SLOVENSKE'NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje SLOVENIAN NEWS An4 independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising: medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRZA v7 GL A SI LO S. K. P. DRUŽBE. Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, 7: DECEMBER 1917. Štev dO. Amerika namerava napovedati Avstriji vojno. lanska zbornica in senat se pripravljata izpolniti Wil-sonoro željo. Pot za yojno napoved je že docela uglajena. Rezolucija izdelana. Vojna bo napovedana samo Avstriji. V rezoluciji ni omenjena niti Bolgarija, niti Turčija. true translation filed with the post-I nasier at Calumet Michigan onDecem-i 1917 as required by the act of 1917 Washington, D. C. 8- decenija __ Kongres jo včeraj priprt^ vil pot, da so nemudoma odzove tlim paedsecinika Wüsona ter na rve Avstriji vojno. Stupirò rezolucijo, odobreno po eeduiku in državne u đepart-tu. ki razglaša vojno stanje Združenimi državami in av-' iisko vlado, so predložili hiši. V petkovi debati je bila ta re-ncija enoglasno sprejeta ter izvini senatu.za končno akcijo ;ij| toiiceiu tega ali pa začetkom pri-y|; boJnjeg» tedna V soglasju s predsednikovo žeti- su rezolueija tiče samo Avstrije Turčija in .Bolgarija nista tesnjeni. pood- krepiš je Inj'danes pozno • predložen se nat o v e , vi u ì vuanje zadeve. Ta se bo z »lueijo pečal jutri zjutraj. Na-iiik Stone je dejal, da se bo po ejagovetn pričakovanju odsek odšli tei izročil senatu svoje poro- 61«že tedaj, ko se senatorji snide- ter se mu naroči, naj vporabi > v petek, ali nikakor pa ni mo-1 («vedati določno, kdaj se bo fičda tozadevna debata v senatu. »se bo odločilo in določilu na i’Urstii odsakovi seji. Be nat uteg-V začeti razpravo v petek zaeno s «baskoAbernieo. Se tiče samo Avstrije. '•«prav prevladuje v obeli hišah :l'A kongresa mnenje, naj bi se ‘h vojna na poved tudi Bolgari '«Turčije,se sodi,da bo rezoluei |*Aakof se glasi sedaj,pravgotovo-1 l,ljreu;i. Ko se je danes vršila tUr»a debata hišnega odseka za "J1» zadeve o rezoluciji, tičoči 0J"e ìiapovedi. je bil samo za-'P11'!' iz Minnesote Miller, ki se K-dkratkim vrni! z zapadnoga epskega bojišča, za to, naj l>i Solucija tikala tudi Bolgarije-^'irćije. Na končnem glasovan-r* «e je zedinil z vsemi -dru-ki so odobravali avstrijski ’''"'lent, bo, dokler je na razpravi pred poslansko zbornico. Besedilo vojno rezolucije Ker je cesarsko-kral jeva vlada Avrstro-OgrsKe prekinila dìpiuma t i fi n o odnošaje z vlado Združe-ni ii držav v Ameriki in ker je storila vojne korake proti vladi in l judstvu Združenih držav v Ante riki. med katerimi je njeno odobravanje brezobzirnega podmorskega bojevanja, ki se ga poslužuje njena zaveznica cesarska nemška vlada, s katero so Združene države v Ameriki, in to da dejansko podpira svojo zaveznico in j i pomaga na kopnem in na morju V nadaljevanju vojne proti vladi in narodu Združenih držav v Amenkt, bodi BKLENJENO v senatu in biži ljudskih zastopnikov Združenih držav v Ameriki, zbranih v kongresu, da naj bo in je razglašeno vojna stanje, ki naj obstoja od popoldne petega dne meseca decembra ibJ.7, med Združenimi državami v Ameriki in cesarsko in kraljevo a estro-ogrsko vlado, in da naj se predsednika pooblasti vso pomorsko m v o ja s k o silo Združenih držav in vimine vire v*to, da se vodi vojno zoper cesarsko kraljeve avstro— ogr sko vlado; in da se privede kon-Pii k t do uspešnega konca se kou-ores Združenih držav svečano za- P* vezaje dati vsa sredstva cele dežele na razpolago. Avstrijska monarhija je pripravljena kantati hoj. Toda mir mora dati jamstvo za varnost avsti ijskih narodov. Komunski kralj Ferdinand ne mara separatnega miru. na robu izstradanja. ! (True translation filed with the postmaster at. Clauniet, Michigan, on Dec 7, J917, as required by the act of Oct 6, 1917.) k -.Usar finske vlade, dr. Karol Isruqitius,pravi,da ne more finski narod zdržati, če ne priskočijo Združene države na potnoc ter ne dovolijo ■ izvoza živil na Finsko* Trne translation filed with the -postmaster at Calumet Michigan on decern" ber/f 1917’ asvequired by the act of Oct-0 1917 Zdravilo, po katerem hrepe. aite. Kakor se pričakuje, zahtevah na j bo semit se razglasi Tčijo in Bolgarijo za for-8,)vražnici našega naroda. In! >„* O •«iievna debata bo“ zadostovala M|> '"ko pričakujejo. Začetek "«pr «ve bo odložen do petka ker so "mnogi odsutni 11 Tur ®lni j «ilio K‘l1" brzojavno prosili za krat-‘Vložitev, da bodo tako mogli fo/aa glasovanje Pričak uješe,di U silicija sprejeta na glasovan l*t k s preti žuo V cino. Tltv upajo voditel ji v senatu, Se 'l0 dalo rezolucijo predložiti v razpravljanje že v petek, ^«rle mogoče- da se bo to v 3oboto, in par \odi- H "Ihv *li "Wni. da se bo dalo debato J^iti že venem dnevu. Neka-senatorji niso za to, 'bi '*aši P^tresavah to ah ono odred Nekatera zdravila pomagajo samo včasi, nekatera le . polagoma, ah zdravilo, po katerem hrejenite. je tisto ki dajo pomoč zanesljivo vselej in hitro. V želodčnih preglavicah ne bo razočaralo Vaših O pričakovauj edinole Trinerjevo Ameriško Grenko'V ino. Odprav-lja vse škodljive snovi iz droba, izčiSča želodec, pospešuje preba-vanje in podpira odporno naravno silo. da se Vam povrne normalno zdravstveno stanje. Slabo preba vanje, zabasanost, glavobol, nespečnost, nervoznost, splošna oslabelost in drugi slučaji želodčnih nerodnost i vam bodo dokazali vrednost Trinerjevega Ameriškega Grenkega Vina. lJo lekarnah. — Triuorjev Liniment in Triuerjev Cough Sedative uaj bi bila vedno v vaši družinski omarici za zdra vila. Prvo izmed telrdvelt zdravil je neprecenljivo zdravilno sredst t za revmatizem, nevralgtjo, bol v križen, izpahnjen je, otekli ie itd., drugo naglo pomaga v prehlajen, ju m kašlju, v vnetju sapnika, hripavost' itd. Bo lekarnah. -Jos. Triner, iziiel. kemik, 1333 — 1313 S. Ashland ave., Chicago, lil. ***** V lekarnah. Cena Sl.00. Jos Triner, izdelovalec, 1333 —1330 Neka luka ob Pacifiku, 3. decembra.— Vest odstrani romrni-skjga kralja Ferdinanda, ki pravi, dane bi njegova dežela nikoli sklenila separatnega miru, prinašajo predsedniku Wilsomi člani ameriškega Bdečega križa zalio-' rmiuijo, ki so se izkrcali na suho v neki pacifiški luki, kakor je izjavil nocoj Frank Connor, tolmač za to misijo. Amsterdam, Holandska. 5, de-eembra.