdaj streljajo na vsakega črnega psa. Vtisi & poti po Španiji Prijatelje je rodilo trpljenje Drugič smo še srečali z mladimi udeleženci prvega shoda mladincev iz pobratenih mest v kampingu, 6 kilometrov od Leride, kjer so bili nastanjeni. Kot gostje iz Jugoslavije smo bili deležni posebne pozornosti. Shoda se je udeležilo 200 fantov in deklet iz raznih držav, le socialistične države na shodu niso poslale svojih predstavnikov. Na shodu so med drugim izrazili željo, da bi se glede na miroljubno politiko Jugoslavije še več naših mest vkijučilo v to svetovno federacijo. Sedaj so povezana s tujimi mesti naslednja naša mesta: Beograd, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Trbovlje, Zagreb, Kranj in škofja Loka. škofja Loka vzdržuje prijateljske stike z italijanskim mestom Medicina, Kranj pa s francoskim mestom La Ciota in z angleškim Oldham, navezuje pa jih še z italijanskim mestom Savona. IDEJA FRANCOSKIH TABORIŠČNIKOV tivetovna federacija pobratenih mest povezuje okoli 600 mest z vsega sveta. Večji del so to evropska mesta, pa tudi afriška so dokaj dobro zastopana. Med nalogami članov federacije, o katerih so' govorili na shodu, je tudi ta, da bi- v mrežo prijateljstva vključili Azijo. Vsekakor pa je tolikšno število včlanjenih mest velik uspeh za pobudnike te prijateljske organizacije. Pred nekaj več kot deset leti jo je ustanovila skupinica Francozov, ki se je vrnila iz nemških koncentracijskih taborišč in se je na tak način želela boriti za mir med narodi. Za to, da je organizacija lahko začela z delom, so žrtvovali tudi svoje premoženje. Sprva so navezovali le stike med francoskimi in angleškimi mesti in so organizacijo imenovali »Dvojezični svet«. Ker je miroljubna ideja vznikla v Franciji in je sedež federacije v Parizu, ni čudno, da je vanjo vključena večina večjih francoskih mest, več sto po številu. KOPALIŠČE ZA SRAMEŽLJIVE DAME Camping, kjer so stanovali udeleženci shoda, je pravzaprav velik rekreacijski center in novejša pridobitev. Ob njej je čutiti težnjo za socialnimi reformami. Vlada čuti, da ne more kar tako naprej in zato tu pa tam le stori kaj za delavce. V lepem parku se skriva pet kopalnih bazenov različnih oblik. Vsak izmed njih služi svojemu namenu. Najgloblji je za športnike, najbolj plitev za otroke, razen njiju pa je tu še bazen za »splošno uporabo«, družinski bazen in bazen za tiste gospe in gospodične, ki ne marajo, da bi jim pri kopanju nagajali moški. Ta rekreacijski center ob nedeljah obišče 10 do 12 tisoč prebivavcev Leride. Ob bazenih so tu še okrepčevalnice in razni športni objekti ter velik prostor za parkiranje. Obiskovavci centra plačajo nekaj manj kot 50 dinarjev vstopnine. Skupaj z mladinci smo odpotovali na izlet v Tarragono, mesto~ob obali Sredozemskega morja. Ob tej priložnosti smo se tudi kopali, vendar 50 nas zagrinjali ogromni valovi. Obedovali smo Ob treh popoldne v restavraciji sredi počitniškega naselja delavskih sindikatov. V restavraciji je prostora za 1200 gostov in se je tako naš obisk, čeprav nas je bilo 250, v restavracijskih prostorih kaj malo poznal. ŠPANIJA DIŠI PO OLIVAH Francozi pravijo, da Španija diši po olivah. Res smo tu začutili neki poseben vonj, v katerem so menda res mešajo olive z neka terimi drugimi vonjavami, ki pa niti niso prijetne. S pristnim španskim vzdušjem smo se srečali v stari restavraciji v okolici Leride. Priporočili so nam jo španski znanci. Pred nizko staro hišo na bregu manjše reke nas je sprejel prijazen možakar. Nagovoril nas je kar v mednarodnem jeziku. Glavo je naslonil na roko in zaprl oči, potem pa odkimal, kar smo razumeli kot: »Prenočišča nimamo.« Ko smo se sporazumeli, da smo prišli na večerjo, nas je popeljal na vrt gostišča. Šli smo mimo odprtega prostora, v katerem na zraku sušijo šunke (za to so Španci specialisti) in skozi kuhinjo, v kateri so ohranili prav vse značilnosti stare španske kuhinje. Vrt je bil razdeljen z zidanimi oboki, obraslimi z bujnim zelenjem. Plošča po sredi je bila razsvetljena z rdečo svetlobo. Večerja za eno osebo (paradižnikova solata z olivami, na ražnju pečeni petelin, artičoke in druge vrste zelenjave — tudi z olivami — krompir, špansko vino, kava, grozdje) je veljalo v našem denarju okoli 1500 dinarjev. Vračunana je bila tudi steklenička kolonjske vode, ki nam jo je natakar prinesel, ko je videl, da nas oblega roj komarjev z rečice. Ko smo se nekoliko na, pršili z njo, so nas res zapustili. Tretji dan obiska v Španiji smo se poslovili. Župan Leride g. Francisco Pons je na spominsko plaketo zapisal: Mojemu tovarišu v borbi za mir in za svetovno bratstvo v sklopu svetovne organizacije bratskih mest prof. Viktorju Jese-niku iz Kranja, Jugoslavija, kot spomin na prvi shod rr s 'ine pobratenih mest v Leridi — od 10. do 20. julija 1963. Gospod Pons je ponovno dokazal svojo naklonjenost, ko je ob katastrofi v Skopju prof. Jeseniku kot edinemu ugoslova-nu, ki ga pozna, poslal sožalno brzojavko z izrazi najglobljega sočustvovanja s skopskim prebi-vavstvom in vsemi našimi narodi, ki delijo njegovo bolečino. AVTOMOBIL NA KILOMETRE Vračali smo se po cesti, ki vodi ob obali in jo zelo prometna. Po njej turisti prihajajo v Španijo in se vračajo iz nje. Če avtomobili niso tuji, so tovornjaki ali avtomobili tovarne Seat, ki dela po Fiatovi licenci. Tovornjakov je po cestah zares veliko, saj imajo pri prevozih precej važnejšo besedo kot železnica. Po večini so stari in vozijo s hitrostjo med 40 in 50 km. Po cestah smo videli precej avtomobilov Seat 500 in 600 ter 1500. Manjše si, kot so nam pripovedovali, že lahko privoščijo delavci in uradniki, vendar še bolj redki. Močnejše vozove kupujejo vidni Frankovi pripadniki, ki so zelo dobro plačani. V Španiji montirajo še avtomobile Renault Dauphine. Ob vsej cesti proti meji so posuta gostišča in prodajalne spominkov. Nikjer niso pozabili nekaj sto metrov pred mestom, kjer bi želeli, da bi se turist ustavil, namestiti tablo z opozorilom, da toliko in toliko metrov odtod prodajajo izdelke domače obrti ali nudijo hrano in prenočišče. Pa Španija je že »razvpita« turistična dežela. Ko smo prekoračili mejo, smo se vozili mimo več kilometrov dolge kače avtomobilov, katerih lastniki so potrpežljivo čakali, da jih po formalnostih na meji spustijo v deželo žgočega sonca in velikih nasprotij. Motiv iz Tarragonc Novi avtomobili \ jeseni 1%3 V glavnem — s špekulacijami in kombinacijami po utrjenih ve modele (ali izboljšane sta i^ncia (Fiavia - n% ccm f7 w * J * J re) tudi ostale zahodnoev- — 85 KS). Stan VOLKSVVA- poteh ropske tvrdke, kot npr. RE- GEN pa namerava ostati . . v j v ročje, kjer so doslej prevla- NAULT (R 8 — 1108 ccm — tam, kjer je že toliko in to- Ceprav je nas povprečen državljan prisiljen dovali mercedesi. 50 KS), PEUGEOT (1100 TA liko časa. Nekatere izboljša- nnorabljati le »Fička«, saj druge izbire sploh nima, se mu oko kaj rado prilepi na naše ceste, kjer nam inozemski turisti prav sedaj prikazujejo revijo najrazličnejših modelov (izmed katerih jih ima večina že davno obrabljeno obliko). Videti pa je, da je konkurenca na tržišču (tujem) vedno hujša, zato se tovarne v svojih konstrukcijskih oddelkih mrzlično (in po tinem) pripravljajo na nove spopade, ki se začnejo že jeseni na mednarodnih avtomobilskih salonih v Frankfurtu in Parizu. Razen teh tovarn pa name- — 1089 ccm — 58 KS), GLAS ve obstajajo edino pri VW ravajo prikazati nekatere no- (15004 — 1495 ccm — 70 KS) 1500. Za velike želje in velike oči poskrbi vedno »majhni mercedes«, ki očitno napreduje, saj bo imel novi MERCEDES 6800 osem cilindrski motor, prostornine 6300 ccm in moči 300 KS. Ta v evropskem merilu res ne bo imel primere. V skupnem sodelovanju sta AUTO UNION in DAIMLER BENZ skonstruirala voz, ki se bo imenoval AUDI, kar bo prvi poseg tovarne Avto Union na področje štiritaktnih motorjev, mercedesa pa v vrsto srednje velikih avtomobilov. CITROEN, Pariz: veliko želja in priznanja bo resnično deležen DS 12 ali 13, torej srednjerazredni avtomobil, ki bo imel vse tipične lastnosti znanega DS 19 — »žabe«, samo v manjši meri. Tovarna bo s tem po vsej verjetnosti uspela, podrobnosti in komentarje bomo pa slišali jeseni. FIAT, Torino: na svetlo še vedno ni prišel model s 1000 ccm, vsekakor pa je mogoče, da si ga bodo lahko ogledali že obiskovavci Frankfurtske-ga salona (ali v Torinu), kjer pa verjetno ne bo nobena atrakcija, temveč bo le izpopolnjeval zbirko FIAT od 500 do 2300. S tem bo tovarna zadostila vsem okusom in seveda denarnicam. NSU, Neckarsulm: tudi za najboljše hišne prijatelje je obisk raziskovalnega oddelka v tovarni strogo prepovedan. Pripravljajo namreč povečano izdajo PRINZA — PRINZ 5, ki bo imel za razliko od PRINZA 4 (2 cilindra) že štiri cilindrski motor s 1000 ccm in 45 KS. Verjetno se ne bo imenoval PRINZ 5, saj bo za najmanj 40 cm daljši, kakor njegov predhodnik, temveč KRALJ. Razen tega obetajo še \VAX-KEL — SPORT AVTOMOBIL (500 ccm in 58 KS). BMW, Munchen: SL 1000, ki bo imel 4 cilindrski motor, pričakujejo z velikim zanimanjem. Karoserija pri BMW 700 je bila