268. Številka._Ljnbljana, v sredo 20. novembra 1895._XXVIII. leto. SLOMŠKI NAROD. Uhaja 7«&k dan ivMitr, iiimii nedelje in prasnike, ter velja po polti prejeman aa avetro-ogerake deiele aa ne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 *U\ , «a jeden aaaaae 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brat potiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10£kr. Za pošiljanje na dom r»£una se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta — Za tuje deiele toliko veo, kolikor poštnina anala. Za oinanila plačuje aa od Itiriatopne petit-vrate po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr, te se trikrat uli većknit tiska Dopisi naj ae itvol« frank i rat i. — Rokopisi ae ne vračajo. — Oredniltvo in opravniltvo je na Kongresnem trgn 6t IS. Upra»niltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vae administrativne stvari. Rojaki! Narodna stranka priporoča za volitve poslancev iz kmetskih občin dne 21. novembra te-le kandidate: I. Za okraja Kamnik-Brdo. g. Jankota Kersnika, župana in grajščaka na Brdu pri Lukovici. II. Za okraje Postojina-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cerknica: g. Josipa, Deklovo^ posestnika v Postojim, in g. Frana Arkota, posestnika v Postoj i ni. III. Za okraja Vipava-ldrija: g. Ivana BOŽiča, posestnika v Podragi. IV.Za okraje Trebnje-Zatičina-Žužemberk-Mokronog Litija-Radeče: g. Luko Svetca, notarja in posestnika v Litiji, in g. Ljude vita Koračina, posestnika v Mirni. V. Za okraje Kočevje-Ribnica Velike Lašče: g. Frana Visnikarja, c. kr. okrajnega sodnika in državnega poslanca v Ribnici. VI. Za okraja Črnomelj Metlika; g. Riharda Dolenca* vodja dež. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. ZvrŠevalni odbor — v soglasji z zaupnimi in volilnimi možmi narodne stranke — je v stanu le za nekatere volilne okraje kmetskih občin priporočati posamezne kandidate. V drugih okrajih pridržano je volilnim možem naše stranke, da se sami zjedinijo za narodnega kandidata, kateremu oddajo svoje glasove, čeprav ima tu ali tam ostati v manjšini. Kandidati za mesta in trge se prijavijo pravočasno. Zav zvrčevalni odbor narodne stranke. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški. Pred volitvami. Jutri se bodo vršile volitve deželnih poslancev za kmetske občine in dolžnost nam je, opominjati v zadnji nri svoje pristaše in somišljenike pa Bploh vse, za blagor naše dežele, za socijalni red in mir unete može, naj zastavijo vse sile , naj se ne ustrašijo dela in truda, da redijo, kar se da rediti. Borba bo huda. Z lažmi in z zvijačo ter z izkoriščanjem katoliško vere, z zlorabo duhovniške avtoritete, s pritiskom in z grožnjami so klerikalni agitatorji zbegali prebivalstvo in zmagali v mnogi h krajih, kjer je bilo doslej prebivalstvo narodnega mišljenja. Zato je nevarnost velika. Klerikalna agitacija tudi sedaj še ne miruje. Klerikalni agitatorji, zlasti kapelanje, lazijo okolu volilnih mož in je peste, vedo«}, da so ti možje večinoma dostopni pametnim besedam, sposobni, spoznati pravico in resnico. Preprečiti, da bi samostojno misleči volilni možje izvedeli resnico in spoznali laži, s katerimi so je kapelanje pridobili na svojo stran, ter fana-tizovati brezpogojno klerikalnim agitatorjem sledeče volilce, to je sedaj naloga kaplanov in vrše jo strastno in brezobzirno. Naših pristašev naloga je, poskusiti v zadnji uri, da pokažejo volilcem, kako brezvestni sleparji so klerikalni agitatorji, kako lažejo o slabem gospodarstvu in o zapravljivosti in kako so vse njih obljube neizvedljive, kako imajo samo namen, uganjati v dež. zboru ultramontansko politiko in za svojo klerikalne naprave in mejnarodno jezuitske nakane opleniti deželno blagajnice Kaj je smoter narodne stranke, kaj želi doseči v gospodarskem in v kulturnem oziru to je vsakemu znano. Program narodne stranke je pravičen vsem stanovom, ni samo slepilo, kakor klerikalni program. Delovan e narodne stranke priča, da je ta stranka vedno skušala koristiti prebivalstvu, je povzdigniti materijalno in duševno. Kdor hoče vzdržati socijalni red, kdor hoče biti pravičen vsem slojem, ta se mora odvrniti od brezvestnih demagogov, kateri so združeni v klerikalni stranki. Ta stranka obeta vse mogoče neizvedljive stvari, da bi le nahajskala maso proti gmotno bolje stoječim ljudem, v praksi pa so njeni zastopniki podporniki židovskega kapitalizma, zastopajo samo koristi veleposestnikov in ne kmetov ter sesajo ljudstvo kakor najhujši oderuhi. Narodna stranka je postavila samo tam kandidate, kjer je upanja na zrnato. Tam, kjer so klerikalci s svojo agitacijo ljudstvo tako nahujskali, da se ne da dosti doseči, tam priporoča volilnim možem, naj se združijo na kakega kandidata, tudi če bi ta imel ostati v manjšini. Kandidatje narodne stranke so zgolj sposobni možje, čisti značaji, delavni in poznajo razmere in potrebe svojih okrajev ter so zmožni voditi deželno upravo. Vsak od njih je sposobnejši za poslanca, nego skoro vsi klerikalni kandidatje skupaj in žalostno bi bilo v interesu dežele, ko b1 se volili namestno skušenih mož klerikalni kimovci in šušmarji. Zmaga klerikalne stranke bi bila nevarna deželni upravi in deželnim financam, ta