— Neka vesta, dospela semkaj z Dunaja, navaja besede cesarja Karola ter pravi, da je ta vladar rekel neki avstrijski delegaciji, da je dvojna monarhija vsakčas pripravljena skleniti mir, ki bi jamčil nedotakljivost avstrij ske monarhije. Ali pristavil pa je,da ne bo nje gova dežela prenehala boja, dokler no prekličejo njeni sovražniki svojih nakan, ki streme za tem, da bi _ bi!a razkosana. “17> -davni bra Ul bi svoje r* je smo skleniti časten mir, ki jamči ob- j stanek in nekotekl jivost te monarci je”, je dejal. “Prešinjeni s to idejo smo z zadovoljstvom sprejeti plemenito tosredovanje papeževo in nočemo vprihbeinje zamuditi nobene prilike, da končamo kar najhitreje mogoče drago borbo in velike žrtve, ki jili je povzročila vojna in jih še povzroča. Sprejmejo premirje. “V duhu teli smotrov je naša vlada izrazila svojo pripravljenost sprejeti povabilo ruske vlade ter se izpustiti v pogajanje splošnega' miru. '•Žalostno preizkušeno rusko ljudstvo naj bo uverjeuo, da si is krono želimo obnovili poprejšne prijateljske odnosa je z njim. Na drnci strani pa moramo smatrati ^ 1 J za svojo sveto dolžnost to,Ua ne ou ložimo meča, ki so nam ga potisnili zemljelačni ih ropažel ju i sosedje v roke, dokler ne razveljavijo naši sovražniki definitivno svojih načrtov razkosanja in pod ja rivi tlenja.” New York City, 6 decembra. — ia smrt vsleJ lakote proti večjemu delu prebivalstva v fnski deželi, če ne dobi moke iz Združenih držav, Lidi dr. Karol Ignatius« komisar za pogajanja glede živil-nega izvoza iz Združeniii držav, v Diavi naprsni zastopniku tiskovne družbe Associated Bress. Ta nevarnost za Finsko ni uiti oropanje, niti ne kronično izstradanje, je izjavil ta komisar- Glede finskih potreb in njihovih vzrokov je dejal dr. Ignatius; V “ Kar se tiče živilnih zalog, je Fms ka na slabšem, Kakor katerakoli druga evropska držav n, ki je svoje trpljenje obrazložila ameriški javnosti. Že več mesecev poprej ja nas narod jedel kruli iz meke, pomešane s smrekovin lubjem in praprotjo. Ali tudi s tem pripomočkom ne moremo zdržati, ker p 'rezerva moke že domai-g izčrpa na, in celo naše utr jeno jtrebival- , , . ...... . , ....o na more jesti uŠznTcšknega siejkoprej pripravljeni J ^ “Trpljenje prestano poleti je bilo stta$ no.Iti odkar sem v mesecu septembru odpotoval s Finske, je postalo še veliko bvjše. Nič druoeoa nas ne more rešiti, kakor rk ta to, če dovoli ameriška, vlada izvoz moke, ki smo jo že naročili in plačah v Združenih državah. Velike bitke groze na obeh bejnib frontah. Nemci se pripravljajo, da ponovno pritisnejo na Lahe in na sovražnika na zapadnem bojišču. Na obe bojišči dovajajo ogromna ojačenja. Sovražni topovi vseh kalibrov grme na laški fronti. c ruska predlogu, a li obljubili pa so da se bodo posvetovali s avojo-via-do o obeli. Busi so predlagali kot glavno točko za premirje to, da. naj bi sovražnik ne smel poslati vojnih sii z ruške fronte .na bojne daljnih svežih pehotnih divizij črte ruskih zav eznikov, in da morajo Nemci izprazniti otočje True translation filed with th» postmaster at Calumet, Michigan, on Dec 7, 1917, as required by the act of Oct 6, 1917 Dasi ni v tem trenutku nobenih večjih infanterijskih operacij ni koder po številnih bojnih frontah, vendar kaže vse, da bosta vkrat-kem Cambiai na Francoskem in severna bojna črta na laškem bojišču iznova priča orjaškim borbam, v katerih bodo Avstrijci m Nemci napadalci. Okoli Candirai-ja so Nemci že pritegnili sveža ojačenja v svrho, da izbijejo klin, ki ga je zabil general J3yng v njihovo bojno čr to, katerega majhen delec so si že spet osvojili, ali to ]»a za strašno cen o. V Italiji s:> pri Bette Comuni in na asiaški planoti otvorit 'sovražni topovi vseli kalibrov ogenj na laške postojanke,iu že več gorskih pozicij je zavzetih. Povsod", pred Candirai .jem iu v TtaJiji pričaku jejo ahirske armade prav ud mo sovražnikovih napadov. V Mezopotamiji so izvedle angleške in ruskeeete uspešno opere, ci jo proti Turkom, ali kje se je to dogodilo ni povedano. To je jako značilno, zakaj to je prvo poročilo o bojevanju Busov in Angležev, odkar so se oboji združili ko so Britanci zasedli Bagdad. Sovražnik še vedno upa* Bri angleški vojski v Franciji, (5. decembra. - N č ne kaže. da je general von Der Marwitz opustil veliko ofenzivo in (»risotnost na- Posraianje se tiče tudi Romunije? Berlin. Nemčija, 5. decembra. — Pogajanja med Nemci in itasi za premirje, se tičejo tudi romunskih čet, kakor naznanja vojni urad. To poročilo taje. London, Anglija, 5. decembra. — Navajajoč avstrijsko uradno izjavo glede romunskega predloga za mirovno pogajanje pravi an- o-leško službeno naznanilo takole: “V tem ni prav nobene resnice iu izjava je nesramna.”7 Nemci se izogibljejo odgovora* London, Anglija. 5. decembra. __ Buške vesti, ki se pečajo s pogajanji za premirje in so dospele semkaj potom brezžičnega brzoja-va. pravijo: “Sovražni delegat je Sb se iseg Moon Bound. Sovražnikovi dele. gatjò teidkonili oba piedloga “Sovražnikovi delegatje so pred ložiti premirje od Baltiškega pa do Črnega morja, kateri predlog so ruskijlelegatje v zmislu nemških dvomljivih odgovorov predložili ruskemu vojaškemu strokov njak n. “Najprej je bilo predloženih štirinajst dni za pogajauja.Napos led so se zedinili za 28 dnu katero razdoboje pa se lahko avtomatično podaljša. Busi so sporočili da se bo prihodnji sestanek vršil na ru kem ozemlju preteku sedmih dni.” Dunaj, Avstrija prek Londoua 5. decembra - Naslednje službeno i azuanilo je izdal glavni armadni stan : ‘•Vrhovni poveljnik rusko romunskih čet med Dnestrom in Ornim morjem se je približal včeraj poptfldnu nadvojvodi Josipu iu £Md maršal u Macken sen « s predlogom, naj bi se pričela pogajanja za premirje. Naš i vojni voditelj' so odgovorili prtlrj evatnč, in dele giicija bodo nadaljevale mirovn a uja.” v območju mesta Oainbrai-ja dokazuje, da še ni sovražnik izgubil upanja da prizalone Angležem hud poraz. Angleška bojna črta je sedaj jako močna m lahko zdrži vsakr šen pritisk kovaškega kladiva, iu razburjenju- naravna posledica na padov v prvih dveh dneh-je sledilo razpoloženje veselja in popolne ga zaupanja Število angleških baterij 30 jako povečali hi njihovo točno strel janje na skupine sovražnih topov vzhodno Seide je bilo jako učinkovito'. Angleški letalci še nadalje po-poluoma nadvladujejo nemška letala ter mečejo bombe na korakajočo pehoto 111 mesta. Nemci so danes še vedno nedelavni skoro ob cen novi bojni črti. Boj se je vršil na neki utrjeni kmetiji deverno Ilavrmcourca