komajda potrebna kakšnih popravkov, prostor za motor pa je bil že dolgo pripravljen za namestitev 4 cilinderskega motorja, namesto 2 cilindrske-ga. Razen te izboljšave pripravljajo še BMW 1800 z močjo 90 KS. OPEL, Russelsheim: REKORD bo še naprej ostal, saj je na novo užgal. Prav tako tudi KAPITEN, čeprav je njegov čas že minil. Stopili pa so še za eno stopnico višje in pripravili zelo velik OPEL — ADMIRAL. Imel bo 6 cilindrski motor s prostornino 3600 ccm in 120 KS. S tem bo torej posegel na pod- Avtomobil je postal najbolj azširjena potreba na svetu. Zato je za novosti vedno dovolj zanimanja Obračun treh Preizkušnje novih avtomobilov: DKVV F 12, Fiat EUROPA in VOLKSVVAGEN — Ugotovitve strokovnjakov o njihovih zmožnostih Zanimiva je bila preizkušnja, ki jo je pripravila za-hodnonemška pol judno-znan-slvena in tehnična revija »Hobby«, ki je izbrala tri »ti- LASTNOSTI sočake« iz različnih tovarn, za vsa vozila oceniti njihove ki so med povprečnimi kupci splošno znane: AUTO UNION, FIAT, VOLKSVVAGEN in poskušala ob enakih pogojih dobre in slab^ strani. V glavnem so bile potrjene ugotovitve, ki so splošno znane: temperamentni DKW, udobni Fiat, trdovratni VW. Izboljšana »ŽABA« V jeseni nameravajo prikazati izboljšani motor pri D3 19, ki ima že tako nekaj odličnih sposobnosti'. Moč motorja se bo pri istem številu obratov povečala na 104 KS, s čimer bo lahko avtomobil dosegel hitrost 170 km na uro. To je približno 10 kilometrov več kakor sedaj. Motor bo na splošno izboljšan za 20 odstotkov in bo mehanično vzdržljivejši. Kraj nastanka: Ingolstadt Torino VVolfsburg Izvedba: —■ ■• 4 vrata — Moč: 40 KS pri 48 KS pri 34 KS pri 4300 o/min. 5100 o/min. 3600 o/min. Prostornina: 889 ccm 1221 ccm 1192 ccm 7,25:1 8,1:1 7:1 Motor (pogon): spredaj (oboje) spredaj (zadaj) zadaj (oboje) Hlajenje: vodno (brez vodno zračno črpavke) 747 kg Teža: 735 kg 900 kg Nosilnost: 385 kg 380 kg 413 kg 1030 m s stoječim 44,2 sek. startom: 39,9 sek. 39,9 sek. Cena: (v DM): 5875 5760 4980 Preizkušnja Opel Rekord 1963 zahtevnih alpskih cestah. Pri tem so se kar 12-krat povzpe-Ta je bila izredno huda in li nad 2000 metrov višine, od zahtevna, saj so s popolnoma tega najvišje 2758 m. Na en-novimi avtomobili prevozili krat so premagali višinsko 3000 kilometrov po najbolj razliko 2000 metrov. Vozili so po cestah, od katerih je imela redko katera manjši vzpon, kakor Jelenov klanec v Kranju, najhujši pa je imel 31 %. To pot so opravili v sedmih dneh. Rezultat DKW F 12: Povprečno je porabil 10,41 bencina na 100 km. Preizkušnjo je prestal brez popravil, le nad 2000 m višine se je njegova delovna zmožnost zmanjšala. Zelo temperamenten športni avtomobil, ki je dobro grajen in prenese marsikaj, le nekoliko preveč je potraten in pa predrag. Največja hitrost 126 km na uro. FIAT EUROPA: ocenjen je bil za najlepši avtomobil, naj-udobnejši (4 vrata) in kot nalašč za družinska potovanja. Ni pa za zahtevne vožnje in se je pri tem najslabše ob-nesel. Na 100 km je porabil povprečno 9,3 1, dosegel pa je največjo hitrost 128 km na uro. VOLKSVVAGEN: to ni noben športni niti udoben avtomobil, prenese pa velike napore in je kot nalašč za take vožnje. Je počasen in skromen, saj je porabil na 100 km komaj 8,71 bencina. Izmed vseh treh je najcenejši, naj-grši,, dosegel pa je največjo hitrost »le« 118 km na uro. Dnevi v znameni I \V IS T A Zabavišče na sejmu ne more biti pravo merilo, lahko pa smo upravičeno zaskrbljeni nad obnašanjem ljudi — Mladi ljudje so po svojih početjih dobili slabo spričevalo — Kdo je pravzaprav odgovoren za skrb, da bi naša zabava dobila kulturnejšo raven — Pijančevanje je še vedno edina oblika sprostitve. Ples na majavih deskah Majave, lesene podnice na plesišču ne vem, zakaj niso hoteli z njimi prizanesti ljudem!), so se vdajale pod težo mladih, ki plešejo še vedno priljubljeni tvvist. Polno jih je bilo. Ko jih gledaš, dobiš vtis, da je pred teboj »osoda polna črvov, ki se zvijajo, skačejo eden io drugem in se pravzaprav nikoli ne umirijo. Pevka se je napenjala, njim pa ni bilo nikoli losti. Ko je končala, so toliko časa vpili, dokler •uboga revica!) znova ni začela. In tako je šlo rso noč. Vrstil se je tvvist za tvvistom, vrstili pa »o se tudi izgredi, razbijanje kozarcev in včasih :elo pretepi. Tega na Gorenjskem sejmu noben rečer ni zmanjkalo. Ljudje se sprašujejo — zakaj, odgovoriti pa ne zna nihče. Ali pa noče! •Cdo ve? Vsi valijo krivdo samo na pijačo in na iiste, ki se je ne branijo. Morda bi se pa tudi m dalo kaj ukreniti? »150 dinarjev — 150 kozarcev« Poseben primer, ki dela gostinskim delavcem največ sivih las, je tolpa mladih fantov, starih od 16 do 18 let,- ki se je vsak večer zbrala poleg plesišča in iskala, kje bi bili lahko najučinkovitejši. Enkrat se odločijo za pretep, drugič za razbijanje kozarcev in steklenic in podobno. »Tisti večer sem prišel na zabaviščni prostor ravno, ko je neki tak pobalin nosil izpred paviljona steklenice in jih potem v šolskem »bunkerju« razbijal. K njemu je stopil neki moški in ga nekaj vprašal. Zanimalo me je kakšen bo konec tega fantovega > podviga«, sedaj ko so ga zasačili, zato sem stopil bliže.« »Sedaj, ko si pobil že toliko steklenic, ti bom prinesel še eno in razbij še to, če te je volja. Potem boš pa vse skupaj plačal. Ti je prav tako?« ga je vljudno pobaral možakar. »Hm, jaz da bi plačal? Mi še na misel ne pride. Daj mi raje cigareto, če hočeš, da ti bo dobro!« mu je malomarno odvrnil in pogledal tolpo svojih pajdašev, ki se je pojavila kdove od kod. Z rokami v žepih in cigaretami v ustih so motrili oba. Od nekod je prišel miličnik in potem so se vsi skupaj spravili nanj. Ni dolgo trajalo, pravzaprav še sam ne vem, kako se je vse skupaj zgodilo, nenadoma sem zagledal miličnika, kako je brez moči ležal na tleh. šele po intervenciji nekaterih gostov so predrzni bosopetniki zbežali. Vendar ne za dolgo. Pojavili so se takoj nekje drugje in začeli razbijati kozarce. Ker je šef strežbe slučajno videl, kako so enega razbili (črepinj pa je bilo že dosti več), jih je opozoril in jim ga tudi zaračunal. Ker pa jim ni hotel vrniti 50 dinarjev (kozarec je veljal namreč 150 dinarjev, oni pa so dali 200), so mu obljubili, đa ga bodo ob priliki še pošteno »prerešetali«. Da pa ne bi ostali prikrajšani, so na koncu obljubili: »150 dinarjev — 150 kozarcev.« »Pridi pred sedmo, sicer boš plačal vstopnino« Ko se je kazavec popoldne počasi pomikal proti peti uri, se je proti zabavišču začela valiti velika truma Kranjčanov in prebivav-cev iz ostalih krajev. Kmalu jih je bilo vse polno, pobiravcem vstopnine pa je bilo prihranjeno delo, ker po sedmi uri, ko je treba plačati vstop- Po 18 mesecih strašnih sanj, se Delphine Renard danes spet lahko igra kot drugi otroci. Počitnice preživlja pri stari mami v Breta-niji. Na plažo hodi s plavalnim obročem okoli pasu, ker še ne zna plavati. Neprestano teka in se smeje. Toda njena preteklost so hude sanje; skoraj bi umrla, skoraj bi ostala iznakažena if slepa... Dekletce je ostalo slepo in iznakaženo Delphine Renard je doma v Boulognc - sur -Seine. Lani — 7. februarja jo je sredi najlepše igre zmotila eksplozjja bombe, ki jo je nastavila OAS. Bomba je bila namenjena Andreu Malrauxu, poškodovala pa je malo Delphine, ki je bila popolnoma nedolžna. Dekletce je nesrečo preživelo, vendar je bilo v obupnem stanju: bila je slepa in -popolnoma iznakažena. Dva moža, ki sta se odločila, da bosta popravila, kar so povzročili nasilni zločinci, sta se zagrizeno borila več mesecev. V Parizu je zdravnik Offret s svojo ekipo poskušal to, kar je bilo skoraj nemogoče: deklici je vrnil vid in življenje. Edini človek, ki bi ji lahko vrnil njen otroški obraz, pa je bil v New Yorku. To je bil zdravnik Conserve. Delphine so pripeljali k njemu. Zdravnik je bil že med vojno in je vračal vojakom njihove obraze, ki so jih iznakazile bombe in drugo orožje. V nekem francosem časopisu je videl fotografijo malega dekleta, videl je njen razdejani obraz in se takoj odločil, da ji bo pomagal. Prestati je morala šest operacij Od oktobra do maja je Delphine vsak mesec za en teden ostajala na kliniki zdravnika Conversa, da je prestajala dolge operacije in mučno prenašanje kože na obraz. Medtem so jo poslali v francosko šolo, v kateri ie bilo 300 nino, niso imeli več kaj dela::. Kaj hočerad^ ljudje hočejo celo na takih prireditvah nekaj prihraniti! Zgodilo se je, da je prišel mo>:;'>ar z borimi sto dinarji v žepu na sejem z Dame* nom, da se bo tam napil in ogoljufa! natakarja* Natakarica je prinesla na mizo vrček piva. Možakar, ki mu žeja ni dala miru, ga je na dušek izpil in zahteval še enega. Natakarica mu je vračunala prvi vrček in ker stari ni imel drobiža, mu je celo odpustila 10 dinarjev, ker e pivo veljalo 110 din. Ko pa mu je prinesia še drugi vrček, je nenadoma začel zahtevati svo ih 1000 dinarjev, ki jih ji je dal prej. Ona mu je na lep način obrazložila, da ji ni dal nič, razen 100 dinarjev. Nenadoma se je od sosednje mize približalo dekle in povedalo, kar je videlo. Tudi ostali so ji pritrdili. Starega