21
Dopisi.
Iz Zagreba 14. jan. C-v. — Prijatlom domačega petja imam javiti veselo novico, da je presvitli ban Sokčevič blagovolil prevzeti pokroviteljstvo (protektorat) nad narodnim pevskim društvom „kolom" v Zagrebu; ob enem je obečal društvu 100 for. podpore. „Kplo" ima že nad 100 členov, večidel Hrvatov, nektere Cehe in Slovence (med Slovenci so trije častni članovi, 6 pa je pravili). — Visoko kralj, namestništvo je tukajšnim gosp. pravnikom potrdilo podnesene statute za ustro-jenje „pravničkoga družtva", ki ima namen: uzajemno izobraževanje s čitanjem časopisov in knjig vseh slovanskih narečij, govorniškimi vajami o pravoslovnih in do-morodnih zadevah in pisanjem hrvaških, srbskih in slovenskih člankov v društveni časopis. Pristopilo je že k društvu okoli 50 slušateljev tukajšne kralj, pravo-slovne akademije.
V Gorici 6. jan. 0 (Konec.) — Prva veselica je bila prav za prav le poskušnja; prišlo je bilo pa toliko gospode, da smo bili zastran prostora in postrežbe v zadregi. Druge dve večernici (14. dec. in novega leta večer) ste bile pa že v dvorani. Vsaka pozneja se bolj odlikuje memo poprej sne, vendar pa se prave besede še ne smejo imenovati. Pevski kor pod vodstvom gosp. Schreiber-ja vrlo napreduje. S čemur se pa naša čitavnica posebno ponaša, je izvrstna pevkinja in zraven iskrena domorodkinja, prava Slovenka po rodu in omiki gv Marica Jegličeva (vredna sestranka dr. Toman-a). Čistosti in miline njenega glasu ne bom popisoval, česar pa ne morem zamolčati, in kar je občudovanja vredno, je globoko čutje, s kterim besedo in nape v navdihuje in oživlja. Pela je do sedaj pri predposlednji večernici Jenkov samospev: „Slovenka"; v poslednji pa „Mojemu čolniču" (napev Gerbcov) in „Kje dom je moj?" To pesem je pela s tako nepopisljivo milino, da je segala poslušavcom do dna srca in ploskanja grom, ki je za-grmel posebno za drugo štrofo (. .„tam, kjer Soča"..)? ktero je blaga gospa na občno prošnjo ponovila, je bil tak, kakor da bi se bil sam Perun po dvorani vozil. V drugi veselici (14. dec.) se je imenovana gospa tudi v dvospevu „Savica" (napev gosp. Kiharjev) z gosp, gimnazijalnim profesorjem J. Pajkom izvrstno odrezala. Gospod prof. Pajk (tenor) je pel v 2. več. samospev „Sabljicau (b. Tom., np. Gerb.) prav dobro. Za čveterospev imamo zunaj g. Pajka še normalnega učitelja in društvenega odbornika g. Toman-a, g. Klavžarja, telegr., in gosp. Cotiča, uradnika. Razveselili so nas do sedaj s 3 čveterospevi. V 2. veselici so peli Prešernovo „Strunam" (napev Jenkotov); v 3. več., „Po-bratimija" (besede S. Jenkotove, napev D. Jenkotov). Napredek, ki ga od dne do dne pri teh gospodih zapa-zujemo, je res hvale vreden. Se dveh veseličnih gostov gre tukaj opomniti, kterima je čitavnica iz srca hvaležna. Gospodičnja Budalova, izvrstnica na glaso-viru, nas je že dvakrat s svojim čarobnim prebiranjem počastila. Novega leta večer pa nam je červinjanski notar gosp. Polenčič (Lah po rodu) posebno čast skazal s tem, da je iz vseh najbolj priljubljenih slovenskih napevov tako mikaven potpouri improvizaval, da ni bilo ploskanja ne konca ne kraja.   Slava obema!
To so naše dosedanje domače veselice, zrna za pogačo prihodnjih „besed."
