47. št. “• 5. leto. poš tnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— V Ljubljani, nedelja 26« februarja Naročnina za kraljevino SHS - iMeaečno 48 K. Letna GTG K. ( Inozemstvo: jMesečno 68 K. Letno. 816 K. Oglasi: enostolpne mm vrsta za •nkrat 2'8Q K, večkrat popust. "Mo,7 Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 390 Uprava: M«riiin trg 8. Telefon 44 i se nc vračaj«, a )e priložiti znamko *a odgovor. Of, °ut. 'KIH Spomenica nHmiskega narodnega zastopstva" Palici. 8TJEPAN RADIČ, DR. MATE DRINKOVlC IN DR. MIRKO KOŠUTIČ v SO PODPISALI PISMO PAŠIČU, V KATEREM ZAHTEVAJO, DA \ BODI HRVATSKA ZASTOPANA NA GENOVSKI KONFERENCI. .Zagreb, 25. febr. (Izv.) Današnji •Hrvat« objavlja sklep Hrvatskega narodnega zastopstva, udruženega ‘ Hrvatskem bloku, ki je bil enoglasno sprejet na današnji seji, ka-*or tudi pismo, s katerim se ta sklep dostavlja ministrskemu predsedniku rasiču. Pismo so podpisali Stjepan ?a^>ydr. Mate Drinkovič in dr Mir-Ko Košutič kot zastopniki hrvatske-8a bloka. — Sklep hrvatskega bloka veli med drugim, da je glede mednarodne gospodarske konference v vrhovni svet velikih zavezniških držav sklenil pozvati na to Konferenco vse velike in male narode, zmagovalce in premagance, pa nevtralce, in sicer na podlagi Epjtae enakopravnosti. Velika mi-ki je navdahnila to odločitev, se ,m°žla udejstvovati le tedaj, ako nro °i Vse narode zastopali njegovi dah* predstavniki. Sklep pravi na-renc* se na genovski konfe-gl^1, razpravljalo o vprašanjih, ki Se h seSaio v življenjske intere-V *. jjatskega naroda, kakor tudi jj» |IV*Jenske interese vseh narodov, nar h na ozem*ju v današnjih med-c_u° priznanih mejah kraljevine tP»V’ Hrvatov in Slovencev. Radi tuir jša^eva hrvatski blok, da bodi mn . rvats^a zastopana na medna-nr, . gospodarski konferenci v Ge-vat . ^upnl delegaciji Srbov, Hr-°v in Slovencev pa mora biti tu-res zastopana. Sklep veli nadalje, ~a Je hrvatski blok dobil pri volitvah leta 1920 ogromno večino hrvatskega naroda banske Hrvatske. tj0 današnjem razpoloženju je ta ve-Jna še večja in to ne samo v banski rvatski, nego tudi v Bosni, Dalma-jn in v Bački. Vidi se, da je tudi . grajska vlada pozvana na kon-t renc9 v Genovi. Sodi se, da je bil ^ poziv samo iz mednarodnih ozi- rov formalno poslan tej vladi kot predstavnici današnjega režima v Beogradu za vse ozemlje v mednarodno priznanih mejah Srbov, Hrvatov in Slovencev in daje stvarni značaj tega poziva pričakovanje, da bodo na konferenco v Genovi prišli kot delegati pravi zastopniki toliko hrvatskega, kolikor srbskega in slovenskega naroda, ker le taki pravi delegati bodo imeli ono moralno pooblastilo in sposobnost, s katero se prevzemajo mednarodne obveze. Ako bi pa z ozirom na vse to sedanji vlastcdržci v Beogradu izvolili delegate po svojih osebnih nazorih in naj si bo med njimi iz taktičnih razlogov tudi kak Hrvat, to ne bodo zastopniki hrvatskega naroda in ne bodo mogli govoriti v njegovem imenu. Hrvatsko narodno zastopstvo že danes dviga svoj glas proti takemu ponovnemu aktu uzurpacije beograjskih vlastodržcev nad hr-vatskim narodom in odreka tem beograjskim vlastodržcem pravico, da nastopajo tudi v imenu hrvatskega naroda na mednarodni konferenci v Genovi, ako pridejo tjakaj, ker hrvatski narod ne bo nikoli odobril njihove uzurpacije. — Na koncu veli: V imenu solidarnosti interesov hrvatskega naroda z interesi srbskega in slovenskega naroda, ki se nikakpr ue dajo oddeliti od velikih interesov Evrope in človeštva, izjavljamo kot edino hrvatsko izvoljeno narodno zastopstvo, da smo pripravljeni sodelovati s predstavniki srbskega in slovenskega naroda v mejah, ki se bodo razpravljale na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Obenem izjavljamo, da se smatramo poblaščene izbrati one osebe, ki bodo šle-na 'konferenco v Genovo ,.;kot delegati iiftv imenu hrvatskega na-, "‘roda" iz mednarodno’ priznanega področja Srbov, Hrvatov in Slovencev. v-«? Sela narodne skupš&ne. VOJNI MINISTER O PREUSTROjU NAŠE VOJSKE. - PODROBNA JJEBATA O PRORAČUNSKIH DVANAJSTINAH. — VPRAŠANJE ŠTIPENDIJ. — DRAGINJSKE DOKLADE DRŽAVNEMU URADNIŠTVU. GLASOVANJE O PRORAČUNSKIH DVANAJSTINAH. Beograd, 25. febr. (Izv.) Današ-sejo narodne skupščine otvori Predsednik dr. Ribar ob enajstih. Po opravljenih formalnostih preide zbornica na razpravo o raznih vpraša- j na ministre. — Vojni minister seneral Vašič odgovarja na vprašaje poslanca Milana Pribičeviča gle-e novega zakona o ustroju vojske. rayi, da ta zakonski predlog še ni “Gelan, ker je preobsežen. Vojni mi-jaster bi imel vezane roke z ustanovitvijo posebne komisije. Ta ko-isija bi omejevala vlogo vojnega u^stra in bi ga degradirala na ne-aK avtomat. To pa ne more biti, _ r Je minister član vlade in ga mo-q omejevati le vlada in parlament, za iVorn^ Pravi, da ne more imeti in Hune garancije, ako nima dobre mn, .0 disciplinirane vojske. Dc-o^atizacija vojske bi naredila iz ujaica zločinca, kakor se to danes ea na -V, sovietslci Rusiji. — Zborni-dmi nato na dnevni red: po- rači i .t^c*-)ata 0 zakonu glede pro-nskih dvanajstin ža meseca raa-SD. !n aPriI 1922. Prvi trije členi se le ^rcz Posebnih izprememb, ta 1 c*enu -3 sc razvije daljša deba-nai |*r®dlogu poslanca Kristana, da m 4-.; c^taio nekateri odstavki. Čie-bati n^3*se sPreJ'mejo po kratki de-Po^hnl1"1 iV^nu 24 2°V0ri Obširno ne' c 0J’a Lazič, vendar pa osta- ne str,;. J i-etzic, venaar pa osta-batp o 3 redakcija. Brez vsake de-Členu 4°n S,p,rejeti členi 28' do 39. Pri ŠninfeorL r nanaša pooblastilo r i!« mu 2 m'3 mmiStra, da ’ v sporazu-rabiH ?nist|rom prosvete more upo-ena&n,-oeff. 25-000 dinarjev za iz-radnik ]l5‘P^dij, opozarja zemljo-Podelipvo • fopovlč; da so se pri ter! nnan^?tiPendij zgodili neka-BoSlle glede medicincev iz da se to j,. ercc£°vine' in zahteva, rni "ter h« “Pendije izenačijo z ostali-dije 2vl5o SG I)os^av^:a z'd te štipen-^oslanec' mili^a dinarjev. ;v!dno skimLv čerov Prflvi’ da na' \’icc c]n Pšuna po ustavi nima pra-' Ris ta °Pa^ko poslanca in nekohJ-10?'’ cla dobivajo bosanski 1 drugi dijak? vejiko manj- rit še štipendije, kakor oni iz Hrvatske, odgovarja minister za prosveto in veli, da je o tem razpravljal ministrski svet in da se bo o tem v kratkem definitivno sklepalo. Ministrski svet je sklenil, da se to vprašanje v najkrajšem času reši tako, da bodo ukinjene pokrajinske štipendije. V ministrstvu za prosveto bodo združeni štipendisti tudi iz ostalih ministrstev, tako da bodo odslej vse štipendije koncentrirane v ministrstvu za prosveto. — Člen 41 se nekoliko izpremeni in se glasi takole: »Vsem državnim nameščencem in vpoko-jenccm se izplača dne 1. aprila dra-ginjska doklada po zakonu o dodatkih na draginjo državnim uslužbencem civilnega in vojaškega reda, vpokoiencem in vpokojenkam, kakor tudi po zakonu o draginjskUi dokladah aktivnim uslužbencem, vpoko-jencem in vpokjenkain državnih in prometnih uradnikov, sprejetega od zakonodajnega odbora dne 26. decembra 1921. Razlika med dodatki po gornjem zakonu in dokladami, izplačanimi za mesec januar, februar in marec, sc izplača v dveh obrokih, in sicer 1. aprila in 1. maja. V Dalmaciji se more izplačati tudi tekom meseca marca, ako to dopušča proračun. Uradnikom in uslužbencem, nameščenim v krajih na ozemlju, zasedenem po Italijanih (tretja cona), ki pripadejo po rapallski pogodbi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, se priznava za 50 odstotkov povišana osebna in rodbinska doklada. To povišanje velja od 1. marca 1922 dalje. V kolikor vsota, pridobljena iz redukcije uradništva, uslužbencev in slug, ne bi bila do-voljna za pokritje pov. drag. doklad, se vlada poblašča, da sme za to uporabiti dve dvanajstini posebnih kreditov, označenih v členu 1, črka B tega zakona.