3/?CS	^4 J5PIRIT
3UAG€ ONLY
NO. 81
ji/a e w	m— ho im f
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet, San Francisco,
Pittsburgh, He« Ybrk. Turento. Moutre^. Lethbridg., Win«!«, Drav^SSSŽS^ortfcraoeuig, Kj. Pueblb. EockSpril«,
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. MAY 30, 1978
LETO LXXX — vol. I^XXX
Novi grobovi
Mary Baraga letu starosti je umrla t av sv°jem domu na posledicah ^rcnega napada Mary Baraga, ]qrfna Hribar, vdova po leta umrlemu Diane
možu Jakobu, Kastelic, 4-krat
, ara uiati, hčerka Antonije Hri-ar (Slovenija), sestra Franka n Ivane, Jožeta, Pepce in An-°nije (Slovenija). Rojena je y1 r>V	Somerset okraju
v. ensilvaniji, pred časom je ..nda na Lucknow Avenue. Bila Nanica Društva sv. Marije ^gdalene št. 162 KSKJ, Po-sruznice št. 32 SŽZ in Kluba ^°^erisk1h upokojencev na Wa-^ c° Road, zaposlena deset let p° uPokojitve pri Cleveland
o'o Library- p°greb ie danes j.	iz	Želetovega pogreb-
^ega zavoda na 152. cesti v cer-j,!V Darije Vnebovzete ob 10.30, 'a ° na pokopališče Kalvarija.
Cyril Stanonik ceraj zjutraj je umrl v St. j lncent Charity bolnišnici 68
• 67n-Stari Cyril (Cy) Stanonik s 1 Bliss Avenue, rojen v Lju-
le^anP 0CI koder je prišel v ZDA a 1921, mož Dorothy, roj. Zu-°če Marilyn (Mrs. Ralph) 2_?lence (Willowick) in Davida, p ral stari oče, brat pok. Bena sv , ^eiae Shock in pok. Ann, E tu ^0sePba Shock-a, Gene in s er Perchan. Pokojnik je bil v p0slen zadnjih 17 let pri Oli-j,ar ^orp-, dokler ni stopil v po-J- Bil je član Društva Najsv. 6nena fare sv. Vida in ADZ št,
' 0§reb bo iz želetovega po-nega zavoda na St. Clair ^Venue v četrtek ob 9., v cer-Var'SV' ob K*., nato na Kal-lag1!0' Na mrtvaški oder bo po-^en danes ob dveh popoldne.
Frances Popek
v otekli petek je umrla v St. letn^nt Charity bolnišnici 86
SEN. GLENN OČITA CARTERJU NEJASNO POLITIKO ¥ AFRIK
gel,
Dolg
Senatni zunanjepolitični odbor zahteva gradivo CIA Osrednje o b v e š č evalne službe) o kubanskem deležu pri vdoru katanških upornikov v Zaire.
WASHINGTON, D.C. — Sen. John H. Glenn, demokrat iz Ohia, član zunanjepolitičnega odbora Senata, je obdolžil predsednika Carterja nejasne politike v Afriki, ko se pritožuje nad omejitvami Kongresa, ki da mu otežujejo odgovor na sovjetsko-kubansko poseganje v Afriko.
“Jaz nisem slišal nič točnega o omejitvi. Če predsednik čuti, da je ohromljen, naj pride in pove, kaj potrebuje, da bo hro-most odstranjena,” je dejal običajno zadržani sen. J. H. Glenn.
Ni mu prav, da bi Bela hiša metala odgovornost za zadnje dogodke v Afriki na Kongres in njegove omejitve. Glenn se je
Egipt pozvat novinarje iz tujine na zaslišanje
KAIRO, Egipt. — Vlada je pozvala domov 30 egiptskih novinarjev, ki jih hoče zaslišati v zvezi z njihovim pisanjem in poročanjem preko radia in televizije v tujino o Egiptu. Njihova poročila naj bi bila protivna Sadatov! politiki.
Gre po vsem sodeč za novinarje, ki so zapustili Egipt potem, ko je Sadat prevzel nasledstvo Naserja in izvedel čistko. V kolikor se ti pozvanil domov ne bodo odzvali, bodo verjetno izključeni iz Egiptskega novinarskega društva in pred egiptsko javnostjo postavljeni kot nasprotniki “egiptskih narodnih ciljec”.
V to smer kažejo vsaj sestavki, ki so jih v zvezi s tem objavili egiptski vladni listi.
------o-----
Ford pozval Carterja k večji odločnosti do Sovjetske zveze
Kremelj za Rdečimi
ITAJSKA OBTOŽUJ
TNAM PREGANJANJA JJH KITAJCEV
Politično nasilje, nemiri, negotovost in slabitev dr-1 žavne oblasti bi oslabila!
NATO^J.S2Pekln-g iLb0£al,lalieVk.ikUfi';™i!t.iz Vietnama Kitaj
ni Evropi.
WASHINGTON, D.C. _ Bivši predsednik ZDA Gerald R. oglasil s svojimi očitki predsed- Ford je pozval pretekli teden niku ZDA še pred sestankom predsednika Carterja, naj zavza-zunanjepolitičnega odbora Sena- me trše stališče do Sovjetske ta z državnim tajnikom Vance-jem.
Senatni odbor je po pojasnilih, ki jih je dobil od državnega tajnika, sklenil zahtevati od CIA gradivo, ki bi naj podpiralo Carterjevo trditev, da so kubanske čete igrale odločilno vlogo pri vdoru katanških upornikov v Zaire. K tej zahtevi je sen. Glenn dejal:	“Mi hočemo
iti stvari do dna. Mi hočemo slišati CIA.”
ce, izpostavljene preganjanju. Od preteklega meseca naj bi bilo pregnanih iz Vietnama preko 70,000
WASHINGTON, D.c. — The i Kitajcev.	------;- - r
U.S. News & World Report pri- 1 TOKIO, Jap. t- Vlada LR Ki- niači deželi, ko jim življenje v naša vest, da “viri v zahodni tajske je sklenila pretekli teden Vietnamu ni več možno.
Evropi vztrajajo” v mnenju, da poslati svoje ladje v Vietnam, ki Na meji med Kitajsko in Viet-je glavni podpornik Rdečih bri- bi naj tam naložile in odpeljale namom je prišlo do ponovnih god v Italiji Kremelj. On naj bi domov Kitajce, ki jih v Vietna- trenj in celo manjših prask in posredoval italijanskim levičar- mu Preganjajo. Uradno je bilo v spopadov, vendar Peking do pre-skim teroristom preko raznih Pekingu objavljeno, da se je teklega tedna ni javno napadel posrednikov milijone finančnih vlada odločila za to zaradi ne- Hanoia. Odnosi med Hanoiem in sredstev.	prestanega preganjanja Kitajcev	Pekingom	so bili napeti že od
Smoter tega	podpiranja Rde-	°d vietnamskih državnih obla-	lani, ker	se Hanoi naslanja in
čih brigad naj	bi bil	uničiti še	sti- (	povezuje	s Sovjetsko zvezo in
preostalo ustaljenost	v Italiji,	1 Peking že dober teden napada	skuša, kot	trdijo v Phnom Pen-
katera temelji na dogovoru med Hanoi in ga dolži preganjanja hu, raztegniti svoj vpliv tudi krščanskimi demokrati in komu- Kitajcev. Vsa reč naj bi se zače- nad Kambodžo, ki je v tesnejših nisti v okviru vladne koalicije. Ia> ko Je Vietnam zasegel vso stikih s Pekingom.
V Kremlju niso zadovoljni s trgovino v nekdanjem Saigonu stališči in politiko Italijanske katera je bila pretežno v kitaj-Komunistične partije, ki vsaj skih rokah. V Hanoiu zanikajo i javno poudarja svojo neodvis- vsako preganjanje Kitajcev in ; nost od Moskve in pripadnost zavračajo obtožbe iz Pekinga, načelom zahodnega demokratič- P° kitajskih podatkih naj bi nega državnega reda. Povečanje Vienam do preteklega aprila, ko
zveze'in tejpove, da ihmožnost nemirov’ nasilja in negotovosti je bila omenjena zasega privat-
” Italiji bi pomenilo tudi osla- ne trgovine izvedena, z zapostav-
Po ftara Prar>ces Popek, vdova kol e*a *959 umrlem možu Ja-t. ,JU’ rnati Mrs. Frank (Mary)
Lrja-	a j/
Pek.
avec, Jacka, Franka, Frances,
(j, Antona, Mrs. Edward Drainer, 2-krat stara in je 5at Prastara mati. Pokojna
greh 3 Čknica ADZ št 6- Po'
Peg k° *z Grdinovega pogreb-Rlvd Zavoc*a na Lake Shore Sv	2. junija, v cerkev
Mr^a ob 10., nato na poko-ocle^f ^ernit1 duš. Na mrtvaški 2Vc5T ° Položena jutri, v sredo, cer ob sedmih, p John Muchitsh Ve rftekli petek je umrl v Slo-let S f601 c*ornu za ostarele 83 žhJ ar* John Muchitsh, preje
ArnaU na 756 E' 249 St> mož thy	EppRh, oče Doro-
Ca,. Uuitsch, Rite Jernejčič in oče ° 1116 ^°darsky, 4-krat stari der’/°*erivv Jugoslaviji, od kobil za PriŠel V ZDA leta 1920 in tiona]P°Alen kot str°inik Pri Na' d°kler	1C°' Sk°zi 20 let’
■^ogrep	•	,leta 1961 v Pokoj.
hega *z Boletovega pogreb-ob 8.4?V°da na E‘ 152 st- danes 9-30 n’ 7 Car^ev sv- Roberta ob Pih ’dug ° na Pokopališče Ver-
ZVeza O
JVl0SKv?a^O^a V ^a^re
g *a s i i W ZSSR' — Uradno ZSSR -d° Eomunistične partije eosko a iraVda -'e oznafiila fran-Vib d v6 §1isko reševanje njiho-ititerv av.Ianov za “neposredno
SebičnihCko°riV -lmenU niihovih
Guzman zmagal
v San Domingu
SANTO DOMINGO, Dom. rep. Pri volitvah 16. maja je zihagal, kot je bilo tu objavljeno, Antonio Guzman, kandidat Dominikanske revolucionarne stranke, ki je znana po svojih levičarskih stremljenjih, nad vladno "Reformno stranko, katere kandidat je bil Joaquin Balaguer, ki je na čelu države 12 let.