zmaga bi bila za celo deželo sramota, ker bi bila to zmaga politične korupcije in demoralizacije nad poštenjem in pravico. Vse še ni izgubljeno. V nekaterih okrajih gre le za par glasov, mogoče je tudi, da pride do ožje volitve. Naj pride vsak narodni volilec na volišče, vsak izpolni svojo dolžnost, da reši našo kranjsko domovino preteče nevarnosti! V 1 Jailtljuril, 20 novembra. Razpor v Hohenwartovem klubu. Zanimivo je vsekako, da so se v Hoht nvvartovem klubu bolj potegovali za krščanske socijaliste po.svetnjaki nego duhovniki. Kako da je postopal gospod Klun je že znano, a tudi duhovniki Karlon, TreuenMs in Haiim-gartner so se postavili na vladno stališče. Ne vemo, se li tem gospodom dunajski krščanski socijalisti ne zde dobri kristijauje ali pa jim ni nič na krščanskem značaju Dunaja. Najbrž pa v gospodarskem oziru niso za krščansko socijalno gibanje. Dokler je bilo to gibanje naperjeno le proti židovskim kapitalistom, je bilo dobro, a sedaj se pa že v nekaterih krščansko socijalnih listih pila o bogatih Škotih in prelatih, in to pa seveda več ne sme biti. Hujskanje proti kapitalu je klerikalcem tako dolgo ugajalo, dokler zanje ni bilo nobene nevarnosti. Seve niso premislili, da gibanje proti židovskemu kapitalu se — Vi ne veste, Tatjana Grigorjevna, kako vas vsi ljubimo in cenimo ! Pri teh besedah sem celo zamaha! z rokami, želeč storiti s tem svoje besede bolj prepričevalne. — Hvala vam, Saš.i, vi ste dobri . . . — Rad bi se kaj potrudil! sem odgovoril in jo skušal razveseliti; toda ni se mi posrečilo. Ona si je zopet zakrila obličje. Samo lastavke so žvrgolele in letale nad nama, in veter je pihal okrog, igraje se z njenimi lasmi in puleč jih izpod širokega, slamnatega klobuka. — Treba samo pomisliti, da se to tudi lehko prigodi! sem rekel, glasno odgovarjajo lastnim mislim. — Kaj se more prigoditi? je vprašala Tanja. — Ta neumna svadba! Jaz že vidim, kam pes nogo moli. On kar tako za njo pohaja — radi raz-vedrenja! A ona so hoče omožiti. Podlost! In jaz sem nepremišljeno zagrozil 8 pestjo; obrnil sem se namreč proti njej, dasi sta že davno izginila izpred oči. — Pustite to, Saša. Svčtov (njen g-as se je močno stresel pri tem) je svoboden v svoji ženitbi, in midva se ne smeva m* sati v to zadovo ali soditi ga . , . Na tujem ognjišči. (Novela Ser^oja P ionskega. Iz rusoino prevel I. 1. Kopo j.) VI. (Dalje.) Hotela je govoriti strogo, a ni jej Šlo. Glas 86 JGJ je tresel in vladati ni mogla ne ž njim, ne s seboj. — D *, predrznem, predrznem! Jaz nisem več tak otrok kakor mislite! Zapazil sem, da ste se zaljubili v brata, da se vam je on začel nagibati, in glej, sedaj se je prikazala ta anathema ter vse pokvarila! Tanja je sedla na zadnjo stopnico in zakrila obličje z rokami. — Ali ste vi vse to videli ? je dejala obupno. — Videli so oni, kateri vas ljubijo: — teta, Matusja in jaz. — Moj Bog! Moj Bog! je kriknila. — Videli smo in veselili se sreče Sergčja! — Veselili se? Ona je vzdignila glavo in arpo pogledala name • svojimi bržunastimi, prekrasnimi očmi. — Radovali se? Čemu ste se radovali, sem mari jaz, uboga sirota, dostojna Žena bodočega gospodarja vsega tega bogastva ? (Pri tem je pokazala z razprostrto roko na zeleneče gozdove in zlat•♦ njive, okrožujoče grad) Mislite mari, da za sprejem na tujem ognjišči se jim zahvalim s tem, da zavladam njihovega sina in njegovo premoženje? Ne, zaklinjara se vam, Saša, to ni bilo nikdar v mojih mislih . . . Niti sama nisem razumela, kako mi je on drag . . . Vedno sem smatrala to le prijateljstvom . . . Šele sedaj razumem, sedaj, koje prepozno! In zaplakala je nevzdržno histerično. Jaz sem bil ves zmešan. — Golobičica dobra! Za Boga, pomirite se, sem brbljal ne vede, kaj bi rekel, kako bi jo potolažil. Ona je pa dalje plakala. — A teta, kaj pa ona o meni misli ? Ali tudi ona, tudi ona . . . In tresla se je, kakor da ima mrzlico. — Še danes mi je pravila Marusja, da je teta jako nezadovoljna s Sergejem in vedno ponavlja: Tako sem se nadejala, da prične ljubiti mojo Tanjo, a ne to brezdušno koketkol Ona se je nasmehnila skozi solze. i mora obrniti naposled proti kapitala sploh. Klerikalno besedičenje o krščansko-socijalni preosnovi je le pesek v oči. Nemški konservativci in „Slovenec*. V budgetnem odseka je gospod Višnikar pri razpravi o razpustu dunajskega mestnega zbora omenjal, da so nemški konservativci vedno zvesto podpirali Slovence. S tem je „Slovencu" seveda jako ustregel in naše klerikalno glasilo na to vprašuje, kaj mi k tunu pravimo. Po našem mnenju je pač gospod V šrnk.ir, kot privrženec grofa Hobenvvarta hotel s tenai besedami le malo uplivati na konservativce, da bi v klubu ostali. Višnikar je tudi najmlajši sloven-Bki poslanec in morda razmer tako dobro ne pozna in ne ve, kako so nemški konservativci večkrat že v narodnih vprašanjih cincali in cincali. Dokler „Slovenec" ne more oporeči, da so nemški konservativci glasovali za resolucijo v štajerskem deželnem zboru, ki je bila naperjena proti slovenski gimnaziji v Celju, in da so štajerski nemški konservativci snedii besedo, katero so bili dali, da bodo volili Slo\etica v deželni odbor, tako dolgo naj le n .do piše- o prijaznosti nemških konservativcev