H koncu bodi  mi  dovoljeno   še o ravnateljstvu  in opravilstvu čitavničnem kaj povedati.
22
28. dec. p. 1. smo imeli tudi mi prvi občni zbor. Začel ga je predsednik g. Winkler s sledečim našim okolišinam popolnoma primerjenim govorom:
„Casti vredni gospodje! Poglavitno opravilo, zavolj kterega smo se nocoj tukaj zbrali, je po §. 10 naših pravil volitev novega odbora, kteri bo za prihodnje leto našo čitavnico vodil. To pomeni, da kar je bilo dozdaj le začasno, mora biti zanaprej stanovitno; to bi moglo pomeniti, se mi zdi, da naši čitavnici ni življenje le za pol leta ali za leto odmerjeno, kakor naši zoperniki prerokujejo , temuč da naša čitavnica, če Bog da, bo še mnogo let slovela. To smem poln zaupanja izgovoriti, ker namen naše čitavnice je tak, da ji dolgo življenje obeta. In kaj bi ne? Dosihmal je slovenski jezik, to vsi vemo, le v revni bajti prostega kmeta doma bil; v omikane družbe so mu vrata povsod bile zaprte. In glej! meni je danes že pripuščeno k omikanim gospodom v krasni dvorani v tistem jeziku govoriti, ki sem se ga na maternih persih učil. Gospodje moji, kolo Časa se neprenehoma vrti; tega le slepec ne vidi. Kdor je do zdaj naš jezik zaničeval, začenja že svojo zmoto spoznavati; tudi naši zoperniki začenjajo čutiti, da želja, v naših krajih znanje slovenskega jezika, v enaki vrsti viditi z druzimi, je pravična. In mi gotovo nismo manj od naših zopernikov prepričani, da popolno znanje našega maternega jezika je silno potrebno. Pa se ne bomo ošabno ozirali in mislili, da že vse znamo, in nimamo več se učiti. Gospodje moji! široko polje leži še pred nami neobdelano, veliko smo zamudili, in truditi se moramo, če hočemo zamujeno doiti. Čitavnica pa nam lepo priložnost ponuja, vaditi se v maternem jeziku, in marsikaj druzega koristnega se učiti, ob enem pa tudi se pošteno razveseljevati. Pri nas ni nobene prenapetosti, mi ne žalimo nikogar; mi želimo živeti v miru tudi s tistimi, ki niso naših misel; mi ne silimo nikogar, da naj z nami hodi; pa tudi se ne bojimo nikogar, dokler smo na pošteni poti. Ali pa se je morda bati, da bo kaka razprtija naše mlado društvo kmalo razkropila? Tega ne pričakujemo. Če je do zdaj lepa sloga med nami "jladala, zakaj bi ne imeli biti tako še v prihodnje?
Se ve da, vsaka posebna želja vsakega društvenika ne bo mogla vselej biti spolnjena; al kdor ljubi svojo domovino, kdor ima naš imenitni namen, narodno omiko, vselej pred očmi, ne bode nikdar semena razprtije trosil, in zavolj kake pomanjkljivosti nezvest postal čitavnici in ji slovo dal. V slogi se bode naše društvo krep-čalo in množilo, in tudi ljubeznjive hčerke slovenske nas bodo tukaj včasih obiskovale, in se zavedale, da tudi po njih žilah se pretaka slovenska kri. Gospodje! bodimo složni, in nerazvezljiva vez bo vse ude goriške čitavnice še mnogo let v lepi edinosti obsegala! Bog živi goriško čitavnico!"
Pravo, slava, živio! in ploskanje se je razlegalo po dvorani.