pa je prišla iskat žena in pojasnila, da mu je, še preden je odšel od doma, vzela iz žepa tisočak, ker je vedela, kam gre. Skratka, vsega je bilo dosti — razbitih mi*, stolov, kozarcev, steklenic in tudi — zob. Da, tudi zob. In to samo zaradi pomanjkanja tleh ne srčne kulture, če bi bilo drugače, se potcJM morda ne bi zgodilo, da bi mož pri ženi opravil delo, ki pripada izključno le zobozdravniku ... T. J. otrok — od 3 do 6 let. Ravnateljica šole je bila sprva prestrašena, ker se je bala reakcije ostalih otrok. Ti bi se je lahko bali ali pa bi ji dali čutiti v kakšnem nebogljenem stanju je. — Toda otroci so ravnateljici obljubili, da je na bodo nikoli spraševali o njeni nesreči in so obljubo tudi držali. Renardovi bodo morali svojo deklico še vra« čati v New York. V dveh letih bo morala prestati še dolgo vrsto operacij, zadnjo pa, ko bo stara 14 let. — Njeno desno oko je izgubljena, zdravnik Offret pa ne ve, če bo mogel operirati še drugo, ker je v njem ostalo neko tuje telo.' Delphine se ima zahvaliti samo požrtvovalnosti in velikemu zanimanju teh dveh mož, da bo ži« vela. Vendar — kako veliko ceno ima vsak daa njenega življenja ... Mala, Delphine Renard pred šolsko tablo | Žalostna vrnitev v življenje Radijski spored OD 10. AVGUSTA DO 16. AVGUSTA 1%3 Poročila poslušajte vsak dan ob 1.05, 5.05, 6.00, 1., 8., 10., 12., 13., 15., Vi., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 12., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Sobota, 17. avgusta 17.05 Glasbene uganke 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pisana ruleta 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Prijetne melodije 20.45 Kulturna kronika 21.00 Glasbena medigra Torek, 20.avgusta 8.05 8.35 8.55 9.10 10.15 10.30 10.55 11.00 12.05 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.15 15.30 16.00 17.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Mali ansambli v plesnem ritmu Počitniško popotovanje od strani do strani Deset pianistov iz desetih dežel Pojo vokalni ansambli Simfonija št. 4 v H-duru Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! Zabavna glasba Kmetijski nasveti — Študij biotehniških ved in perspektivnost poklica Domači napevi za prijetno opoldne Za oddih in razvedrilo Jugoslovanski pevci v francoskih operah vTŠi poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba Skladbice za kratek čas Vsak dan za vas Gremo v kino 17.50 Z lokom po strunah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Fantastična prodajalna, baletna suita 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.20 Francis Durbridge: Frimer za Paula Tompla 20.58 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer 19.30 S koncerta zbora študentov Michiganske univerze 20.45 Popevke v instrumentalni izvedbi 21.15 Operne melodije 22.15 Jazz na koncertnem odru 21.05 Skupni program 3RT — | studio Sarajevo 23.05 Ples na valu 327.1 m \ DRUGI PROGRAM 19.05 S tujih opernih odrov 20.00 Mojstrska dela francoske glasbe 20.45 Zabavni kaleidoskop Nedelja, 18. avgusta 8.00 8.30 8.50 9.05 10.00 10.30 11.30 11.50 12.05 13.30 14.00 14.15 15.15 15.30 19.05 20.00 20.40 21.00 Mladinska radijska igra — Žaba s trobento Kratek obisk pri skladatelju Marjanu Kozini Deset minut s flavtistom Fedjo Ruplom Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Še pomnite, tovariši... Pisano nedeljsko glasbeno dopoldne Nedeljska reportaža Tisoč pisanih taktov za dober tek Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Za našo vas Koncert pri vas doma Operni koncert Zabavna glasba Danes popoldne Glasbene razglednice »Pod lipco zeleno« Z lokom po strunah Galerija opernih likov 22.15 Skupni program JRT - studio Ljubljana 23.05 Za mlade pksavce DRUGI PROGRAM Nedeljski koncert ob dvanajstih Za ljubitelje oper Popoldne ob zabavni glasbi Sodobni izvajavci Zabavni zvoki V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Ljubljana Godala v ritmu Sto let popevke Pisan spored zabavne glasbe z domačimi in tujimi solisti in ansambli Kratek koncert sopranistke Nade Zrimšek Sonata v g-molu za violino in klavir 12.00 13.10 14.00 14.30 15.15 19.05 20.00 20.15 20.45 21.15 22.15 22.3: Ponedeljek, 19. avgusta 8.05 Jutranji koncert pevskega zbora »Slava Klavorac 8.3C Ansambla Aeker Bilk in Chot Atkins 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov 10.15 Od instrumentalne arije do o!osa 10.35 Naš podlistek — Iz popomih zapisov lCr.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna giasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domaći napevi za prijetno opoldne 12.45 Poje Slovenski oktet 1330 Pol ure pred štirinajsto 14.05 Morda si želite to poslušati .. .? 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 8.05 Zbori iz ruskih oper 835 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 10.15 Napevi iz znanih operet 1035 Ljubezenske pesmi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.40 Seminarska scena iz Massenetove Manon 13.30 Za oddih in razvedrilo 14.05 Lajevčevi samospevi 1420 Godalni kvartet v A-duru 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev Sreda, 21. avgusta 8.05 Opera in balet 8.55 Otiuske razglednice 9.10 Glasbena oddaja za cicibane 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Iz godalne glasbe Miroslava Miietica 10.30 človek in zdravje 10.40 Andrej Biumaver igra na orglice in poje domače in svoje napeve 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna g'asba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Los Huaquenos izvajajo narodne pesmi iz Južne Amerike 13.30 Monologi in dueti iz slovenskih oper 14.05 S sprejemnikom na donust 1435 Ciklus Chopinov ih etud 14.48 Igra Radijski pihalni kvintet Četrtek, 22. avgusta 8.05 Od potrkanega plesa do kola j 8.32 Portret v miniaturi i 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani I 9.10 Vesele počitnice I 9.35 Plesna orkestra Xavior Cugat in Aime Barolli ' 10.15 Četrtkov dopoldanski operni sprehod 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Odmevi z gora ...« 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe 2020 Radijska igra — V krempljih enookega gusarja 2131 Serenadni večer 22.15 S popevkami okoli sveta 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Kvintet za klavir, 2 violini, violo in violončelo 19.50 Dva poljska avtorja 20.22 Zabavna medigra 20.45 Pojo zabavni zbori 21.05 Skupni program JRT — I studio Ljubljana 1435 Kasi poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 1530 Simfonična pesnitev Petra Iljiča čajkovskega 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Slovenski pianist Andrej Jarc v Sieni 1727 Slovenske popevke 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zasanjana godala 21.00 Literarni večer — Parizina 15.15 Zabavna glasba 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 18.10 Od skladatelja do skladatelja 18.35 Lepe melodije 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Bagdadski brivec, opera v dveh dejanjih 22.15 Romantičnim plesavcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Bloch in Respighi 23.35 Godala v noči DRUGI PROGRAM 19.05 Popevke domačih avtorjev 19.30 Druga simfonija 20.00 Dvakrat petnajst 20.45 V ritmu tanga in angleškega valčka 21.00 Jan Hunter: Spomin 21.15 Bobni in trobente — ples in jazz 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Glasbena miniatura 13.30 Iz arhiva zabavne glasbe 14.005 Iz ooer Verdijevih rojakov - sodobnikov 21.40 Slavko Osterc z \xAj hudomušne plati 22.15 Skupni program 3RT — studio Sarajevo 23.05 Pianist Russ Conway in orkester Tonv Osborno 2320 Skupni program JRT — studio Ljubljana DRUGI PROGRAM 19.05 Igrajo veliki zabavni ansambli 19.30 Ob 150-letnici rojstva Richarda Wagnerja 20.45 Klavirska glasba rokokoja 21.00 Melodije po pošti "kino Petek, 23. avgusta 8.05 Iz slovenske solistične glasbe 830 Igrajo veliki zabavni orkestri tega tedna 8.55 Pionirski tednik 925 Petkov dopoldanski koncert 10.15 Popevke in vedre melodije 10.35 Naš podlistek — Iz popotnih zapiskov 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.48 Belokranjske narodne ob spremljavi godalnega ansambla, poje Božena Glavak 13.30 Orkester RTV Ljubljana 13.47 Hammond orgle 14.05 Ansambli in orkestri, ki jih radi poslušate 1435 Paganiniana 14.45 Klavirski trio op. 70 v D-duru 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavna glasba 15.40 Skica na koncertu 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji iz oper 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 20.15 20.30 21.00 21.15 22.15 22.50 23.05 Aktualnosti doma in v svetu Veliki plesni orkestri Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Petnajst minut z orkestrom Jožeta Privška Tedenski zuanje-politični pregled Griegovi večeri Kitara in hammond orgle Oddaja o morju in pomorščakih Plesna glasba Literarni nokturno Iz jugoslovanske simfonične literature DRUGI PROGRAM 19.05 Med vzporedniki in poldnevniki — z zabavno glasbo po svetu 20.00 Med deli Johanna Sebastiana Bacha 20.45 Igra Trio Horvvedel 21.00 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.15 Glasbena medigra 21.