<: — Predsenik dr. Ribar izjavlja, da je s tem tudi podrobna debata o zakonskem načrtu končana, nakar se preide na glasovanje. . Za zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah je glasovalo 153, proti pa 35 poslancev. lil Km PP5 Beograd, 25. febr. (Izv.) Kralj Aleksander se povrne s svojim spremstvom v Beograd jutri popoldne. Ministrski predsednik Pasic in minister za zunanje stvari dr. Ninčič sta davi dospela semkaj. Takoj po njunem pri:-liodu se je sestal ministrski svet, kateremu sta poročala o kraljevi zareki in o konferencah z vodilnimi državniki češkoslovaške in poljske republike. r u'111 ^ rmia a WTr»^trgovci in trgovoske osebe« doda še pasus »ter ustanove, omenjene v členu 1«, pri členu 3 pa namesto »vrednost blaga« »vrednost in vrsta blaga«. — Nato se je seja prekinila zaradi narodne skupščine. Prihodnja seja jutri 7. istim dnevnim redom, RAZDELITEV HRVATSKE V OBLASTI. Beograd, 25. febr. (Izv.) Dopoldne je imel odbor za upravno razdelitev države sejo, na kateri je razpravljal o razdelitvi Hrvatske in Slavonije na oblasti. Določeni so glavni obrisi novih oblasti, ki so se napram vladnemu načrtu nekoliko izpremenile. Definitivne meje oblasti še niso definitivno določene. Gotovo je le, da bo v Zagrebu sedež dveh oblasti in da se bo okoli Zagreba stvorila največja oblast v ‘ državi. Beograd, 25. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji radikalnega kluba so razpravljali o razdelitvi države na oblasti. Veliko število radikalcev je za to, da se dosedanji okrugi v Srbiji pretvorijo •v oblasti. Bosanski radikalci so nezadovoljni z razdelitvijo v Bosni, v Sremu in v Slavoniji. Največje nezadovoljstvo vlada zaradi mej zagrebške oblasti. ZA POBIJANJE DRAGINJE. Beogra, 25. febr. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da bo preiskovala policija vse slučaje, ki jili predvideva zakon o pobijanju draginje. Krivci se i,z-roče posebnemu sodišu. IZBOLJŠANJE NAŠEGA '$■ PROMETA. Beograd, 25. febr. (Izv.) Ministrstvo za promet se resno bavi z načrtom, da se na vseh naših glavnih progah začne že letos polagati drugi tir. »Vreme« piše; da so potrebni krediti za razširjenje g'lavnih prog v tem smislu že odobreni. OBMEJNI PROMET MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. Gradec, 25. febr. (Izv.) Pogajanja, ki so se vršila v Beogradu z jugoslo-yensko vlado glede obmejnega prometa, so sedaj zaključena. Novi dogovor o obmejnem prometu je bil kot dopolnilni dogovor li trgovinski pogodbi podpisan od obeh strank in stopi v veljavo hkrati s trgovinsko pogodbo, ko Jo vladi ratificirata. Dogovor vsebuje celo vrsto bistvenih olajšav za promet v obmejnem ozemlju, tako zlasti za pre-koračovanje meje prebivalcev obmejnega pasu, ki bo v bodoče omogočeno s samo izkaznico o istovetnosti, pri čemer so za dušne pastirje in sanitetne osebe predvidene posebne olajšave. Dalje prinaša podrobne določbe o blagu in orodju, ki bo v obmejnem prometu prosto carine in o obdelovanju dvojnih posestev. Te olajšave se bodo uvedle že pred ratifikacijo pogodbe in sicer z začetnimi odredbami. NAŠA RAZMEJITEV Z MADŽARSKO. Beograd, 25. febr. (Izv.) Vlada' je pozvala semkaj naše delegate, ki so bili zaposleni skupaj z zavezniško in madžarsko delegacijo pri razmejitvi med Jugoslavijo in Madžarsko, ker Madžari niso pristali na to, da se popravi naša meja severno od Subotice. Naša vlada bo odstopila ;;adevo zvezi narodov. 1. astri!. Gospod finančni minister obeta izplačilo draginjskih doklad za 1. april. Raznih vladnih obljub smo že tako vajeni, da gospodu Kumamidi}u skoraj res verjamemo, da se bo to izvršilo — 1. aprila! Ministrski svet votira s polno paro razne kredite za razne tajinstvene potrebe in ti krediti gredo v milijone, ki se izplačajo nemudoma. Za doklade dr-žavnim nameščencem, ki nimajo sreče, da bi bili vsi poslanci, ministri ali pa poslancev in ministrov znanci in sorodniki, pa se išče potrebni kredit menda šele pri cariniških tihotapskih blagajnah. To je igranje z ognjem, predpustna lahkomiselnost je to. Mar šc ne vedo gospodje doli v Beogradu, da je vse polno zadolženih uradniških rodbin, ki jim upniki prete z eksekucijo in ki se tolažijo že tri mesece z izplačilom obljubljenih draginjskih doklad? Državno uslužbenstvo je na račun teh doklad vzelo na upanje marsikako neobhodrio potrebno blago z zavestjo, da bo ta dolžni znesek v najkrajšem času izplačan. Državno uslužbenstvo je pri nas še toliko solidno, da verjame v pravočasno solidnost državne besede. 2 odlašanjem in neodkritostjo pa ubijajo vladni mogotci poslednje zaupanje v državo tudi pri tistih ljudeh, ki so kot uradniki državljani skozinskoz in obenem nositeljl državne uprave. (Ravno z ozirom na to državno lastnost je n. pr. nemški kancelar Wirth o priliki zadnjega štrajka uradnikom odrekel celo pravico do štrajka.) In tako gredo torej naša »državna kolač v — /. april. Radovedni smo, če bo n. pr. g. finančni minister odložil do 1. aprila tudi izplačila za nabave na Dunaju, naročene po slovitega imena gospodu polkovniku Vašiču? Kdo ve, če bodo tudi francoski dobavitelji dvorne opreme dvornega vlaka čakali do 7. aprila? Prepričani smo, če bi kdo Nj. V. kralju povedal, kako danes stvari v resnici stoje, da bi N j. V. kralj rekel: pomagajte državi, pomagajte stradajočim — drugo lahko počaka do 1. aprila. Pred sto leti je imel francoski kralj dva srčno dobra in duševno visoke moža, Neckerja in Mirabeaua, ki bi jih bil lahko, pa jih žalibog ni poslušal In padla je bastilja. Danes pa — žalibog — nikogar na visokih mestih ni, ki bt ga kljub najboljši svoji volji kralj sploh mogel poslušati, ki bi sploh bilo vredno, da ga posluša. Na polnoč gre: dobrega in poštenega moža čakamo, da nas popelje V novi dan mimo bastilje! Cafrerozvesa. Beograd, 25. febr. (Izv.) Iz Bukarešte javljajo: Poljska republika je sprejeta v malo entento, ki se bo odslej imenovala četverozveza. V vseh vprašanjih se je dosegel popoln sporazum. V Beograd doslej še ni prišlo uradna poročilo o tem dogodku. V parlamentarnih krogih je ta vest naravno zbudila veliko pozornost in se že razmotri-vajo razne kombinacije. iSesaSSetno i»rentir]e za vso Evropa! London, 25. febr. (Izv.) Kakor poroča *Daily Cronicle«, ima angleški ministrski predsednik namero, predlagati pri mednarodni gospodarski konferenci v Genovi desetletno premirje za vso Evropo. V tem času se začne delati za obnovo Evrope. Vse zavezni- ške in bivše sovražne države se obvežejo, da bodo spoštovale medsebojne meje in se vzdrževale vsakršnih napadov. Posvete se popolnoma miroljubnemu delu ter stabilizaciji financ, trgovine in industrije. Na suhem izvedejo splošno znižanje oboroževanja. SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 25. febr. (Izv.) Zakonodajni