A. Guzman je dejal, da je Revolucionarna stranka postala zmernejša, kot je bila nekdaj. Obljubil je ohranitev tesnega sodelovanja- z ZDA, kot se je u-veljavilo v preteklih letih.
za nov sporazum o omejitvi strateškega orožja, če ne bo o-mejila svojega vojaškega poseganja v Afriko.
----o----
Zadnje vesti
GALVESTON, Tex. — V Texas Cityju je prišlo danes zjutraj ob dveh do ponovnih eksplo-zil v čistlnici olja. Škoda je velika, najmanj 12 oseb pa je bilo ranjenih.
KINSHASA, Zaire. — Predsednik republike Mobutu je v
bitev južnega krila NATO, ki je že'sedaj v hudih težavah zaradi spora med Grčijo in Turčijo.
-----o—-—_
Giscard in Carter edina v afriški politiki
WASHINGTON, D.C. — Izjava Bele hiše po enodnevnem o-bisku predsednika Francoske republike Valeryja Giscarda v Washingtonu pravi, da sta Giscard in Carter edina v tem, da je potrebno sodelovanje z afriškimi državami pri pospeševa-
Ijanjem in preganjanjem, pognal iz dežele preko 70,000 Kitajcev.
Podravnatelj Urada za prekomorske kitajske zadeve v Pe-kngu Lin Hsiu-teh, dela vlade LR Kitajske, je osebno šel v mejno področje pristanišča Ho-kou in videl na “lastne oči skupino za skupino preganjanih Ki-
Maroku, kjer išče pomoč pri nIu *n razvijan.iu njihove var-kralju Hasanu za vzdrževanje nostb IzraZiIa Sia tudi “skupno miru in varnosti v pokrajini zaskrbljenost” za razvoj v Afri-Šabi, kjer se katanški upor-^-niki še vedno držijo okoli Kol-
Zadmje vesti
TOKIO, Jap. — LR Kitajska je obdolžila vietnamske vojake, da so streljali na Kitajce na begu iz Vietnama, kjer da jih preganjajo. Dva od beguncev naj bi bila ranjena. Vietnam je danes ponovno pozval Peking, naj preneha z očitki in
/z Clevelanda in okolice
Na seznamu 10 najbolj iskanih—
Anthony D. Liberatore, 56 let, mož, ki ga je bivši župan R. J. Ferk imenoval v Cleveland Regional Sewer District odbor leta 1975, naj bi bil po podatkih FBI zapleten ne le v umor D. Greena, ampak tudi še 6 drugih oseb. FBI ga je vključila v seznam 10 najbolj iskanih zločincev.
Zaprli bodo 36 šol—
Namestnik nadzornika za integracijo šol dr. C. W. Leftwich je predložil zaprtje 36 šol v Clevelandu, 31 osnoVih in 5 višjih.
Zadušnica^—
V četrtek, 1. junija, bo ob 6.30 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Pe-rusek ob 13. obletnici njene smrti.
K molitvi—
Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida vabi svoje člane nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za umrlega člana Cirila Stano- • rika.
Odpoklic Kucinicha še ni gotova stvar—
Odbor, ki si je postavil nalogo
napadi na Vietnam in naj zač- , ,v . v ne razgovore z vlado Vietna-|Skra*satl zaPan°vanje D. J. Kuma o mirni rešitvi spora. V|Cmicha’ Je Prediožil v nedeljo Hanoiu je uradni zastopnik ZVfcer dodatnih 7;°66 P°dPHov izjavil: Vsi trezni ljudje vedo,'^11^’kl so ^ njegov odpok-da vietnamsko ljudstvo ni tako neumno, da bi iskalo spo-
Ltc, oziroma odstavitev. Kucinich 'je včeraj na tiskovni konferenci .	^	„ „	re s Kitajsko.	jtrdib da je poskus njega odsta-
tajcev”, ki so prihajali iz Viet- CHICAGO, III. — Od preteklega'Vltl “nezakonit, sleparski in nemoralen” ter da ne bo dovolj
“če bo štetje pravilno pošteno”. Mestni odbornik
nama.
Videl jih je klecati in šepati s hribov, podpirajoč stare ljudi in vodeč s seboj otroke na področju Lao Cai onstran mejne reke Nanshi In nato preko te reke na kitajsko stran.'
Uradna kitajska oporočeval-ska služba navaja Lina: “Mi čutimo bolečino in ogorčenje ob dejanjih izključevanja, zapostavljanja, preganjanja in izga-neoziraje se na
vezija. Belci se ne čutijo več Mltcliell SS vrnil V ZftpOF varne tudi drugod v Sabi in' MONTGOMERY, Ala. — Bivšo belgijski padalci, ki so se ši Nixonov pravosodni tajnik po opravljenem reševanju John N. Mitchell se je pretekli janja Kitajcev, belcev v Kolveziju umaknili petek vrnil v zvezni zapor pre-1 staro prijateljstvo med obema na letališče Kamina, podali v stajat kazen za svoj delež v deželama.” glavno mesto Sabe Lumum- Watergate zadevi. Od pretekle- j Lin je dejal, da sta ljudstvo 'in basi, da bi zadržali belce pred ga decembra je bil na bolniškem vlada Kitajske v skrbeh zaradi begom. Kljub temu je nekaj dopustu, ki se mu šteje v čas pregajanja Kitajcev v Vietna-žena in otrok odletelo od tam kazni in bo tako 27. junija 1978 mu. Obljubil je, da bodo vse domov.	že upravičen do pomilostitve. sprejeli toplo in jih naselili v do-
petka zvečer do začetka današnjega dne je bilo na cestah P°
Albert A. Ballew. vodnik odbo-
SPORI V PALESTINSKI OSVOBODILNI ORGANIZACIJ!
ZDA skupno 445 mrtvih, 23 več kot lani v istih dneh. V,
državi Ohio je bilo mrtvih v ra za “odPokIic”, je k temu izja-prometnih nesrečah 17 oseb. iyil: ‘.<S tem’ da ie on to deial- to 'BONN, ZRN. — Nemške oblasti se ni taka 0n bo odpoklican.” sc včeraj razkrile, da so v Ju- Predsednik mestnega sveta G. goslaviji prijeli štiri znane,Forbes Ie iziavil> da mestni svet nemške teroriste, člane Rdeče ne bo Potrdii nobenega Kucini-armade, ki bi naj bili v zvezi levega imenovanja, dokler ne z umori industrialca Hannsa-:bo vprašanje odpoklica odloče-
Martina Schleyerja, zveznega n°' javnega tožilca Siegfrieda Bu- Nalepki za avte backa in predsednika Dres-^ Lastniki avtomobilov z začet-denske banke Jurgena Ponto, n3mi črkami svojega priimka od pa tudi z Ugrabitvijo Alda E ^ E imajo samo do jutri cpol-Mora v Italiji. Nemška vlada no<-d oas opremiti tablice svojih zahteva izročitev prijetih te- a^ z naiepki za leto 19/8! roritov— Brigitte Mohnhaupt,
Rolfa-Clevensa Wagnerja,
Petra Boocka in Siegkinde Gutrun Hoffman—jugoslovan-
rernenski prerok
krajevnb!0 °blacno z možnostjo
Saturn 7?iht- Naiviš3a tem-Ura okoli 80 F (27 C).
Palestinska osvobodilna organizacija je zveza gverilskih skupin, od katerih najštevilnejša je Al Fatah in je zato njen vodnik Arafat tudi predsednik skupnosti.
V organizaciji sta v glavnem dve skupini, zmernejša pod vodstvom Arafata, ki vsaj načelno ne odklanja priznanja Izraela in pogajanj z njim, ter skrajna, iki vztraja na stališču, da je Izrael treba uničiti in obnoviti arabsko Palestino.
Arafat se je sporazumel s poveljstvom čet Združenih narodov v južnem Libanonu, da njegove gverilske sile ne bodo silile v južni Libanon, ki je pod nadzorom čet ZN. Skrajno brilo BLO je ta sporazum odklonilo, ker ne pristaja na “ničesar^, kar bi ve-zelo njihov boj”.
Vodnik skrajnega krila dr. G. Habash sodeluje s skupino arabskih držav, ki odklanjajo vsako pogajanje z Izraelom in smatrajo Sadata za “izda-
jalca arabske stvari”. Vsi ti bi radi nadomestili Arafata na čelu Palestinske osvobodilne organizacije s “kolektivnim vodstvom”. Ker naj bi Arafatovi pristaši v PLO prevladali nad skrajneži v razmerju 9:1, je komaj verjetno da bi mogli prevladati nad njim.
Spori in trenja v Palestinski osvobodilni organizaciji so odsev sporov in trenj v a-rabskem svetu. Konservativne arabske države, katerih najpomembnejši sta Egipt in Savdska Arabija, so pripravljene priznati Izrael in se z njim pogoditi za mirno sožitje, ker vidijo v tem edino možnost za pomiritev Srednjega vzhoda in arabskega sveta posebej in s tem zmanjšanje sovjetskega vpliva v tem delu sveta.
K tej skupini spadajo še Jordanija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Oman, Sudan, Tunizija in Maroko, do neke mere tudi Jemen.
Irak in Libija sta vodnici skupine arabskih držav, ki pogajanja in pomiritev z Izraelom odklanja in vidi svoj končni cilj v uničenju države Izrael. Sirija, poleg Egipta najmočnejša arabska soseda Izraela, se ni doslej priključila še nobeni od omenjenih skupin, četudi je odklonila Sadatov osebni poskus iskanja sporazuma z Izraelom. Zdi se, da so v Damasku pripravljeni pod določenimi pogoji sprejeti obstoj Izraela in mirno sožitje z njim, toda le v okviru splošnega izraelsko- arabskega dogovora.
K skupini, ki odklanja pomiritev z Izraelom, moremo šteti Alžirijo in Južni Jemen. Vse države te skupine so v prijateljskih stikih s Sovjetsko zvezo, dobivajo od nje o-rožje is politično podporo, med tem ko so države zmernejše arabske skupine v dobrih odnosih z ZDA, od katerih pričakujejo glavno pomoč pri iskanju miru na Srednjem vzhodu.
Morebitni odprt razkol v Palestinski osvobodilni organizaciji bo to in njen ugled, ki je že tako v teku zadnjih dveh let precej splahnel, še dalje oslabil.