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana Kranj »CENTER« 15 avgusta francoski W film RACIJA NA MAMILA ob 18. in 20. uri 16. avgusta francoski W film RACIJA NA MAMILA ob 18. in 20. uri 17 avgusta francoski VV film RACIJA NA MAMILA ob 18 in 20. uri, premiera amer. filma NORČIJE V OPERI ob 22. uri . t 18. avgusta ameriški film POŠTNA KOČIJA ob 14. uri, francoski W film RACIJA | NA MAMILA ob 16. in 20. uri, J I. del nem. flima SKRIVNOST ORIENTA ob 18. uri | 19. avgusta francoski film ARHIMED POTEPUH ob 18. | in 20. uri 20. avgusta II. del nem. filma SKRIVNOST ORIENTA j ob 18. in 20. uri 21. avgusta II. del nem. i filma SKRIVNOST ORIENTA! ob 18. in 20. uri 22. avgusta II. del nem. | filma SKRIVNOST ORIENTA j ob 18. uri, ameriški film NORČIJE V OPERI ob 20. uri 23. avgusta ameriški film NORČIJE V OPERI ob 18. in 20. uri Kranj »STORŽIĆ« 15. avgusta I. del nem. filma SKRIVNOST ORIENTA ob 18. in 20. uri 16. avgusta I. del nem. filma SKRIVNOST ORIENTA ob 18. in 20. uri 17. avgusta I. del nem. filma SKRIVNOST ORIENTA ob 18. in 20. uri 18. avgusta ameriški film POŠTNA KOČIJA ob 10. uri, L del nem. filma SKRIVNOST ORIENTA ob 16. uri, italijanski film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE ob 18. uri. ameriSki ii\m POSTNA. KO- \ l C13A ob 20. uri \ 19. avgusta francoski barv. CS film GRBASTI VITEZ ob 18. in 20. uri 20. avgusta francoski film ARHIMED POTEPUH ob 18. in 20. uri 21. avgusta italijanski barv. CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 18. in 20. uri 22. avgusta francoski film ARHIMED POTEPUH ob 18. in 20. uri 23. avgusta II. del nem. filma SKRIVNOST ORIENTA ob 18. in 20. uri Letni kino »PARTIZAN« 15. avgusta italijanski film GARSONIERA ob 20. uri 16. avgusta ameriški film POŠTNA KOČIJA ob 20. uri 18. avgusta ameriški film NORČIJE V OPERI ob 20. uri 19. avgusta NORČIJE V uri 20. avgusta NORČIJE V uri 21. avgusta ameriški film OPERI ob 20. ameriški film OPERI ob 20. francoski film ARHIMED POTEPUH ob 20. uri 22. avgusta II. del ne*, filma SKRIVNOST ORIENT/ ob 20. uri 23. avgusta francoski film ARHIMED POTEPUH ob 20. uri Stražišče »SVOBODA« 18. avgusta ameriški film POŠTNA KOČIJA ob 16. uri, francoski VV film RACIJA NA MAMILA ob 18. uri, I. del nemškega filma SKRIVNOST ORIENTA ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 18. avgusta nemški film PR-FOKS ob 17. in 20. uri NaUo 18. avgusta ameriški barvni) CS fihn KONJENIKI ob 18. I in 20. uri Jesenice »RADIO« 17. do 19. avgusta italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ 20. do 21. avgusta ruski barvni CS film RDEČA JADRA 22. do 23. avgusta ameriški film SABRINA Jesenice »PLAVŽ« 17. do 18. avgusta jugoslovanski film NEVARNA POT 19. do 20. avgusta italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ 22. do 23. avgusta ruski barvni CS film RDEČA JADRA Žirovnica 17. avgusta ruski CS film DAN POSLEDNJI — DAN PRVI 18. avgusta jugoslovanski film SENCA SLAVE 21. avgusta italijanski barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ Dovje - Mojstrana 17. avgusta jugoslovanski — vir^v SLAVE 18. avgusta ruski CS film DAN POSLEDNJI — DAN PRVI -vgusta italijanski barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ Koroška Bela O 17. avgusta ruski barvni CS RDEČA JADRA 18. avgusta ameriški barvni CS film OKO ZA OKO 19. avgusta jugoslovanski film NEVARNA POT Kranjska gora 17. avgusta ameriški barvni CS film OKO ZA OKO 18. avgusta ruski barvni CS film RDEČA JADRA 21. avgusta jugoslovanski film NEVARNA POT Kropa 17. avgusta ameriški barvni CS film KARVENAL V NEVJ ORLEANSVJ ob 20. uri 18. avgusta ameriški W film DVORSKI NOREC ob 17. in 20. uri 22. avgusta jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA ob 20. uri Radovljica 17. avgusta angleški barvni film OBOROŽENO ROPANJE ob 20. uri 18. avgusta angleški barvni film OBOROŽENO ROPANJE ob 18. uri 19. avgusta angleški barvni film OBOROŽENO ROPANJE ob 20. uri 20. avgusta sovjetski film PETER VELIKI ob 20. uri 21. avgusta sovjetski film PETER VELIKI ob 18. uri, italijansko-ameriški film GUSAR ob 20. uri 22. avgusta italijansko-ameriški barvni film GUSAR ob ! 20. uri 1 23. avgusta japonski CS i film LUKA ZADOVOLJSTVA ob 20. uri I film RDEČA JADRA Ljubno 17. avgusta italijanski film ČOCARA ob 20. uri 18. avgusta italijanski film ČOCARA ob 16. uri Duplica 17. avgusta ameriški barvni film TRAPER KELLY ob 20. uri 18. avgusta ameriški barvni ŠPORTNE. IGRE. 3ESENICE — Na Jesenicah »o se pričele športne igre slovenskega gradbenega podjetja Gradiš, ki jih je organizirala sindikalna podružnica jeseniškega Gradisa. Danes, in jutri se bodo športniki-grad-binci pomerili v kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, streljanju, odbojki, nogometu in šahu. Tekmovanj «e udeležuje več kot 250 športnikov z Raven, Maribora, Celja, Ljubljane, Kranja, škofje Loke, Kopra, Zaloga in Jesenic. Tehnično vodstvo iger so poverili športnemu društvu Jesenice, medtem ko bo vso ostalo organizacijo izvedel poseben odbor s svojimi komisijami. V glavnem se bo tekmovanje odvijalo na športnem igrišču pod Mežakljo, šah, streljanje, balinanje in namizni tenis pa bodo v domovih in na drugih igriščih. S tekmovanjem bodo pričeli danes zjutraj ob 8. uri, zaključili pa ga bodo jutri popoldne. turistični informator Vsi hoteli v Bohinju so zasedeni, v zasebnih sobah pa je še 40 prostih ležišč. V Kranjski gori, v Podkorenu film TRAPER KELLY ob 15., in v Ratečah so z izjemo do- 17. in 19. uri 21. avgusta ameriški barvni VV film SEVER SEVEROZA-PAD ob 18. uri 22. avgusta ameriški barvni VV film SEVER SEVEROZA-PAD ob 20. uri televizija SOBOTA — 17. avgusta RTV Zagreb 19.30 Zagrebški tednik JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu RAI 21.05 »Ponarejeni nos« — zabavno glasbena izvija RTV Ljubljana 22.15 Zgodba iz serije »\Tič ena« RTV Zagreb 22.45 Poročila NEDELJA — 18. avgusta RTV Beograd 9.00 Prenos kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« RTV Za?reb 10.00 Kmeipska oddaja RTV Beograd 10.30 Nadaljevanje prenosa kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« Evrovizija 14.30 Prvenstvo Evrope v veslanju RTV Zagreb 19.30 TV helikopter JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 »Eva hoče spati« — poljska filmska komedija RTV Zagreb 22.15 Poročila PONEDELJEK — 19. avgusta RTV Beograd 20.45 »Mi Ukrajinci« — sovjetski glasbeni film RTV Beograd 22.15 Poročila TOREK — 20. avgusta RTV Ljubljana 1930 »Denis na vratu« — zabavna filmska zgodba za otroke JTV : 20.00 TV dnevnik JTV i 20.30 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 17.30 Prihod prve etape kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« RTV Beograd 19.30 Rezerviran čas JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 ^Baltiška slava« — sovjetski umetniški film RTV Beograd 21.53 Poročila SREDA — 21. avgusta RTV Beograd 19 30 TV obzornik JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.45 »TV transverzala« — zabavna ugankarska oddaja RTV Ljubljana 21.45 »Po Jugoslaviji« — dve reportaži RTV Beograd 22.15 Pesmi in plesi iz Gruzije RTV Beograd 22.30 Poročila ČETRTEK — 22. avgusta 21.45 Jadranski padalski pokai 1962 — kratki film RTV Beograd ! 22.00 Poročila PETEK — 23. avgusta RTV Zagreb 19.30 Kratki filmi za otroke JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.45 Ekspedicija —- potopisna reportaža RTV Beograd 21.15 Koncert kulturno umetniškega društva »Andraševič < RTV Ljubljana RTV Beograd 19.00 »Naši prijatelji avtomati« — dokumentarni film RTV Beograd 1920 Risani filmi za otroke RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 »Oj, kopino zelena!« — oddaja narodnih pesmi in plesov RTV Beograd 21.15 »Čevlji iz krokodilje kože« — TV drama RTV Beograd 22.00 »Barok in rokoko« — ponovitev oddaje o glasbi XVIII. stoletja RTV Beograd 22.30 Poročila ma v Planici, kjer imajo na skupnem ležišču še nekaj prostora, zasedene vse ho-teljske zmogljivosti, medtem ko se pri zasebnikih v Kranjski gori in v Ratečah še dobijo proste sobe. Erjav-; čeva koča, Tičarjev dom in : Poštarski dom na Vršiču bo-; do v soboto 17. avgusta po-! polnoma zasedene, v Koči na ; gozdu v Mihovem domu in , v Krnici pa bodo imeli do-; volj prostora. V Tržiču in v i Podljubelju so vse sobe za-| sedene; v planinskih domo-1 vih Pod Storžičem in na Kofcah pa je še nekaj prostih ležišč. V hotelu »Evropa« v Kranju bodo do prihodnjega torka zasedene vse sobe, v hotelu »Jelen« in pri zasebnikih pa je še dovolj prostora. Proste sobe imajo tudi še na Jezerskem, v domu na Krvavcu in v Preddvoru v gostišču Grad hrib. Na Jesenicah je hotel »Pošta« zaseden, prav tako tudi Dom pod Golico, v jeseniškem hotelu »Korotan« pa imajo še nekaj prostih postelj. Gostišče »Mulej« je žaga prvenstva pionirjev, ki bo I sedeno, dovolj prostora pa na Neptunovem kopališču v j Je še v don™ ^ Cmem vr-Celju Prvenstvo se bo nada-' hu- Bohinjsko jezero je ime-Ijevalo tudi v ponedeljek, ko ' |f> ^mperafUro 18» C, voda v se bodo pomerila vaterpolska Trziskem kopahscu pa 22° C. moštva. °d