po sovražnem napadu zjutraj, ali nobenega erugega ofenzivnoga gibanja proti angleški bojni črti ni bilo do opoldne. Govorica je nastala o nekem napadu južno Mar-coinga, pa se je izkazala za neres- a lakih strojnikih, zapletenih v boj zaeno z nekaterimi angleški mi četami, Ti možje so bili odre. žani r nemški proliofenzivi blizu Gouzeacourta ter bili odpeljani v vojno vjetništvo. tikupina 20 nemških vojakov, ali tako nekako, je odšlo z njimi po poti, kr drži od Gonzeaucourta v Cambiai. Ko so šli nevoljni proti nemškim vjetinškim zaporom, so naletel na mal oddelek angleških čet, ki je bil tudi odrezan od svojih tovarišev ter se tamkaj potikal naokoli.'Angleški vojaki so uemudo' ma napadli bližajočo se skupino, Nemci so poizkusili odbežati a svojimi vjetniki proti'La Vacrpt-erie, ali vjetniki sami so se vrgli “a svoje straže ter so bili z njimi s pestmi, dokler niso prispeli Angleži ter jih rešili iz nemških rok. Strojniki m njihovi tovariši so pograbili nemške puške ter si tako izsilili s svojimi reši-telji pot do t ja, koder so se mogli zopet združiti * angleško bojno črto. Trinerjev Koledar Zdravja. Triuerjev stenski koledar za le* to Ib J 7 je lepši od vsačega prejš-nega. Sredn ja sj i Ita kaže, ponosno boginjo zdravja katera drži v krilu zdravilna zelišča Tr nerjevib lokov. Srednja slika je obdana s petem i drugimi slikami, ki kažejo-zdravil in dve sliki kaznjoč ojire-ino natranjščine Trenerjevega ICe-IU I Lu bora to rij a. Pošljite 10c za poštne stroške na: Jos. Triner izdel o v le c Tri nerjo Vega ht reintegra Vina in drugih lekov. 1333 — 1343 S. Ashland Ave. Chicago, Ul. ("A d v.) .—Ta teden igrala v Crown gle-dališču Eskiès g’umača. Zraven da znata rinnovatone ‘tricke'z kartami in dinzim jednac'im orodjem sta izvrstna humorista iu M. Eskel pogodi marsikatero zanimivo in smešno, pri igranju. dili odgovoru na dva inicijativna Richterjev Pain Expeller z sidrom- n aleno Zajeti Američani so ušii. Bri angleški vojski v Franciji, 5. decembra. — Najboljša mnogih epizod, nanašajočih se na boje okoli C ^e nli azdravi 24 Tablet Po vsi lekarn»15 SLOV EIS BK E N O V IC E, 28. NOV. 1017. 0 jiss jiiiifMii pr::» m w~mmwKM alians pnawai ; ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. | Zgodovinski roman. § % Spisal J. Spillman D. J. j le* iiiiaiia«® mi JHL9HV m mmmm m,m mm m m m. m mmA ittWHM “P0 Četrto poglavje. l>rep'rPreti tenipeljskimi vrati. y}( prvem jutranjem svitu je jjjjlj Lucij zopet sedel na konju , jil je v spremstvu nekaterih vo]‘tl<0'7 Protl g0Va'(0,U11 pr»lazu, -f2 katerega je peljala pot vJeru-Mileni, oddaljen okoli petnajst sta-jj eVi Se enkrat se je ozrl proti oliell)u poslopju, kamor je pred r(j|.j,l urami peljal Sadoka in nje-povo licer. Zdaj podnevi se mu je njeja domačija še veliko lepša,kakor pon o '6 i ; pose b -a016 o b č U d o v a l velike, ■skrbno negovane vrtove z lepimi tall)i in nasadi, kakoršnib doslej ie ni videl v Palestini. Pred pos-iopjem' je ostal in poslušal; vse je Dito še t ilio.. »‘Seve,” je premišljal jezdec1 taki noči ni pričakovati, da bilo dekle .še pokonci. Naj ji gladki bog span ja še dolgo zapira 0či in ji a sladkami sanjami prežene žalost zavoljo očeta in brata Pog ve, sedi mene kaj spominja v s v oj ili sanjah ?” Ko seje Lucij zavedel te misli, jo-je Bkušttl izbiti iz glave. “Eh, u,-umnostL si je rekel in napel ton ju vajeti. “Lucij, kaj ti hoče hčerka tega zaničevanega l judstva ■kot»rud Samo ovirala bi te na pc ti do vojne slave in visokih časti. Najprvo tribun, nato poslanik,potem morda, če mi bo naklonjena boginja vojske, slaven zmagovalec ■' ufator! In tokiat pride čas.da : ui.'-éam med najbogatejšimi in tiajlepšimi Rimljankami nevesto-In vendar, ta mala Judinja, talce podobna moji sestri Luciji, bi bila tudi sposobna, da vname rimske-mn stotniku srce. Pazi se, Lu- Tako je govoril stotnik Lucij samemu sebi. Med tem je opazil onkraj meje vrtnarja, ki jena vse zgodaj kopalgredice. Kad bi stotnik kaj natančnejšega poizvedel o ith ljndeli, ki so s tako ljubezni jo in veseljem vzprejeli ranjenca v nišo.Zato je zaklical možu: ,lIIej! Tvojemu p > t avju je me Evzebij, ali nei” ‘‘Tako je ime oskrbniku,” odvrne delavec, pozdravi in urno obra--i* lopato, “Evzebij je torej samo oskrbnik posestva, kaitoržnega še nisem vi v tej deželi. Kdo pa je gospođin-;” “Posestvo je pred tridesetimi le "i bilo lastnina nekega Lazarja in njegovih dveh sester. Ko bi ne bil tnÌect bi bil že slišal o čudovitem dcgodkn, Ki se je tnkrat izvršil in E ° njem govorila cela dežela. ^ ves nisi nikdar slišal o Lazarju ‘'M6 vstal od mrtvih potem, ko je ■bi stiri dni ležal v grobu?” “^voje judovske čenče pnpove dragim ljudem!” zakliče stot-_ B smehom na ustnih. “Nimam ^Sd) da bi te poslušal. Tudi te ni-S|11 vprašal, čega v o je bilo to ■ S(-lstvo pred tridesetimi leti, um-I®“ čigavo je zdaj. ” "TeRMi ne morem povedati, ^ “Olipod. Oskrbnik me je najel in ^ n.ltìga dobivam plačilo. Za clru. ^8a »e brigam.” r° teh besedah je vrtnar . zopet zKrabit lopato in pričel rahljati prst. Na skalnih stenah, ob prepadih doline se je dvigalo pred njim mogočno obzilcje templja z visokimi stol]»]. Nad njimi so se visoko v nebo vzpenjali beli marmornat' zidovi, ki so obdajali notranje dvo re, visoki slapi in stebri in v zlatu bliščeče strehe svetišča.. Veličast-nejŠega šo Luci j ni videl v svo jem življenju. Zlata palača, ki jo jo cesar Nero tistikrat sezidal v Ki ni u in nekatera druga poslopja v mesti» ob Tiberi so bila morebiti lepša, akropola v Atenah s svojimi grškimi templji je bila izdelana morebiti bolj umetniško, a po svojom veličastvu je ta čudoviti judovski templji z mogošnimi marmornatimi stenami in zlatimi strehami jiresegal vse stavbine sve ta. In zdaj, do je vzšlo sobice nad Oljsko goro —kako se jo vse leske talo in žarelo, da zaslepljeno oko ni meglo gledati blišča? ‘ ‘To je v resnici vredno stano-vanjo božje!” zasličo stotnik navdušeno. “Naj bo, ” odvrne stari Alarci j. ‘‘Ampak, ali ni smešno,da ne pus- to j udje nobenega kipa postaviti sem notri? : N e J upi tra, ne Junone, ne Marsa, ne kakega drugega na- šega boga. Krav nikjer »e trpe j udje božje podebe, tudi zn naj v PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager. MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F, M. Kinsman, Bottling Works. * Tovarna 812 Portland St. Phone 787 'letnik je s svojimi tovariši sP°dbodel konja in prijezdi .'na|i' na