Za vsak sporazum sta potrebna dva, na Srednjem vzhodu Arabci in Izraelci. Kako so razdeljeni Arabci, smo videli, razdeljeni pa so stvarno tudi Izraelci. Begin, ki je na čelu sedanje vlade Izraela, se ni pripravljen odpovedati obnovi “obljubljene dežele” v njenem prvotnem obsegu za dosego sporazuma in pomiritve z Arabci, precejšen del prebivalstva Izraela pa je, kot trdijo, voljan “kupiti mir” z odstopom dela Arabcem vzetega ozemlja. Dokler ta del ne bo prevladal v Izraelu, če bo kdaj, dotlej ni veliko iz-gledov za dosego miru med Izraelci in Arabci in za dosego miru na Srednjem vzhodu, ki je kot glavni vir olja in zaradi svoje lege tako pomemben za Zahod.
ske oblasti pa so v tej zvezi vprašale za izročitev nekaterih neimenovanih skupin ljudi, ki jih hoče Beograd dobiti1 v roke. Gre menda za hrvaške nacionaliste. V Bonnu izjavljajo, da dogovor o izročanju zločincev med ZR Nemčijo in SFR Jugoslavijo tako zamenjavo izrecno prepoveduje.
HAAG, Niz. — Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo 78 let starega nizozemskega milijonarja, Pietra Mentena, ki je obdolžen sodelovanja z nacisti tekom druge svetovne voj-
obsodo Jurija Orlova. Razgovore bosta nadaljevala Gro-miko in Vance jutri v New Yorku, kjer sta oba na zasedanju glavne skupščine ZN o omejitvi oboroževanja.
NEW YORK, N.Y. — Zunanji minister LR Kitajske Huang Hua je označil sovjetsko-ame-riška pogajanja o omejitvi strateškega orožja za zavajanje sveta in posebej opozoril na obsežno oboroževanje in povečevanje oboroženih sil Sovjetske zveze tako vzdolž meje LR Kitajske kot v Evropi. Pozval je Evropo k povečanju napora za lastno obrambo. Sovjetsko zvezo je Kitajec prijemal tudi zaradi njenega poseganja v Afriko.
ne pri morjenju judov. Obso- WASHINGTON, D.C. — Danes
jen je bil na 15 let zapora. Vrhovno sodišče je odredilo novo sodno razpravo.
WASHINGTON, D.C. — Raz-! govori sovjetskega zunanjega ministra A. Gromika s predsednikom Carterjem in z državnim tajnikom C. R. Van-cejem pretekli petek in soboto niso bili posebno uspešni. Carter je prijemal Gromika zaradi sovjetskega poseganja v Afriko in zaradi kršenja človekovih pravic v zvezi z
se začne tu dvodnevno zasedanje predsednikov vlad držav NATO. Predsednik ZDA Carter jih bo pozval, kot je bilo že objavljeno, k povečanju in izboljšanju obrambnih sil NATO ob rastoči moči držav Varšavske zveze. Predsednik grške vlade Karamanlis in predsednik turške vlade Ece-vit sta se sestala in govorila o reševanju ciprskega spora, ki povzroča ostra trenja med tema članicama NATO.

/tMERlSKil DOiiOVgUIA
«e fli-i%i—h o iva c

W«iS?«3Sm58?W_
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation '
James V. Debevec — Owner, Publisher
rmbiisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
328.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition r- $10.00 for one year.
Second Clas§ Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 81 Tuesday, May 30, 1978
Bolivija se bori za dostop na morje
Po konsolidaciji režimov v Latinski Ameriki, ko so
so se mnogi teh režimov, ki po politični barvi vsi stojijo desno od sredine, začeli baviti tudi s zastarelimi zunanjepolitičnimi vprašanji mednarodnih odnosov. Zlasti med štirimi latinsko-ameriškimi republikami je v zadnjih mesecih prišlo do zunanjepolitičnih sestankov ter pogajanj, usmerjenih v določene “popravke” razmejitev Argen-tina-Čile v zadevi ožine Beagle — ali pa v problem dostopa do morja — Bolivija skozi Čile ali Peru.
V Boliviji je sedanji predsednik gen. Hugo Banzer Suarez doslej odnesel rekord v dolgosti vladanja tej deželi. Predseduje državi, odn. njenim oboroženim silam že sedem let, kar pomeni, da je spreten notranjepolitični strokovnjak. Na zunanjepolitičnem področju, kjer so povsod, tako tudi v Latinski Ameriki, zadeve lahko veliko bolj zapletene, kakor v notranjepolitičnem pogledu, pa Banzer ni vedno zadel v črno.
Leta 1962 je Bolivija prekinila diplomatske odnose s Čilom zaradi spora glede (zlo) rabe — s katere strani je kdo zadevo pač opazoval — voda reke Lauca, ki teče skozi obe državi. Po zlomu Allendejevega marksističnega režima se je Banzer leta 1975 odločil odnose s Čilom obnoviti ter se je z novim čilskim predsednikom Pinochetom, politično na isti strani kot Banzer, prijateljsko ob-
jel v obmejnem mestu Charana.	.	! tor Slovene studies, ali pa z u-
t.v Banzerjeva odločitev ,ie bila za njegov notranjepoli-| inlmi simTOziji imajo
ticm prestiž smela. Čile je bil bolivijski nepnjateli ze vec [ sssta,ostii ki jim d	^
kot eno stoletje, vse odkar so čilske čete okupirale pristanišče Antofagasto in vzele Boliviji njen edini suho-zemski izhod na Tihi ocean. Vse od takrat naprej Bolivija zahteva prehod na morje, po ozemlju, ki ga je v istem vojnem spopadu izgubil tudi Peru, previdno se izogibajoč zahtevi vrnitve Antofagaste, ker bi s tako zahtevo kazalo, kakor da hoče deliti Čile na dvoje. _
je pa prvi korak k nadaljnim bolivijskim korakom v čil- Vladimir Pregelj razložil vsebinskem SantiagU in perujski Limi za dosego pravice do ske in razpoloženjske dejavnike, lastnega dostopa do morja.	ki postanejo oprijem za razu-
S. S. mevanje, smiselno uvrščanje in razčlenjevanje te vrste besedne umetnosti. V povojnem sloven' skem slovstvu ne poznam raz' prave, ki bi se lotila tega posebnega vprašanja. Razumljivo je, ljudje, ki živijo v domovini, navkljulb ustanovam in nadarjenostim ne zmorejo doumeti uso de pretrganih korenin v taki meri, kot to zmore človek, ki ni New York, N.Y. — Washing- V sedmih letih se je spored j ie živel v “tujini”, marveč se je ton je v zgodnji pomladi najlepše , Washingtonskih slovenskih ve-J težko ali pa hote vživel vanjo, ameriško mesto. Ker je glavno | čerov skristaliziral na naslednje:' pa je ohranil posluh za slovensko
IZP6D ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Večer slovenske dediščine v Washington!
osrednje je predavanje, senator Lausche in kongresnik Blatnik
v Ameriki, pa tudi o Slovenski
mesto najmogočnejše države sveta s poslaništvi vseh narodov, je sloves češnjevih cvetov znan po vsem svetu. Češnjevi cvetovi so se domala osuli in pokrili trate ob iPotomacu in okrog spomenikov ameriške zgodovine, zažareli pa so cvetovi zimzelenja v ognjenih barvah, v rdeči,'rožnati in beli. 29. aprila je bil čudovit dan, spominjal je na rimske večere, na Ovidovo Aestas iz Am ores, nekako predopoletje.
Lep dan za posedanje po vrtovih in kopanje po spominih, in tako je minil ob pričakovanju slovenskega večera. Bil je lep dan in lep večer. Komu naj bi bilo žal poti, pravzaprav komaj 40 minut paleta iz La Guardie, pet minut od mojega doma v New Yorku?
Od vrat do vrat, po našem novem izrazoslovju, dobro uro. Moderen čas in Slovenci v modernem času.
The. Slovenian Heritage Committee of Washington, D.C., to je Washingtonska skupnost slovenskega izročila, je imel 29. Unitersity dr. Ciril Zebot: Pra-apriia letos svoj sedmi letni ve- vice človeka v Sloveniji. Preda-
besedo in slovenstvo v svetu neskaljen. Vladimir Pregelj je
sta govorila o slovenski dediščini, j razvil esej ob domotožju — no-ki je vplivala na njune dosežke stalgiji, ob udarcu po človeko-
vem dostojanstvu, to je ob pri-
Ameriki njunih mladost,!, preda-; silni izselitvi za kruhom v svet vali so- še prof.V. Antolin, prof.R. j brez istovetiiosti, potem ob L. Lenček dr. C. Mejač, B. Cho- j kontrapunktu: ob zaupanju vase, kel in S. Kregar. Poeben čar da j ob tragediji etničnega umiranja večeru slovenska poezija, čitanajin smrti, ob občutku krivde in v izvirnikih in izvrstnih angle- izdajstva nad domovino, ob peških prevodih; to so povečini kori in ob končni spravi — vrni-Vladimirja Preglja, prvič brani Avi domov. — Seva, to so pesmi in zato dvakrat cenjeni. Narodne | starih nasejencev pa tudi starih in umetne slovenske pesmi poje nevezanosti na rod in prst, ki
Washingtonski slovenski pevski zbor. Podobe iz Slovenije sklenejo krog.
Večer je začel James Cesnik s pozdravi. Sledil je venček narodnih pesmi v priredbi Antona Gruma. Zahtevne pesmi je lepo pel Washingtonski mešani pevski zbor, vodil je Vladimir Pregelj.
Letos je predaval profesor gospodarske vede na Georgtown
čer pod naslovom Spoznavajmo naše slovensko izročilo. Prireditev je bila v dvorani cerkve Sv. Ane na Wisconsin Avenue v Washingtonu. Vsakoletne prireditve Washingtonskega društva spadajo po kvaliteti v isto vrsto s študijskimi dnevi Družbe za slovenske študije, The Society
vatelj je v smiselnem zaporedju razvijal misli ob deklaraciji v Helsinkih, ob Carterju, ki je postavil skrb za človekove prayice za bistveno osnovo ameriške zunanje politike, ob Belgrajski konferenci, ki naj bi pokazala uveljavljanja helsinških načel pri državah sopodpisnicah, ob dokumentih ameriške neodvis-
Pinochet, ki mu gre zaradi mednarodne komunistične protipropagande proti Čilu za to, da bi na mednarodnem področju znova pridobil ugled držaji, je Banzerju sicer takoj pritrdil v njegovi zahtevi po odstopu na Pacifik, toda pod pogojem, da bi Bolivija na drugem koncu odstopila Čilu natančno enako površino svoje zemlje, kot odškodnino za prehod do severnega čilskega pristanišča Arica; Da bi to pristanišče koristilo Boliviji, bi ta morala še zgraditi pristaniške pomole za čezmorske ladje, kar bi jo stalo težke stotine milijonov dolarjev.