Potem je prebral začasni tajnik (dež. računar) g. Jeglič, kratko kroniko čitavnice, račun od njenega začetka do tistega dne in prevdarek za leto 1863. *) Vsi ti računarski spisi so prav izvrstno, jasno delo. Na to so se izvolili 3 družniki, da račune pregledajo. Na dalje so bili z velikim navdušenjen trije častni družniki imenovani; prevzvišeni knezo-nadškof goriški Andrej Gollmajer, visokočastiti škof djakovaški Juri Strosmajer, in naš dr. Bleiweis. Zadnjič je prišla volitev novega odbora na vrsto. Preštetev glasov je pokazala, da od začasnih odbornikov so vsi z veliko večino potrjeni, razun dveh gospodov, ki sta sama želela, da ne bi bila
*) Iz prevdarka posnamemo , da dohodki s prostovoljnimi darovi vred znesejo 1870 gld. Prevdarek je narejen na podlagi citav-ničnega stanu 26. dec. 1862.                                               Pis.
spet izvoljena. Na novo so bili v odbor izbrani: gimn. prof. g. J. Pajk, realni prof. g. Zakrajšek, ausk. pri okrožni sodnii gosp. Leop. Budal in gosp. doktorand J. Tonkli. Namestnik Tonkli-tov, dokler ne pride iz Dunaja nazaj, je gosp. Hofer, pošt. oficijal. Predsednik je gosp. A. Winkler, podpredsednik g. V. Milharčič, de-narničar in začasni tajnik gosp. A. Jeglič; ostala (stara) odbornika sta g. A. Toman in g. A. Marušič.
To je dosedanja kronika naše čitavnice; nadaljevali jo bomo, kadar se bo v njenih zadevah kaj na novo obrnilo.
Iz Gorice 10. jan. Drage „Novice !" Kar ste nam v zadnjem listu preteklega leta o stenografiji prinesle, je nas zlo razveselilo. Vrednost te vednosti je res dandanašnji velika. Najbrže so jo tudi ravno zato na bavarskih gimnazijah kakor predpisan nauk vpeljali in na Francozkem si celo gospe in gospodične brzo-pisno dopisujejo. Tukaj v Gorici si tudi laški učitelj, Urban Tedeschi, učencev ali učenk brzopisa išče, pa jih ne nahaja veliko; ako bi slovensko stenografijo učil, bi jih gotovo več našel. Na naši gimnazii jo uči vrli gospod prof. Jože Indrak z dosti dobrim uspehom po Gabelsberger-jevi sistemi v nemškem jeziku. Pri njem sem se je tudi jez naučil. In ko sem jo hotel svoje sošolce brez plačila učiti, samo da bi je ne pozabil, so mi vsi enoglasno odgovorili, da se je bodo učili, ko bomo slovensko imeli. In ta naša goreča želja se nam bo gotovo precej izpolnila. Že preteklo pomlad mi je moJ prijatel iz Dunaja pisal, da tam neki pravnik slovenski brzopis napravlja. Bog daj, da bi ga le precej po slovenski zemlji raztrosil! Pa gotovo se bodo še drugi domoljubi tega važnega (dobro plačanega) in lepega dela poprijeli. In zato bi bilo prav, da bi se ti možaki prej pogovorili, da bi je ne zakrožili vsak po svoje in tako ne napravili več sistem, ki bi se ne dale zjediniti. Al bi ne bilo mogoče k temu početju malo plačilice izpisati?! Podpirajmo jih na vsaki način, to je naša dolžnost. — Je li Magdič-eva stenografija že natisnjena? — Z Bogom!                             A. M—vič.