Prireditev na Gorenj- skem velja omemti »Ovčar-TENIS ski bal«, ki bo v nedeljo 18. LJUBLJANA — Kranjčanki! avgusta pri Planšarskem je-Gunčarjeva in Sokličeva bd-! zeru na Jezerskem; opozar-sta danes nastopili v repubfi-1 jamo pa tudi da so v Rate-ški reprezentanci, ki se bo v ' čah napovedani »Pastirski Ljubljani srečala z ustrezno . rej« prestavili na 4. septem-vrsto Hrvaške. I ber. športne prireditve NOGOMET KRANJ — V prvem kolu slovenske nogometne lige se bosta jutri ob 17. uri na novem stadionu pomerili moštvi domačega Triglava in Odreda-Krima iz Ljubljane, j ki se je šele ta teden odločilo, i da bo tudi leto« sodelovalo ! v tej ligi (finančne težave in ( neurejeno igrišče). Predtekma mladincev bo ob 15. uri. PLAVANJE CELJE — Gorenjski plavav-ci se bodo danes in jutri udeležili republiškega plavalne- DOM 0 DRUŽINA 0 MODA 0 DOM 0 DRUŽINA 0 MODA 0} DOM 0 DRUŽINA 0 MODA 0 DOM 0 DRUŽINA 0 MODA Vroči dnevi Ne smemo se pritoževati nad pasjo »vročino«, vsaj pri nas na Gorenjskem se prav lepo prenaša poletje. Če bomo pa šle iskat močnega sonca k morju, bomo /.e morale prej premisliti, da nam bodo naša oblačila služila v prave namene. Prav nič ne godrnjajmo, da moda brezobzirno zahteva svoje, ne oziraje se na naše želje in težnje. Opazimo, da lepo upošteva vroče poletne dni, tedaj se še posebno rade gibamo sproščene, da nas nikjer ne veže tesno se oprile-gajoč pas ali otesnuje pretirano o?ko krilo. Obleke v princes kroju ali v srajčnem stilu s koničastimi ovratniki in rahlo razširjena platnena krila z gubami ali brez njih so naš sprem-Ijevavec. Lahka blaga: bombažni pike, platno in blaga iz sintetičnih vlaken pa so modni materiali. Za na kopanje si lahko skrojimo povsem neoprijeto obleko, podobno vreči. (Dostikrat se moramo preobleči kar na mestu samem in s pomočjo take obleke nam to ne bo težko.) Vidimo, da so poletne obleke pogosto brez rokavov, opazimo pa tudi, da imajo bluze, ki jih nosimo k hlačam skoraj vse dolge rokave z man-šetami ali brez njih. Ker predstavljajo dopolnilo k športnim hlačam, so te povsem športne, brez nežnih na- borkov ali volane, pač pa imajo moški ovratnik in precej velike naprsne /epe. Še pri kopalnih kostimih se opaža modna tendenca sproščenosti in ugodnega počutja. Razen že toliko let modnih oprijetih kopalnih oblek so se pojavili kopalni kostimi, ki sploh ne poudarjajo ženskega telesa, pač pa povsem skrbno pokrivajo vse obline in povzročajo, da se med sončenjem dosti manj potimo kot v oprijetih, elastičnih oblekah. Seveda bodo zagovornice dvodelnih kopalnih oblek dvignile svoj glas in dejale, da koža najlaže diha in je telo najbolj deležno božajočih sončnih žarkov, če se sončimo v bikinih. Imate prav. V obrambo neoprijetih kopalnih oblek samo to, nekaj novosti mora biti. Sveže v poletnih dneh Da smo videti v vročem poletju sveži, je treba malo več vode in dobre volje kot sicer. Umivajmo se vsak dan, zelo se nam bo prileglo tuširanje, pa ne s povsem mrzlo vodo. Med delom se nas poloti v poletnih dnevih posebna utrujenost. Namočite roke do komolcev v mrzlo vodo in občutek lenobe bo izginil. Uporabljajmo solea — led, ki preprečuje neprijeten vonj po potenju. Menjajmo pogosto perilo, saj perion operemo tako hitro, da to ni prevelika zahteva. Obesite čez noč obleko na balkon ali ob odprtem oknu. Hladne barve učinkujejo sveže Znano nam je, da imanv/ hladne in tople barve. K toplim tonom spadajo vsi rdeči in oranžni toni, k hladnim pa modra, modro zelena, modro vijolična in seveda klasično bela. če želite, da boste videti vedno sveže, si raje izberite svojo garderob* v hladnih tonih. Brezalkoholne pijače poživljajo Da bomo pogasili žejo, si bomo v poletju raje privoščili mineralno vodo, sadne sokove, osvežilne pijače ali pa mleko. Alkoholne pijače povzročajo, da nam je še bolj toplo in se počutimo utrujene ter lene. Dobro si zapomnimo, da prepotrebno telo prav tako kot bluza ali zmečkana obleka ne deluje aa našo okolico dobro. Mi pa želimo, da Obleka, ki bo pristojala mladi deklici ali zreli ženi, vitki smo vedno in povsod videti ali močni postavi ■» negovani. Ali ne? RECEPTI Jajca s papriko in paradižniki 2 jajci, 2 žlici mleka, sol, 2 žlici olja, 2 pradi/nika, 2 zelem papriki, pol čebule, 2 žlici vode, sol, zeleni peteršilj. Jajci, mleko in sol razžvrkljamo in na olju opražimo, da jajci zakrkneta. Zložimo na krožnik in obložimo z rezinami svežega paradižnika ter dušeno zeleno papriko. Za dušeno papriko' prepražimo sesekljano čebulo, dodamo očiščeno, na rezance zrezano papriko, malo vroče vode in pokrito na hitro zdušimo, da se paprika zmehča. Jajca s možgani in paradižniki 30 d kg možganov, 3 trdo kuhana jajca, 2 žlici naribanega sira, malo muškatnega oreščka, 3 žlice drobtm. sol, maščoba, pol kilograma svežih paradižnikov. Možganom odstranimo kožico in jih kuhamo 5 minut. Jajca razpolovimo, rumenjake odstranimo in jih 7 možgani vred sesekljamo. Dodamo nariban sir in mtiškaini orešcek, drobtine in sol. Dobro premešamo. Z zmesjo nad..amo pri-pravljene jajčne polov ieke. V poma.ščeno kozico stresorno na rezine narezan paradižnik in nanj zložimo nadevana jajca. Z ostankom nadeva pot resorno še paradižnik in nećemo jed 15 minut v srednje vroči pečici. Drobovina Znano nam je, da predstavlja meso najvažnejši vir živalskih beljakovin, razen tega pa vsebuje tudi dosti rudninskih snovi in vitaminov. Slaba stran mesa pa je, da ie drago. Da použijemo enako količino hranilno vrednosti m da ni treba seči tako globoko v žep. si pomagaaso z drobe« vino. Včasih morda kar preveč pozabljamo na to pomembno prehrano in ji ne odmerjamo dovolj pozornosti. Če vsebuje naš jedilnik tudi jedi i/, drobovine, ga popestrim.), seveda pa moramo biii seznanjene s pripravo drobovine. Zato priobčil jemo nekaj teh receptov: Jetrni grah 2 jajci, 4 dkg olja. lOdkg moke. 20 d kg govejih jeter, 2 dkg čebule, 1 dkg česna, zelen peteršiii, majaron. poper sol. V skledo ubijemo jajci, dodamo polovico olja, potrosimo z moko in s šibo za stopanje snega stopamo gladko testo. Dodamo drobno sesekljana ali zmleta jetra, na olju zaru-menelo čebulo, sesekljan česen, peteršilj, presojan majaron, poper in sol. Dobro premešamo. Zmes pretlačimo skozi cedilo za testenine v vrelo juho ali slan krop. Ko prevre je grah kuhan. Dušena preslaninjena jetra v omaki 75 dkg telečjih jeter, 15 dkg prekajene slanine, 10 dkg olja li masti, 10 dkg čebule, 5 dkg korenja, 5 dkg zelene in peteršilja, 10 zrn popra, vejica timijana, vejica šetraja, lovorov list, 4 dkg moke, 2 dkg gorčice, juha ali voda, 1 dl kisle smetane, limonin sok, sol. Jetra pretaknemo s slanino in jih na maščobi na hitro popečemo. V kozico damo na rezine zrezano čebulo in zele-jtjavo, dodamo poper, timijan, šetraj in lovorov list. Nato vložimo opečena jetra, jih prelijemo z maščobo in pokrito dušimo do mehkega. Med dušenjem večkrat premešamo in po potrebi zalivamo z malo juhe ali vode. če nam prijajo še nekoliko krvava jetra, že prej prenehamo dušifi. Gotova jetra vzamemo iz kozice in iz zelenjave pripravimo omako. Med mešanjem ji dodamo moko, gorčico in zalijemo z juho ali-vodo. Ko nekaj časa vre, jo pretlačimo skozi sito. Nazadnje jo izboljšamo s smetano in limoninim sokom ter oso-, limo. Jetra zrežemo na tanke rezine, jih posolimo, zložimo na krožnik ali pladenj, prilijemo z omako in ponudimo. Zraven serviramo priloge iz krompirjevega testa, riž testenine ali kruhove cmoke; prilega se tudi polenta. Možgani, naravno pečeni 50 do 60 dkg telečjih ali svinjskih možganov, sol, poper, 3 dkg ostre moke, 10 dkg olja ali masti. Očiščene možgane sesekljamo, na cedilu odcedimo in ohladimo. Predebele kose prerežemo čez poL Nato jih posolimo, popopramo in potrosimo z moko. Spečemo jih v vroči maščobi. Jed izboljšamo, če možgane pred serviranjem glaziramo na surovem maslu. Zraven ponudimo slan ali pečen krompir in razne solate. Mojster Alfred Hilchcock in njegovi filmi prinesti denar. Hitchcock se dobro zaveda, da je film draga zadeva, ki se mora konec koncev izplačati — ker drugače ne more naprej. Zato povsem brez pretvarjanja dela svoje filme tudi komercialno učinkovito (z znanimi zvezdami, v slikovitih in znamenitih okoljih z uporabo novih tehnik.....') in tudi brez sramu dela reklamo zase (z duhovitimi izjavami, za sladokusce z močnimi živci, druge pa po njegovih »ko- Mojstrstvo in denar s tem, da se za hip pojavi v »Film, to ni košček življenja, ampak košček kolača...