S to ponudbo je Čile prenesel vprašanje bolivijskega dostopa na Tihi ocean dejansko na sosednji Peru: Po pogodbah iz leta 1929, ko so uredili vprašanja, nastala ob pacifiški vojni leta 1879 in ko je Peru izgubil Arico in Tarapaca, dobil pa področje Tacna, se morajo tako čile kakor Bolivija ali katera koli druga država o zadevah bivšega perujskega področja pogajati s Perujem.
Perujska vlada, ki se je s Pinochetovo zunanjepolitično potezo v prid Boliviji in na račun Peruja znašla pred dejstvom, da'gre za Spremembo bivših perujskih meja, je postavila tretjo rešitev: Arico naj bi postavili pod trojno upravo. Bolivije, Čila in Peruia, koridor od bolivijske meje proti morju pa bi bil pod bolivijsko upravo do predmestij Alice. Predlog je bil za Čile nesprejemljiv, j Hi. največkrat praznih rok.
nesti in ustave in ob krščanskem pojmovanju človekovega dosto-in jih napravijo pomembne pri janstva. Pokazal je slovenske ohranjanju slovenske zavesti resničnosti, usodo “jetnikov za-med izobraženci ne glede na radi prepričanja”, kršitve svo-njihova osebna ali pa posebna j bode izražanja, združevanja in zanimanja za vprašanja sloven-: zborovanja in tako imenovane stva v svetu. Obenem so važne, “gospodarske pravice”, ki naj bi tudi zato, ker so pretežno v usmerile zanimanje sveta od angleščini in razumljive prija-J osnovnega vprašanja svobode, teljem naše Slovenije, pa tudi;Svoje predavanje je zaključil z
slovenskim rojakom, ki sicer go-!zanimivo Kardeljevo ugtovitvijo lepe slike Slovenije. Gospod Da-
'wrvrnil icvzilr -r»o rfo v-1 /-V vro-7-mvtn/-»-i/•>	VI4/'»/-ivvrrr-v	1  - m	• 1 y r 4 ^ -J	__1., Y 
pqstaja v našem tehnološkem času komaj primerek za kemično' analizo. Čeprav se usoda politične emigracije popolnoma ne krije 'z usodo preprostih ljudi starih rodov, jo vendar čas poti sne pred ista vprašanja in oblikuje več ali manj po isti podobi. Mislim tudi, da je beseda političen emigrant precej zlorabljana; težko je namreč tako imenovati ljudi, pri katerih so se vse “politične dejavnosti” skrčile komaj na pasivno odklanjanje političnih sistemov v rodnih domovinah. — čas za taka razčlenjevanja hitro teče. To pa bo dan, ko bodo odšli ljudje, ki poznajo oboje svetov, domovino in Ameriko, moderno in staro po zadnjih utripih njenih getov, a so se vživeli v nov svet tako zelo, da so postali če ne ljudje dveh domovin pa vsaj dveh zvestob. Naj kar v tem odstavku povem, da je bilo predavanje dr. Johna Nie&ena na Liginem simpoziju leta 1976, v katerem je govoril, zakaj je zapustil in zakaj .se je vrnil v duhovni svet slovenske dediščine,, najlepša slovenska izpoved, kar sem jim slišal v četrt stoletja. Škoda bi bilo, če bi ostalo pozabljeno.
Paul Daly je pokazal svoje
voriji jezik, pa ga ne razumejo;iz njegove zadnje knjige Smeri v taki meri, da bi sledili preda-1 razvo j a političnega sistema sevanjem, To pa je seveda smisel cialističnega samoupravljanja.
“Niti država, niti .sistem, niti
stvari.
The Slovenian Heritage Committee ima še posebno' nalogo. Po inicijativi članov in po skrbi zanjo je postal varuh Brezijan-ske kapele v Narodnem svetišču Brezmadežne. Ta kapela postaja iz dneva v dan v,ažnejša slovenska priča, in ji filozofija cerkva krajevnih občestev ne bo mogla zapreti vrat. Ta filozofija se kaj hitro prilagojuje etničnim spremembam v ameriških mestih in okolju, ki ima kaj plitke kore-
poiitična stranka ne more dati človeku sreče; samo človek sam si lahko ustvari svojo srečo. ’ Omejevanje človekovih pravic je ovira temu razvoju.
Po predavanju je govoril Vladimir Pregelj o Izseljencih v slovenskem pesništvu. Uvod je( spremljal slovensko vezano besedo ob pesmi metropolita ljubljanskega in pesnika Jožefa Pogačnika V tujini, ob Balantičevi Veliki greh, Klopčičevi Mary se
gospodarske koristi in kratkotrajna bivanja. Ljudje pa, katerim so “etnične cerkve” pomenile molilnice in donVove, so od-
ker smatrajo Arico za svoj zgodovinski teritorij, poln zmag nad Perujei in Bolivijci. Ti zadnji so mesto v prejšnjem stoletju izpraznili pred čilenskimi četami, še pred-no so se mu približale.
V Peruju smatrajo ponovno pridobitev Arke za svo-1 jo zgodovinsko dolžnost ter zadeva Ai-ice, kadarkoli sto-1 pi na površje, mobilizira perujsko javno mnenje tako ' močno, kakor npr. zadeva Gibraltarja Španijo. Iz praktičnih razlogov -- mirni odnosi med Perujem 'in Čilom — so tako v lami kakor v čilskem Santiagu po izmenjavi o-menjenih predlogov sklenili, da boliviiskb zahtevo za dostop do morja znova spravijo v pozabo.
pišem to, mislim na usodo skoraj vseh “etničnih cerkva”. Pluralizem pa ni le pravica do obstoja in obstajanja, ampak načelo. Jezik ni edini razlog za ohranjanje rodnih skupnosti, to so tudi izročila in navade. Potrebna ni le dobra volja pri razumevanju etničnih sprememb in uničenega okolja v ameriških mestih, potrebno je tudi spoštovanje do
ly je irskega rodu, žena pa je Slovenka. Razlago k podobam je spremljal s slovenskimi besedami, ki se jih je naučil doma in v domovini.
Ob koncu je zbor zapel narodni Snoč mi je bil ukraden rožmarin in Kako ozke so stezice, FoersterjeVo Planinsko, potem pa- še Vladimirja Preglja Uspavanko na besedilo Otona Župančiča. In tako nam je Vladimir dokazal, da je res eden redkih slovenskih renesančnih ljudi: pisatelj, prevajalec slovenskih pesmi, esejist, zborovodja, skladatelj in organizator slovenstva v glavnem mestu naše federacije.
Po akademiji smo že tretje leto preživeli lep večer, pravzaprav del noči, v prijaznem domu gospe Mirni Mejačeve. Zares, so Pregljevi, ki nas v zaporednih naša ločitev je iz leta v leto letih preseneča z izrednimi pre- težja, pesnitvami slovenske poezije, lansko leto na primer s težkim Aškerčevim Mej nikom. Preglj evi prevodi so mojstrski in bi morali iziti v knjigi. Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki nimamo svojega leposlovja v gotovem iv smiselnem redu prevedenega - 1 ”
CHICAGO, lil. so v tem času razna romanja, npr. v Lemont, na Holy Hill, tudi na Baragov grob bodo poromali njegovi častilci ob koncu julija. V stari domovini so Slovenci že od nekdaj radi romali. Tako so romali v Kelmorajn (Koeln ob Renu), k Sv. Jakobu V Kompostelo na Španskem, v novejšem času tudi v Lurd. Seveda taka romanja so bila res spokorna dejanja. Hodili so peš, niso poznali nobenih udobnosti. Marsikateri romar je med potjo tudi umrl.
Spomini hite na romanja, katerih sem se tudi jaz udeležil. Najprej z mamo na Ptujsko ali Črno goro. Dva dni smo romali. Na pot smo vzeli brašno: velik vogal črnega kruha, kako klobaso ali pa meso iz tunjke. Žejo nam je gasila studenčnica. Hodili smo bosi, čevlje smo vrgli čez rame. Obuli smo se šele, predno smo prišli na cilj romanja. Romali smo tudi na Sladko goro v šmarsko-rogaškem okraju, drugi so šli tudi na Svete gore blizu Sotle, celo na Sveto goro so šli ali pa na Višarje, v Ruše ali v Selnico ob Dravi. V novejši dobi so ljudje radi pohiteli na Brezje. Sedaj ne hodijo več peš, najamejo avtobus.
Za romanje na Ptujsko goro smo se zbrali pri Sv. Trojici. Včasih je šel kak pater z nami, največkrat pa je vodil' romanje ‘“vižar”. To je bil mož, ki je skrbel, da je bilo vse v redu. Enkrat je kregal ženske in rekel, da hodijo brez vsakega reda kot kokoši ali race. Imel je tudi pridigo, ko smo počivali. Je bil dober govornik in se je v svoji govorniški vnemi pričel celo jokati. Ženske so seveda tudi pričele smrkati in si brisati solze. Seveda, solze so pri ženskah poceni. Malo smo se odpočili v Ptuju, •potem pri Sv. Ožboldu in zadnji postanek je bil pri Sv. Lovrencu na Dravskiem polju. Tukaj so si dekleta nabrale rož na travnikih in naredile vence in jih položile na glave. Tako ovenčane
V Amerikiklamacijami in recitacijami lZ rekla voščila materam. VsaK i
imel rdeč nagelj, katerega je svoji mamici.
Nato so nastopili prav lep0 ^ čenči slovneske šole sv. Jožeta ^ Jolieta. Izvedli so deklamacV in lepo zapeli. Vodita ji^1 Čeponova in Markunova. ^ ^ Potem so spet nastopili srednje skupine iz Chicaga^ . po so podali nekoliko skraj33^ prizorček Nikolaja Jeločm “Baragov čudež”. Glavni v ° sta imela Tone Fisehinger, ^ igral Barago, in Katica ^a.^’ katera je predstavljala inmi sko mater. Prizorček je PrlP ) vil g. Jože Rus. Za konec so jaki višje šole deklamirH1 Gregorčičevo domoljubno sem “Naš čolnič otmimo”- •
proslavi je bil v Romarskem^ ^ mu družabni sestanek ob ka dobrem pecivu, katerega so P pravile skrbne matere.
I
ill1' uspe'
S
pe
.?o
Te dni je graduirala na noiski univerzi z odličnim hom gdč. Mimi Leskovan ^ hčerka naših kulturnih pri ŠARC in še marsikje drug^ Ludvika in Corinne LeskoV^ Sedaj bo študirala še Pra Iskrene čestitke, Mimi!