V Gorici 12. jan. © Sinoči smo imeli v čitavnici 4. veselico. Razun navadne tombole in petja je naša mladina prvo poskušnjo s plesom napravila. Dasiravno se je dež potokoma ulijal, ko je bil čas v čitavnico iti, bilo se je vendar dovolj gospode nabralo. Naši pevci so ta večer posebno gladko peli. Na novo so nam podali: „Hej Slovenci", „Bleško jezero" in samospev „Dve utvi" (ten. g. Pajk). Ponovili so (iz programa novoletnega) „Pobratimijo". Na to se je začel ples. — Cez nekaj časa zagrmi na enkrat v prednjih sobah živili" in „slava" s ploskanjem. Vse hiti radovedno proti vhodu. „Tominci so tukaj !" gre od ust do ust. Vkljub slabemu vremenu je prišel tominski kor nas počastit — Po kratkem dogovoru, ko je ples prenehal, se ustopijo sred dvorane in urežejo najpopred unemavni „Naprej!" tako po mojstersko, da malokdo izmed nas ga je slišal še kdaj tako izvrstno peti. Glasovi tominskega kora so tako ubrani in zliti, kakor da bi bil samo eden; s posebno ginljivo nježnostjo izrazujejo piano. Človek je ves zamaknjen, ko posluša. Prebudi ga še le upitje in ploskanje po petji, ki pa pri tacih pevcih ni plačilo za nenavadno izvrstnost, ampak le prošnja, naj bi se drz-nomili Jenkotov napev ponovil. Enako gladko so peli pozneje za vsakim plesom po 2—3 večemu delu pričujočih še neznanih slovenskih in srbo-hrvaških, starejih in novejih pesem, na priliko: „Budnico", „Tri rožice", „Rado ide" in cel venec druzih. Med tem pa, ko smo občudovali mnogovrstnost slovenskih in jugoslovanskih melodij, nismo se mogli načuditi, kako da se je tominski kor toliko najlepših pesem — poje jih enako gladko čez 40 — tako izvrstno navadil. Slava pevskemu vodju,.
23
tominskemu učitelju g. Jakobu Furlani-tu, ki naj bi ga vsi ljudski učitelji posnemali. Slava tudi vsem pevcom, kterih imen ne moremo zamolčati; ti-le so: Jan. Ga-beršček (bas 1.) , Fr. Gaberšček (bas 2.) , Jan. Sturm (bas 2.), Fr. Carli (ten. 2.), Jan. JBrešan (ten. 1.). Za vse to nepričakovano veselje pa se imamo zahvaliti posestniku in vradniku tominskemu gosp. Devetaku, ki, dasiravno ni pevec, je vendar nekako duša in vodnik tominske pevske družbe, in nam jo je toraj tudi v Gorico pripeljal.   Hvala in čast njemu in vsem skupaj!
Od Kolpe 16. pros. — 1. — Naj odločijo ^Novice" nekoliko prostora žalostni prigodbi, ki se je te dni tukaj dogodila. — Na Kraljevo je bil v Kostelu navadni, precej veliki shod, h kteremu razun domačincov tudi iz Kočevja in čez Kolpo iz Hrvaškega mnogo sveta dohaja. Tudi letos, dasiravno je bilo vreme prav neugodno, se je bilo dosti ljudi nabralo. Ker je pa vedno deževalo, jo bila Kolpa v kratkem času tako narastla, da zvečer ni bilo več prav varno čez njo na Hrvaško se prevažati. Kolpa ni lena, motna, ampak dereča voda, posebno na nekterih mestih. Al trije kmetje: bogati Be-lobrajdič iz Podsten, Grga Benički iz Deluša, in Toma Belan, obče „Blatnikar" imenovan, zanašaje se na svoje brodniške vednosti in skušnje, so si upali čez iti. Res ni bila to kaka posebna predrznost, ker voda ni bila se posebno velika. Blatnikar in Benički pa sta bila dva prava hrusta in obadva dobra brodarja, toraj se ni bilo bati, da bi se prepeljati ne mogli, ako se ne bi kaka posebna