prelaz med Ol jsko goro , ' S0r° pobu |šanja. Frišedši na . #h kjer zavj je pot r.a desno pro ' ^đ.i'On ki dolini, je zagledal na-“^tat mesto Jeruzalem pred se-. N Stotnik je ostal s svojim kon 1:111 in glasen vzklik začudenja se ! “ • z v i 1 J 7, prsi. mestu he. Se celo nad cesarjevo podobo se pohujšu jejo. To je poniževalno za nas! Tudi je sramota, da noben Rimljan ne sme preš topiti praga v tempelj: da še celo do preddvora judovskih babnic nas ne puste. Naš slavni vojskovodja Kom poj je vendar storil to, ko si (e osvojil mesto m. tempelj. Od n jega smo zvedeli, da prav nilc jer v te.mpelju nimajo podobe bož je. Comu pa ti judovski topci dar ujejo svojo bike in jagjeta, ako nimajo nobenega božjega kipa?” “Ti tega ne razumeš, Mareij. Judje pojmu jejo svojegaBogo kot duhovno in nevidno bitje, in ga zatone upodabljajo. Kajpak težko j je razumeti, kaj naj si mislimo] pod čisto duhovnim bitjem, Naši1 bogovi so že bolj l judem podobni in r a z u m 1 j i v i, ter se liranijo z jedjo in pijačo, z nek' tarjem in ambrozijo. l’o kaj modrujem s teboj! Kove] mi rajši, ali je to grad Antonija, ki se tam ob oglu templja s svojimi zidovi in stolpi dviga kvišku ?” Antonija, da? Tako močne trd. n jave ni na celem svetu. Uvala bogovom, da je že v naših rokah, kajti če bi si jo morali šele osvojiti, bi si rflarsikak rimski junak eb njej razbil glavo. Ka ne rečem, da bi je ne mogel osvojiti. Rimskim vojakom je nam vse mogoše “ln tisti trije krasni stolpi tam zadaj, onstran mestnega obzid jaT‘ “To je stari kraljevi grad. Tjakaj moramo priti, ker v njem stanuje sedanji deželni oskrbnik Lesi] Flor. To se bož čudil nad mogočnimi kamni, debelimi zidovi in njihovo vißinalNobena moč jih ne razdere,” “Zidovi so, kolikor je mogoče videti od tukaj, popolnoma nepristopni in jih ni mogoče napasti.” “Taki so proti vzhodu, jugu in zapadu. Samo na severni strani bi se dalo oblegalnimi stroji priti do obzidja, ampak z največjimi težavami, Bog/bvi naj nas varujejo, da bi poskušali kdaj kaj takega. Več hrabrih vojakov bi palo, kakor v najbolj krvavi bitki.” “Ti govoriš, kakor bi-že judovska vse mogoče način k Uporu. Prav im! Vojske je treba, sice,-ne bo nikoli miru na jutrovem. Uničiti je treba njihovo mesto in oropati n jihov tempi]- Ha, kak Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju. Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton Psfat9l Bank Houghton, Michigan. PAIN -EXPELLER je postal domaća beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah m nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico. ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Tain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxoi in 'na naše ime. , Pravi Paìn-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega vec kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York Denar vložite na obresti v \ -----v----- PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vaše&a zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DOLARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumato. William Fisher, MIROVINI SODINHC UN JAVNI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov* Uraduje v Herman block na 5. cesti. šen plen borno dobili! V tempelj-j . . , - .- I poljskih vrat. ju je straž skl zakladnici leže neizrečeno veli-j' •* •' •' ki kupi zlata. In potem— Kolikoj je zlatili in drugih dragocenosti v svetišču. Mislim da nas bo povelj nik Cesti] pustil tu v Jeruzalemu, kjer bomo dušili upore, in se nazadnje polastili bogatega pie-.1 na.” Med tem pogovorom so jezdeci prispeli v Kedronske dolino in se pomikali proti mestnemu obzidju. Strma pot jili je vodila k “zlitim vratom”,ki so bile zaradi praznika na atežaj odprte. Reka popotnikov ge je valtia proti njim; kajti v dolini in po rebri n Oljske gore je prenočilo v taboriščih na tisoč velikonočnih potnikov ki niso več mogli najti prostora v mestu, m zdaj jih je svečani glas raz tempeljsko streho kiieal k jutranji mo litvi. Stotnik je Hotel s konjem zavit po poti, ki je peljala do templja; po Marci] ga je poučil, da bi ga na kosce raztrgalo ljudstvo, ko bi se drznil s konjem stopiti le v prevor pred templjem. Zato je od. dal konje vojakom, da so jih petja U okrog tempelj» , in je peš z Mar čijem korakal j)0 rebri proti svetišču. Že med potjo je stotnik opazil, da ga ljudstvo ogleduje z očitnim sta prispela z Alarci jem do tem -Ža zadržala z glasnim krikom. “Kako se drzneta oborožena stopiti na prostor?”je zakričal snr-rovo mlad častnik,in straža je nastavila sulice. Desetnik Marci] je pozabil,da je vhod v tempelj prepovedan ne samo jezdecem ampak vsakemu oboroženemu Rimljanu Lucij bi bil pripravljen vrniti se; ampak surovi nastop judovskega častnika je žali) njegov rimski ponos, in ni hotel oditi brez zadoščenja, ki ga je zahtevala po njegovem mnenju čast orožja. Pestavil je sulico predse in rekel s samozavestnim glasom; “Stotink v ri inski vojski ni va. jen, da bi kdo kričal nad njim kako nad oslovskim priganjačem. Zahtevam opravičevalne besede, poLem se vrnem. Sicer se boš moral zaradi razžaljenja rimskega stotnika zagovarja pred oblastnikom.” Še med besedami Lucijevi je priteklo na klic straže več oboroženih mož, in za njimi se je strnila na tisoče broječa množica. Tudi za hrbtom obeli Rimljanov 3e je zbralo nešteto ljudi s pretečimi o-brazi. (Daljo prihodnjič.) sovraš vom. Slišal jeza seboj besede, ki jih sicer ni razumel, a je gutil, da ne pomenijo dobrega. Ko 2S< Na stotine novih 1 1 V' V* piosc. s Vam v zabavo in veselje, Ce še nimate dosedaj fonografa Nabavite si ga še danes. Prodamo Vam ga na lahke ob roke inV am ne rečunamo nobenih odstotkov pritem.. Stroji od 17 do 400.00 dolarjev. Imamo dva uposljenca v svoj« trgovini, ki govorita Slovenski in hrvatski jezik. Pridite in prepričajte se sami! McLogan-Pearce Music Co. Peta cesta. PIJTE PARK IN ELITE PIVO A Ali A- jVi 3£2 MOŽ SIMONE. I ii Francoski spisal CHAMPOL.jö 3 Preložil V. LEVSTIK. | SSÌISSESBISBSSSSSSIISSSS^è! mu ‘•Napad, napad!” je trdila Mrs Griffith in vodila postrežbo, domini je bila videti miss Hannah polmrtva od groze nad nepopisnim stanjem krasne nevestine obleke. “Trosim te,” je dejal gospod d' Avron, videč Simono trepetati pod njenimi mokrimi cunjami, “daj se vsaj posušiti in preobleči!” Simona je odkimala z glavo in ni hotela izpustiti ledene roke lady Eleanor, ki je bila ostala v njeni desnici. Gospod d’Avron si ni upal