*
zb°'
Koncert našega pevskega , ra “Slovenska pesem” ie ” *0i durmi. Vršil se bo v s°^ v 3. junija, ob pol osmih zve Baragovi dvorani naspi’0*'! kve sv. Štefana. Imajo Pr^art). ijen prav lep in pester pr0& ^ Z obilno udeležbo pokažim0’^ cenimo slovensko pesem in v. žemo hvaležnost pevkam in ?aS3 cem, kateri žrtvujejo tolik0 samo zato, da bo slovenska sem še naprej živela m6° j pri Sv. Štefanu in tudi drug
1835

Ga. Pavla Arko na j-“- . v Cermak Road se je prese l svojo novo zgrajeno hišic0 žini Lemonta. Tam bo na dni vrtnarila in hodila ua , ske k hčerki Mihaeli Sim^^, dr. Lojzetu Arku in sinu J ^ Malo bo tudi pokomandira
so šle z nami na cilj. Iz daljave ___ ^ so nas že pozdravljali zvonovi z in tam, kajpada! Vso srečo! ubranim petjem. Črnogorska	*	^
cerkev je krasna gotska stavba, Podružnica Baragove zvefp3
zgrajena po ptujskih grofih.’Ka- Chicagu pripravlja’ romarJ5^ dih 200 stopnic pelje do vhoda, :	^ na Baraf.
■oV
in na
.. xr Mat' dan, ki bo 29. in 30. juli]a
rV
quette, Mich. Prijave sp-
376'
$75.
g. Lojze Gregorič, tel. ’A^u.
Čas hiti, priglasite' se ; Vožnja tja in nazaj stane ■
Napovedujejo lepo
vreme’
Bog
vt*'
nine, saj ga vežejo največkrat le ^predstavi in odlomku iz Župančičeve Dume. V slovenščini je čital pesmi Vladimir Pregelj, v angleških prevodih pa James Cesnik. Prevod Župančičeve pq-smi je Lavrihov, ostali prevodi
stopnic pelje do vhoda,' Baragov grob kateri ima krasne reliefe.
Središče svetišča je veliki oltar z milostnim kipom Matere božje. Mati božja z Detetom razprostira svoj plašč, katerega dvigajo angelji, pod plaščem je kakih 70 kipov raznih znamenitih
osebnosti tiste dobe, ptujski ldaj; da bi držalo in osrečil0 grofje, razni vladarji, škofje, tu- 'nar j e. di papež je med njimi. Ko ver- Lep p0zdrav! niki pridejo v cerkev, gredo po kolenih okrog milostnega oltarja. Tlak je bil takrat že precej zdrsan. Ob stranskih oltarjih
prodajajo zaobljubne v o išče ne	nmustc*	7	H"
kipce, ki jih verniki nesejo o-j^11 le s predstavni 1 krog oltarja in jih položijo ob Pravljal ° boju P1®.! stopnicah v posebne posode. Ti kipci predstavljajo otroke (fcati je prosila za zdravje otroka),
“Toti Staj°rc
Spet malarija ^
Turški minister za zc*ra^
Simon Kregar
Singapur zavrača dolgolasce
v; •
Bolivija je bila spet prisiljena spremeniti svojo ot-K™’	^ Miv“'
namo politiko do Čila in Peruja, boli do Santiaga kakor
do Lune. Banzer je iz notranjepolitičnega prestiža pred uu naaio ce ne onr3rmpv nedavnim znova odpoklical bo vili iškega poslanika iz San-1 vrednot jezika'' starih običajev .ago m končno spet prekinil diplomatske odnose s Čilom Lis " ta? Srtt t
ter celo zagrozil z možnostjo vojnega spopada med obe-1 šanja zanima naj
rna državama.	'
pod eflo streho, zase pa prav tako za nas. Kaj neki naj bi bil nagib, če ne ohranitev
vzame v roko
t	,	j posebno izdajo Poljske akade-
. Je. P? življenjska stvarnost prevladala v predsedni- mije Ob dvestoletnici Združe-rki palači v La Pazu: ker gre vpčina bolivijskega preko-Inih držav (Polski instytut nau-morskega prometa skozi Arico m Antofagasto, - bi voja-[kowy w Ameryce, New York,
ški spopad s Čilom bolivijsko zunanjo trgovino povsem zaprl ostalemu svetu. Nedavno odprta svobodna bolivijska cona v argentinskem pristanišču Rosario izgube dostopa do obeh čilskih pristanišč ne bi mogla nadomestiti,
Singapur je lani na meji zavrnil 620 moških potnikov za-adi predolgih las. Okoli 800 angleščino. Jo bi bila dolžnost j potnikov je smelo čez mejo, po~ starih skupnosti, ki so postavile 1 Državne založbe Slovenije. O tem ko so se ostrigli.
važnosti tega načrta ni treba Podatke je objavil v parla-posebej, govoriti. Težko je pri-; ipsnttt notranji in prosvetni min-čaksvati, da l:»i naši poznejši ro- ister, ki je dejal, da Sigapur dovi v taki meri obvladali jezik, j vztraja pri kratkih laseh na moda bi razumeli lepote, ndše. besede! ški glavi.
tako, kot jo terja njihova izo-j Lani so odpustili iz vladne služ-brazba. Zgrešeno je mnenje, da jbe tri uradnike, dvajset so jilt lahko črpamo le iz tega, kar kaznovali in 325 opomnili, ker nastaja v svetu, ali pa. da vežemo'niso imeli predpisanih kratkih slovenstvo v svetu le na popolno 'las.
znanje jezika. In vse to mimo j Po teh predpisih moški lasje važnosti prevodov za utrditev! ne smejo pokrivati ovratnika, slovenske veljave med drugimi uhljev in čela. Pri vsakem urad-narodi.	[nem okencu pridejo dolgolasci
Uvod je esej, v katerem je,zadnji na vrsto.
N.Y.), pa tudi plitek članek Kevina Phillipsa The Balkanization of America v zadnji (maj) številki Harper’s.
kipi raznih delov telesa, tudi kipi raznih živali. Romarji so prosili za zdravje pri živalih. (Dalje)
ki je v Turčiji čedalje	v
ša in se utegne razširiti evropske dežele.	.rj n3
Pred leti so jo
vzhodnih sredozemskih	^
zdaj pa se širi v Ana)0	zj,
turškem severu. MalaTi]a da bo poslabšala
Ob Binkoštih ,« bil letos tudi! J*** Stanj,! ? .jt Materinski dan. Otroci Slomško- I Pc.moč ^Zq je na poti, ■
lezni
ve sobotne šole iz Chicaga so ga proti prenašaicem boL .p
skupno s slovensko šolo iz Joli- začela tu nedavno. V TurcU1 *
sta proslavili v Lemontu. Kljub skrajno neugodnemu vremenu je bila cerkvica kar polna. Takoj po šmarnični pobožnosti s pridigo, katero je imel p. Fortu-nat, petimi litanijami Matere božje in blagoslovom so nastopili otroci vseh skupin, da izrečejo svoje čestitke dragim mamicam. Program je bil bolj kratek, kar je čisto prav.
Po pozdfhvu materam (g. Andrej Remec) je nastopila višja skupina* katero tvorijo, naši dijaki višjih šol, ki so podali Cankarjevo črtico ‘Mater je zatajil’. Nižja in srednja skupina je ped vodstvom ge. Nande Pucove lepo zapela nekaj pesmi materam v čast. Srednja skupina je z de-
je
l£gV'
de na vsakih tisoč 'Pre^‘^. po 28 malaričnih bolni 0 ^0 pred tremi leti pa je 1 po eden.	.
Kaže, da se bolezen s 1 ^3# zaradi' intenzivnega narr.^0dne zemljišč, kjer so zdaj zel0 _ ^ razmere za razmožev an.
ostajf’
Čeda'
vs6*11
marjev.
Prenašalci malarije tudi drugod po svetu odpornejši proti skoraj insekticidom, zato j in 1 zatirati.
Priporočajte Domovino, edini J1 nSlvJ ni in najstarejši s*° ^jiit1 dnevnik na svetu, - n rojakom in rojakinj**
FTOH3
U&CR
Iz slovenskega Toronta
Zvestoba nazaj in poslanstvo za naprej
m.
A so tu, še drugi vzroki usihala. Ti so v nas.
Na tisoče naših mladih je živelo v domačih družinah, na tisoče jih je šlo skozi slovenske šole, mladniske organizacije, živeli so sredi naših političnih, verskih, kulturnih društev — in vendar, kakšna je njih prisotnost v naši skupnosti?
Mislim, da je vsakomur jasno, da nismo grešili, ker bi premalo delali. Smo pa brez dvoma marsikaj važnega — opustili. Če je to bilo napačno, dobro, je pač bilo napačno. A napake v življenju niso za to, da bi jih objokovali, ampak da bi se iz njih kaj
naučili.
Lepo je gledati slike iz Slovenije! Podobe po naših domovih, skioptična predavanja za naše male — oni so občudovali lepoto krajev, nam se je kdaj stisnilo srce ob spominih — lepo je vse . to.
Lepo je gojiti stare običaje! Samo s p o š t ovanje preteklega naore dajati hrano za novo rast. Lepo je, da gojimo svojo folkloro, pa naj se izraža v plesih ali kuharski umetnosti; to je en del naše preteklosti in ni ga zanemarjati. Vse to pomaga človeku, ki ni zgolj duh, ki ne živi nekje v zraku, da se obdrži v ravnovesju.
Lepo je praznovanje našega prazničnega leta. Stoletni običaji, izraz globoke vernosti naših prednikov, običaji, ki prehajajo iz roda v rod, povezujejo zunanje navade z religioznimi občutki — koliko bogastva je v tem!
In naša pesem! Komu med nami ni ob poslušanju melodij, ob razmišljanju njenega besedila, zatrepetalo srce?
Vse te stvari so ne samo važne, so sila važne in če ibi jih zanemarili, bi se nevarno okrnili. Toda misliti, da bomo z njimi mladino dokončno navezali na slovenstvo — je zmota. Naša zemlja je res biser, toda kar je nam starejšim jezero pod gora-nh na Gorenjskem, lepota dolenjskih gričev ali bohotnih notranjskih gozdov — to je našim mladim morda jasa sredi barilo-ške pokrajine ali pa celo samo trg sred naselja v svetu, kjer so se skozi leta dobivali s sosednji-ttu otroki. Bistvo neke narodnosti ne more biti utemeljeno; na lepoti krajev, ne v bogastvu folklore, niti ne v lepoti pesmi. Slaba bi predla Srbiji, ko bi zvestoba Srbov bila vezana predvsem na lepoto njih pokrajine, in slaba narodom, ki bi hoteli graditi svojo narodnost na pesmi, ko ponekod celi narodi skoraj ne po-iejo...