odbor se je sestal danes popoldne ob petih k seji. Predsednik Miša Trifunovič naznanja, da je prejel od pododbora za upravno razdelitev države poročilo o zakonskem načrtu glede splošne samouprave ter o zakonskem načrtu glede oblastnih in srezkih samouprav. Prejel je tudi oddvojeno mišljenje poslanca Moskovljeviča na mišljenje pododbora za upravno razdelitev države na oblasti in o zakonskem načrtu glede splošne uprave ter oblastnih in srezkih samouprav. Nadalje mu je poslal minister za šume in rude poročilo o izdajanju koncesije za sekanje gozdov, tvrdki Giuseppe Feltrinelli et Comp. v Milanu. To poročilo se odstopi pristojnemu pododboru. — Odbor preide nato na dnevni red: poročilo pododbora o zakonskem predlogu glede ukinjenja za ribolov na Ohridskem in Prespanskem jezeru. Ker je ta zakonski predlog že rešen, se poročilo samo prečita in nato stavi na glasovanje. — Zanj je glasovalo 19 poslancev, proti pa 7. — Pri drugi točki: poročilo o koncesijah za uporabo vodnih sil, se stav-ljata na glasovanje dve koncesiji, ki sta bili izdani pred 1. decembrom 1918 in potem in ki jih je vlada predložila zakonskemu odboru v revizijo. Predlog je enoglasno sprejet. — V debato pride poročilo predsednika odbora o sklepu glede ukinjenja zakona glede podpiranja vojnih invalidov. Akt se prečita in nato sprejme, s čemer stopi zakon o podpiranju vojnih invalidov v veljavo. Ker je dnevni red izčrpan, se seja nato zaključi. Prihodnja seja se določi kasneje. ZAGREB PROTI DRAGINJI. Zagreb, 25. febr. (Izv.) Zadnje dni so oblasti nastopile zelo energično proti nekaterim navijalcem cen. Kaznovanih je bilo občutno z globo že več trgovcev in obrtnikov, posebno mesarjev. Včeraj je hodilo sedem uradnikov-zaupnikov po raznih zagrebškhi trgovinah in so nadzorovali na razstavljenih predmetih označene cene v zmislu zakona o pobijanju draginje. Nadzorovali so tudi, ali pri predmetih, ki niso luksuzni, ne presega dobiček 25 odstot- kov. Vsi trgovci in obrtniki, pri katerih se je ugotovilo, da so kršili zakon, so bili popisani in naznanjeni sodišču v nadalnje postopanje. Danes je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen en mesar zaradi navijanja cen na dva meseca zapora in 10.000 dinarjev globe. POTOVANJE GENERALA WRANGLA V BEOGRAD. Beograd, 25. febr. (Izv.) Ministrski svet je včeraj sklenil, da odpošlje danes nekaj vagonov, da omogoči generalu Wranglu potovanje v Beograd, AVSTRIJA IN FINANČNE OPERACIJE ZVEZE NARODOV. Dunaj, 25. febr. (Izv.) V Londonu zborujoči komite zveze narodov je poslal avstrijski vladi brzojavno povabilo, naj odpošlje v London strokovnjaka z:a finance, da bi sodeloval pri posvetovanjih glede nadaljevanja akcije zveze narodov in ji dajal potrebna objasnila. Avstrijska vlada je poverila to nalogo ministru v pokoju dr. Grimmu, ki Je odpotoval v soboto zvečer v London. POTOVANJE POINCAREJA. Pariz, 25. febr. (Izv.) Francoski m!-nistrskl predsednik Poincare je odpo>; to val davi v Boulogne. ...* SMRT LANDRUJA. ' ' Pariz, 25. febr. (Izv.5 Znani morilec žensk Landru, katerega proces vzbudil toliko pozornost, je bil daVl usmrčen. Borzna gsoroliia. Beograd, 25. febr. Valute. Ameriški dolarji 80, nemške marke 38, romunski leji 61, bolgarski levi 52. Devize. London 363, Pariz 730, Ženeva 1560, Praga 143, Dunaj 1.34, Berlin 37.75, Milan 415, Budimpešta 11.90, Curih, 25. febr. Berlin 230, New York 512, London 22.48, Pariz 45.75, Milan 25.90, Praga 9.05, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0,10, avstrijske krone 0.085. Berlin, 25. febr. Dunaj 4.38, Budimpešta 32.16, Milan 1125.35, Pragi 392.6, Pariz 1919.50, London 976.50, Newyork 222.52, Curih 4340.65, 'Stran B. Dinamit, Politika čustva ne more dajati teternic *a velikopotezno delo, zlasti ne more ustvarjati solidne podlage v kompliciranih državnopravnih vprašanjih. Čustvo lahko sodeluje impulzivno, politično realnost pa more zasnovati le jasna in bistra razsodnost veliki političnih mislecev. EvroPa ima v novejši zgodovini dva sijajna primera grandijoznih državotvornih konstrukcij, Nemčijo m Italijo. Bismark in Cavur sta v moderni evropski zgodovini najsilnejši državotvorni potenci, skoraj brezprimerna politična velikana. Ko smo snovali našo državo, jih ni bilo malo, ki so naravnost aplicirala njuna zamisleka o narodno-političnem ujedinjeniu na naše razmere. Še se spominjamo člankov pokojnega Milenka Vesniča, ko je kazal na Italijo. To je bila naša prva usodna napaka, dasi bi bila lahko Italija vzgled centralističnega in Nemčija avtonomističnega ujedinjenja. Sloveni smo pretežno čustvena rasa. Narodno veče v Zagrebu je to leta 1918 jasno dokumentiralo. Tri jugoslovanska plemena so takrat čustveno izrekla temeljne osnove našega političnega in narodnega ujedinjenja, nismo pa imeli v tistih dneh svojega Bismarka in Cavurja, velikega duha, ki bi bil z bistrim razumom in pogumom povedal, kaj in kako hočejo bratje v skupni hiši. Leta 1918 smo napravili svojo drugo in najusodnejšo napako. Vse, kar je sledilo v treh letih do dane», je samo posledica teh prvih napak. Politične skupine so v vsaki državi nositeljice dotičnih idej in načrtov. V naši državi so se ravno radi napake pred tremi leti ustvarili dve veliki skupini, ki ju loči vprašanje medsebojnega razmerja treh plemenskih individua-litet. Nasprotje se je pri glasovanju 0 vidovdanski ustavi le še poglobilo in se dnevno poostruje. Dejstvo je sicer, da opozicija danes le nima enotnega načrta o ustroju naše države in je le bolj negacija onega, kar zahtevata največji politični skupini v Jugoslaviji, demokrati m radikali, toda obe imenovani stranki sta državi veliko nevarnejši nego tako, znana opozicija, nevarni zlasti še zato, ker si tudi sami v državnopravpem oziru bistveno nasprotujeta. Obe »tranki sta v svoji večini velikosrbski, radikali v zmislu, da bi se zadovoljili Z vsemi pokrajinami s srbskim jleme-nom ter bi še danes akceptirali amputacijo ali dogovor s Hrvati in flo\en-Ci, demokrati pa so velesrbska stranka 1 jugoslovanskim pečatom, ki pa upa na postopno posrbljenje vseh treh. plemen ter je iz tega vidika d: žavi najnevarnejša, Svojega stališča iz taktičnih razlogov sicer nikdar odkrito ne p< ve, vsa demokratska glasila pa to dnevno dokazujejo. Plemenska individualnost, 9rbska, hrvatska in slovenska, je politična realnost, ki je Narodno veče 1 19)8 ni znalo spraviti v pravilno razmerje. Demokrati in radikali «o sprejeli to temeljno napako kot obstoječe dejstvo v svoj program; zato delujejo danes v državi eksplozivno, ker se pozabili, da so s temeljno napako sprejeli tudi dinamit. Kdo zaničuje v državi tri komponente in jih ovira v njihovem'naravnem razmahu, ne bo nikdar na'el re-sultante našega narodnega bistva našega narodnega liot.etra. Triletno skupno bivanje je ugotovilo Tc komponente do vse javnost] v njihovih razlikah in enakost h, niniamo na se politične sile in mogočne osebnosti, Ustvarjajoče sintetično, s vendar ohranjujoč pestrost in ra mobojnost V tem, je jemo naše državne eksistence oziroma konsolidacije. Upravna anarhija. Iz govora poslanca Antona Brandnerja v narodni skupščini. Gospodje poslanci! Najprvo se moram dotakniti včerajšnjega govora g. poslanca Gosarja in omeniti, da se ne morem