do Slovencev. Odločilna so tukaj dajanja, ne pa lepe 1 sede tega ali onega poslanca. Za Celje V Gradcu se J9 osnoval neki odbor, kateri ima namen podpirati celjske Nemce, da bodo mogli s tajajo na Dunaji, temveč le nemški nacijonalci, J ho najmočnejša protiaemitaka skupina. Hoj proti j i tona ne bije več iz verskih, temveč iz gospo- j darskih in pa narodnih ozirov. Narodni Nemci namreč ne morejo trpeti zidov, ki niso nemške, j temveč semitike krvi. Nekateri protisemitski listi že pišejo ne le proti talmu lu, temveč tudi proti svetemu pismu stare zaveze, ker so je pisali židje Dr. Lueger sam je popolnoma v rokah nemških n.u ijon dcev, zato je pa tako nasprotoval celjski dvojezični gimnaziji. Tudi celo najbolj krščanski protisemitski listi že odrekajo Cehom vsake narodne pravice na Dunaju, kar je tudi ie upliv nemških nncijonalcev. Krščanski socijalisti se že do'go dajo tiirati od nemških nacijonalcev. Ko bi se postavili na svoje nogf, bi pa kmalu ne imeli na Dunaju skoro nobenega privrženca. Pod klerikalno zastavo na Dunaju ne gre, temveč le pod nemško narodno. Armenija in Rusija Težavna je rešitev armenskega vprašanja zaradi tega, ker Rusija ne mara, da ee osnuje v Armeniji podobno avtonomna država, kakor je Bolgarija. V Rusiji je mnogo Armencev in Rusi se boje, da bi ti potem težili po zjedinjenju z Armenijo. Nastala bi torej nekaka armenska iredenta, kar seveda Rusi ne morejo želeti. Armenija se mora prepustiti Rusom, ako Turčija sama ne more vzdržati rednih razmer. V Londonu so za Armenijo zaradi tega zastavili ves svoj upliv, ker so se nadejali, da se z osnovo avtonomne Armenije naredi jez ruskemu razširjenju v Prednji Aziji. Kako S'! ta stvar razvozlja, sedaj nihče ne ve. Turčija je zbrala 110.000 mož, da ž njimi naredi mir v Arme-ii'ji. Dati se je pa, da bodo ti vojaki sami se le odlikovali v kl »nju kristjanov. Če se to zgodi bodo vtlevlasti se morale vmešati. Občinske volitve t Belgiji, ki so se vršile pO novem volilnem redu, so neugodno izpale za l.beralce. Po kmetih so seveda povsod voljeni skoro hi mi klerikalci, v mestih in trgih je pa voljenih tudi mnogo socijalistov. Odločilno besedo v občinskih zastopih hudo imeli klerikalci in socijalisti. Po mestih bode hud boj mej klerikalci in socijalnim) demokrati. Zastopani bodo pa v mestnih zastopih tudi liberalci, ker po novem zakonu ni o/jih Volitev, temveč se vzame iztnej vsako stranke nekaj zastopnikov po razmerju za njo oddanih glasov. Z novim občinskim volilnim redom se je še bolj Utrdilo gospodstvo klerikalcev v Belgiji, liberalci s i jo pa obvladali v tej deželi, ako se ne pre-OSDUJejo na socijalističaem stališ30, Mnogo pa jim tudi to ikoduje, ker rnej Seboj niso jedini. Zmernejši in naprednejši liberalci se še tedaj ne morejo sporazumeti, ko bi bila sloga neobhodno potrebna v bo,u proti klerikalcem. Volilno gibanje. Klerikalni listi ne morejo g. Pfeiferja preliva -lihi; kot največja zasluga njegova pa se proglaša, da j> v drž. zboru vselej, kadar je uima kje naredila kaj škode, nnjno predlagal drž podporo Predlagati t<> pač ni ni kaka zasluga, to je najmanj, kar mor") kak poslanec storiti. Da pa bo slika Pfeiferjeva še popolnejša, navedemo naj sledečo remiuitOeoCO! Ko je bil Pfeifer prišel v drž. zbor, je večkrat obuJil Bensaoijo s svojimi g >vori. Bral jih je izvrstno in bd je na potu postati znamenit politik, ko je prišlo na dan, di mu je govore spisoval slovenski odvetnik na Dunaju pokojni Pogačnik. PfVifer je bil takrat t ..ko blamiran, kakor še menda nikdar noben poslanic. * Z dežele, 18. novembra. Užaljena prevzvišenost. — Kolika bosana m slava se je po klerikalnih listih upila, ko je bil p. n. Missia imenovan knezoškofom Ijnbljan fkm ! Proslavljali so ga kot moža preblagega srca i n plemenitega mišljenja, kot moža, kateremu ni j jednakega, ki bo v vsakem oziru osrečil detel o i kranjsko. Mankaio jim je izrazov, s katerimi bi ga i poveličevali. Zal, da je bda vsa ta hvala prezgodnja, j Vsaka stvar se najbolje sama sodi, človeka pa so Ni ene besede me niso pomirile. Mučil sem so \ s čuvstvom lastue onemoglosti; z ničemer in ni- ! kakor jej nisem mogel pomagati, a rad bi bil na j kak način očrnil zoprno mi Ljubavino! Tanja mi je podala roko. — &e jedeukrat se vam zahvalim za vaše sočutje. Toda zaradi mene pustite vse to . . . Sosebno pa ne pravite nikomur o najinem razgovoru. Jaz sama ne vem, kako se je vse to iztrgalo v meni, gorje mi je zakipelo v srci . . . 1 ri teh besedah je silno zarudela. — Mi obljubite, da bodete znali molčati ? In proseč une je pogledala. — Ne z besedo, ne z migljajem ! sem kriknil in nisem ne mogel več vzdržavati: — Nerodno in nevedno sem pritisnil njeno roko k svojim ustnicam. Ona se je nasmehljala in spustila se po stop-Ulicah navzdol. Jaz sem ostal zopet sam na stolpu, sam, s kipeČim v meni srdom in z morečiru me čuvstvom lastne malovreduosti. Tako jasen mi je bd ves [ ol. žaj te nesrečne zadeve: Brat se sedaj še Kali, tuda ona, Ljubavina, ta prekanjena lisica, ga bode mala voditi za nos do oltarja, a tedaj je že prepozno, vse — končano! VII. Uprav isti dan, ko so že vsi šli spat, šel sem jaz v vrt. Ni spati, ni sedeti se mi ni dalo doma. Moj srd se ni samo kar nič polegel, temveč ctlo povekšal. Ves \ečer se je Sergfij sladkal Ljubav ini, a ona je začela celo Tanjo dražiti. — Kaj no da, Tatjana Grig'>rjevna, jej je de jala, — vi ste mi zelo hvaležni, da sem vam napravila počitnice, sedaj vas menda S.