človek se res ne veze samo S suhim umom na svojo očetnjavo |n preteklost, toda od vrednot, ki so sicer velike, ki pa niso bistvene za utrditev narodnega ^uta, pričakovati bistvene učin-f"6 — je nevarno. S pravo ljubeznijo do naroda in očetnjave Je kakor z zdravo ljubeznijo do matere in očeta. Ne ljubimo ma-tere zato. ker je lepa, ali očeta 2ato, ker je bogat. Prav nasprot-je prav: še bolj ljubimo ma-•-er morda zato, ker je vsa ne-
°gljena, in očeta, ki je morda , revež, če naša Ij ubezen do slovenstva ni take vrste, smo lahko za slovenstvo mnogo delali, da!, garali — a rešili komaj generacijo, dve.
Nikar ne podcenjujmo čustve-
, ve, da je slovenstvo zakoličeno v zavesti naše skupne usode in v privolitvi vanjo. Da je slovenstvo zakoličeno v preteklosti našega naroda, v njegovih bojih, zmagah in tudi porazih, v njegovih duhovnih zakladih, predvsem pa v tisočih, ki so trpeli in umirali za slovenstvo, katerih idealov mi nimamo pravice izdati. Mi nimamo pravice pretrgati verige, ki preko nas pelje v bodočnost! Poglejmo samo, kaj se je zgodilo s prejšnjo slovensko ekonomsko emigracijo v Argentini, z njihovimi nekoč tako bujnimi domovi, potem ko njih voditelji tega problema niso znali ali morda niso mogli razumeti.
Ne bo v nas in v naših mladih občutka pravega slovenstva, pa najsi se mi starejši zgrpdimo od garanja (in vedno znova bomo razočarani, ker delo ne bo rodilo pričakovanih sadov — če se ne zavemo, da je osnova slovenstva v dvojem: zvestoba nazaj — poslanstvo za naprej.
Naša mladina je ponosna na svojo kri. In je agilna — toda kaj vse več bi mogla ustvariti iz sebe in za skupnost, ko bi ta primarna jasnost bila v njih od vsega početka! Mnogi mladi še zdaj sprašujejo: “Pa zakaj naj bi med seboj govorili sloven-
imel tudi s snegom veliko opravkov. Koliko skrbi, dela in odgovornosti pa mu je nalagala služba na letovišču, to ve le on in Bog.
Brat Ciril pa se ni omejil samo na svoja ročna dela. Kljub vsemu delu je ohranjal vedno dobro voljo, ki je bila zelo nalezljiva. In kako tega manjka današnjemu človeku. Ni bil samo brat v družbi lazaristov; bil je brat vsakemu, ki ga je kot brata sprejel in poslušal. Tudi I takega brastva med nami zelo manjka. Pravi brat dobro svetuje, pametno uči, skupnost povezuje in ustvarja bratske vezi. Tudi brat Ciril ni nikoi razdvajal. Bil pa je pogumen pri obrambi resnice in pravice. In tega brata Cirila ni več med nami, pogrešali ga bomo. Mogoče mu
i:
: sl '
l%! U Eh
Zakon prinaša višje takse
Za izdajo ali podaljšanje potnega lista za začasno bivanje v tujini se je dvignila taksa od prejšnjih 102 dinarjev na 150 dinarjev. Izdaja potnega lista za stalno 'bivanje v tujini bo dražja za 100 dinarjev in bo znašala 300 dinarjev.
Višje bodo tudi druge takse za razna potrdila in overitve prevodov v jugoslovanskih predstavništvih.
V vlaku je bilo izredno varno
Prometna varnost na progah j železniškega gospodarstva Ljub-
bo pa dana taka služba, da bo
lahko šel duhovno še bolj na | "jg ^Ua klanskem letuJpo-globoko m bo z molitvijo tudi j ^ drugačna od varnosti na nam posredoval vec te duhovne j cestah z drugimi besedami to
je bilo eno najbolj varnih let,
globine.
Brat Ciril Hribar, C.M., hvala ^ jih pomnijo sloVensM želez. Vam za vse, kar ste dobrega -nijarjj storili za brate Slovence v To-
rontu. Ne pozabite, da Vas bo marsikdo pogrešal.
Por.
Dve duši sta se našli
V soboto, 20. maja, je bila v cerkvi Marije Pomagaj poroka dveh mladih ljudi. Iz družine sko?” Če jim odvrnemo,. da . za- §' Jožeta Mihevca izhaja naj state, da bo nji slovenščina tako
bogatejša, ali da je jezik zadnje orožje v borbi nekega naroda, gre odgovor mimo, če niso bili prej vzgojeni tako, da bi čutili zvestobo do rodov nazaj in poslanstvo za rodove naprej kot eno svojih življenjskih funkcij.
Nujnost komponente “Zvestoba nazaj —- poslanstvo za naprej!” pa more razumeti samo človek ponosa in časti, samo fant in dekle, ki čutita, da sta otroka plemičev, to je — da sta tudi sama plemiča. Danes ima ta beseda slab prizvok, ker je plemstvo degeneriralo. V preteklosti pa plemič ni bil človek, ki bi zaradi naslova imel ali smel zahtevati večje pravice! Nasprotno! Plemič je postal samo človek, ki se je izkazal in ki se je zavedal, da ima večje dolžnosti kakor drugi. V tem je bilo in je bistvo pravega plemstvd.
Naši borci, domobranci, in vsi, ki so se ob njih na ta ali oni način borili za slovenske in krščanske vrednote v tistih strašnih dneh, zavedajoč se svojih dolžnosti -— ti so naše novo plemstvo. In to plemstvo prehaja na njih potomce, a ne zato, da bi se mladi čutili kaj več, zato česa pričakovali — nasprotno, da bi se zavedali svojih večjih dolžnosti in zato bili pripravljeni na večje žrtve.
Vse drugače bo v naših vrstah, če bomo ta občutek odgovornega plemstva znali položiti v mladino! (Bo še.)
Brat je odšel
Lepa je beseda “brat”. Bratska ljubezen je nekaj velikega. Krvni bratje so si več kot prijatelji. Cesto nazivarno “brate” tudi člane večjih skupnosti: bratje Slovenci! Tudi redovne 'skupnosti imajo svoje “brate”. Te vrste bratje imajo cesto lažji in bolj odkrit dostop do navadnih zemljanov kot njih sobratje duhovniki.
Takega brata smo imeli Slovenci v Torontu, a ga ni več. Odšel je, vrnil se je nazaj v rodno Slovenijo, pomagat sobratom duhovnikom. Kdo ni poznal bra-
rejši sin Joško. Pred oltarjem- je pričakoval v družbi drugov mlado nevesto Marto, ki mu jo je pripeljala ga. Demšarjeva. Bilo je ganljivo gledati, kako se dva mlada, fant in dekle, /trgata od svojih družin, ki so jima dale življenje, vzgojo in pravo u-smerjenost, da pred zastopnikom Cerkve skleneta ustanoviti novo celico človeške družbe.
Kako čudovito je božje stvarstvo, da se samo v trpljenju rodi vse veliko. Mati trpi, ko daje življenje. Dve družini se trgata, da nastane nova, ki bo s Stvarnikom soustvarjala novo življenje.
Da imata Joško in Marta veliko prijateljev in sorodnikov, je bilo videti že pri poroki v cerkvi. še bolj pa se je to pokazalo sa svatbenem slavju, ki je bilo v veliki dvorani pri cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
Bila je polna in še na odru so bile mize polne gostov. Po obilni večerji, s katero so bili gostje ploščami, odlično postreženi, je mladim spregovoril njun žhpnik g. Tone Zrnec, C.M., in povedal, kar je bilo v slovenski skupnosti dolgo znano, kako sta bila oba, Joško in Marta, agilna med rojaki.
Prosil ju je, naj taka ostaneta tudi še naprej, naj ostaneta zgled mladim slovenskim družinam.
Obema mi idcporočen eema lepe čestitke. Naj se jima uresničijo vse dobre želje, ki &o jih jima izrekli prijatelji in sorodniki na dan poroke.
P. M.
Posebno pomebno je, da zaradi trčenja, naletov in podobnih nezgod vlakov ni nihče izgubil življenja, niti ni bil nihče ranjen. Pač pa so križanja ceste in prog terjala kar 23 življenj in 22 ranjenih.
milijonov dolarjev, letos pa bi jo radi za 280 milijonov.
Predor pod Učko
Gradnja predora pod Učko v Istri, ki bo dolg 5038 metrov, poteka tako, kot so načrtovali. Izkopati ga morajo še 600 metrov. Vsak dan napredujejo za 10 do 12 metrov in zato pričakujejo, da se bodo skozi goro prebili do maja letos.
Doslej so izkopali 300,000 kubičnih metrov materiala, od tega so ga polovico porabili za betoniranje.
Zastareli stroji
Večji priliv deviz od turizma
Po objavljenih podatkih Zveznega zavoda za statistiko se je lani v jugoslovanskih primorskih, gorskih, zdraviliških in o-stalih turističnih krajih mudilo skupaj nekaj več kot 16 in pol milijona gostov, kar je za 6 odstotkov več kot prejšnje leto. Znani so tudi podatki o deviznem prilivu, in sicer za 4 odstotke več kot v prvih enajstih mesecih leta 1976.
Spet zlate plošče
“Ta glasba se je rodila pravzaprav po naključju. Sam sem bil pletilec, delavec in nikoli nisem mislil, da se bom začel u~ kvarjati z glasbo,” pripoveduje Slavko Avsenik, ki je 1. marca letos prejel v Muenchnu od zastopnikov nemške tvrdke Tele-funken kar . sedem nadaljnjih zlatih plošč, kar pomeni, da so spet prodali 7 milijonov plošč z Avsenikovimi vižami. Odslej se ponašajo Avseniki že s 23 zlati-
7.5 milijonov sadik
Po podatkih strokovne službe pri gozdnogospodarskem združenju Slovenije je bilo lani v družbenih in zasebnih gozdovih posajeno skupaj 7 in pol milijona gozdnih sadik, to je 9 odstotkov več kot je znašala povprečna letna poraba sadik v preteklem petletnem obdobju.
f‘e celo Umske zmožnosti na- ta Cirila, ki je med letom bival s;h otrok! že zgodaj jim povej- ' pri Mariji Pomagaj že kakih de-n‘C. da so folklorne tradicije set let, med počitnicami pa je ZQak naše starosti, modrosti, in- skrbel za slovensko letovišče. Da ventivnosti, da je naša pesem je bila cerkev Marije Pomagaj desnično velik božji dgr, vendar snažna in dvorana urejena, to je llaj pa otrok že istočasno tudi bila skrb brata Cirila. Pozimi je
Varen pristanek
MONTREAL, Que. — Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ilCAO) se je odločila za zelo zapleten ameriško-nvstral-ski sistem za pristajanje letal, ki naj bi znatno prispeval k varnejšemu poletu in udobnejšemu pristanku. Delegati članic ICAO, ki so zasedali v Montrealu, so zbirali med dvema sistemoma za pristajanje letal, med ame-riško-avstralskim in britanskim. Eden naj bi zamenjal dosedanji “‘sistem pristajanja po instrumentih”, ki je na večini letališč v rabi od druge svetovne vojne.