« je dejal režiser Alfred Hitchcock v nekem svojem intervjuju iz leta 1959. Ko govorimo o njegovem delu, bi lahko dopolnili te njegove besede in dejali, da je vsak Hitch-cockov film »zastrupljen košček kolača« — »zastrupljen« z močno dozo strahu in napenjanja živcev: poslastica samo ti. Njuni »kolački« so morda včasih za* nekatere bolj težko prebavljivi, vendar so in ostanejo »kolački«, slaščice — te pa nimajo niti z resničnim življenjem niti z resničnostjo dosti skupnega. lačkih« rada boli glava ... Imenovali so ga: največji moj- a£ pa so ^h^o mojstr- ster thrillerja. O čemer ni dvoma. Drugi pravijo: eden £ sko narejene. In mirno . „.., v v v j , v. v lahko trdimo, da so najvecj,h režiserjev našega časa. Kar nedvomno drzi, ce mnQga Hitchcockova dela pri tem mislimo na njegovo tehnično popolno obvladanje mojstrsko narejena in da ve- filmskega medija. Nekateri gredo še dalj in ga imajo za č\na <*™fh kaže roko moj- stra. Toda dodati moramo enega največjih živečih filmskih ustvarjavcev. Temu se da ge: vedno so narejena tudi z ugovarjati in mnogi se v resnici ne strinjajo s tem. jasno predstavo, da morajo Šale na tuj račun Zakaj Hitchcock resda obvlada svoj posel, kot malokdo drug in zasluži mojstrski naslov najvišje kategorije — toda njegov ->dnos do lastnega ustvarjanja ni tak, da bi le-temu lah-o prideli naziv »umetniško«, a mali, okrogli mož z de-elimi ustnicami, ki je ta te-en (13. avgusta) praznoval voj 64. rojstni dan, je vsa ftiri desetletja, kar je že povezan s filmsko industrijo ostal prefinjen pretkanec, ki rad zbija (včasih robate) ša- Film le na tuj (gledalčev) račun, ki ima gledavce za predmet svojih poskusov in ki ga lastno obvladanje filmske obrti rahlo očara. Georges Sadoul je zapisal: »Hitchcockovo delo je bogato, mnogostrano in neenakovredno. Njegovi najbolj značilni filmi so dobro zapletene in grajene detektivke in kriminalke . ..« Na drugem mestu pa: »Poglavitna Hitchcockova napaka je bila v tem, da je bil zadovoljen z nazunaj dobro zapleteno in grajeno zgodbo, ni pa se vselej dovolj zanimal za njeno tudi -ustvarjal do leta 1940, vsakem svojem filmu itd.). S tem nikakor ne mislim pomanjševati veličine njegovega mojstrstva. Moj namen je bil samo opozoriti, da je Hitchcock bliže lastniku cirkuškega »šotora presenečenj«, ki zna mojstrsko zabavati svoje občinstvo, kot pa umetniku. Zakaj ga ne bi gledali preprosto kot svojevrstnega človeka, ki je vzel v svoje roke najbolj dinamično in najpopularnejšo obliko množične umetnosti našega stoletja in ki se zdaj v svojo lastno in našo veliko zabavo poigrava ž njenimi možnostmi (in z nami — z občinstvom)? Če bomo tako gledali na Hitchcocka, bomo še vedno cenili jegova dela, obenem pa jih bomo tudi pravilneje ocenjevali. Proste roke Mr. Hitchcock — enkrat na tujem stolu njegovo rojakinjo (rodil se je namreč v Angliji in tam Kot že rečeno, niso vsa Hitchcockova dela enakovredna. Njegovo mojstrstvo se ne kaže vedno v enaki meri, ampak je, razumljivo, odvisno od tega, koliko mu je snov ustrezala in ga zanimala (čeprav je treba omeniti, da ima posebno v zadnjem času v vsakem pogledu zelo proste roke), pa od tehničnih možnosti, ki jih je imel na razpolago (posebno v angleškem obdobju) in pa seveda tudi od »srečne roke«. Preden na hitro preletimo nekatera njegova dela, velja omeniti še, da Hitchcock pogosto uporablja »zasledovanje« kot osrednjo dramsko gibalo svo- jih filmov. Seveda je to za-sledvoanje včasih odvija »pod površino« dogajanja —• npr. v »Vrtoglavici« in »Zadevi Paradine«, kjer gre za iskanje istovetnosti skrivnostne ženske. Najuspelejši filmi Hit chcockovega nemega obdob> ja je »Podnajemnik« (1926), v megleni London postavljena zgodba o neznanem mo rivcu žensk in mladeniču, ki ga zamenjajo zanj. Po svo-jem prvem zvočnem filmu »Izsiljevanje« (1929) in vrsti manj uspelih del je posnel prvo verzijo filma »Mož, ki je preveč vedel« (z odličnim Petrom Lorrejem, 1934 — drugo verzijo je posnel 1956.) ki je razen »Inozemskega dopisnika« (1940), »Vrtoglavice« (1958) in filma »Sever-severozahod« (1959) eden njegovih najboljših »filmov zasledovanja«. Najbolj znano delo njegovega angleškega obdobja pa je vohunski film »Devetintrideset stopnic« (1935). Leta 1940 se je Hitchcock odzval vabilu ameriških pro-ducentov in odšel v ZDA. Njegov prvi ameriški film je bila »Rebecca« (1940), takoj nato pa je posnel že omenjenega »Inozemskega dopisnika«, ki ostaja ena njegovih mostrovin. V razdobju do leta 1950 je treba omeniti še zanimivo »Senco dvoma« (1943), ki odlikuje sijajen slog, prijetno absurdno vohunsko zgodbo »Razvpita«, »Zadeva Paradine« (1947, "ž odličnim Charlesom Laugh-tonom) in »Vrv« (1948), ki je slavna predvsem zaradi svojih dolgih posnetkov. : Po letu 1950 je Hitchcock razen vrste manj uspelih filmov Ustvaril tudi nekatera svojih najboljših del: »Neznanec na vlaku« (1951), nenavadno »Dvoriščno okno« (1954), »Vrtoglavico« (1958) in »Severo-severo zahod« (1959). Njegova zadnja dva filma sta bila »Psvcho« (1960) in »Ptiči« (1962). Dušan Ogrizek notranjo, človeško vsebino.« Hitchcook popolnoma obvlada vse načine in metode, kako zabavati gledavce, kako jih držati v napetosti in kako jim vlivati strah in grozo. Toda prek tega njegovo mojstrstvo ne seže daleč. Slikanje intelektualne in čustvene strasti je na primer izven njegove moči in ni mu še uspelo, da bi ustvaril resnično občuteno ljubezensko sceno. Tudi v takih prizorih za- ko je odšel v Združene države) pisateljico Agatho Chri-stie. Tudi ona odlično obvlada tehniko svojega medija (literature) in posebej svoje zvrsti (detektivke in kriminalke), tudi ona v svojih najboljših trenutkih prodre do določenih zelo točnih spoznanj o človeški duševno-sti. Toda: tako pri njej kot pri Hitchcocku vse poznavanje ustvarjalne tehnike in človekove nravi oz. gledav- radi svojega obvladanja film- čeve duševnosti služi enemu skega izraza sicer zna izzva- samemu glavnemu namenu: ti ustrezne reakcije gledavcev držati gledavca v napetosti — toda ne zna jim tudi vdih- in mu včasih pognati strah niti resnične vsebine. v kosti, predvsem pa ga (na Primerjali bi ga lahko z svoj posebni način) zabava- »ARHIMED POTEPUH« francoskega režiserja Gillesa Grangierja je komedija o potepuhu, ki na vse načine krši zakon, da bi lahko preživel zimo v toplem zaporu — pa mu to nikakor noče uspeti. Razen Jeanna Gabina v naslovni vlogi (Srebrni medved na berlinskem festivalu 1959!) igrata tudi Darry Cowl in Bernard Blier. »NORČIJE V OPERI« so po kratkem presledku drugo delo bratov Marx, s katerim se srečujemo. V določenem pogledu so »Norčije v operi« še bolj uspele kot »Na divji zahod!« — saj neposredno odpirajo pot moderni filmski komediji. Afortia pm ženske sploh nismo premetene, ker se ne znamo posmehovati, marsikaj smo lahko, vesele In porogljive m marsikatere med nami, najneumnejše, utegnejo postati celo pravi majhni snobi, toda v bistvu smo vse na smrt resne. Ironija, lastnost, ki nadomešča resnobo, je prava moška lastnost. Ko bi moški imeli otroke, ko bi morali gledati, kako jim otroci rastejo v trebiiJaih, bi na svetu ne bilo. Ironije. Roditi otroka je edina reč na tem svetu, ki ji ironija ne more do živega. Umreš lahko ironično. Dobiti otroka pa je lahko le slast, na smrt r?sna slast, čutila je neprestani trgovčev pogled. Ta je eden tistih, ki ne znajo odmakniti pogleda, nepotešenec. Obrnila se je k njemu in ga jezno pogledala, povesil je pogled, pa ga spet naglo dvignil, da bi videl, če ga še vedno gleda. Vrnila je pogled, morda bi lahko z njo začel. Toda kako? Listek po natakarju, ne, to je vendar starinsko, rdečelaska je in moj tip, čudovita priložnost/ ne, nima smisla, odmaknil je pogled, tokrat za delj časa. Kajpada, ne upa se, ti trgovci se nikdar ne upajo, le ogledujejo človeka, če pa jim damo vedeti, da smo spoznale njihov pogled, se obrnejo proč, bojijo se, bojijo se resničnosti pustolovščine, kajti sleherna pustolovščina ni zgolj to, temveč tudi svoje nasprotje, zveza, v pustolovščino je treba pač nekaj vložiti, denar, čas, težave, rodbinske laži, zato" obiskujejo Vlačuge, pri katerih opravijo zgolj z denarjem, Čeprav imajo zatem odvraten občutek, kajti vsaka vlačuga je zamujena pustolovščina, nekaj zamujenega, to, kar moški nikdar popolnoma ne zamudijo, če so res možje, občutek, ki jih prežema, ko so spali s tujo žensko, občutek, da so Zase zapeljali in posedovali nekaj tujega, nekaj lepega, ki je pač tuje. Vendar nimajo časa. Strah Jim nadomešča čas. Saj nima smisla, si misli tale, in odmika pogled, če odkrije, da bi lahko pogled rodil posledice. Kakšne posledice neki? Diskretno bi moral najti stik, danes ali najkasneje jutri zvečer bi me moral kamorkoli popeljati, ženski, ki je morda lepa in duhovita in jo ljubi, bi moral karkoli reči, tako spretno, da bi mu verjela, prav tako naslednje dni, izbirati mora prave kraje, kjer ga ne bodo videli, slednjič je znan trgovec in Benetke so majhne, ugled bi trpel, ko bi pripovedovali, da ima odnose z ženskami, in posvetiti bi se mi moral, saj me vendar mora znati zapeljati, za to je treba dovolj premisleka pa nezavednega ravnanja in celo čustva, lahko bi ga odvrnilo od poslov, posebno, Če bi se mimogrede zaljubil vame, ne splača se mu toliko vložiti v dvomljivo priložnost, preveč dela, da bi si lahko privoščil pustolovščino, kajti delo je postalo preobsežno, pretežavno in zapleteno, obstajajo le Se impotentni in udomačeni moški, le še delavci in ne več igravci, nihče nima več ljubimk, kvečjemu natančno plačane metrese, človek čutne in pesniške narave je v najboljšem primeru pripravljen plačevati le pesmi. Družba Obstaja iz monogamnih delavcev in prostitucije. Franziska je opazila, da jo je moški spet