čfov no muči več s prepisavanjem svojih potnih črtic? Tu teta ni več vzdržala. — Mene to zelo veseli, ker je Tanja že prej priznala, da so zelo utrudi pri tem delu. Sedaj hi je odahnila in po vašem odhodu poj de pri nas vse zopet po starem družinskem tiru. Kaj ne da, otroci V Sergčj je močno zarudel; njemu, kakor se je videlo, je bil ves ta razgovor skrajno neprijeten. Aglaja se je vgriznila v jeziček. Pod težkim utisom vsega tega šuma šel sem iz gradu. Noč je b 11 topla, blagodišeča, doslej še brez lune. Crni oblaki so prepregali nebo; bilo je soparno kukor pred nevihto Sel sem počasi, korak za korakom, hotel sem se že vrniti v grad — a ni mi šlo, kukor tudi spati in jesti nisem mogel dimo le po njegovih dejanjih. Kako so bili slavo-spevi klerikalnih listov opravičeni, to osvetljuje sedaj najbolje škofovo delovanje in obnašanje. Koj, ko je pršel v Ljubljano, je tožil nekemu dobremu svojemu prijatelja: ada ga dolenjska duhovščina ne mara, ker ae je sprejema njegovega udeležila tako mlačno". Missia je gotovo pričakoval, da ga bo vsaj polovica dolenjske duhovščine na Zidanem mostu pozdravila na kolenih in s povzdignje-nimi rokami, druga polovica pa da bo stala pri vrne* ščenju v špalirju. Kako je mogel kaj takega misliti in celo zahtevati, ko je lahko vedel, kaka je zveza mej Dolenjsko in Ljubljano! Kje je obrežje Kolpe, kje zadnji rep Dolenjske! Radi tega je bila že tedaj povsem nepotrebna užaljeno«! nj. prevzvišenosti. Drug faktum. Pred leti je bilo o neki priliki zbranih nekaj »škorcev* — mladih kapelanov — pri nekem občečislanem, že osivelem g. dekanu. Ker so neizkušeni mladiči čez mero hvalmali in poveličevali vrline škof t Missi-e in njegovih nacedb, kakor so se bili naučili v lemenatu, je mirno poslušajo-čemu gospodu dekanu naposled le presedalo in ker je škof* že dolgo in prav od blizu natanko poznal, je dejal, d* vse, kar pripovedujejo »škorci", so buda-losti in dostavil besede: „Kaj bo ta jezuitski gojenec!* Te — morda prenagljene — besede so »škorci* seveda koj sporočdi škofu. Kaka kazen je zadela osivelega dekana za to grozno raažaljSnje? Ko je b.lo kmalu na to birmovanje v onem kraju in je gospod dekan spremljal knesoškoft, vozila sta se škof in dekan nad pet ur skupaj in ves ta čas ni škof niti besedice pregovoril z dekanom. Ves čas je bral brevir, vsaj na videz. Ko sta se pripeljala že skoraj do doma, spregovoril je šele milostljivi, nemški seve : „ Kaj ne, gospod dekan, a menoj se voziti je dolgočasno!" — „Kaj hočemo?* odgovoril je kratko g, dekan. — Solznih oči je pravil ta dogodek svojemu prijatelju gjspod dekan, ker je zares odkrita blaga duša, dobrega srca, ljubljen od vsacega, kdor ga pozna. Škofu, ki se pelje prvokrat po neznanem kraju svoje škofije, kjer bi ga moralo zanimati vse in ima priliko poprašdti zvedenega dekana o tem in oaem, se ne zdi vredno ce!6 pet ur dolgo pot, da bi spregovoril ž njim besedo, ker ga mora s tem splačati za malenkostno opombo, s katero je bila hudo užaljena njega prevzvišenost! J di tak mož res tolikanj plemenit in blažega srca? To je pač znak nekaj druzega. Ko bi bil res tako napolnjen z duhom Kristusovim, kakor se ponaša, bil bi pač bolj prizanesljiv ter bi ne porajtal malenkostnega žaljenja. Če ga je ta malenkost res bolela, v duhu prizanesljive krut kosti bi bil lahko opomnil g. dekana, da m previdno rabiti facih izrazov vpr.č> mladih gospodov. Tako je bilo vsikdar ravnanje zar^s blagih škofjv! Toda toti bvalisano plemenito in blago srce škofovo se je m ralo tako znositi, da se je oddahnilo. To pa ni jedini tak slučaj, tako jo sploh vedenje njega prevzvišenosti. Kako rad skoraj ob vsaki priliki povdarja besede — le besede: „Quam honum et jucunduin habitare fratres in urnim!" Ali smeh mora siliti vsacega, kdor ga opazuje natanko. Kako sladek je v družbi, zlasti iajikov višjih stanov, u. pr. okrajnih glavarjev. V te sili, da jih koče snestt — pravcati kozmopolit — kadar pa obrue pogled na hiapčke njemu podrejene, iz temnih pogledov švigajo pušice in strele nad nje, ki pri njem niso dobro zapisani! — Tako pač niso ravnali ap< stoli in sploh sveti možje; to dokaj značuje njegove tolikanj hvalisane vrline in po-božnost. Vender to, kar vsak vidi in presoja, se o škofu ne sme izreči, posebno ne javno, ker s tem podkopav.i ae vera in cerkev! — Skof je nedotakljiv, vzvišeno bitje, božanstvo! — Priprosti ljudje z navadno pametjo pa že pravijo: škof kot nH-ba in škofovstvo ni jedno in isto! Zgodovina priča, da je bilo celo papež-;v s človeškimi slabostmi, a te potisnili so na stran, papežtvo pa je ostalo! Jednaka je bila s škofi! človeka sodimo po delih njegovih in ga po teh tudi cenimo. Dobro ---- i ---- r,—rr--n---;—~ ~--J danes . . . Na krat slišim v jednein iz drevoredov glasove. Kdo bi se mogel neki sprehajati tako pozno zvečer, ko so že pred pol ure vse luči ugasile? Zmuznil sem so mej drevje in začel čakati, da hi govoreči šli mimo mene. To je bil zopet isti moj „Ijubeznjivi" parček. „Čakajta, da slišim, o čem se razgovarjata v nočni tišini pri svitu zvezd!" mi je padlo v glavo, in začel sem se muzati paralelno ž njima, skrivaje se za drevjem, v gostem listji smrek in brez. Vendar kakor ogleduh nisem taval za njima mirnim srcem; notranji glas mi je šepetal: „to ni lepo, bratec I* toda jaz ga nisem poslušal in ves spremenjen v po-osebljenje sluha sem se mučno trudil, da bi mi niti jtdaa izgovorjena beseda ne ušla. — Zakaj hočete-tako kmalu odpotovati? vprašal je Sergčj, in njegov arčni, prijetni glas je donel nekako posebno nežno. — Vam je li dolg čas pri nas? — Verujte mi, Svetov, ako bi mi bilo dolgčas, bi ostala. A meni je predobro . . . Ogibljem se vsega tega, kar mi ponuja slast, kar me prijazni z življenjem ! — Bože, kako drakonovako pravilo! Čemu pa to ? Saj ste pač tako mladi, tako krasni! (Dalje prih.) Temo, kako bo se kovale in se de kujejo zaupne izjave in sožalja; to vse je delo klečeplazcev, ki hrepene po mastnih službah ter jih tudi dosežejo! Politika kapelanov in .Slovenca" sploh rii evangelij duhovnikom škofije, verjemite to, saj so večinoma dosti razsodni, da poznajo prazne marnje. V politiki ima vsak proste misli in lastno razsodnost, s tem pa ni še heretik! Ljubljanski ge-neralkomando dobro poznajo tudi po deželi, težko ga večina prenaša: a svaka sila do vremena 1 Kako dobrohoten in miren je bil dr. Glavina, a mnogi nasprotniki so ga prisilili, da zapusti škofijo! Grd', vohunski in inkvisitoraki duh ljubljanskega štaba pa je najbolj označen v „Slovenci" Št. 263 v zadnjih vrsticah prvega odstavka mej dnevnimi novicami, glaseč se: ,dopisnika pa, ki ga poznamo po njegovem slogu, zavoljo njegove skrajne zaslepljenosti britko pomilujemo!" — Vpraša se, povejte odkrito, katerega imate zopet prav za prav na mul;i? Le pazite, da hote tudi pravega zasačili in da po vaši nezmotljivi maniri ne padete na čisto nedolžnega ter ga ne p«nate ali spravite celo na gromado! Ni li slog podoben slogu vsacega, ki zna pravilno pisati, in kdor to zna, mari mislite, da mora ndrihati vedno po istem kopitu kot mojster Kalan? Najdete li slog v »Amerik. Slovencu" ? Pa ga saj ne urejujejo duhovni, bivajoči na Kranjskem?! • Vse tu zapisane podrobnosti in še veliko druaih pravil ini je o priliki skušen, a odkrit slovenski duhovnik na deželi, ki pa ima dokaj somišljenikov, ki nikakor ne odobravajo početja užaljene prevzvišenosti, pri vsem tem pa se v vesti svoji ue smatrajo heretikov, naj jim še tolikrat za-kliče: »eonsuluut conscientiae snae!", ker to jednako velja tudi njega ekscelenci 11 Dnevne vesti. V Ljubljani. 20 novembra. — (Gospode voliloe v Ljubljani) dovoljujemo si še jedenkrat opozoriti na volilni shod, ki bode jutri večer ob osmih v letnem salona hotela pri Malici. — (Regulacija) V današnji seji občinskega sveta pride na vrsto velevažna stvar: stavbinskega odseka poročilo o splošnem regulacijskem načrtu Ker se je pokazalo, da nobeden predloženih načrtov ni povsem primeren, j« stavbinski urad mestnega magistrata po navodili stavbinskega odseka izdelal samostojen načrt, za kateri pa so se porabili tudi dobri nasveti Fabianijevega in Sittejevega načrta. Čujemo, da se bo predlagalo, naj se ta generalni regulacijski načrt izroči posebni enketi, v katero bi se poklicali atavbinski podjetniki in drngi strokovnjaki. Kuketa bi morala v roku štirinajstih dnij dognati posvetovauja, da bi se potem lahko delale priprave za pomladansko stavbinsko akcijo. — (Imenovanja) Tri deželni vladi kranjski so imenovani: začasni okr. komisar dr. Robert Praxmarer definitivnim okr. komisarjem, konci-pist dr. Kari M a tli is začasnim okr. komisarjem, začasni koncipist Karol grof Kuni g I definitivnim koncipistom iu konceptni praktikant dr. Avgust vitez Banniza začasnim koncipistom. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V soboto se bo predstavljala veseloigra »Maske-rada", prva nova veseloigra v tej sezoni. — (Slovensko gledališče) Sinočna predstava „Afričanke" je bila v vsakem oziru prav tako izborna in dovršena kakor vse preŠnje in je občinstvo odlikovalo vse pevce in pevke, tudi pri odprti sceni. Gledal.šče je bilo slavnostno razsvetljeno in sta predstavi prisostvovala tudi dež predsednik baron Ilein in dež glavar Detela. Pred predstavo je godba svirala cesarsko pesem, katero je občinstvo stoje poslušalo, Gledališče je bilo jako dobro obiskano. — (Za oškodovance po potresu) je daroval nemški cesar 6000 mark in sicer 4000 za evangeliško cerkveno občino, 2000 pa za prebivalstvo. Magistra^ dunajski je poslal deželni vladi zbirko 18.032 gld. 88 kr. — (Klub slov. biciklistov „Ljubljanau) ima dne 28. t. m. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih („Narodni dom") izvanredni občni zbor. — (Uuden slučaj ) Kakor smo že včeraj poročali, bili sta v nedeljo zvečer tudi v ŠiSki brez vsakega povoda ranjeni dve osebi, in sicer neki atavbinski delavec in neki polir. Storilec se je pridružil — hiteč proti L ubijani — dvema ženskama ter držeč nož v roki, rekel: »Trem sem že posvetil, drugim pa še bom! Se nikogar ne bojim!" Areto-vani mizarski pomočnik Franc Gale, kateri je zlo-dejstva sumljiv, je bil včeraj z omenjenima ženskama v Šiški konfrontiran; obe sta določno izjavili, da je Gale tisti, kateri ju je ob polu 8. uri zvečer kakih 200 korakov spremljal ter izustil gori omenjene besede. Gale je bil včeraj popoludne izbočen tukajšnjemu deželnemu sodišču. — (Iz deželne bolnice.) Včeraj so se v stolp bolniške kapele obesili zvonovi, ki so bili prej v bolniški cerkvi na Dunajski cesti — (Na predvčerajšnji semenj) se je prignalo 946 konj in volov, 645 krav in 57 telet skupaj 1648 glav. Kupčija je bila za govejo živino sploh prav živahna, ker so bili prišli kupci s Tirolskega in Koroškega. S konji je bila kupčija srednja. — (Talijo za rešitev življenja) je deželna vlada nakazala Francu Pogačniku iz Suhe, ker je 1. maja 1. 1. rešil iz vode Frauca Kerna iz Gorenje. — (Iz Bohinja) se poroča, da je po zadnjem velikem deževju Bistrica močno narasla in je pod-plavila obrežje. Neka hišica se je podrla in voda jo je odnesla. Hišica je zadela ob neki most in ga precej poškodovala. — (Zdravstveno stanje.) V radovljiškem okraju je vratica, ki je bila precej razširjena, že skoro popolnoma ponehala. Bolni so samo še 3 otroci. Pojavila pa se je vratica v Postojini ter se je moral ustaviti šolski pouk, za zdaj do 25. t. m. — (Slovensko šolstvo na Štajerskem ) V prvem razredu stare celjske gimnazije je 67 učencev; v istem razredu slovensko nemške gimnazije pa 87 učencev. Nemški gimnaziji je vlada brzojavno dovolila paralelko, slovenski pa je ne dovoli vzlic vsem prošnjam. Dež. šolski nadzornik j« že dvakrat pregledal slovensko gimnazijo pa paralelk še vedno ni, dasi jih je šolski nadzornik obljubil in je že v Celji pomožni učitelj. Na veliko gimnazijo je prišel kot učitelj veliki German dr. Schon, ki je že lani odlikoval se kot preganjalec slovenskih dijakov, dočim so na tej gimnaziji slovenščina v nekaterih razredih po odhodu ravnatelja Zavadlala sploh ne poučuje. Slovenski poslanci prosjo in prosijo, posl. K 'bič se je celo žrtvoval m glasoval zoper nujnost predloga glede nepotrditve dr. Luegerja, di bi se nekoliko prikupil baronu Gautšctiu, a pomagalo ni vse n č! — (Roparski umor) V občini Globoko pri Ljutomeru prav blizu ogerske meje so ljudje te dni našli kakih 40 let starega moža umorjenega. Viat je inul prerezan, dvakrat pa je bil zaboden v trebuh. Sodi se, da sa je zgodil roparski umor. — (Tramvaj v Pulju) Podjetnik Anton B arzi v Pulju je prosil za koncesijo, da zgradi tam konjski tramvaj. Kakor hitro dobi dovoljenje, bode pričel 8 pripravljalnimi deli. — Kaj pa pri nas? * (Pokvarjena mladina) V Repszegu na Ogetskem so štirie dečki v starosti 12 do 14 let um'.rili nekega dečka iste starosti, ker so se bali, da bi jih izdal radi n kega slabega čina. * (Ubegla trgovca) Dva mlada moža Keudl in Baphfeld sta na Dunaju otvorila trgovino, ne da bi imela kaj kapitala. Jemala sta blago na upanje, zapravljala denar, kar se je dalo, naredila kolikor mogoče dolgov in zbežala. Naredila sta škode okoli 30.000 gld. * (Žrtev američanskega dvoboja) Ruski gard ni poročnik Montresor se je te dni ustrelil. Mož je bil jako imovit, vesel, in je imel lepo nevesto iz odlične rodovine, 8 katero so je hotel že ta te den poročiti. Sodi se, da se je ustrelil vsled američanskega dvoboja z nekim tekmecem. * (Potres) V Milazzu blizu Rima je bd pred-sinočnim precej močan potres. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš, nekateri dimniki sn se podrli, a tudi poslopja so bila nekoliko poškodovana * (Velika tatvina ) Tri bruseljski banki So-ciete Generale je neki uradnik ukradel 2,600.000 frankov in s tem denarjem pobegnil v Pariz, kjer ga je policija hitro ujela. * Skrivnosten umor.) V Rimu je nekaj čaHa živela izredno lepa Francozinja Iues Jules. Vsi moški so noreli za to 22letno krasotico. Te dni so jo našli zadavljeno v njenem stanovanju. Sumi se, da jo je zadavil neki dijak, kateri je tisto jutro skrivaj zapustil hišo, v kateri je lepa tujka stanovala. Ker je bila umorjena Francozinja bogata morilec pa ni nič odnesel, se sluti, da jo je dijak umoril, ker ni marala zanj. Dogodba obuja v Rimu največjo senzacijo, ker so se za Ines Jules zanimali možje iz najodličnejših krogov. Darila i Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo bv- Cirila in Metoda: Gosp. Evstahij K o bal v Srna rji pri Jelšah 3 krone 9 0 vin. kot prostovoljno kazen ua večer sv. Martina. — Gosp. Josip Novak v Trojani 6 kron, nabral v veseli družbi v gostilni gosp Cererja v Blagovici. Skupaj 9 kron 9 0 vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — »Dom in Svet" ima v št. 22. naslednjo vsebino: J. G.: Antonfn Dvorak; A. Medved: Pod mrklim nebom; A. Medved: Kacijauar; Podravski: Trnjev venec; Dobnivec: Na pol leta; (Konec.) Andrej Fokonja : Celje in okolica ; J. Benkovič : Slovenski koledarji in koledarniki. Lanska levovska razstava. Slike. Antonfn Dvorak; Valaški oddelek na češki narodopisni razstavi; Skupina Slovakov; Hoja na plavž; Hiša v Vodicah po potresu. — „Argo" ima v šfe. 6. to le vsebino: Das Eisen in Krain; Die Zukunft der Stadt Laibach. Dunaj 20. novembra. Sinoči je na nekem shodu napovedal protisemitski poslanec Steiner, da bo njegova stranka v sobotni seji poslanske zbornice uprizorila veliko akcijo proti mini-sterstvu. Dunaj 