Slovensko gospodarstvo ima težave z zastarelo opremo in stroji. Ti so povprečno do polovice izrabljeni, kar je slabše od jugoslovanskega povprečja. Industrijske naprave v Macedoni-ji in v Črni gori so na primer izrabljene le do ene tretjine, ker je tamkajšnja industrija sorazmerno novejša in mlajša.
Zastareli in iztrošeni stroji o-težujejo in dražijo produkcijo. Za dosego ciljev je zato potrebnih več delovnih ur in večje število delavcev, kar zmanjšuje dohodek podjetij in prodajo izdelkov, ker so sorazmerno dragi-
Kjer so si oskrbeli nove stroje, ti niso izkoriščani v obsegu, kot bi bilo potrebno, trdijo proučevalci položaja v slovenski industriji. Stroji naj bi bili izrabljeni le do 77%, ko bi bili lahko do 80 in do 85%.
Na prvem mestu liste naj dražjih mest v Jugoslaviji se je znašel Beograd, kjer je bilo za vse-3ino košarice, v kateri je bil sruh, mleko, sadje, zelenjava, meso, mast, fižol in čebula, tre-3a odšteti 297.10 din. Novo mesto pa je na tej lestvici na drugem mestu v Jugoslaviji.
Za Novim mestom so celo takšna mesta kot npr. Zagreb, Ljubljana, Niš, Maribor, Reka itd. Vsebina košarice je stala v Novem mestu 294.15 din.
Gozdni požari
V preteklih tednih so bili na raznih krajih Slovenije gozdni požari, nastali delno po neprevidnosti ljudi. Tako je ogenj odpadnega lesa pri vasi Ščurki v Želimeljski občini segel v okolico in uničil tri hektare travnika, grmičevja in mladega drevja. Drugi je pokončal večje področje od. Golovcem pri Ljubljani nad znano gostilno “Pri Kregarju”.
Gozdni požari so uničili večja področja tudi v nekaterih krajih Bele krajine.
Oblasti opozarjajo prebivalstvo k večji previdnosti in brigi za preprečevanje požarov.
Drage obresti
Obresti zaradi čakanja na plačani avtomobil je treba plačati v višini 7.5 odstotka. Taka je razlaga zveznega javnega tožilca, ki je postavila piko na i razpravam o tem, kakšne obresti proizvajalci dolgujejo kupcem, ki so vplačali denar za nakup avtomobila.
Španija in Jugoslavija ukinili vizume
Od 1. aprila 1978 španski in jugoslovaiski turisti ne potrebujejo vizumov za potovanje v eno ali drugo državo.
Dogovor o tem je bil dosežen med nedavnim obiskom podpredsednika ZIS Minica v Španiji, sporazum pa je bil podpisan ob priliki obiska španskega ministrskega predsednika Adolfa Suareza v Jugoslaviji.
Slabši izvoz mesa
Izvozniki živine in mesa so- v lanskem letu sicer dosegli večji izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov od predlanskega leta, vendar se zaradi poslabšanih izvoznih pogojev bojijo, da bo letošnje leto spet “črno”.
Lani so izvozili skupno živine in mesa iz Jugoslavije za 275
Sestanek rta Bledu
V hotelu “Toplice" na Bledu je bilo redno letno zasedaj ne skupnosti alpskih turističnih dežel, združenih v “Alips”. V tej skupnosti je združeno 7 alpskih dežel, med njimi tudi Slovenija.
Svoj program in turistične ponudbe naj bi popestrili s prizadevanjem za večji obisk v zimski sezoni in v naših zdraviliščih.
Po novem sistemu za vodenje novem sistemu laže vodila več ,letal z mikro valovi naj bi delali letal hkrati, letala bodo pristajala po vsem svetu do konca tega na raznih stezah. Sistem se bo stoletja, proizvajalcem pa naj bi ebnesel tudi na neravnem, hri-novost prinesla nekaj milijard bovitem zemljišču, drugi radijski dolarjev. Kontrola leta bo po valovi ga ne bodo motili.
Nota šola t Brčginju
V novi stavbi, ki so jo zgradili delavci' .Splošnega gradbenega podjetja iz Nove Gorice, bodo imeli svoje učilnice osnovnošolci od prvega do četrtega razreda, ki so se skoraj dve leti vozili iz Breginja v osnovno šolo v Kobaridu.
Nov most preko Drave pri Borlu
Dravski most pri Borlu je dotrajal. Zato so že stekla dela pri graditvi novega mostu. Ker lahko uporabljajo stari most samo pešci, mopedisti in kolesarji, so zaradi dolgih obvoznic močno prizadeti zlasti kmetje, ki imajo njive na obeh bregovih Drave.
Zato so sklenili v izvršnem svetu ptujske občine zgraditi pontonski most, ki bo omogočal lažji promet.
v Razdrtem: Anton Komar; v Kranju: Marjan Engelman; v Stični: Franc Meglič; jv Celju: Edi Završki; pri Sv. Florjanu (Rogatcu): Berta Stefanciosa, roj. Ogrizek;	j
v Polju: Terezija Pogačnik.
Skrbi v Ljubnem ob Savinji
Člani ljubenske ribiške družine se zaenkrat sicer še lahko pohvalijo, da “njihovih” 32 kilometrov Savinje še ni prizadelo večje onesnaženje, toda kanalizacija in druge odplake tudi temu rečnemu odseku vse manj prizanašajo.
Zato je najvažnejša naloga on-dotnih ribičev, da za vsako ceno ohranijo naravno ravnotežje v reki, ki je bila ena glavnih krajinskih značilnosti in izletniških mikavosti zgornje Savinjske doline.
Novo mesto je drago
8. maja
V Murski Soboti: Janez Lah; v Bitnjah: Jože Kosec; v Tržiču: Valentin Meglič; v Marezigah: Andrej Stok; v Ljubljani: Ana Dekleva, Vladimir Čeč, Alojzija Zelinšček, roj Gabrijelčič, Karlo Kodela, Mirko Medvešek; v Bizoviku: Ivana Habič, roj.
Breskvar; v Mekinjah nad Stično:- Franci Meglič;
v Logu pri Sevnici: Terezija Kolman-Mlinarič; na Bledu: Anica Knaflic, roj.
Murgelj; v Slivju: Franc Sigulin.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do L popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
CLEVELAND. O.
PrijsbPs Pharsiaesr
V Sloveniji so umrli:
3. maja
Ljubljani: p. France Kovač, S. J., Darko Somrak, Jože Knavs, Vesna Upelj, Suzana Mežnar, Vinko Novak, dr. Meta Škarja, Ljudmila Kaučič, roj. Mandelj; v Domžalali: Ivan Rostan; Trbovljah:	Marija Podlogar,
roj. Cenar;
Polju: Ivan Demšar.
4. maja
V Ljubljani: Ivan Kumer, Minka Žigon, Žarko Race, Srečko Ogrič, Danilo Bernik, Ivo Tončič, Karmen Grlicarev, roj. Jelnikar, Silva Bavčer; v Sv. Jakobu: Franci Prošek; v Trbovljah: Anton Mrežar; v Zadlogu (Črnem vrhu had Idrijo):	Marica Mikuž, roj.
Pivk;
v Zagradcu pri Grosuplju: Jože Miklič;
v Novi vasi (Begunjah): Franc Nemec; v Medvodah: Alojz Kosec; v Kamniku: Saša Debeljak; Novem mestu: prof. Jože Kr ali; v Celju: Anton Gabrič; v Mariboru: Jože Prebil; v Polju-: Frančiška Maček; v Šentrupertu: Kristina Vaupotič;
v Matjaševcih pri Kužni: Viljem Šteselj;
v Vuhredu: Ema Mravljak, roj. Lakner.
AID FOB AGED PRESCKEPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4111 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
MALI OGLAbi
MOBILE PLUMBING
Repair avid remodeling. Free Estimates.
Call 431-6455
V NAJEM
5-sobno stanovanje v okolici Grovewood Rd., spodaj, oddajo v najem.
Kličite 341-5926
Naprodaj
Rabljen hladilnik v dobrem stanju je naprodaj. Kličite tel. 431-9961 po peti popoldne.
(81,82)
5. maja
V Radečah: Marija šikovc; v Ljubljani:	Ivana Batič, Mici
Kovač, Angela Pavlič, Mihael Lampič, Mario Jež; v Ptuju: Milan Vindišman; v Višnji gori: Ivan Zavodnik; na Dvoru pri Žužemberku: Miha Novak;
v Dragomerju: Feliks Bravhar; v Podkraju pri- Velenju: Milica Podvratnik;
na Brezovici: Franc Trček; v Mariboru: Julka Polančič.
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani renči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMKA
s-3» & ČS0 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
For Rent
2 bedroom Town House plus appliances. Call S44-6834.
(80-81)
Roams for Rent 4 rooms and garage. $140.00 a month. Includes utilities.
Call 249-8266
(81-85)
Help Wanted
Custodian
Couple or family for ethnic hall. Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142.
(x)
6. maja
V Travi na Dragi: Marija Turk, roj. Malnar; v Ljubljani: Kristina Kraut, roj
FACTORY HELP FEMALE
Light assembly and furnace brazing operators. Apply in person 9 to 4 p.m.
TECHNICAL MČTAL PROCESSING 547G Lake Ct.
Off Shoreway at E. 55 St.
, ' ’	'	(81-87)
Za čiščenje uradov Štiri ure — zvečer po 5. uri. Jalen, Avgust Kuclar, Ivam Tri osebe (meški ali ženske). Genussi, M ih a Poriberšček, Dobra plača od ure. Ponudbe Marija Pečnik (Lojzetova Mi- na:
ci), Marija Smrekar, Ivana JOBBERS SUPPLY INC. Mpčnik, roj. Mlakar;	'	2500 Brookpark Rd.