strinjati z vsemi njegovimi izvajanji, kar se tiče našega osvobojenja in ujedinjenja. Naše ujedinjenje je zgodovinsko dejstvo, ki stoji izven vsake diskusije, in zgodovinska resnica je, da so Srbi največ delali in največje žrtve doprinesli za naše osvobojenje in ujedinjenje. Mi Slovenci smo za to državo ne samo radi tčga, ker smo primorani in nimamo drugega izhoda, ampak tudi s srcem in ljubeznijo. Mi ljubimo to državo brez obzira na to, ali smo na vladi ali pa v opoziciji proti sedanjemu režimu. Zato imamo tudi pravico, da kritikujemo. Vlada nam je predložila predlog zakona o budgetnih dvanajstinah za marc in april in želi, da ji izrazimo z glasovanjem za ta zakon svoje zaupanje. Naša stranka v finančnem odboru in zastopana, zato pa hočemo v plenumu precizirati naše stališče do tega zakona. Dvanajstine se dajo opravičiti samo v nenormalnih razmerah. Nadaljevati z dvanajstinami v nedoglednost bi pomenilo nadaljevanje kaosa, ki traja že tri leta. Zato smo že 30. decembra minulega leta glasovali proti dvanajsi-nam, in sicer ne iz tega raz’oga, da bi ustavili državni aparat — kar bi bilo mogoče storiti, ako bi bila opozicija hotela, da bi namreč ne bila dala kvoruma — ampak zaradi tega, da protestiramo proti dvanajstinam, ker jih smatramo za največje zlo, in da protestiramo sploh proti temu načinu delovanja v naši državi. Naša država bi se bila dvanajstinam lahko izognila, akn bi bila hotela, in mi bi že bili lahko prišli do' rednega državnega gospodarstva. Toda vlada ne misli tako, kakor mislimo ml. Ako bi vlada tako mislila, in bi bila šla takoj po sprejetju ustave na delo, in budžet bi bil koncem minulega leta že gotov. Toda naši vladi je ljubši kaos in se zato upira budgetu prav tako, kakor se upirajo službeni pragmatiki strankarski uradniki, kateri lažje napredujejo brez službene pragmatike. Da je to resnica, je pokazala vlada s tem, da je prvič predložila proračun šele 19. novembra, torej en dan prej, preden je zapadel rok, drugič s tem, da je predložila eno leto star proračun, ln tretjič s tem, da ni priložila proračuna računskega zaključka, brez katerega je onemogočeno vsako delo na proračunu. Brez zaključnega obračuna, iz katerega je razvidno, koliko smo imeli v minulem letu dohodkov in stroškov, nima finančni odbor nikakega oporišča, nikake baze in ne more delati, vsaj pravilno ne. Jaz se čudim, da vlada tega ne ve, ko je vendar vsakemu najmanjšemu trgovcu znano, da. til nobeno poslovanje mogoče brez pravega knjigovodstva, brez zaključnih računov. Skoro bi bilo treba vladi priporočati, da se gredo vsaj tisti, ki so na odgovornih mestih, učit k naj-zakotnejšemu trgovcu. Da so te moje navedbe resnične in da ne stresam kar iz rokava, to potrjuje poročilo finančnega odbora. V 'tem poročilu je povedano, da je'vlada .predložila eno leto'star proračun (dr. Mom-'čilo Ivanič; kaj ni više reelan«), To je dokaz, da nimamo sposcbn:h uradnikov, ki bi sestavili proračun. (Dr. Slavko Žeeercv: »U Sloveniji nema spo- sobnih činovrtika.« — Dr. Momčflo Ivanič: »Minister, trije -sposoben.«) Sposobne uradnike imamo v celi državi in tudi1 nesposobne uradnike imamo po vsej državi. Toda pri nas je tako, da sc sposobni uradniki odstavljajo, nastavljajo pa se strankarski uradniki, ki nočejo službene pragmatike, ker nimajo na njej interesa. Poleg tega, da nimamo sposobnih uradnikov, nam pa manjka vseh tistih pripomočkov, ki so v to potrebne. Ukinile so se razne tiskovine, ki bi bile dober pripomoček, dočim imamo v izobilju takih tiskovin, ki komplicirajo delo v raznih uradih, zlasti na carinarnicah. Tam se te tiskovine ne ukinjajo, pač pa so se ukinile razne tiskovine, ki služijo kot dober pripomoček za pravilno sestavo budgeta. Kakor sem že rekel, imamo m odločilnih mestih mnogo nesposobnih uradnikov. Tak uradnik - strankar je imel interes na tem, da izrine uradnika, ki ima večje sposobnosti, čeprav je po činu nižji, in to baš radi tega, ker se boji njegove konkurence glede zmožnosti. To se je dogajalo na celi črti. Kolikor sposobnih uradnikov ni bilo izrinjenih na ta način, so šli sami radi mizerne plače. Ostali so na vodilnih mestih samo še taki veleumi, katerih preliminarni računi — to smo sedaj videli — so tako zveriženi, da se gibljejo pomote samo za en mesec in za en sam predmet v mejah celih milijonov. V drugih državah se dogodi, da take uradnike, ki napravijo pri budgetu najmanjše pogreške nekaterih kron, takoj odstavijo. Pri nas pa taki uradniki, ki delajo naravnost milijonske napake, ostanejo na svojem položaju. Kakšni so ti veleumi, ki imajo glavno besedo v naših ministrstvih, se vidi iz dejstva, da se je eden izmed njih (pomočnik ministrstva saobračaja) upal zagovarjati porabljenje izrednih kreditov za redne izdatke. Ali ste že čuli kaj takega? To se more dogoditi samo pri nas, da se porabljajo izredni krediti kar tebi nič meni nič za redne izdatke; dočim bi se morali izredni krediti sami rentirati, se pa na ta način zapravijo. Imeli smo izredne kredite za izboljšanje našega prometa, a se niso popolnoma porabili v svoj namen. Ali naj se pri nas čudimo, če nima inozemstvo zaupanja do nas? Jaz se le čudim, da ni bil g. finančni minister še slabše sprejet v inozemstvu, ko je šel po posojilo. Kajti vse te stvari, katere imamo tu natisnjene, dobijo čisto gotovo tudi vse druge države na vpogled. Če vidijo, kakšno je nase gospodarstvo, da nimamo v državnem gospodarstvu nobenega reda in da ne moremo sestaviti niti proračuna, ker nimamo sposobnih ljudi in pripomočkov za to, potem ni nlkako čudo, da ni naše posojilo uspe’o tako, kakor bi bilo moralo. Do danes nismo o tem posojilu čuli nikakega poročila od strani fin;'ministrstva. (Dr. Momčilo Ivanič: »Pa'ga i nečete čuti, je mrtvo rodjeno dete.«) Da bi bilo dobro posojilo koristno, ker bi se bila v tem slučaju popravila naša valuta, to vidimo pri Nemški Avstriji. Ker je dobila Nemška Avstrija posojilo pod ugodnimi pogoji, se pričenja nemško-avstrijska krona popravljati. Naš denar pa se ne samo popravlja, ampak se celo poslabšuje. Zato sem opravičen, dvomiti o tem, da je dosegel g. minister s posojilom kak uspeli. To poročilo, ki ga je podal financij-ski odbor, je najhujša obtožba sedanjega našega vladnega režima. Kajti kaj takega je naravnoct nečuveno in nezaslišano. Mi tu vidimo, da finančni o1-bor nima niti na razpolago potrebnih Številk, da nima niti vpogleda v to, koliko uradnikov imamo. Jaz, se. Čudim finančnemu odboru, da nam ni povedal, katere so te pokrajinske uprave, ki nam doslej še niso poslale seznama svojih uradnikov. Poročilo ■pravi, da so bile to pokrajine izven Srbije. Crne gore in Vojvodine. Mi bi pa vendar želeli, da se nam natančno. pove, katere pokrajinske uprave še do danes niso iz- h si im lili Slovenščina je ne le najbolj čist slovanski jazik, tems^eč je obenem tudi }2ko prožen in bogat ter slovnično tako uglajen kakor noben južno-Slovenski jezik. Jezikoslovci sami priznavajo, da se v tem oziru ne more. meriti s slovelčino niti srbohrvaščina niti bolgarščina. Zasluge na tem mr jo izključno jezikoslovci, pisatelji in na-natodni buditelji; naša lepa slovenščina, kakor jo gojimo danes v šoli, je torej pridobitev sloven, kulturnega Stremljenja v zadnjih stpletjih. Ta, krasni