pogledal, ugasnila je cigareto, mu vrnila pogled, ne da bi ga zavrnila z vedenjem. Naprej, zaigraj vendar, ženske smo sicer tudi hudo monogamne, vendar tudi močno nelogične, želimo si družbo, kjer so še veliki, sijajni igravci in zapel jivci, saj sploh več ne veste, kako se vnamemo, če se nas loti pravi Casanova, vsaka ženska se pusti zapeljati, če ji je za petami pravi zapeljivec. Razen tedaj, če se je vdala veliki strasti. Le zelo velika strast varuje žensko pred pustolovščino. Nesmisel, ta človek mi sploh ni všeč. Z olajšanjem je opazila, da se je obrnil; pridružil se je pogovoru s pesnikom. Toda bila je vztrajna opazila je, da ni čutila zgolj olajšanja, temveč' tudi trohico razočaranja, pa vendar sem želela, da bi me nekdo opazil, zaradi tega sem prišla semkaj, sanjarila sem o pustolovščini, toda v resnici sam se pripravljena tudi prodati, če bi Se zgodilo na znosen način, dopustila bi, da bi me kupili, ker se bojim, bojim se negotovosti in tega, kar prihaja. Deset tisoč lir in briljantni prstan proti tuji deželi, morda proti nosečnosti V tuji dežeii. Nikjer upanja. Zaradi tega sem ponudila možnost moškemu, ki mi ni všeč, vem, kakšni so ljudje njegove vrste; vsi so podobni Joachimu. Zaposleni in pohotni. J^achimu je bolje kot drugim, ker ima z menoj razmerje. Imel ga j«, se je popravila. RazpočU se bo, ko mu bo Herbert povedal, kaj sc je zgodilo, če sc ne bom vdala ter vrnila, bo nagnal Herberta na cesto. Na svoj način me ljubi, čudovita reč, Če s/ ljubljen. Herbert bo vsekakor našel primerno zaposlitev. Imeniten zastopnik je. Prišel je natakar in ji znova nalil čaja. Tukaj so čudovito ljubeznivi, prvovrsten hotel, izšolano osebje, dobro občinstvo. Nasproti Franziski je sedel ameriški profesor, very important person, Franziska je nekoč videla enega teh potnih listov VIP, morala se je nasmehniti. Nagnjeni so k preprosti karakterizaciji, do jezika imajo preprost odnos, ameriški slogan je več kot geslo, naša gesla so le privajene abstrakcije, njihova pa preprosti obrazci, to sem vselej odkrila pri prevajanju, pri nas pomembnega znanstvenika nikdar ne bi mogli označiti*kot very important parson. Morda ta znameniti učenjak, majhen in debelušen, sociologija, raziskovanje raka, urbanizem ali glasbena znanost, je nagrmadil poleg kopico časnikov in časopisov, bral je, New York sebe kopico časnikov in časopisov, bral je, New York Herald Tribune' z mirnim pogledom onkraj debelih naočnikov brez okvira, med obračanjem listov je s pogledom- večkrat postal na Franziski ali filmski zvezdici. Odločitev med dekletom in žensko srednjih let je vselej težavna, posebej, če sta obe lepi in rdečelasi, z obema bi moral v posteljo; primerjalna študija rdečelask in njihove svetle polti in znamenite čutnosti. Prasec sem, ne nisem prasec, popolnoma prirođen sem, BEG moji evropski vrstniki bi mrmrali o poganski čutnosti, ko bi lahko brali moje misli, sovražim njihovo mitološko klepetanje, s katerim- zaljšajo svoje akademske svinjarije. Hvala bogu imam pametno ženo, Jeanie ne nasprotuje, če se včasih posvečam dekletom, Jeanie je razumevajoča in malce hladna, v družbi je dobro, če ima moški malce hladnejšo žensko. Slednjič je Franziska doumela pomen njegovih bežnih, resnih, vztrajnih pogledov izza naočnikov brez okvira. Neverjetno, erotika univerzitetnih profesorjev je nedosegljiva, ta stvarna nesramnost je kar pravljična, verv important person, majhen, debelušen in nikakor privlačen. Toda tedaj so se ji misli utrgale ob tihem in dramatičnem prihodu miade ženske. Visoka, črnolasa, bleda, ne posebno lepa, toda privlačna ženska, z malce prepovešenimi ustnicami. Z negotovimi, nezaznavno krožečimi koraki je stopila proti pesnikovi mizi, gospodje so vstali, očitno presenečeni, vendar so se zbrali, mlada ženska je tiho obstala pred njimi, razumljivo, da je položaj rešila Olghina z besedami: »Toda,, Maria, mar ste spet tukaj? Menili smo, da ste v Cortini! Pridite, sedite!« > V Cortini je preveč snega. Snega ne maram,« je rekla mlada ženska. Pristopil je natakar in spretno pristavil stol, posedli so. Maria ni odložila plašča, nosila je .mehak. lahek, zelo svetel plašč v slogu charle-stona z malce temnejšim okroglim krznenim ovratnikom iz dolgodlakega, dragocenega krzna, ki se je ob sleherni kretnji, pod slehernim dihom razpiralo kakor perje al/ vodni prš, v jantarjevi barvi je žarelo pod lesketajočimi se, kot noč črnimi, prav tako v charlestonskem slogu skodranimi, na pol prirezanimi lasmi, ni se naslonila na stolu, napeta in zamišljena se je sklanjala k pesniku in strmela vanj. »Ah, tako, da,« je rekla natakarju, »prinesite mi konjak!« »Jaz pa imam rada sneg,« je rekla pesnikova soproga, »če je v Dolomitih sneg, pojdem za nekaj dni na smučanje.« Zatem mu je dejala naravnost: »Privoščiti mi boš moral malce dopusta.« Ni je pogledal. »Toda vaš soprog meni, da ste v Cortini,« je rekel mladi ženski, ^popeljal vas je v Cortino, preden je odletel v Ne\v York. Tja vam bo pisal.« Natakar je s tihim, trdim žvenketom postavil prednjo konjak, vzela je kozarec in ga na dušek izpila. Pila je vajeno in odločno, toda med pitjem in kasneje je Franziska opazila, da ji roke lahno drhtijo'. Je že poprej pila? Morda preveč kadi? Ni kadila. »Vendar nisem več vztrajala,« je rekla. »Dolomiti me sploh ne zanimajo. Ogledala sem si jih. Dolgočasni se mi zdijo.« Govorila je brez poudarka, tako izgovarjamo obrazce. To je small talk, priučila.se ga je, zelo lepo je vzgojena ,zaradi tega zdaj ne bruhne v jok, čeprav bi najraje zajokala. Le obraza ni mogla obvladati; odrekel se.je sleherne obrambe in se, zanesen od san jave zanesljivosti, posvetil le očem boiehnega moža, ki je bil v pravšnih urah sposoben pisati pesmi. »Sicer pa, nič zato,« je naglo rekel 'stari prijatelj', »veseli nas, da ste spet med nami. Nečesa sem se domislil, vsi skupaj bomo poslali Attiliu dopisnico v New York in napisali, da ste spet pod našim varstvom.« Pogleda! je ostale, ki so molčali. »Z letalsko pošto,« je pristavil že bolj omahljivo, »tako bo sporočilo že pojutrišnjem v Nevv Yorku.« »Maria,« je rekel pesnik, »pridite, pojdiva za pol ure na sprehod. Pogovoriti se morava.« Prikimal je drugim pa vstal naglo in odločno, ko da se je znebil trohice trpljenja, in odšel, ne da bi pogledal mlado žensko, ki mu je sledila; spet je hodila s komaj znaznavno krožečimi koraki, uklenjena v svoj sen; še pomislila ni, da bi se poslovila od drugih. Franziska je skozi šipe čajnice videla, kako so pesniku prinesli plašč in kako se ga je Maria oklenila pod pazduho, frfotanje majhnega jantarjevega krzna poleg težkega črnega plašča, vrata Pavoneja iz temno rjavega, lesketajočega se lesa so bila prav dovolj široka, da sta skupaj stopila skoznje, visoki bolehni poštami moški in ne dosti manjša mlada ženska, ki je trpela. Preostali so za trenutek nemo sedeli, Fran-zisko je obšla naklonjenost, ko je opazila, da vladata v omizju, sočutje in skrb, le Giancarlo je pokazal sled porogljivega nasmeha. Kajpada, saj ne sodi več mednje, zavržen je in se tega zaveda. Vendar ga je kmalu minil, resnobnost drugih ga je premagala. Ti ljudje so dostojni in pošteni, preceniti znajo položaj, dobro premislijo, vzgojeni so tako, da ne reagirajo vsakdanje, občevanje s pesnikom jih je najbrž vzgojilo, da so obzirni, vsekakor ne ostane brez sledov v razumu in značaju, če dalj časa občuješ z moškim, ki zna ob pravih urah ustvarjati pesmi. Ako se ljudje, s katerimi občuje, znajo takole kakor Olghina in 'stari prijatelj' in mecen, ki ga ne trpim, in celo Giancarlo, obvladati tudi v krizi, potem je ta pesnik bržkone res zelo dober pesnik. Franziska je sklenila, da bo prebrala njegove pesmi. Kadar bom spet imela nekaj več denarja, bom kupila njegove pesmi. Slednjič je postala pozorna na mlajšega moškega (morda mojih let), ki je sedel v kotu čajnice s starejšim človekom (morda petdesetlet-nikem), on — mlajši — je bil deloma zakrit s šopkom cvetja, ki je stal zraven njega na marmornatem podstavku kamina, nad marmornatim zidcem je viselo zrcalo, tako da je bilo videti dve podobi velike vaze iz modrega in belega porcelana, polne cinij, stol z mlajšim moškim je stal v kotu med zidcem in steno, in cinije so mu včasih, kadar se je premaknil, zakrile obraz in gornji del telesa, ■»j- prostranih gozdovih Davče se je klatil divji ■ mož, ki je pastirjem kradel ovce, jih Odnašal v svojo votlino in žrl s kostmi vred. Ta hostnik je bil požeruh, da je zlahka vsak dan pospravil eno ovco. Iz dneva v dan je opre-zal za pastirji, ki so po fratah pasli ovce. Ko pa se je približal ovčji čredi, je pograbil najlepšo runo in izginil v temno hosto. Davški pastirji so jokali, toda požrešnega divjega moža z jokom niso prepodili. Danes je pri-tacal na to, jutri na drugo frato in ovce so izginjale ko sneg pred soncem. In tako ga sčasoma v vsej Davči ni bilo ovčarja, ki bi mu hostnik ne ukradel ovce. Le en pastir je bil prebrisanec, da se kosmati divji mož ni domogel do njegovih, ovac, kajti napravil si je svirko; in kadar je zapiskal nanjo, so vse ovce, raztresene po obširni frati, praščile k njemu in se jagmile okrog njega, dokler hostnik ni izginil praznili rok. Tako je prebrisani pastir napravil vselej, kadar je videl, da je divji mož pricokal iz hostc na frato, tako se je mečkač vselej za ovco obrisal pod nosom. Nekoč pa se je gladež spet pribli/al frati, kjer so se pasle ovce. Prišel je, ko se je mrak že gostil v temo in zagledal spečega pastirja pred gontarsko kočo. Goltnež se je približal spečemu pastirju, mu iz pastirske torbe ukradel svirko. nato pa brž potekel v gozd, kjer je zapiskal nanjo. Takrat pa so se vse ovce kakor hudourni p'az vsule za glasom svirke. In ko se je pastir prebudil, ni bilo na frati niti ene bekice. Zajokal je, da je odmetalo od Ratitovca, a z jokom ovčje črede ni privabil k sebi. Hostnik pa je piskal na svirko in piskal, dokler ni vse ovce zvabil v svojo jamo, kamor jih je zaprl in si vsak dan ena spekel ter jo požrl. Ko pa je divji mož gavznil, v njegovi jami ni ostalo drugega ko kup pepela na opuščenem pogorišču in nedogorela glavnja. Votlini, kjer je divji mož požrl vse ovce nesrečnega pastirja, pa so Dovčani vzdeli ime: Ovčja jama. PAST Skupina skopskih otrok v Dvorski vasi pri Radovljici w Sale za male TI Dt ONA NE ZNA Mala Metka je nekaj eečka-la po papirju. Mama jo vpraša: »Kaj pa delaš Metka?