nesreča prigodila. Vendar ni pustil Blatnikar svoji ženi, ki bi se tudi rada ž njimi pripeljala, v čoln. Rekel je, naj ostane čez noč raji na Krajnskem, ker noč je temna in Kolpa že precej nevarna: jutri pridem po te in te pripeljem domu; zato ne smeš ti zdaj z nami, da bodo otroci, ako bi mene kaka nesreča zadela, saj mater živo imeli. Na to ženav ostane in možje v imenu Božjem od kraja odrinejo. Ze so se bližali uno-stranskemu bregu, že so se mislili brez vse nevarnosti, kar se naenkrat, ko da bi trenil, Benički v vodo prekucne. Kako se je to zgodilo? Imel je v rokah velik, lesen drog, kteremu tukaj ščap dej o. Ko ni mogel tega droga prav hitro iz vode potegniti, je dereča voda čoln čez-nj zanesla in drog in brodarja v globočino zavlekla. Dva ostavša nista mogla v tem strahu več vode zmagovati, zanesla jih v enem^hipu na jez, ter jih treščila v skalovje pod jezom. Cul se je samo žalostni glas „ Jezus, Marija" in zginili so čoln in čolnarji. — Lahko si mislimo strah in grozo uboge Tomove žene, ki je še zmiraj na krajnski strani stala, in slišala in vidila, kaj se je zgodilo. Neka deklica hrvaška je njeno vpitje slišala, pritekla na nesrečno mesto in enega na pol mrtvega človeka iz vode izvlekla. Bil je Belobrajdič. Njega je bila voda od skalovja h kraju vrgla; zgrabil se je bil za neko vejo in tako je visel in ker ni na glas mogel, je tiho javkal in tarnal, dokler je dekle prišlo in ga smrti rešilo. Ta mož, ki je že veliko stotin za olepšanje hiše Božje in za druge obče koristne naprave izdal, se bo, ker ga je Bog z obilnim posvetnim premoženjem oblagodaril, gotovo tudi deklini, ki ga je gotove smrti rešila, prav hvaležnega skazal. On je bil toraj rešen, al od unih dveh tovaršev njegovih ni bilo sledu ne tiru. Se le drugi dan so našli čoln deleč spodej počez na dvoje razcepljen. Našli so drugi dan ubogega Toma, ki se je mrtev precej globoko v vodi neke korenike tako krčevito držal, da ga niso mogli prav lahko od nje odtrgati. Na glavi se mu je poznalo, da je s čelom v kako steno j ako butil, in to menda je krivo bilo in ga tako omamilo, da se ni mogel tudi on rešiti. Unega pa, ki se je bil prvi potopil, še dozdaj našli niso. — Vsem je posebno žal za Tomo, ki je bil pošten, premožen in obče spoštovan, komaj 38 let star
mož. Razun drugih lepih lastnosti je kinčalo njega tudi goreče rodoljub)e. Bil je Hrvat, al vendar si je naše „Novice" zmiraj držal, dasiravno je moral eno leto 6 fL samo za to plačati, da jih je iz Kočevske pošte redno dobival. Zato zasluži, da mu v „Novicahu, ktere je tako ljubil, ta mali spominek postavimo. Ko so ga iz vode potegnili in mrtvega na dom prinesli, je padala uboga žena njegova iz jedne omedlevce v drugo. Lahko žaluje reva, kajti zapustil ji je pokojni petero drobne dece. Res, da ji je zapustil tudi veliko premoženje, al to premoženje je med ljudmi raztreseno, ker rajni Toma je vsakemu rad pomagal, pa ne zato, da bi ljudi drl, kakor se tako rado po svet zlasti tu in tam na Notranjskem prakticira, ampak on je pomagal iz ljubezni in usmiljenja do bližnjega. Zato ga je pa tudi vse ljubilo, kar se je poznalo tudi na pogrebu, ki je bil tako veličasten, da bi vsakemu mestu čast delal.