jezik, za katerega smo ic'Slo-▼«hci navduševali več ko pellstoiet, pa j« danes silno napoti nekaterim centralističnim prenapetežem, ki jih zbada, kakor trn v peti; zato bi ga sitno Midi spravili s sveta. En način za to jim Je nesramno smešenje naših najboljših pisale'jev, ki so se v znani spomenici izrekli proti ubijanju slovenstva. »Kulturni delavec« je namreč pri Jutrovcih psovka I Drug način pa jim je postavno izpodrivanje lepih slovenskih izrazov s suženjsko posnetimi manj primernimi izrazi iz srbohrvaščine^ Tako beremo danes v centralistični »Stampi« z raznimi nemškimi, turškimi in italijanskimi spakami, posnetimi iz šolskih časopisov, tako spakedrano •Ipvenščino, da se človeku skoraj želo- •mmh dec obrača' pri -Sitanju -teli listov. Ni' mogoče spuščati se tu v podrobnosti, omejiti se' bočetn le na najbolj klasične primere. Po zaslugi teh ljudi smo bili dobili namesto slovenske vojašnice »kasrne«, mesto »posredov. za delo«, . «Beizo rada«, (it česar-je »Jutro* iz -tuhtaio g. Rajo Birso, ki je .postal baje direktor posredovalnice za delo'v Ljubljani), mesto ravnateljstev, in ravnateljev »direkcije« in »direktorje«, mesto nadzorništev in nadzornikov pa »inšpekcije - in inšpektorje« od III. do' I, »klase«. Danes centralist re naskakuje več sovražnikovih pozicij, ampak »juriša«, ou ne, priznava več tiskovne.'''! urada, ampak sarao »PresbirO« v Beogradu itd. Zmotno pa bi bilo misliti, da so beograjski centralisti boljši. V beograjskih dnevnikih čitate lahko vsak dan pristne »jugoslovanske« izraze, kakor n. pr. »Olvoril se je novi Da-men-salon«. Prodaja se lepi »šrajptiš«. »Prodaju se novi gumiradl i nove dr-vene štikle«. »Prodaju se višnje za melšpajs«. Ti izrodki balkanske zani-kernosti za niso morda osamljeni pojavi, temveč s tako srbščino nas osrečuje tudi »činovnik« beograjske poro-dice. V »Pravdi« z dne 29. januarja t, 1. čitamo med drugim sledeči klasični oglas: »Likvidačno oddeljenje mi-nistarstva ishrane prodaje na licitaciji jo faosentregera«, Da bo slika popolnejša* vzemite v .roke še službeno knjigo.občne carinske tarife, kjer najdete med številnimi jezikovnimi spakami Te. sledeče cvetke: nepakovan (unverpackt), okrogla cifra, putnički kofri, mustri, mr,šine, ordeni, magacini, flaše, vik3 talk. lakfir njsi, pahtljuka (Bander),.striktna roba, kragnovi, manšentne, pjaštrdrii, mide-ri, brandsoli, vikslcder, blankleder, ne-šlifovnn, nepresovan, malah, federi itd. — Komur ni to’dovolj, 'ta liaj vzame še v roke katerokoli službepp- knjigo ia 'izbral bo lahko i.2 njih tisoče takih spak, ki kvarijo lepoglasni srbski jezik. Z ozirom na vse to nam bo moral pač vsak pameten človek pritrditi, da bi bilo mnogo umestnejše, če bi se bratje Srbi malo ponižali in prišli k Slovencem po lepe slovenske izraze, s katerimi naj nadomeste svoje ogabne tuje spake. Naši centralisti pa naj rajši enkrat korajžno »jurišajo«' službeno srbščino, kako/ da nam pačijo v svoji centralistični maniji našo lepo sloven-ščno, katero mora vsak Jugoslovan čuvati kot dragoceno kulturno dedšči-no naših narodnih buditeljev. Čitajte članek »Moderna reklama na strani- polnile svoje dolžnosti. (Minister dr. Kumanudi: »Sve.«) G. finančni minister pravi, da vse pokrajinske uprave razen imenovanih še dolgujejo toza-dnevna poročila. Ni dvoma, da ministrove besede odgovarjajo resnici. Potem imamo naravnost strašno sliko pred seboj. Dalje berem tu o nekem specijalnem fondu. Pri celi stvari zanima mene le to, na kak način se utemeljuje potreba tega specijalnega fonda. Tu stoji: »Ovo je naročito potrebno zbog ne-urednog i nesredjenog finansiranja, ko-je postoji u pojedinim granama naše državne uprave.« Takoj na to pa pripoveduje poročilo, da je v Sarajevu šla policijska direkcija kratkomalo v agrarno banko, pa je tam najela toliko in toliko milijonov ter s tem zadolžila državo. Torej za take slučaje potrebuje g. finančni minister nekak specijalen fond, da bo kril take stvari! Da je temu res tako, nam dokazuje utemeljevanje citiranega stavka, ki se glasi: »Radi ilustracije neurednog i neza-konltog finansiranja navodimo slučaj Policijske direkcije u Sarajevu. Ova je Direkcija prekoračila budget od oslo-bodjenja pa do konca 1921. god. za 1,327.766.62 K, a osim toga, neodobreni vanredni krediti potrebni su joj u iznosu od 635.000 K. Ukupno iznosi do 31. decembra 1921. god. 6.0S4.971.68 K. Od ovc sume Policijska direkcija uzela je na zajam kod Agrarne Banke u Sarajevu i bezpravno je zadužila državu sa sumom od 2,839.344.36 K.« Za take stvari potrebuje torej g. finančni minister specijalnih kreditov. Ni mi treba še posebe povdarjati, da se s tern absolutno ne morem strinjati. Gospodje! V ministrstvih imamo res take uradnike — to imamo mi poslanci priliko videti vsak dan — ki aktov kratkomalo ne rešujejo, ker jih ne razumejo. Razumejo sicer jezik, toda stvari same ne razumejo, pa odložijo akt, s katerim je morebiti v zvezi milijonska škoda, ter ga pustijo ležati me-. sece in mesece. Nočem iti v podrobnosti, ker bi Vam lahko navedel takih aktov brez števila. Moram Vam pa tu omeniti slučaj, ki je interesanten. Bilo je februarja 1920. V Slovenijo se je vračal iz Gradca reven človek. Čeprav je imtil od konzula v Gradcu, od koder je bil prišel, potrdilo da ima pri sebi 6000 markiranih kroti, so mu vendar te krone na carinarnici v Spi-Ijah odvzeli in sicer, kakor so mu rekli, samo iz tega razloga, da konštati-,rajo, ali so kolki pravilni ali ne. Ta mož je poldrugo leto prosil in vlagal akte, da bi se mu onih 6000 K vrnilo, pa je dobil onih 60G0 markiranih kron vrnjenih šele v juliju minulega leta. Medtem je bil pa denar izmenjan in markirane krone so prišle iz kurza. Sedaj je omenj. revež zopet vložil prošnjo, da se mu markirani denar izmenja. T oda dobil je kratek odgovor, da je rok za izmenjavo denarja že potekel. Jaz sem šel s tem denarjem na ministrstvo financ. Tam so mi rekli, da je treba stvar ugotoviti potom g. finančnega delegata v Ljubljani. G. finančni delegat v Ljubljani je stvar utrdil in poslal akt v Belgrad, kjer leži mesece v ministrstvu, pa ga ne morejo rešiti. Moral sem na to stvar opozoriti g. finančnega ministra, da vidi, kako v njegovem resoru delajo. Pri tem je treba pripomniti še to, da je prizadeti človek revež, in da bi bli teh 6000 kron v tem času nujno potreboval.. Sedaj pa primerjajte še takratno valuto z današnjo! Vso škodo, ki jo je imel ta mož zaradi zanikarne naše finančne uprave, bodete pravilno cenili samo, če upoštevate diferenco na valuti in dejstvo, da bi bil mož, ki je siromak, ta denar nujno potreboval. . Gospodje! Po sprejetju dvanajstin za meseca januar in februar smo doži-ve!i še neko stvar, ki je za nas prav važna in ki meče zopet čudno luč na neko naše ministrstvo: na ministrstvo saobračaja. Pečati sc m( škili plačilih, ki jih določa Ver®ajSč. mir, vprašanje Rusije in vprašanje a■ . gleško-francoskc zveze. Z vsemi Je vprašanji so se pečali zastopniki a gleških delavcev ter zavzeli naslednj stališče: . Predvsem so se izrekli proti ^ gleško-francoski organizacijski zvegt’ ker bi taka zveza vsebovala neV.arI^.0j-da zamota angleški narod v kako ^ no in to vsled politike kakega naio ^ katere politike Anglija ne more trolirati, Kar se tiče nemških