BREZ DOMA
i
S !
Hektor Malot
r Če bi bil Vitalis moj oče, bi mi poročali z večjo previdnostjo o njem. Ker pa; je bil le moj gospodar, so pač mislili, da brez obotavljanja lahko povedo, kaj se je zgodilo.
Vrata, kamor sva se bila z Vi-talisom zatekla, so se odpirala v vrt nekega vrtnarja. Okrog dveh zjutraj je vrtnar odprl ta vrata, da bi odšel na trg. Tedaj pa je zagledal naju, ki sva ležala zakopana v slami. Pozval naju je, naj vstaneva, da narediva prostor vozu. Ker pa se nisva ganila in je le Kapi besno lajal, kakor da bi naju hotel braniti, se je vrtnar približal in naju prijel za roke, da bi naju zbudil. Tudi tedaj se nisva ganila. Vrtnarju se je tako zazdelo, da gre za kako nesrečo. Odšel je po svetilko in ob njeni svetlobi spoznal, da je Vitalis mrtev; umrl je od mraza. Tudi z mano ni bilo mnogo bolje. Vendar pa sem, ker je Kapi ležal na mojih prsih, ohranil nekoliko toplote in sem še dihal. Vrtnar me je vzel v naročje in me odnesel v hišo. Položil me je v posteljo enega izmed otrok, ki je moral vstati. Šest ur sem ležal kakor mrtev. Polagoma je kri začela spet krožiti po žilah, dihanje je postajalo močnejše in kmalu sem se prebudil.
Čeprav sem bil še ves omamljen in le na pol živ, sem vendar razumel žalostno resnico tega, kar so mi pripovedovali. Vitalis je bil mrtev.
Mož v sivi obleki mi je pripovedoval vse to. Bil je vrtnar. Mala deklica z začudenimi očmi pa me je ves čas pozorno gledala, ne da bi samo za hip odmaknila pogled od mene. Ko mi je njen oče povedal, da je Vitalis mrtev, je v hipu spoznala, kako me je ta novica zadela. Zapustila je kotiček, kjer je stala do zdaj in se približala očetu. Dotaknila se je njegove roke in z drugo roko pokazala name, obenem pa se je iz njenih izvil nek čuden glas, ki nikakor ni bil podoben človeškemu govorjenju, ampak je bil kakor vzdih, poln usmiljenja.
Sicer pa je bila kretnja tako zgovorna, da je bila vsaka druga razlaga odveč. V tej kretnji in v pogledu sem občutil neko nedoločeno naklonjenost in nežnost, kakor sem jo občutil tedaj, ko me je mati Barberin pogledala, hoteč me poljubiti. Vitalis je bil mrtev, ostal sem sam in zapuščen; vendar pa se mi je zdelo, da nisem popolnoma sam. Imel sem občutek, kakor da je on še vedno poleg mene.
“Res je, moja mala Lizika, da ga je ta vest hudo zadela,” je dejal vrtnar in se sklonil k hčerki. “Vendar pa mu moramo povedati resnico. Če tega ne storimo mi, mu bodo povedali na policiji.”
Nadaljeval je torej s pripovedovanjem. (Povedal mi, da je obvestil stražnike in da so ti odnesli Vitalisa, medtem ko je on spravil mene v posteljo svojega najstarejšega sina Alekseja.
“In Kapi?” sem vprašal, ko je prenehal s pripovedovanjem.
“Kapi?”
“Da, pes?”
“Ne vem. Izginil je.”
“Šel je za nosilnico,” je dejal eden izmed otrok.
Si ga videl, Benjamin?”
“Seveda. Šel je tik za nosači s sklonjeno glavo. Zdaj pa zdaj je skočil na nosila. Ko so ga zapodili na tla, je začel žalostno cviliti.”
Ubogi Kapi, ki je v igri tolikokrat šel za Zerbinovim pogrebom in je ob takih prilikah žalostno zavijal in vzdihoval, tako da so se še najbolj čemerni otroci kar krivili od smeha.
Vrtnar in njegovi otroci so me pustili samega. Vstal sem, ne da bi vedel, kaj naj storim in kam naj grem, Moja harfa je stala ob
vznožju postelje, na kateri sem ležal. Vzel sem jo na ramena in stopil proti sobi, kamor je odšel vrtnar s svojimi otroki. Oditi moram; toda kam? ... Nič nisem vedel, kam naj grem. Zavedal sem se le, da moram oditi . . . in šel sem.
Ko sem se zbudil v postelji, se nisem počutil bogve kako slabo. Zbit sem bil le in neka čudna vročina mi je silila v glavo. Ko pa sem vstal, se me je lotila neka nenavadna slabost in moral sem se oprijeti stola, da nisem padel. Čez hip sem si zopet opomogel. Odprl sem vrata in vstopil v scibo, kjer je bil vrtnar s svojo družinico.
Vsi so sedeli okrog mize poleg kamina, kjer je pdapolal prijeten ogenj. Jedli so zelenjadno juho. Vonj juhe me je opomnil, da prejšnji večer nisem jedel. Prejšnja slabost se je zopet pojavila in opotekel sem se. Tudi na obrazu se mi je poznalo, da se ne počutim dobro.
“Ali ti je slabo?” me je vprašal vrtnar z glasom, polnim sočustvovanja.
Odvrnil sem, da se res ne počutim prav dobro in da bi rad ostal nekaj časa poleg ognja, če mi dovolijo.
Vendar pa nisem potreboval toplote. Pogrešal sem hrane. Ogenj mi ni pregnal slabosti, pač pa jo je vonj juhe in žvenke-tanje žlic še povečalo. Če bi imel dovolj poguma, kako rad bi prosil za krožnik juhe! A Vitalis me ni učil prosjačiti in tudi po naravi nisem bil nagnjen k temu. Rajši bi umrl od lakote, kakor pa da bi rekel: Lačen sem. Zakaj? Tega tudi danes še ne vem.
Mala deklica z nenavadnimi očmi, ki ni govorila in ki jo je oče imenoval Liziko, je sedela meni nasproti in, namesto da 'bi jedla, me je gledala, ne da bi le za hip odmaknila pogled od mene. Nenadoma je vstala od mize, vzela svoj krožnik, ki je bil še poln, ga prinesla meni in mi ga postavila na kolena.
Ker od slabosti nisem mogel več govoriti, sem se zahvalil s kretnjo. Njen oče pa me je prestregel.
“Sprejmi, deček,” mi je dejal. “Prav je, da se je Lizika spomnila na to. Če boš hotel, dobiš pozneje še.”
Če bom, hotel! V nekaj trenutkih je bil krožnik prazen. Ko sem položil žlico na krožnik, je Lizika, ki je ostala poleg mene in me gledala, vzkliknila. Ta vzklik ni bil več podoben vzdihu. Bil je znak veselja. Vzela je krožnik in ga podala očetu, da ga znova napolni. Nato mi ga je zopet prinesla s tako nežnim in vzpodbujajočim smehljajem na 'ustnicah, da sem jo kljub lakoti nekaj časa gledal; ne da bi vzel krožnik.	j ! *'
Kakor prvič, tako je tudi zdaj juha hipoma zginila. Zdaj se mala ni več samo smehljala. Vesel smeh je ožarjal njen obraz.
“Dober tek imaš,” mi je dejal vrtnar.
Kri mi je planila v obraz. Čez hip pa sem pomislil, da je bolje, da priznam resnico, kakor pa da bi me smatrali za požeruha. Povedal sem torej, da prejšnji večer nisem jedel.
“Si imel vsaj kosilo?”
“Ne, tudi kosil nisem, niti zajtrkoval.”
“A tvoj gospodar?”
“Nič več ni jedel kakor jaz.” “Tedaj je umrl tudi od lakote, ne samo od mraza.”
Juha mi je vrnila moči. Dvignil sem se, da bi odšel.
“Kam hočeš iti?” me je vprašal vrtnar.
“Odšel bom.”
“Kam?”
“Ne vem.”
“Imaš v Parizu prijatelje?” “Ne.”
“Imaš tukaj rojake?”
“Nikogar ne poznam.”
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 30, 1978
KOLEDAR
društvenih prireditev
mw#***,«**)-****#*«****«*«—»»e«’*#*****«*****—##*##—#—o———»»»*»«
JUNIJ
17.	in 18. — DSPB Tabor Cleve-
land priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.	j
18.	— Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
1. in 2. — Slovenski dan na
Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija.
1., 2. in 3. — Slomškov krožek v Clevelandu organizira udeležbo na vsakoletnem vseslovenskem romanju pri Brezjanski Materi božji v Lemont.
13-14-15-16. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v farnem avditoriju, na Glass Avenue in na šolskem dvo-j rišču.
16.	— Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
30.— Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi.
23.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
6.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.	in 20. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom.
20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
20.	— Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Konec).
SEPTEMBER
17.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne.
24.	— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank,] Ohio.
OKTOBER
1. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis.
- priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
7.	— Klub newburških upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet.
14.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi
MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.'
5.	— Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
11. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair
Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
DECEMBER
SJ «•»
j;
ff
»v
I
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu H priredi v farni dvorani MI- “ KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — Glasbena Matica priredi božični iconcert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR 1979
18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
Volite Edfflunda J.
TORKI
M SODNIKA
COMMON PLEAS COURT DOMESTIC RELATIONS
pri demokratskih primarnih tfoiltvai?
6. Junija IB1M
Y Edmund J-Turk
Chmn. Donald Sexton,-7533 Briercliff Pkwy, Middleburgh Hts 44130
|	.ABC - CHARTER POLETI
CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej ... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO!
SLOVENSKI DAN
MN 2, JULIJA na
SLOVENSKI PRISTAVI

»TON Y KRIST AVNIK
painting and decorating
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje
CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA NAS JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE
- ZMERNE CENE -
VIENNA GARDEN
Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina,
UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA!
ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA
BANKETSKI PROSTORI ZA 150 OSEB
1385 E. 36 St.	teleta: 8814222
mnmm pogrebna zavoda
1953 East 62 St.
17010 Lake Shc?« Blvd.
431-2081
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Koad
531-123]
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
ČE SE SELITE
tzpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat Navedba starega naslova js nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
potrebno-
tedensko-
6117 St Clair Ave.
Cleveland, Ohio 4419?
Moj novt naslov:
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA

NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Prl kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, I1L 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPFL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992
506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio
I