Iz Ljubljane. V tem, ko je miroval deželni zbor, delali so pridno izvoljeni odseki ter pripravljali gradivo za prihodnje zbore. Danes (v torek) je bila spet seja deželnega zbora, v kteri sta prišla na vrsto predloga za-stran bolnišnice in nornišnice ljubljanske, ki ju je po smislu deželnega odbora izdelal gosp. dr. Zupan. Prvi pretres je zadeval bolnišnico, da naj se po-vekša, ker je premajhna na vsako stran. Pomenki so trpeli skor 3 ure, pa kmali bi se bilo zgodilo, da zavolj obilnih predlogov bi ne bil obveljal nobeden in bi se bile spolnile besede dr. žl. Wur zbach-ove, ki jih je pač ob pravem času rekel: „Deliberante Roma Saguntum perit." Ko je dr. Bleiweis kot referent (poročnik) bolnišnice ljubljanske po številkah razjasnil potrebo veče bolnišnice in po številkah tudi dokazal, da bo zadostilo to, kar deželni odbor nasvetuje, so govorili gospodje: Guttman, Brolih, Dežman, dr. Toman, Krom-mer, dr. žl. Wurzbach, bar. Apfaltern o teh zadevah, v kterih je prišlo tudi vprašanje na dan: ali naj bi, zraven deželnega zaklada, tudi mestna kaša pripomogla kaj k zidanju? Gospod dr. Zupan je, kot referent stavbinih reči, na koncu pomenkov razjasnoval nektere ugovore in odbijal druge, ter priporočal predlog deželnega odbora; al tudi to ni pomagalo; padel je pri glasovanju odborov predlog, dokler ni spet od smrti vstal po gosp. Guttmanovem nasvetu, ki je obveljal tako-le: Deželni zbor sklene, da se dozida bolnišnice toliko, kolikor je deželni odbor nasvetuje, in se za to 13079 gold. 16 kr. iz deželnega zaklada vzame; deželni zbor ima oblast, to nalogo dovršiti, pa prihodnjemu zboru račun položiti. — Ker je sejni čas že zlo do tekel, so se pomenki zastran nornišnice odložili do četrtka. — Sedaj zahteva g. predsednik baron Codelli, naj po-slušavci za nekoliko časa zapustijo zbornico. Ko odstopijo, bere dopis c. k. deželne sodnije ljubljanske, ki po postavi od leta 1861 zboru naznanuje, da je deželni odbornik in vrednik „Novic" dr. Bleiweis zavolj tis-karnega pregreška, ki se nahaja v dopisu „iz s a vinske doline" v 48. listu lanskega leta v preiskavi; ker pa postava od 31. oktobra 1861 pravi, da pri deželnih poslancih, ako zbor to dovoli, za čas deželnega zbora prestane preiskava, želi sodnija, da deželni zbor izreče svoje mnenje. Dr. Bleiweis prosi za besedo in govori blizo tako-le: „Javnost (očitnost) je poglavna lastnost resničnega ustavnega življenja, in ker moja čast ni celo nič zadeta o tej zadevi, želim, da se v očitni seji vzame v pretres. Ce morebiti gosp. predsednik iz prijaznosti do mene za obravnavo te reči želi skrivno sejo, moram prositi, da naj slavni zbor sklene očitno sejo." Zatem poprime gospod Dežman besedo in se živo poteguje za svobodnost tiska ter nasvetuje, naj deželni zbor zastran dopisa c. k. deželne sodnije prestopi na dnevni red.    Gosp. dr. Toman pod-
24
pira dr. Bleiweisov predlog za očitno sejo. Zbor jo dovoli , in spet pridejo štenografi in poslušavci v sejo. Dr. Bleiweis prosi , naj mu si. zbor dovoli , da bere tisti dopis „iz savinske doline", in iz njega zve, za kaj ga c. k. celjska sodnija toži. Vsa njegova krivda — pravi — je leto, daje storil, kar poštenje terja od vseh vrednikov, da ne imenujejo svojih dopisnikov; dopis sam po sebi ne zali in ne vznemirja nikogar, ker le pripoveduje, kar naŠtajarskem ni bila nobena skrivnost. Zbor dovoli dr. Bleiweisu. da bere oni dopis. Gosp. dr. Toman, na-našaje se na postavo od 3. oktobra 1861, nasvetuje, da odbor izreče, da preiskava za čas deželnega zbora preneha. Dr. žl. Wurzbach in dr. Zupan, poprimeta besedo in podpiraje dr. Tomanov predlog se čudita, da taka stvarca je predmet kakošne sodniške preiskave; dr. Zupan še posebno v daljem govoru primerja določbe kazenske postave ter pravi, ako bi že mogel dr. Bleiweis se krivičiti zavoljo onega sostavka, ki ga on ni pisal, ampak le v svoj list vzel, bi ga, ker mu čast ne dopušča, da bi dopisnika imenoval, le zadela kazen od 27. nov. 1859, ki je za vredništva in založništva časnikov narejena, da se o tem prestvari kazenska postava, ki je delo prejšnega absolutističnega časa. — Zbor potrdi* po dr. žl. Wurzbach-u in dr. Zupanu podpirani predlog Tomanov. S tem je bila današnja seja končana.