repara -acij zahtč-I°> da se določi njihova višina P®d!agi mednarodnega dogovora potom razsodišča, vendar s sina skladati s ‘ " da en- ozemlja na ali pa mora vi- v>i - plačilno »možnostjo Nemčije, Istotako zahtevajo, *®0t» umakne z nemškega okupacijsko armado. Končno zahtevajo, da se ustanovi narodov, kjer bodeta zastopani *Hdi Rusija in Nemčija. Nemčija je te dni izročila eutefcti •voje predloge glede plačevanja rcpSi-**cij. Sestati se ima kmalu mednarod-** gospodarska konferenca. VprašAv revizije Versajskega miru in ftiznanje sovjetske Rusije stopa vedno “iže. Angleško delavstvo je £preg'or6-*«t> svojo besedo. To znaci, da se pri* Kavlja na akcije, ki naj dajo tem Jklepom primeren povdarek in prtffe “jo angleško meščansko vlado, da j'ife foskusa in temu primerno uravna *®jo politiko. vso sada ruiste na proslava 4. veliače god. t!J23. Pctrebifo je, da se nase misli i naši napori oko nipesvjete konceritrlraju baS u jedan dan, djt čltavo prosvjetno naDtcjanje dobile njo&iiH i jedinstveni zamah. Sve naše »rosvjetne i pcsdravljamo ‘^Sttogsmaj liProsvetora k jslobodi!« •— Odbor, kulturne raanike Gržfe in «1. Zadnji čas je zaznamovati več pev fJVov, ki kažejo na možnost, da s« antanta razširi. Omenja se pri tttn v prvi vrsti Ptujska in Grčija. Sim-nastop naj bi prišel do uresničenja *® na ger.ovski konferenci in v ta na-jftSn so se vršili n. pr. s Poiisko že fonkretni razgovori, V našem časopk-ju se zadnji čas fijzpravlja posebno o možnosti, da se •nkliuči mali antanti Graja, oziroma SP se sklene med našo kraljevino in p Politična in vojaška konvencija. ® večini se v terr. oziru izraža prejšnja sklepsa in se opravičeno opo- na ovire, k* stoje ožjim stikom naproti, -v,_^rva taka ovira je sedanja grSka To 1 8 Oljeni Konstatinom na čelu. Brilit? i?n’ kti ljudje, ki so leta 1^15 o IjIj bolgarske mobilizacije pustili Sr* na cedilu, prelomili svojo besedo vj^ Vojaško pomoč, katere jih je vezala ^sodba. To so takrat napravili iz ger-onliie. za Srbijo pa je ta nezvesto-* Pomenila katastrofo. Ako je danes a. bolnost ovira za novo zvezo, ni to ^tvena politika, marveč razumni Zvarek, ki jemlje vero v ponujajo-se nam zaveznika. Ako je mimo tedaj brez vsake vojaške konvencij®* mogočen ic koristen skupen na-y gospotiarsltih ali morda tudi pomičnih zadevah, je seveda kaj drugega; ^ tern primeru je merodajno samo sta-stvarnih argumentov. . Dalje Gieija danes malo reprezeuti-Njeno razmerje do Turčije je še »edno nerazjasnjeno. Ali bo dobila tfn&i Slep! iu gluhi so naši vodilni krogi v Beogradu. S svojo zgrešeno gospodarsko politiko so spravili državo Sta rob prepada. Oduševijehje za državo, ki je bilo globoko ukoreninjeno ob prevratu v Všeh ljudskih masah, so s to poiitiko dodobra uničili in odvzeli ljudstvu celo vero v bodočnost našega organiž;ma, V državi, ki ima vse predpogoje za uspešen razvoj in napredek, so zavladale takšne obupne razmere, da se je danes bati socijalnih ijternirov. V četrtem letu po oSvoboje-nju je y agrarni Jugodavji, kjer je živil v izobilju, zagospodovala taka draginja, da se nahajajo nižji, predvsem pa srednji bIoji v nepopisni bedi, ki jih tira v obup. Treba je samo iskre, cu nastanejo pojavi, ki lahko ogrožajo državo v njenem obstoju. Vse to se Odigrava pred očmi naših državnikov iifi politikov, a ti so slepi in gluhi. Z doslednostjo, ki bi bila vredna boljše Stvari, nadaljujejo svojo pogubonosno politiko in se ne zavedajo, da stoje na sodu smodnika, ki se lahko razpoči vsak hip, Ker v spričo takih razmer trepečemo pred bodočnostjo, kličemo nlšim državnikom in politikom brez razlike srank: Spregledujte, streznite se, ne prenapenajte že itak prenapete strune, da bi počila, ker sicer gorje Vam in naši ubogi državi! — Tako piše »Slovenski Narod« v svoji sobotni številki. Sedaj čakamo samo še odgovor »Jutra«, ki bo končal s konstatacijo »saj ni tako hudoc. V splošnem je pa zanimivo, da tudi demokratsko ^ J3rno ali ne, ali jo bodo na spomlad Jirki vrgli iz M'de Azije, ali bodo j*>ratno Grki poskusili bojno srečo z “°va? v vsakem slučaju pa je Grška g°Doluoma angažirana, in njene sile na stran niso razpoložljive. Ako pre-jjtotrimo zadevo glede Smlmske po-FaJine s poIitijSrttti vidikov, moremo izbiti tok: Kolikor bolje se bo Grčija "BSažirala v Mali Aziji, tem manj bo ^e)iala kot balkanska država, nasprotno *abo v tem slučaju Turčija tembolj 'ftnajajo v poštev tudi za balkan. dr-^ot eventualna zaveznica zoper r^iio. Ako pa vržejo Grško z malo-r%ke ceime, bo mogla v večji meri fpnaiati do veljave v balkanski pol iti-J« Po drugi strani ji pa Turčija ne bo _-p£la nikjer do živega. — Pod te-možnostmi lahko pretehtamo vred--08* grškega zaveznika, pa tudi mož-°st naše ekspanzije na Solun in bol-**rske na Kavalo in Dedeagač, do če-®ar mora prej ali slej priti. Slednje je eveda danes — to je treba povdariti Popolnoma neaktualno, saj se poli-■jaao zveze sklepajo v svrho očuvanja Žity°Vn’h določb, ne pa njih predruga- Ka Francija Grčiji ni prijazna, je ‘‘■‘ano. Anglija je v tem oziru boi j po-pstljiva, toda ravno te dni je Lloyd 5,°°rg:e v pariementu izjavil, da angle-y vlada Grški ne bo dovolila kredita. to kaže, da se mednarodna pozi-,8e^an'ie atenske vlade ne bo zlahka ^‘išala, iz česar bi bilo sklepati, da l oo skušala n« vsak način nasloniti ^ našo stran. Rivala M sarat B^rosvietnoga Saveza« je večna Vatj k - svn.8a ra(ia k- 1920. stao prouča-!&,•’ hi uveo proslavu »Dana prosvie* i»feivni.Vo*a dana, m kolem bismo se in-oosti' v- potrebe, vrednosti i važ- Wefii en*8 Prosvjete u najširje slojeve Tiora!n(xn.arocia, Toga dana »kup! Iali bir.mo 1 n>ateria!ne snaae za taj rad. Iza Pina' un'?. svestran.v debate zaključio je 25. ’ d.a to bude 4. veljače, rodien-0d'i “pa n Stros8fliayera. ^Prosvjetnoga Saveza« zamolio Oslovi, . * nesiužbene iaktore, da ovu Prrrede. I evo več ie drugi put VnaS • '0J “rzavL Pridružio nam se n(®~ «von svoie slobcdne domovine, f‘ii »Sirni1. ,avllai«. da če kasnile prosla-; Ue' d0Snip\af:V?T0V- daI1’ Dan Pr0SViete<1' Svil0Snie5e 10 uei,,lti 3., 4. I 5. vtljače. _°«ni DrosvptHniit— , i m ■ s Prosvetiteliima i kulturnim ran-. ri01 Drir»iisrGZnoVr*n’i Priredbe tom zt'6* veliko?a nužega prosveti-^•Oosti ! 1 * e.. ^Po^nalu o vrijednosti, (/“bilje ^ prosvjete proširiše, naj* 2«fiy8Jl«jeTA0, Ujeiug njpuroa, da časopisje SB%gOma prihaja do spoznanja, -d^p^. strune prenapete, in da lahko počifsfei X Seja 'tusdnarodnega liflfinčaeža odigra zvos^. narodov. — Finančni odbor xveze narodov — se je sestal včeraj pod predsedstvom švicarskega delegata Adorja. Razmotrivanje o vprašanju kredita Avstriji se je odložilo na daaašnjo sejo, ravno tako tudi razprava rinančnih zadev gdanske države. Odbor se je bavil tudi z nekaterimi tehničnimi poročili, ki se nanašajo na resolucijo - bruseljske konference in na dogovore, sklenjene n» konferenci nasledstvenih držav. . X Priprave za genovsko konferenco. ^ Genovi so dospele štiri angleške vojne križarke. Ljudstvo jih je svečano-sprejelo, pričakujejo prihoda ameriškega brodovja. Govore, da-je prihod vojnih ladij v zvezi z mednarodno konferenco,, ki se iraa vršiti, X Rusija ih;gen. konferenca. Ljudski poverjenik Cičerin je poslal indijanskemu predsedniku brzojavko, v kateri izjavlja, da je pravočasno odpotova-nje sovjetskih odposlancev h genovski mesdnarodni gospodaraski konferenci odvisno od zagotovila, ki mora priti v naprej, da bodo konzulati, ki prihajajo v poštev pri vidiranju pot. listov odposlancev, jamčili za brezpogojno nedotakljivost članov delegacije, njihove prtljage, kurirjev in dopisnikov. v ♦ • kupčije razstarlialcev govore zadostno jasni jezik. Zato naj’ nihče ne zamudi se pravočasno prijaviti sejinske-mu uradu kot razstavljalec: Rok za prijavo poteče 15. aprila vendar naj vsakdo y svojem lastnem interesu brez odloga vpošlje prijavnico sejmskemu uradu, kar se bodo te vpoštevale po zaporednem redu dohada. Urad ^Ljubljanskega; velikega Semnja« daje interesentom tudi rade volje vsa pojasnila, zadevajoča vzorčni semenj v Zagrebu, ki se vrši od 3. do 13. junija t. 1. ter ima tudi na razpolago zagrebške sejfusike rede in prijavnice. Gospodarsko .