20. novembra. Danes se je pri predsedniku Chlumeckem vršilo posvetovanje klubovih načelnikov glede razširjenja diskre-cijonarne oblasti klubovih funkcij on ar je v. Praga 20. novembra. Mladočeška stranka je pri današnjih volitvah i kmetskih občinah propadla — kolikor se doslej ve* — samo v dveh okrajih: V Budčjovicah, kjer je mlado-češki posl. Purghart propadel proti staroče-škema kandidatu Žatki in v Piseku, kjer je propadel mladočeški kandidat Milllcr in jo bil voljen ngrarec Uatrj. Iz raznih okrajev še ni poročil. Sofija 20. marca. V celi Bolgarski se danes slovesno praznuje desetletnica zmage pri Slivnici. Koburžan in vsi civilni in vojaški dostojanstveniki so prisostvovali maši - zadušnici za takrat padle vojake. London 20. novembra. »Standard" javlja iz Carigrada, da je sultan vsled pritiska inozemskih poslanikov naročil vladi, naj mobili-zuje pol milijona vojakov. Ministri so ugovarjali, da ni denarja in ker sultan ni odnehal, podali demisijo, katera pa ni bila vzprejeta. London 20. novembra. Listom se javlja, da se je začelo revolucionarno gibanje v raznih takih maloazijskih krajih, kjer je doslej vladal mir, in da ondotua oblastva niso v stanu vzdržati reda. Narodno-gospodarsKe stvari. — »Centralna posojilnica slovenska'. Na- čelstvo tega zavoda razpošilja naslednji oklic slovenskim posojilnicam: Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske" je vsled občevanja z drugimi posojilnicami že v teku dveh mesecev svojega obstanka prišlo do prepričanja, da še veliko slovenskih posojilnic ne razumeva namena in bistva našega zavoda Radi tega si dovoljuje podati še nekoliko pojasnil: 1.) »Cantralna posojilnica slovenska" ne namerava nijednemu obstoječemu slovenskemu denarnemu zavodu konkurence delati, ker ji ni namen iskati hranilnih vlog pri posameznih osebah, niti teh vabiti, da bi se kot udje vpisale. 2.) »Centralna posojilnica slovenska" želi načeloma občevati le s slovenskimi posojilnicami. Od teh torej pričakuje, in sicer brez izjeme od vseh, od mladih in starih, od več ali manj imovitih, da k njej kot zalružnice pristopijo, ter jej pošljejo a) v ta namen potrebno izjavo (§ 4 naših pravil), b) 5 gld. pristopnine in vsaj 100 gld. deleža |; 6. naših pravil), kateri delež se bode obrestoval; pošilja naj se jej vse potom c. kr. poštne hranilnice. 3.) »Csntralna posojilnica slovenska" pošilja posojilnicam, katere so se jej na ta način pridružile, hranilne vloge ali posojila. Poslane hranilne vloge obrestuje vsaka posojilnici po svoji obrestni meri in ravna ž njimi po svojih pravilih; posojila pa pošiljamo proti menicam na daljše in krajše obroke proti 41 obrestovanju. 4.) »Centralna posojilnica slovenska" se nadja. da jo bodo imovitejše posojilnice (oziroma hranilnice) podpirale tudi s hranilnimi vlogami, katere obrestu -jemo s 4'/*% 14dnevno (§ 38. naših pravil.) (Jlede odpovedi hranilnih vlog velja naš § 39., ki je za vlagatelja jako ugoden. Z ozirom na naša pravila, na naše prejšnje okrožnice in na to, kar se je potom tiska objavilo od naše strani in od prijateljev slovenske vzajemnosti na denarnem polji, moramo še jedenkrat poudarjati, da je naš namen ta, združiti vse slovenske posojilnice v veliko skupno denarno zadrugo v to svrho, da bi ona podpirala zdaj jedno zdaj drugo pristopivšo posojilnico. To pa storiti ne more, ako se jej one ne pridružijo, ako jej niti moralne, niti materijalne podpore ne naklonijo. Moralno pedporo nam že s tem dajejo, ako pristopijo k »Centralni posojilnici slovenski"; v inaterijelno podporo nam pa bodo: pristopnina, delež, hranilne vloge. Kedar se bode naša .Centralna posojilnica slovenska" na ta način okrepčala, lehko bode stopila v zvezo v velikimi slovenskimi in slovanskimi zavodi in si od njih priskrbela cenejših denarnih sredstev, ker bode mogoče taka dobiti. Kakor pravi domoljubi slovenski povspešujeja slovensko edinost na političnem in kulturnem polji, tako hočemo mi storiti po svojih skromnih močeh nekoliko za združenje na gospedarskom polji. K«nr se je naša ideja strinjala z zadružnim zakonom, zato smo prišli dejansko na dan ž njo. Zdaj pa ona ni več samo ideja, kajti naša »Centralna posojilnica slovenska" bodo prej ali slej v resnici slovenski osrednji denarni zavod, čegar obsežnost, delokrog in moč bo lo pa odvisne vsikdar od slovenskih posojilnic Meteorologično poročilo. Novembra čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina t mm. v 24 urah 19, it. »večer 742 2 6 5' C brezvetr. oblačno 20. 7 z in t. raj 741 6 f>:<° c Br. zahod oblačno 0-0 n 2. popol. 741-0 7"d° C sr.Bsv7.hcxi oblačno malom. Srednja včerajšnja temperatura tiO", za 32° nad nor- 3Z>-u.:naJeJ£:a. borza dne" 20. novembra 1895. Skopni državni dolg v notah..... 9!» gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru .... „ 00 n Avstrijska zlata renta....... 120 , 55 „ Avstrijska kronska renta 4"/0 ..... 100 , 4f» t n.-irska zlata renta 4°/0....... 119 » 96 . Ogerska kronska renta 4'/„..... BI m 90 « Avstro-ogerske bančne delmce .... 1017 B — „ Kreditne delnice......... 370 , 50 B London vista........... 120 . J>0 , Neruski dri. bankovci za 100 mark . , !>!♦ * 02'/, . 'JO mark............ 11 . 79 , 20 frankov........... 