-. -Pišem pi.snio Mirjani.« »■Toda kako, saj vendar ne znaš pisati?« »Nič zato. Tudi Mirjana ne zna brati!« Takoj po končanem pouku sem odšla k teti na Dolenjsko. Nekega lepega in sončnega jutra sva s sestrično Oče pripoveduje Bilo je leta 1942. Ob Jadranski obali so se pravkar izkrcavali Amerikanci in Angleži. Mi smo pomagali angleški vojski. Skupno smo krenili ob Jadranski obali proti Makedoniji, da bi se tam srečali z Amerikanci. Nenadoma je zaropotalo. Napadli so nas Italijani. Vrgli smo sc na tla in začeli streljati tudi mi. Italijani so se predali. Angleži so jih hoteli zajeti, a so začeli streljati nanje. Nato so partizani zajeli vse skupaj. Italijane so sodili. Orožje so odpeljali s seboj. Jože žele - 6. razred osn. šole Dvoglava želva V vvashingtonskem akvariju se je pojavil nov stano-vavec — želva z dvema glavama. Vsaki glavi so dali drugo ime. Ena se imenuje Ana, druga pa Julija. Zanimivo je tudi to, da vsaka ob obeh glav uporablja svoj par nog, obe glavi od istega telesa pa se med seboj dobro razumeta in sprejemata hrano ena od druge. hodili in se lovili po gozdu. Naenkrat sva prišli na veliko jaso. Zaslišali sva tiho in milo cviljenje. Stisnilo se nama je srce. Od strahu namreč. Sprva si nobena ni upala pogledati na jaso. Končno pa sem se največ zaradi lastne radovednosti začela pomikati naprej. Za majhno krtino sem zagleda tale prizor: mali zajček je skakal okoli pasti. Zadnja tačka pa mu je tičala v pasti. Obema se je zajček takoj zasmilil. Vprašala sem sestrično, če bi ona znala izpustiti zajčka iz pasti, in ker se je na ta posel bolj razume kot jaz, je šla reševat zajčka, jaz pa sem pazila, da ne bi kdo prišel. Sestrična Meta je zajčka ravno osvobodila, ko zasfišiva korak. Urno sva se skrili /a grm in čakali kaj bo. Iz gozda je stopil človek in šel k pasti, bil je nastavljač pasti. Zato je sedaj glasno preklinjal in se jezil, ker je bila past sprožena in prazna. Past je znova napel in odšel. Ko se je nekoliko oddaljil, sva s sestrično past sprožili in tiho odšli. Še dolgo sva se smejali na ta račun. — Lili KRATKO-ZANIMIVO Rožno olje Za en kilogram rožnega olja, z redkim in dragocenim vonjem, se porabi okrog 3.000 kilogramov cvetov. Največja nadmorska višina Največja nadmorska višina ,v kateri žive in delajo ljudje, je 6.000 metrov. Na tej višini živijo Indijanci v Andih — planinah Južne Amerike. Voda Vsakih devet kilogramov vode vsebuje en kilogram vodika. Vodik se lahko dobi z razstavljanjem vode s pomočjo električnega toka. Požrešna senica Senica lahko v enem dnevu poje toliko insektov in njihovih ličink, kolikor sama tehta. Njena koristnost je torej očitna. Najbolj razširjena krvna skupina Med Jugoslovani je najbolj razširjena krvna skupina A, saj jo ima kar 42 odstotkov vseh prebivavcev naše države. Na drugem mestu je z 38 odstotki skupina »O«. Kovač in divji mož Blizu Železnikov sta dve gori: Ostri vrh in Kovaški vrh. Na Ostrem vrhu je v temni hosti živel divji mož, ki je v črnih nočeh pritacal v Selško dolino, vlamljal v hleve in kašče in kradel kmetom ovce in sir. Selčani so obupavali, a nihče ni bil takšen junak, da bi bil v boju hostniku enak, zato so trpeli njegove kraje, samo da ni bilo sva je. Takrat pa je v Železnikih živel mlad kovač, ki je bil takšen čvekač, da se je kar naprej in naprej junačil ter bahačil, da bo divjega moža ulovil in ubil. »Če ga zmoreš, pa ga daj! Naženi ga iz naših host, da ga ne bo nikoli več nazaj!« so ga prosili Selčani. In kovač si je skoval oster meč ter nekega dne komaj za dne odšel na Ostri vrh, da bi divjega moža poiskal in zaklal. Hodil je in hodil, da je dolgo pot prehodil. Ko se je že znočilo, je zaslišal, da v skalnati votlini pod Ostrim vrhom nekdo spi in v spanju smrči. »Tako lahko smrči le divji mož! Le počasi, le počasi, pa ga boš!« je sam sebe opogumljal in se tiho plazil proti votlini, da bi dmjohajo-čemu hostniku odrobil glavo. Spotoma pa je prebudil zajčka, ki je spal pod grmom. Prestrašeni kratkorepec jo je ucvrl v dir in se na begu zapodil v votlino, kjer je smrčal gornik, ter se skril v razmršeno kodeljo divjega moža. Hostnik se je prebudil in planil iz votline na plan prav takrat, ko se jc kovač približal pečini. Zajček je praščil iz njegove brade v noč, divjemu možu pa so razkuzmane baruse silile v nos, da je kihnil. Kihljaj pa J* povzročil piš, ki je kovača dvignil od tai in ga treščil na sosednji vrh, ki se po njem še dandanašnji nr.e-nuie — Kovaški vrh. Zabavna stran • Zabavna stran O Zabavna stran 9 Zabavna stran 9 Zabavna stran • Zabavna stran Križankašt 30 Otroška iskrenost 1 2 3 r4~ 5 6 7 m 8 9 10 11 12 IX 13 IZ! 15 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. važno živilo, 7., 2. literarna zvrst, 8., 3. napoved časa, 9., 14. različna soglasnika, 10., 4. gora v Julijskih Alpah, 12., 5. kratica na pismih, 13., 11. pristanišče v Arabiji, 14., 9. eden od vodnjakov v Rimu, 15., 6. človek, ki živi od obresti naloženega kapitala. — Nadaljuj. Potrebujem še dva — Ali bi se lahko ta čas, dokler usnjena pasa. mama ne skuha čaja, igrala? Ona pravi, da zelo radi skačete za hla- OpOZOrilo čami! Jedilnik in prebava — Rečem vam, bodite bolj prijazni, ker je zelo jezen, Če ga nekdo hitro zbudi! Konec ljubezni —Norec! In kako se bova zdaj spustila? — Nehaj gledati v jedilnik, to ti bo otežkočilo prebavo! Rešitev križanke št. 29 Vodoravno: 1. Golnik, 7. omi-kron, 9. bej, 10. iva, 11. in, 12. vdan, 13. priča, 14. seraj, 16. Oleg, 17. CI, 19. bit, 20. bor, 21. Atičani, 23. ananas. »Tore) nam ne preostane nič drugega, kakor da verjamemo tvoji zgodbi o lepotic:^, reče Žuti. »Kaj pa drugega!* mu ognjevito odgovorim. »In da je imela črne lase, ..todre oči. . .* »Tudi to!* _>... in postavo kot manekenka kopalnih oblek?« vse popoldne z njo. Bil sem samo od šestih do pol osmih!* »Ne pretiravaj!* je protestiral nekdo, »ko je govora o takem in takem kalibru je tisto »od* in »do* vedno popolnoma odveč!* »Mogoče*, se zopet oglasi Žuti, »ampak jaz mu ne verjamem, dokler ne dokaže to z nečim otipljivim in pika!* »Točno tako, da o nogah sploh ne govorim!* »In praviš, da je znala tudi peti?* »O, ljubi moji, kako je ta ženska znala peti! Kot mali bog, kot bog vseh bogov!* Družba »Pri dveh sodčkih* za trenutek utihne. Samo krivozobi Martin moti tišino s svojim sesanjem vedno ugasle pipe. »Vse to še enkrat prežvečimo! "Ali si res preživel z njo vse popoldne?* »Tega pa nisem rekel, da bi bil »Pojdi k vragu s tem tvojim dokazovanjem! Pusti človeka, naj pripoveduje!* zavpije družba. »Kai naj še pripovedujem?* jih vprašam. »Vse. In ne izmikaj se!* »Dobro,* pravim, se odkašljam in disciplinirano pristanem, da jih bom zadovoljil. »Sedim v fotelju, ona pa poleg mene . . .* »Sedi?* »Ne, ona stoji in pripoveduje. O čem vse je govorila se trenutno niti ne spominjam, končno pa to ni važno. Vem samo, da je bih lepo, strašno lepo. Potem gre z roko skozi bujne lase in tiho zapoje, za-evrči . .. Verjemite mi, to je najlepša pesem, ki sem jo poslušal. . .* »Verjamemo, verjamemo, pripoveduj dalje!* »Torej, ona poje, a jaz jo poslušam, razstapljam se, izginjam v fotelju. Ko konča, se zasmeje s končki usten, poglejte, takole (kako božansko se je nasmehnila) in napravi korak ali dva . . .* »In ti?* »Jaz pa sedim in kadim. Delam obročke iz dima. En, dva, pet. .. deset obročkov, ona pa govori in včasih malo zapoje.* »Joj ljudje, ste ga slišali? On sedi in dela obročke. Saj me bo spravil ob pamet!* zavpije Žuti. »Molči! Ne prekinjaj ga!* se oglasi jezna družba. »In do kdaj tako?* »Dokler nisem vstal. . .* »Hvala bogu, končno se te je h rešila!* »Da, vstanem, se ji čisto približam, z enim prstom pritisnem tja, kjer je bil njen nos, z drugim pa otipam gumb . ., »Kaaaaj?* »Nič, gumb, navaden gumb. Obrnem ga na levo, čisto