-zborovanje. Gospodarske korporacije V:.Ljubljani so imele na poziv trgovske in obtrniške zbornice za Slovenijo dne 24. t. m. pod predsedstvom zborničnega predsednika gospoda i I.vana Kneza konferenco, katere so s><: udele- žili zastopniki industrialcih, zadružnih, kmetijskih, trgovskih, hranilnič-nih, obrtnih in denarnih organizacij. Po poročilu zborničnega tajnika gospoda dr. Frana Wind;seherja glede vladne predioge o odložitvi ^ povojnih trgovskih plačil je bilo po obsežni debati soglasno sklenjeno, da se potom spomenice O a merodaj-ita mesta vloži ugovor proti slehernemu odlaganju inozemskih povojnih plačil, ker bi vsak tak ukrep moral kvarno učinkovati na naš inozemski kredit in na našo valuto. Konferenca se je dalje. Časopisni glasovi. »Slovenec7- piše o razmerah v armadi in o odgovora generala Vasiča na Interpelacijo poslanca Brodarja. Vojni minister je dobil informacije glede vpoklicu rekrutov samo od dveh armad. Število rekrutov pri teh dveh armadah znaša okoli :-50.000 fantov. Odstotek obolelih znaža 16.62 % in jih je umrlo 10 %. Strašne številke! Tako visokega odstotka obolelih nista Imeli nernSka in avstrijska vojska skupaj Za časa trimesečne ofenzive po bitki pri Oorllcah. General Vasič ni vedel povedati besedice o tretji armadi, ki stoji v Makodoniji in kjer je 60 % rekrutov in skoraj samo Hrvatov in Slovencev. In vendar je tam najhujše. S takim postopanjem s sinovi naroda vojna uprava izpod-kopuje ugled drf.ave, podira zaupanje vanj« in sama revolucijonira ljudstvo. »Jutro« poroča, da bo Rusija zahte- vala na genovski konierenci najpreje odškodnino za svo^o pomoč Franciji tekom svetovne vojne. Zahteva ruske vlade je logična. Ako se je postavila antanta na stališče, da mora sovjetska vlada plačati dolgove carske Rusije, potem ima sedanja ruska vlada pravico, zahtevati zase vse koristi, ki Izvirajo iz dedščine stare Rusije. Druga zahteva Rusije, da se ji izplača odškodnina za izgube v bojih z .ludeničem, Denjiklnom, Kolčakom in VVranglom je bolj problematičnega značaja. Gotovo je, da na podlagi teh zahtev med antanto in Rusijo ne bo priftlo do sporazuma. »Slovenski narod« piše o posetu čeho-sicvaškega ministrskega predsednika dr. Beneža v Parizu in Londonu. Dr. Beneša niso smatrali V Parizu in Londonu kot podrejenega predstavitelja po vojni nastale države, ki bj se moral klanjati na levo in desno, marveč kot zastopnika češkoslov. republike, ki ■ si je priborila ime prve bori-teljice za obnovo Srednje Evrope, Ako bi češkoslov. državotvorne stranke v vseh v poštev prihajajočih trenotkih ne kazale svoje lojalnosti do države, gotovo bi Češkoslovaška lie imela tistega velikega ugleda v zunanjem svetu, kot ga ima. Tu vidimo jasno, kaj velja v svetu država, ki resno ureja svoje notranje razmere, hi kako ne šteje;hič ona, ki kaže svojo notranjost vso razdrapano. Češkoslovaški zgled o notranji konsolidaciji se na! uvažuje na vseh rnerodajnlh mestih tudi pri nas v Jugoslaviji. ?Novl Cfls« pravi, da je vojni minister Vasič med dr*gim izjavil, da utegnejo letošnjo spomlad izbruhniti kakšni dogodki. Militaristična, žllida ne daje našim najvišjim vojaškim krogom miru. Da nekateri naši krogi vedno mislijo na kakšne pustolovščine, dokazuje to, da hočejo nekateri spravljati konferenco v Beogradu v zvezo s konferenco baltiških držav v Varšavi, češ to bo tvorilo vse skupaj nekak antiruski blok. pečala z vprašajnem davka na vojne dobičke za leto 1920, o katerem se čuje, da ga namerava finančna uprava v naši državi uvesti. Po izčrpani razpravi, v katero so poleg predsednika gospoda Kneza in referenta gospoda dr. VVmdischerja posegli gg. dr;. Ba-saj, ing. Suklje, predsednik Dragotin Hribar^ predsednik Ivan Frelich, zastopnik Kmetijske družbe ing. Lah, gg. Josip Lenarčič, Ivan Mohorič, Franc Stupica, Ivan Rakovec, Engel-bert Franchetti, se je soglasna sklenilo, vložiti v posebni ' spomenici ugovor proti razširjenju zakona o davku na vojne dobičke za leto IQ2Q ter proti uvedbi 100% nega povišk^ na vse. direktne davke brez razlike. Opozoriti je zlasti na visokost hišno najemniškega davka v Sloveniji. Spričo nameravanega davka na premoženje po pro-gresiji se je sklenilo zahtevati, da se da gospodarskim korporacijam prilika, zavzeti stališče proti takemu daleko-sežnemu novemu davčnemu bremenu, Na konferenci je bil konečno sprejet predlog gospoda Rakovca, ki se :tiče obdavčenja družb z Omejeno za>ezo. Zavod za vlivanje v Bronu * Zagrebu. Iz Zagreba poročajo:. Te dni se končajo dela za zgradbo zavoda, za vlvanje v bronu, ki je dodeljen tu.* kajšnji umetniki akademiji. Ta hvar* na je najmoderneje urejena in preskrbljena z vsemi pripravami in bo lahko izdelovala najfinejša umetniška delai To je danes edini zavod te vrste ha Balkanu. V vesli. <« Nova knjiga! Izšla le v založbi » Zvezne tiskarne v Ljubljani. Marijin trg S KARMEN novela Prosper M&rimče-a posloveni! Vladimir Levstik. Dobiva se v vseh knjigarnah. Cena hroš. din. 7*50. (sc Ljubljanski trs. Cene govejemu III. vrste 30 do 36 kron, II. vrt,te 36 do 40 K, I. 46 K, telečje meso 48 K, svinjsko meso 60 K, hrbet brez privage 70 K, sUfiina 86 do 90 K, mast 95. Kvaliteta mesa vseh vrst ni povoljna, posebno primanjkuje prvovrstnega govejega mesa Damačih jajc na trgu ni. Mestna aprovizac. razprodaja jajca še nadalje na Poljanski cesti št. 15. Vca jajca se bodo redno presvetlila, tako da stranke ne bodo dobile nikakih pokvarjenih jajc, kot se to dogaja Pogosto na trgu. Kmečkega krompirja ni na ponudbo. Mestna aprovizacija ima se nekaj zaloge. Izbran krompir se oddaja po 5-60 K kg rsrJ-c dan v skladišču Samopomoči, Vodnikov trg št. 5, Stranke ki nimajo zadostnih zalog do novega krompirja, naj se pravočasno preskrbe. Moka se prodaja na podlagi cene 27 K za št. o. Vsled podraženja moke so se dovolile pekorn počenši s 1. marcem krušne cena 34 K za kg belega kruha in 20 K za kg črnega kruha. Peke se opoaarja, naj se enkrat za vselej prilagode kilogramski teii. Z mlekom Ljubljana za silo izhaja čeprav kvaliteta daleko ne odgovarja, Maslo, ki pride m trg, je slabo, žarko, siv©. neizpreiano kmečko maslo, 140 do 160 K kg, čajno maslo t8o do 200 K. Ako prkrierjamo cene najvažnejšim živilom marca, meseca 1914 * današnjimi cenami, dbbimo sledeče rezultate: meso vSeh vrst se je podražilo povprečno 38 jjfot, rnast 53 krat, olje 63 