siliti. Besnostni strah, ki se ga ja bil polotil, mu je razodeval naposled, kako strašne nesreče so se bile stimile nad njegovo hčerjo, nesreče,, za katere je on odgovoren: m čutil se je potrtega in skesanega do dna svoje duše. dasiravno še ni ve del, -zakaj. Nazadnje se ni mogel več pre-magati. “Ubožica moja !” je rekel liho, “povej nii.... ali ti njega ne ljubiš, ali on tebe nei Ali te je ,v čem prevaral, ali je grdo ravnal s teboj?” “Ne vem!” je rekla Simona. ‘Ne verjamem, da bi bila krivda Je njegova!” Simona je odgovarjala očetu, a gledale je lady Eleanor. Roka starke je lahno zdrhtela. šzmekniia se Simonini, dotekmla z neizmernim naporom svojih prs z vsemi petimi orati, dvignila se trikrat in trikrat padla nazaj, posnemajoča kretnjo, s katero duhov-mik pred oltarjem spremlja svojo frlea culpa, kedar moli Confiteor. Njene oci so se za trehotek upr le v Simono: nato pa so se obrnile k ljubljenim slikam tistih, ki se ji je morda že dozdevalo, da jih zopet vidi pred seboj, spustile se nekolike niže in obstale na Rihar-dovi sliki iz otroških let, od katere se niso ločile več. To je bil njeno poslednji znak zavesti. Simona nikdar ni vedela, če je lady Eleanor slišala besede, katere ji jo šepotala in čutila poljub slo-vasn, ki ji ga je pritisnila na čelo, poljub usmiljenja in odpuščanja. Erlingtonski zdravnik je prišel, preiskal grajščakinjo in hitel pri oknu razlagati gospodu d’ Avron v slabi francoščini, da je nastopita ena izmed običajnih k>-iz v bolezni lady Eleanor, bržkone da zadnja. Čudil se je le, da se to ui zgodilo prej, in prerokoval; “ V lila se ji bo kri.... in konec bo!” T pomirjenje vesti pa so jo vendarle mučili s tistimi neusmiljenimi zdravili, ki se vporabljajo tem bolj, čim očividneje je, da so brezuspešna. Naposled se ji je vlila kri v resnici. “Tn sin ni navzoč!” je ponav-' Ijal gospod d’Avron obujmo. Začenjal se je smrtni' bo j. Turobno robijanje se je razlegalo po sobi, dočim je zunaj veter ječal predsmrtnice in sunkoma donašal glas korakov in klicev tistih, ki so e vedno iati kali za Rihardom. “Niji duhovnika ni pri nji, ker ni katoličanka!” je zdihoval gospod d’Avron. “Se križa ne!” Lady Eleanor je neprenehoma gledala Rihardovo miniaturo. Umirala je, zroča nanj, še vedno zvesta tistemu malikovalskemu oboževanju in tisti sebični in slep ljubezni, ki je bila pravkar onesrečila sina in umoriaa njo samo. Ko je bilo vse pri kraju, je gospod d’Avron potegnil Simono s seboj in jo malodane nesel v tisto sobo, odkoder se je bila prejšnji večer podala v kapelico. Radovednost jo je premagala, da je stopila pred veliko zrcalo, v sjlovensk katerem se je sinom videla v nevestini obleki, in se pogledala vno vič. Toda jedva se je spoznala v preplašenem in razmršenem bitju, oblečenem v blatne cunje, ki ga je zazrla. Naenkrat je vzkliknila: “Papa! Poglejte!” Nad čelom, sredi njenih rjavih las, se je risal bel, čisto bel pra-menček, tisto usodno znamenje, pečat žalosti, ki ga je babica odnesla s seboj z morišča. Gospod d’Avron se je razjokal. “Ubogo dele,” je rekel nehote, ,‘kakšna ženitovantka noč?” vaške postelje lady Eleonor, razen kadar jo je nervozna razburjenost gnala vprašat vedno isto stvar. Kakor drugim je rekla brž tudi Tmnažu: " “Ali ni nikakih novic?” Razumel je, o čem in o kom da hoče govoriti. S sočutnim glasom je dejal: •‘Nese, gospodična....” Nato je popravil; “Milostlji va .... ” Bilo je prvič, da se je Simona slišala nazvati “milostljivo.” Ta beseda je obudila v nji toliko žalostnih misli, da so ji stopile solze v oči. i Ganjen je opazoval Totuož i -premembo, ki se je izvršila z njo od sinočnjega večera. Ona pa se je tistikrat spomnite njegovoga prorokovan ja in se bridko pokarala, da ga ni posluša- Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Mi ne vemo sicer kako mislite o.oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 Človek včasih nad veliko zadrego pozabi veliko bolečin. Šele pred malo urami je bila preminila lady Eleanor, iu že bi gospod đ'Avron ves v skrbeh nad težkočami svojega lastnega in Simoninega položaju, ki je bil tako mučen in žalosten, da si ni bilo mogoče misliti hujšega. “Riharda ne vem kje iskati! Tu tičim med mrtvo svakinjo in zapuščeno hčerjo.......v tej pro kleti deželi, kjer nikogar ne poznam iu me nihče noče razumeti!” je tožil s tisto naivno jezo Francoza, zgovornega že od narave, kedar mu je odročena poslednja tolažba — beseda. / Šele kasno ga je navdala dobra misel.” “Kaj pa Tomaž Erlington!....’ je vzkliknil. “Rihardov bližnji sorodnik, Rihardov najboljši pri-jatelj......to je.mož, h katere- mu se morava zateči!, lvaj sem mislil, da se nisem spomnil nanj! Kako sploh, da ga ni že tu?” Vpliv lady Eleanor je bil tako mogočen, da jo je preživel za nekoliko časa. Nihče izmed njenih služabnikov bi si ne bil upal it po Tomaža, in pusta samota Er linotona donodkom še ni bila dana o r> prodreti v zunanji svet. Bilo je že pozno podnevi, ko se je sel, odposlan od gospoda d’ Avron, vrnil s Tomažem Erlingtononi ki je prebival nekoliko milj od gradu. Mladi mož je bil še ves osupel od zaslišanih novic. “To je strašno!” je ponavljal z jasno izraženim sočut jem, ki je liki balzam teklo v srce gospoda d Avrok. “In neumevno je, vsaj meni je neumevno!.,., ” “Tudi meni !” je izjavil gospod d’Avron potrto. “Rihard se je moral ujeziti ob nepravem času* in ne vem, zakaj. Hipna razburjenost bi bila pač opravičljiva, nikakor pa ne tako dolga nespamet.” Tomaž Erlington je zmajal glavo. “Riharda ljubim kakor brata,” je dejal, “in ga tiuli poznam, kakor brata. On je zgolj dobrota, samo da ima v sebi ponos sj/oje materein tisto posebno občutljivost ljudi, ki karkoli trpe. Od njega bi me ne presenetila nobena nopremišljenost.” “Pa vendar ne _ mislite reči, da..” je rekel gospod d-Avron prestrašen • “O ne! Najhujše, kar se je moglo zgoditi, je le, da je nemara odpotoval.” Gospod d’Avron si je oddelim]. “Torej ne bo dolgo, da pride sam od sebe nazaj?