—  V pondeljek dopoldne je bila pri sv. Krištofu slovesna črna maša za ranjega Jožefa Resel-na, ki je tukaj med potjo v Trst umrl in na našem pokopališču počiva. Resel je za mornarstvo celega sveta važno stvar prvi iznajdel, kako naj se namreč Arhimedovo vrtčlo rabi za ladije. Resel, 1793 vHrudimu na Češkem rojen, je bil leta 1817 za c. k. okrajnega gojzd-narja v Pleterjah na Krajnskem izvoljen, in tu je napravil prvi model take ladije. Leta 1821 je prišel v Trst in tukaj je skusil djansko izpeljati, kar je znajdla bistra glavica njegova. Al zasmehovali So tu njegovo znajdbo kot prazno igračo; nikomur se takrat še sanjalo ni, da bode kadaj vrtelo (Schraube) gospodarica morja; še tiskarna pravda po tadanji šegi mu je žugala, ko je policija mu vzela prve kamnotise, s kte-rimi je vabil svet, naj ga podpira v tem podvzetji. Pozneje je dvorni kancelar Saurau mu dovolil v Trstu napraviti ladijo z vrtilom; v tem pridejo trije Francozje, spravijo Reselna v Pariz; tam skušajo njegovo skrivnost izvedovati, in ko jim pošteni mož vse razodene, napravijo tako ladijo, mu ne dajo nič za preimenitno znajdbo, pa še pravijo, daje znaj dba njihova. Vendar pozneje pride resnica na dan, Resel slovi po celem svetu. V nedeljo so odkrili na Dunaj i spominek njemu na čast napravljen, in v ta spomin se je v pondeljek obhajala zaduš-nica za Reselna na pokopališču ljubljanskem. Resel je živa priča, koliko časa včasih svet potrebuje, da spozna dobro stvar!
—  Nedeljna „beseda" s plesom je bila spet prav vesela in živa, Čeravno je vreme tako bilo, da si ni upal človek čez prag. — V poslednjem zboru je čitav-nični odbor sklenil, naj se „beseda" s plesom 2. svečana nekoliko bolj slovesna napravi, ter ž njo spomin na Vodnika sklene po večletni navadi; pri tej priliki se bo prvikrat pel tudi z razpisanim darilom (10 cekini) po razsodbi 3 pražkih profesorjev poslavljeni kor „Kdo je mar?" z besedami Koseskovimi, v „Novicah" 1846 natisnjenimi. Povedalo se bo pri tej besedi tudi: je li kdo prejel za najboljo poveš ti co letos izpisano darilo (50 gold.). Odbor je sklenil, naj se k tej besedi" povabijo nekteri imenitni gospodje in pa čitav-nice in pevske družbe, ki tudi nam povabila pošiljajo k svojim „besedam".
— Po najvišem sklepu od 6. dne t. m. so pre-svitli Cesar blagovolili dovoliti, da vrednik „Novic" sme ruski vitežki red sv. Vladimira 4. stopinje sprejeti in nositi.
—  „Slpga" — zabavnik za godinu 1862, ki ga je izdal Emil Cakra v Novem Sadu, je prišel na svetlo. Naročniki tukajšni ga morajo tedaj sprejeti.
—  Iz vremensko-zgodovinskega ozira zapišemo v „Novice" nenavadno prikazen letošnje zime, da prvi sneg smo dobili letos še le 17. dne t. m., pa še tega je tako malo in z dežjem bilo, da utegne spet zginiti ves.