9 , 69'/a , Italijanski bankovci........ 44 m t»5 , C. kr. cekini........... 5 . 70 , Dne 19. novembra 1895. 4°/0 državne srečke is I. 1854 po 250 gld. 147 gld. — kr. Državne srečke iz I, 1864 po 100 gld.. . 198 „ — , Dunava rrg. srečke 5°/0 po 100 glu. 130 „ — , Zeralj. obe. avstr. 4'/,0/«, zlati zast. listi . 120 . — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , - „ Ljubljanske srečke......... 23 a — , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „ — , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. UR , 50 , Tranjway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 50H „ — f Papirnati rubelj......... 1 . 2U*/« „ Pristno Brnsko sukneno blago za jesen in zimo 1895. Kupon »•!<► m dolg, km i kI. popoln«* obleko i« ko-I al. 4.ho lm dobre H.— Is fin« • n|»uoI>«5 vsled zasebne oiljemnike tuli ofikodujočega sleparskega „ krojaškega popusta". (1146—21) V Kranj., na Glavnem trgu št. 132 se odda s dnem 2. deeembra t. I. (1516-1) lepo stanovanje u H HObaiul, kuhinjo In jedilno ihrsmbo. Javna zmanjsevalna dražba za zgradbo novega šolskega poslopja na Koprivniku se bode vrSila 7. dan decembra 1895 dopoludne ob 10 uri ▼ občinski pisarni v Bohinjski Bistrici. Načrti in proračuni eo na razpolago pri županstvu v Srednji vasi. Zahtevalo se bode l0°/„ jamčevine. — Stroški eo proračun jen i: kamnoseško delo mizarsko delo . . . ključavničarsko delo barvarsko delo. steklarsko delo. slikarsko delo . lončarsko delo . šolska uprava . 2110 gld. 65 kr. 160 „ 41 n 1158 „ 13 n 350 „ 76 n 511 „ 56 ti IGO „ 81 n 88 , 40 n 77 „ 64 n 20 „ 72 n 179 „ — n 190 „ 94 • 5031 gld 02 kr. (1513—1) Skupaj . . Krajni šolski svet na Koprivniku v Bohinju dne 17. novembra 1895. Predsednik: Tomaž Zupane. r Veste li odkod prihaja v većini slučajev prezgodnjo postaranje, in to, da polt vene in omlahuje? Skoro jedino od tod, ker se rabijo slaba polnena mila, ki s« dobe po nizki ceni. 8 (94(5—U) Uporabljajte torej, ako hočete priti v okom takim neugodnim prikaznim, n;i-▼eSčnjofiim starost, samo najboljša nvla, zlasti pa dobrodejno, olato, toU6no Doerlng-ovo milo m sovo. To milo je kakor nobeno drugo najboljše sredstvo za negovanje polti in nje konserviranje. Generalno zastopstvo: A. Motati & 0»., Dunaj, I, Lugrrk Nr. S. V Ljubljani prodajata na debelo: Anton Krisper in Vas« Petrieic. ^1 obiva se povsod po 80 kr. komad. i ton a »J Odda se v najem vins ls: a. k 1 e to 0b jed nem se proda sta 2 velika vinska soda j$ Todmutii li. A t. (1490—3> l\iil>i h<3 iin. pol pokril koleselj pripraven in Se v dobrem stanu, da se — ako treba — ko* cijažev sedež odvzame in z drugim nadomesti. Anton Tomšič, (KilR-l) Verd pri Vrhniki. ♦O♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»» £ Na najnovejši in najboljši način £ £ umetne (1504—1) I jselie ta se%OT|a • ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-£ vanJa in vse sobne operacije, — odstranjuje ♦ sobne bolečine z usmrtenjem Živca ♦ j zobozdravnik A. Paichel f £ poleg Čevljarskega mosta, v Kdhlcrjevi hisi, 1. nadstr. £ 0^»00>00>OQ>^00000»00^»0»»00»-0>»0>»^00>00 Slovensko-nem&ki Wolfov slovar je izsl ves in velja broliron H gld. 60 kr., vezan v pol-usnji 13 sjld. SO kr. ! Fiir I^aihacli ! CKnjastler - A.lbum) gld. 3, izdan v podporo po potresa prizadetim prebivalcem kranjske dežele. Mrak. Za glasovir, dvorofino 30 kr., s poštnino 33 kr. (1501—2) 1. Glontini. knjigarna v Ljubljani. grZelodčne kapljice.^ Te kspljice so zeld pro-speSno (provzroonjejo slast do jela, razstvarjsjo sli*, bo pomirljive in olsjlujoce, ustavljajo krc in krepćsjo želodec); rabijo pri napenjanji in sap »o ano siti, preobloienem iolodol b jedili in pljadaml i. t. d. Steklenica s rabllnlm navodom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tnoato samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy I zraven rotovža v Ljubljani. (822-46) ^ Pošiljajo so vsak dan po pošti proti povzetji. St. 33.865. (1511—1) Razglas. 1 (Tfrtrk fluć 5. tlccf 111 lira o«l II. tlo IS* lll*€* llO|loIllllllC ho bode vršila pri tukajšnjem uradu iniiiiiendo licitacija za preskrbovanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za leto 1896. K tej licitaciji se vabijo podvzetniki s pristavkom, da je udeležiteljem vložiti 50 gld. varščine. Mestni magistrat kot o cl g 011 s k a-p o stajska občina v Ljubljani dnn 13. novembru 1895. leta. Proti k ti h| ju in iitillo. litmerSko, 7. velikoned«ljsko, 8. podgorsko, D. fiardinjsko, 10. Bodinsko, H. cvetkoveko in 12. pušensko, B letno plačo 7©0 »%'. v. Razven tega in privatne prakse zvezani no 8 to službo dohodki za ogled mrličev in pa dohodki od okrajna bolniške blagajnice ormoške. Prošnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v §. 15. gori navedene postave, vložijo se naj VNllJ llo 1."». «lcc«^SIllll*a iMOft pri podpisanem okrožnem odboru. Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I. dne 17. aovembra 1895. (jr)14_X) Načelnik: Hanželič J. r. Domača tvrdka! Domača tvrdka! tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Zjsjuibljani, Nove ulice št. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. (1474-3) Izdajatelj im odgovorni urednik Jo« u NJnlli Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".