/ je dejal. Tomaž je zopet zmajal z glavo. “Vi nimate pojma o Rihardovi trmoglavosti.” “Potemtakem ima zelo grd zna-čaj!” je ogorčeno vzkliknil gospod d’Avron, prezadovoljen, da more zvaliti svojo težko odgovornost na drugega. “Jaz pa sem ga imel za tako nežnega m pametnega in sem mu brez na?jmanjše sence nezaup-uosti dal svojo ubogo hčer!” “Kako se počuti ona?” je vprašal Tomaž m delikatno prekinil pogovor, zastavivši to vprašanje z diskretno op ra v i cen os tj o. Predno je mogel gospod d’Av-i-oii odgovoriti, je prišla Simona sama. Ni si še bila mogla odpočiti in mir, se je silil k razumnim in stvarnim ukrepom. Rihard po njegovem mnenju ni mogel biti daleč, ker se je izkazalo da je vzel s seboj le malo ali sploh nobenega denarja, in koraki, s katerimi si ga bo hotel preskrbeti, bodo očitno kazali njegovo sled. Trebalo je torej takoj povprašati zanj pri bankirjih, denarnih podjetnikih in tistih bližnjih prijateljih. ki bi mu utegnili ponuditi to uslugo. Lady Eleanor je imela posestva na Škotskem, na Irskem, v južni Angliji, povsod! kaj. Potemtakem je bilo umestno, brzojaviti v vse te kraje, kamer se le mogel zateči. Ker zmedenosti gospoda d’ Avron ni bilo ne konca ne kraja, je moral Tomaž vstrežljivo poiskali naslove, odpošiljati brzojavke m vzeti kratko rečeno vse v roke: storil je to z veliko vzdržljivostjo in taktom; in pri vsem njegovem lastnem nemiru mu nikdar ni manjkalo tolažilnih besed za ostale. Samo parkrat se je še zagovoril. ko se je menil z Simono o Rihardu, da je rekel ‘vaš bratranec” mesto “vaš mož.” Proti večeru so dospeli odgovori nekaterih izmed povprašam h oseb. Nihče ui vedgj ničesar o Rihardu. “Alno jutri zjutraj ne bo drugih novic,” je dejal Tomaž, “bo treba objaviti oznanilo v časopisih in se nemara obrniti tudi do policije; poleg toga se moramo pobrigati za pogreb.” “Saj me ne boste pustili samega sredi teh nesrečnih skrbi?” se. je nu jno uprl gospod d’ Avron, ko se je hotel Tomaž umekniti. Jn mladi mož js moral prenočiti v Erlingtonu. Zjutraj so dospeli vsi odgovori, ravno tako neugodni, kakor prejšnji dan. 1 Treba je bilo misliti na pogreb brez Ribardove navzočnosti. . Ne da bi jo zagledale siuove oči so zabili lady Eleanor v njeno kr. sto. Ne da bi šel on za njo, so jo nesli v rodovniško rakev. Navzlic očetovemu odgovarjanju je hotela Simona za pogrebom . V templju je sedela sama, čiste spredaj pri mrtvaškem odru, na mestu, ki bi ga bil moral mati Rihard. Dasiravno nihče ni več jal K lady Eleanor, vendar vse gneilo številnih udeležencev Prihajali so man j zaradi mrtve, nego zaradi nje, ki je živela. Prišli so tudi tisti trije gospodje. ki so pričevali pri poroki. Toda Simona se ni brigala več niti za njih radovednost, uiti za nj.ihove opazke. Pod svojim črnim pajčolanom je prelivala bridke solze. Dasiravno je bila lady Eleanor kriva njenega trpljenja, vendar je m irai nekdo objokovati to pokoj, nico; in kdo na j bi jo, ako ne ona? ( Dalje prihodnjič. v AH ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Valer ji iz g.umija, posebne vrste. Garantiran za t; i letno družinsko rabo. Kolesje zaprto da vi re preči olju za mazat da ne pride do gumija. N a rje n je iz najboljega trdega lesa,v naravni bar- ivi SBOK T mejite) ji zavarovalnih polic Zavarovalnina........... Izplačane požarne škode .... i z placane dividende elanom Gotovina .................. Imamo v zalogi raznih družili zvijali m ipotecamo ker vemo da Vas zadovol 5°fo ako kupite za gotovo. Telefon: 163. bert Tapani, pom- blagajnik- 1 W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. Lohela in William Johnson, odbornika. Calumet, Mich Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nas, da prodajamo najbolje tekoči-ne po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajo!* Število naših odjemnikoy. Ni vam treba iti druga® pri nas dobite pristni kranjs® brinoyec, Za VI RGINIA in okolico; G. FRAN Iv H R V ATTC, 41T (Jen -ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646, Chisholm. Za GILBERT in okolico: G. JAKOB MUH VIČ, P. O. B. 383 Gilbert. /.a EVELETH in okolico: G, jOEliN AHČAN, 305 Faya Road Eveleth. Za MCKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34, Me Kiiiley. Za Bl WA Bili in okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. Za ELY m okolico: G. JOS. J PESU EL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih pioto priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. sliyovec, Bara? grenko yino in vse drugo, k* želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. JOLIET, ILLINOIS SLOVENIAN LIQUOR CO Ali ste že kedaj _ (||p , “PARK PIVO?” |JŽk ||| Vam ^ bodo po- N jj^ DARKOVO t “ELITE RIVO59 najbolje in najokusne je. Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo IPčirk: Brewing Co. ^nCALUMET, MICH. Poleg Godfrey skladišča./jk TELBPON 221-FM. iti zavze. Vsacemu je dana Priložnost da lahko zve za '*en|a od zibel j" Sl 70 krasnih slik pripravnih za okvir, z raznimi druzimi zanimi vi mi st\ armi- Pošljite 6c v znamkah za Ho* roskop in Katalog. AFRICAN NOVELTY CO. 205 E- 14th St. New York. PODP, DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: predsednik: J oh a Spreitzer, 218 Oak St_Calumet,' Mich. Podpt'eds.: John Gazvoda, 509 Tain. St.... Laminili, fajiiik: Math E. Kobe, 420 7th St..........Calumet, ” ’ il.taj.: Jos. W. Schneller 20-15 Union St. .Calumet, ’ blagajnik: Jos. Scheritiger, 808 Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: Kev. L. Klopčič,.............Calumet, ” NADZORNIKI; Mihael Klobucliar, 115 7th St...........Calumet, Mich. joha D. Duhek, 21-10 Log St............. ” ” Jös ß. Sedlar, 577 Cedar St............. ” ’ DOKOTNI ODBOR. J John SiistarSieli, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wei'tin, 221 Allonez St. Florida Loc. ” Jos. Vardjan Dollar Day, Michigan. VS A pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE. denarne pošiljatve pa ua blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Dodporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so "Slov Novice. -LOVENSKE NOVICE, jim je prišlo pod zoba, V soboto popoldne so jim vzeli mero za vojaško uniformo- Novinci „morajo ) ■ ostati v svojih barakah, ker se njihov narednik boji. da bi se v kem pi zgubili!! V nedeljo se je udeležil sv. maše v poslopju Kolumbovih Vitetov. Gs-Srtutzel pošilja pozdrave vsem prijateljem, zlasti članom Slov, mlad. kat. kluba “Dhoenix "- Njegov naslov je J os. N. Strutzel, Co. A 337 Inf.. Camp Custer, Mich. DRUŠTVENI OGLASI, Naznanilo Assessmenta. S (tv. 12 za mt st c Dec- 1917. Tem potom se uradno naznanja vsem članom m članicam S.K . F.D. da je za mesec Dec. naložena dok lada v znesku 20c. Vsak član-ica plača skupno za mesec Dec. znesek $1. Naložena doklada se prišteje v stroškni sklad. Z bratskim pozdravom y Vaš udani sobrat Uradno naznanilo. Tem potom se uradno naznanja vsem'društvom, spadajočim pok okrilje Slovenske Katoliške Dodporne Družbe v Calumet, Michigan da se bode vršilo II. glavno zborovonje družbe v mesecu januarju 1918 (Čas in kraj se bo kasneje naznanil v glasilu). Na podlaoi; pravil Gen 6 si društva izvolijo svoje zastopnike (delegate) 60 dni pred konvencijo to je v mesecu novembru in decombiti. Vsako društvo, kroječe od 8 do 50 članov je upravičeno do enega delegata in za vsa. kih nadaljnili polnih 50 čDinov po enega delegata. Zenska društva majo pravico poslati delegati nje ali delegate, kakor si same določi S«- Imena delegatov se morajo takoj naznaniti tajniku Družbe, ki ho skrbel, da se naznanijo v glasim Družbe. člane društev in delegate se prosi da prečrtajo družbina pravila in jiri sejal: razmotrivajo o potrebnih izpremembah in dodatkih, ki toJo v korist društev tn Družbe. Z delovanjem na družbenih sejah in jired časom konvenci je se lahko mnogo stori in s tem prihrani za-nnula časa na konvenciji. Naša Katoliška Družba je še mlada, in n tieba misliti, da je vse delo že storjeno. Dobro delo se vedno lahko zboljša m nikoli se ne more vsega storiti, da ne hi bilo kaj pomanjkljivega in potrebno izpremeinbo. Želeli je, da si bodo društva izvolila take delegate ( ti nje), katerim je društveno delovanje znano in napredek društva in družbe pri srcu. Z bratskim pozdravom ostanem Vaš vdani sobrat Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. Dopis. "White Fine. Mieli. v Cen jem g . urednik : binino se Vam morda bo zdelo, ko dobit» v roke ta dopis in si boste ‘“'siili, od kod neki to, kajti jaz dosedaj še nisem bil Vaš naročnik želim pa poslati od sedaj naprej. Večkrat-sem dobil Vaš list v roke h' sem ga pridno prebiral od za-(Mka do konca. Pazljivo sem gledal, da bi zajiazil kak dopis iz tu-kajšue naselbine in ker se ni dose-daj nihče oglušil, sem se pa jaz Omenil, da Vam malo opišem tu-lajšuBrazmere. Tukaj’ še ni pre- slabo delamo zmiraj, kakor i dru- pa službe božje na sv. dan. Ob enem bova obiskala tudi prijatelje n znance in, jim osebno voščila-hrečne božične praznike in veselo novo leto. Naj za danes zadostuje teli par vrstic, drugikiat kaj več. K sklepu svojega dopisa srčno pozdravljam vse slovenske rojake po širni nam novi domovini, tebi list Slov. Novice, pa želim mno-narocnikov. Anten Zugel. (Uvala za dopis in naročnino. Oglasite se se večkrat! Doz ira v Vam in G. Sb. Op. L red.) g° tudi \)ÌAÒA 111 preslaba,« j poročila od naših vojakov v .i"b temu ne moremo dosti fi- aai'Čuo napredovati, ker nam vse sP>oti pobere velika draginja. 1" mogoče Vam je znano, da, - Kkaj nimamo nobene katoliške i. Uvrkve, kjer bi se vsaj enkrat na EMen aegli k službi božji. Zato se 8;se pospravili, kar K — Iz taboiišča Mac Arthur,Waco Texas, oglasil se je tudi korpo-ral J os. Elenich. ki slnši v Co. A lOitli F.S. inženirski regiment. Doroča nam, da se mu je v Čamp Custer veliko bolj dopadlo,kakor v Texas, kjei je bilo ob n jihovem prihodu zelo vroče, a sedaj pa da je zelo hladno in velikokrat tudi deževno tako, da ne' morejo niti vini iz svojih barak. Do prihodu v taborišče so imeli en mesec in pol vežbanje-ali ekserc'ralije.od tedaj naprej pa delajo večinoma in ženirsko ali jio naše pijonirsko-dtlo. Dravi, da so imeli miehigaii-ski pi jouli] i štiri tekme' v kopanju z a k o p o v, a so naši vsaki krat ji r e m a ga 1 i. Dred kratkim je obiskal njihovo kem po michiganski govenier Sleeper. Za hitro delo pri postavljanju mesta jih je governor obdaril z veliko srebrno po o.io (silver loving cup ) V svoje šotore so položili lesene pode, okrog in okrog so jih obdali z šest nog visokim lesenim plotom, imajo v njih tudi električne luči. Tudi on pozdravlja vse znance. Njegov naslov je: Joe Elenich, Co. A' 107th U. S. Engrs. Waco, Te xas. — — Albin Stamfei, sin Franka Stamfel iz Raymbaultowna, tudi član calumetske kompanije A inženirjev v Mac Arthur, nam je poslal dolgo pismo- v kterem nam o-pls.il j e vse delovanje kompanije, odkar je ta zapustila Calumet v juniju mesecu. Živahno tudi oj>i-suje. življenje v taboriščih v f ort W. y i e, v Camp Custer in Camp Mac.tìiur. Freme v Mac Ar tiru r kem pi je sicer nekoliko mileje kot na Calumetu, ena stvar pa je,ki ga nekoliko spominja na dom: doČim imamo mi tu gori ob Gorenjem Jezeru snežene viharje, imajo pa vTexasu peščene. Veter nam več vzdigne velike množine peska in ga nese okrog kofsneg. Kadar nastane tak vihar, je treba gledati za varnost-Albin zelo hvali domoljubno delo, ki ga opravljata v taboriščih Y. M. G. A. in pa red Kolumbovih Vitezov. Brez teh bi bilo življen je v taboriščih zelo dolgočasno in enolično. V poslopjih teh dveh družb pa dohe po dnevnem trudapoinem vežbanju in delu vsakovrstne zabave in razvedrila.— V istem smislu nam puše John Butala, sin John U Butale iz lCaymbaultowna, ki je v Co. B. 107 th TJ.S. Eh g, Wa8 ustanch. Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bol niški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m okolico. Matt. R. Sedlar: za Red Jacket In okolico Jos. R. Sedlar. Vsi ufaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Stl.00 na dan za dobo 0 mesecev in nadalnih fi mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec ,Cela smrtnimi ie $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bo ezni ali srmti. Za uadaina pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedla) 3127th.St Calumet Midi. K obilnemu pristopu vabi Odbor- — Samomor je izvršil v svoji čevljarski delavnici poleg 10c štora II enry 1 ča j imen v sredo jutro. Ooesil se je.Zapušča vdovo in jet otrok. — Mislimo, da je sedaj konec lepega indijanskega poletja,ki smo. ga se veselili skozi celi mesec november. Ta teden je začelo precej mrzlo pillati in v torek je skoro izgledalo, kot da smo dobili enega v naših krajih, običajnega zimske ga viharja. No, hvaležni smo, da je bilo vsaj toliko časa lepo vie ne. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV * ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. MetesI)-, 6L Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John D. J udu Ich, 4337-Elra St. II. taj : Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorske, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown: John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi O D BO R št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto) 917. redsednik, Math Prebilicb. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North, Tam-arack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Zjj Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel;,Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj- se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madtonieh. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze. Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal,Marko Kotze. Vratar. Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown Osceola Swedetown ::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi neodvisno društvo podporno Sv, Mihaela na Calumet. Midi. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne scie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik^Michael Mervič Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Loui Šimec, Jos."Klobucliar, John Gosenca Andrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gaz voda. 'Vratar in maršal, Leopold R.otar. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow .Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osceola in Jkolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Laotiani. To društvo je samostojno, ter placa v sinčiću bolezni 20.00 ua mesec bolniške podpore. Vsmrtnlne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje, Društv < je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na ~$3.00 Poslužite se te prilike ter pristop te U društvu I K obilnem pristopu vabi ODBuR. X ODBOR. Oruštvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet, Mich. Spadajoče y J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred: Jos. Plautz ml. , Prvi taj. iu zaslon. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kausch. Blagainik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt, Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda #1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zanioreio svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. Jesen je tukaj. In čas prihaja za oskrbite v obleke in velike suknje, za vsaki dan mrrieje vreme. Moder mož ne čaka zadnjega trenotka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbo in cene Vam jamčimo v /.adovolnost. Sta= roznani Vaš TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet. Kder se hoče oženiti, mu mi za er dolar pa brez vseh nadaljnih stroškov pošljemo svoj ženitvanjski Katalog, v Katerem so slike in naslovi zelo krasnih deklet in vdov Mutual Correspondence Co., Box 51, Station O, New York Dept. C- NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah pri B. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel. 678 W- Calumet, Mich Naše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOGA J. 6. IN E L Al CESTE. IINTAIOVLJEIA IUTA ISTO. ' Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. MINNESOTA. Kewatin — E d vit ni Olson iz Virginia, upeslen ] ri dianuintnih svedrih blizu Bray rudnika bil je pri svojem delu ubit od električnega toka. Virginia. Bovey — ■Tukaj.šni varnostni organi, ki zasledujejo morilce Alar - Tr-jičiča, so sigurni, da jun bodo pravi krivci prej ali tie| prišli v pest. O svojem delovanju sicer molčijo, da bi sh jim k te ra osumljenih oseh ne izmuznila, predao ■dobijo dovolj obtežilnega gradiva proti njim, klero bi opravičilo aretacijo. Trojni umor je sedaj v lokali velike porote, ki so je sestala v torek in pričakuje se, da bo njena preiskava zasledi la ubijalca Nik Mazar iz K velatila je še vedno v zaporu. -Zaslišanje Andreja Virant, Tony Vena in Peter Sedlarja se bo vršilo pred mestnim sodnikom Larry dne 10. dec. Obtoženi so napada na Š n inskega delavca Ton v /.alar, ki leži sedaj v bolnišnici .sladi zadubljenih ran. Vsi trije bo- ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas Pri. silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vs ak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo ra,Un,e da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda Vs,. bina Triu. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine, ' Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkQV bolezni izhaja u ; lodca. Triuafjév Elixir čisti želodec ip odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ^ ki So vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organom .Mriintr. •j e v i izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naiavno niece j g čisto vino. Pri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljenjii, kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko premin jajo dobo, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo iz poznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga ie v vsaki lekarni. trinerjev LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev. ralgiji, putiki; otrpnjeufh udih itd. hitro in gotovo. Nadalje )e jz. vrsten pii izpahuenj n, pretegnjen ju, otekli nah iti., in pri drgnjenju poJvopauju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekaniali Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in 1916 so bila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo. Panama JOSEPH TRINER, 1 333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. ‘ ‘Naročite se na Novice* SSov. CHICAGO, ILL. LEAN. V IZDAJA SEDAJ ZELENE TRGOSKE ZNAMKE, ■GREEN TRADING STAMPS- KRASNA RAZSTAVA PREMIJ V DRUGEM NADSTROPJU. vekag To naznanilo mora gotovo zanimati vsacega ekonomičnega člo= Tvrdka H. E. Lean Co. izdaja sedaj širno znane S. & H. zelene trgovske znamke v nadomestilo gotovine- Od sedaj naprej dobite zeleno znamko pri vsacem nakupu od 10 centov višje. Nadalje; vsak odjemalec dobi prosto knižico za hrambo omen* jenih znamk, ko je knjižica polna jo prinesete z seboj v oddelek premij v diuzem nadstropju in si tam izberete iz neštevilne zaloge raznovrstnega blaga-za S. & H. znamke katere dobite prosto pri nakupovanju v njih prodajalni. Njih ime je dobro znano na Calumetu. Oni prodajajo blago po najpoštenejših cenah mogoče in zelene znamke Vam nudijo lepih daril pn v ašem nakupu. . ; 1 legledite natanko Vašo S. & H. knjižico v kateri je lista za a 00 -avjtkov od mita (žajfe) varstvenih znamk, zavitkov,in kupo» nov, kateri so v zameno za zelene S. & H znamke, za katere dobite - ' asna an a- Na ta način v kratkem napolnite knjižico in si omenite lepa darila prosto. 1 ?0mnite! 111 v bodoče zahtevajte vedno S- & H. znamke z Va= scim nakupom, THE SPERRYf& HUTCHINSON CO. Popolno izplačen kapital $1,000,000 00 LOKALNA DVORANA PREMIJ V DRUGEM NADSTSOPJU H. E. LEAN PRODAJALNA.