krat, jaj(*St 170 krat, moka 67 krat, i veli sni oi II. ItE Predpriprave za letošnji semenj so se že prične in sejm. urad ima z razpošiljanjem sejmskih redov in prijavnic, kakor tudi z informacijami strank mnogo posla. Urad je razposlal vabila k udeležbi kot razstavljalec ter sejm-ske rede na vse znane mu naslove in-dustrijcev, obrtnikov in veletrgocev. Kdor bi ne prejel še tega vabila naj se obrne z dopisnico, telefoničo ali osebno na urad velikega semnja v Ljubljani na sejmišču ob Gosposvetski cesti, kjer prejme brezplačno vse žel jene tiskovine kakor tudi informacije. Mislimo, da ni treba vedno in vedno povdarjati, kako velike važnosti je vzorčni semenj v prvi vrsti za industrijo in obrt, nič manj pa tudi za veletrgovino. Lanskoletne velikanske K. — Dana teden bo izšel naš list v zelo povečani obliki (najmanj 14 strani) in pomnoženi nakladi kot specijaloa propagandna številka za praški vzorčni :veletrg, ki se vrši od 12,—19. marca. V tekstnem delu bo »Jugoslavija« prinesla vslezanimive članka iz raznih panog češkega, gospodarstva izpod peres odličnih čeških strokovnjakov. V oglasnem delu pa bdctio prinesli lepo število oglasov razstavljale^ na praškem velevrgru. Ker bomo to specljalno številko poslali kot ogledno številko. na tisoče naslovov čeških, avstrijskih, nemških In seveda vseh količkaj pomembnih Jugoslovanskih tvrdk, bo oglaševati!« v tej zanimivi In. obsežni številki še posobno uspešno. — Vljudno vabimo zategadelj cen j. industrijske in trgovske tvrdke, , da se poslužijo ugodne prilike ter naroča oglas za list z dne 5. marca. Naročila uprava do 4. marca opoldne. Cene' so'običajne. Uprptti *'JugpslavUe*. —Agitacija moti 7% državnemu posojilu. Pokrajinska uprava iia Slovenijo Je prejela od ministrstva fca notranje pasle, odelenje za Slovenijo, nastopni dopis: Finančno ministrstvo — Generalna direkcija državnih dolgov je opozorilo notranje ministrstvo na brezvestno agitacijo proti 7 % državnemu posojilu, ki ima, namen, da bi mogli razni špekulanti pokupiti vse obveznice po malenkostnih c Snah ter jih zalo-žti pri Narodni banki s 6 >» obresti, dočim dobijo za obveznice 7 %. Direkcija državnih dolgov naznanja prebivalstvu, da se bodo 15. marca t. 1. izplačale vsem šest-m*sečne obresti za te obveznice, da more vsak obveznice založiti pri Narodni banki in vseh njenih podružnicah ter dobiti za vsakih 100 dinarjev posojilo 75 dinarjev (1%, dočlm mu nesejo obveznice 7%. Tako zasluži en procent. Januarja meseca se je pričela prodaja teh obveznic na borzi, da lahko vsak pozna vrednost teh obveznic In ve, po kateri ceni jih more prodati Naj nihče ne veruje brezvestnim špekulantom ter naj lih takoj naznani Oblastem, ki bodo proti njim postopale po zakonu. Vsak naj obdrži te obveznice, ker jamčijo za gotov dohodek ter se morejo vedno spraviti v denar. — Se poročno darilo kralju Aleksandru. Pred dnevi so imeli župani iz cele Vojvodine posvetovanje v Noveni Sadu, kjer so sklenili, da presenetijo kralja s posebnim poročnim darilom. Prebivalstvo Vojvodine namerava kupiti v ta namen kralju graščino. — 1 spremembe v učiteljstvu. Za stalnega nadučitelja na 4,razrednici na Bizeljskem je imenovan g. Gustav Pečnik. — Učitelj-voditelj na enorazrednicl v Topolšici g. Ant Skala je prideljen IV, deški ljudski šoli v Mariboru, začasni učitelj-voditelj v Pamečah g. Zmago Bregant je imenovan za stalnega učitelja v RaJhenbitrgu. — Izpremembe v osobju. G. Jos. Slko-šek' carinik IV. razreda ,na Jesenicah, je stalno upokojen. — Ostavko na državno službo je podal s. Ivan Prekoršek, upravnik invalidskega doma v Celju. — G. Dušan Momčilovič, rudarski računski revident pri premogovniku v Vrhniki/ je premeščen za računskega ofcijala pri osrednjsm uradn državnih montanlstičnlh uradov v Ljubljani. — Velika uboina hiša v Beograda. Beogradska občina ie sklenita, da kupi veliko palačo pok. ministrskega uradnika Stojanoviča ter je preuredi za tibožno hišo.. Palača z zemljiščem se ceni na 6 milijonov kron. — Razpuščen občinski odbor. Pokrajinska uprava je razpustila občinski cdbor v Kandršah pri Zagorju. Za gerenta je Imenovan posestnik Fr., Bogataj. — 4000 rodbin Vitez strehe ima mesto Praga. — Bivši Ivvalski; ban Mlhalovich je prodal svoje veleposestvo v Cepinu graščaku Speiserju za 35 milijonov kron. — Romunski konzulat v Pragi se v najkrajšem času odpravi.. — 1,400.000 naročnikov Ima pariški dnevnik »Petit Parislen*. — Izvoz mesa iz Splita prepovedan. Občinski svet v Splitu je izdal prepoved Za Izvoz mesa v ltaljo. Obenem se Je mesarjem prepovedalo prodajati meso dračje kot po 40—44 K za kg. — Premestitve častnikov. Vojni minister Vasič je naročil Vsem komandam, da morajo odklanjati prošnje oficirjev za premestitve. V bodoče se sploh ne bodo dovoljevale premestitve brez posebno nujnih vzrokov. — Za gerenta okrajnega zastopa v Brežicah ie imenovan g. Fr, Kene ml, u Globokega, za njegovega namestnika pa g. Fr. Lipej, trgovec v Brežicah. . ■ — G. dr. Stanko de Gleria, zdravnik y Kranju nas prosi za konstatlranje, da ostane v 'Kraniu, dočim le njegov brat .«• dr, .los. de Gleria. ki se je nanovo našel# kot zdravnik na Bledu. — Državne preizkušnje za gozdni varstvo in lovskovarstveno službovanji. Prošnje je treba vložiti do 31. marca t. L pri gozdarskem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani (Križanke). Podrobnosti razvidne iz Uradnega lista št. 18. ; — Visoka starost. V Hotovljah nad Poljanami je umrl Pr. Primožič, star 93 let, vsekakor najstatejši prebivalec cele Poljan* ske doline. ( ';■» — Na vislice obsojena žena. V Šibeniku Je bila obsojena v smrt na vislicah neka Iva Pekas, ki je svojega moža-rlbiča pahnila s čelna v morje ter ga z železnim drogom ubila, da bi mogla nemoteno. živ^FUl z nekim mladeničem. -. .\|||&, — Beograd rekvlrira stanovanja. " jfe-nlstrstvo za aocljalno politiko je IzdajBriia-redbo, da se spomladi, ko se začno podirati stare hiše, izvede za tiste, ki so bfez stanovanj, rekvizlcija praznih stanovuftj. V poštev pridejo v prvi vrsti stanovaflja tujih naseljencev. — Nerazveseljive številke. ».ChJcafO Tribunec prinaša statistiko Internacljonid-nega delavskega urada, iz katere Je razvidno, da Je po vojni ostalo 5,917.01X1pohabljenih ljudi. Od tega odpade na /Francijo 1,500.000, na Anglijo 1,100.000, ..na Italijo 570.000, Poljsko 320X100, Amuriko 24G.OOO, Cehosl&vaško 175.000, Avstrijo 164.000,Jugoslavijo 154.000, Kanado 88.000, Romunijo 84.000, Belgijo 40.000 in Nčifičijt) J .400.000 pohabljencev. — Ustreljen tihotapec. 22. t. m. olj 3, zjutraj je ustrelil kaplar progranične čete Vasilij Kovaiuv na Mrzlem vrhu nekega, tihotapca v glavo, ki je bil na mestu mrtev. Doslej še niso mogli dognati njegova identiteto. — Žalosten konec tihotapke. Javor ni šli g02di sluiljo v dobro skrivališče marsikateremu tihotapcu, ki prenaša čez mejo du-han, franckO.vo cikorijo ln podobno. Ci/n večji Je sneg, s tem večjim pogumom ste lotevajo tihotapci svojega nevarnega posla. V bližini CerknLškega Jezera je blva|a. V nizki kočici stara ženica, kateri se le zahotelo po lirah In haldi s polnim nahrbtnikom proti mejL Toda vkljub temni noči jo je obmejni stražnik zapazil. Zenica se je umaknila za deblo smreke in stala kakor kip. Stražnik pa Je hodil neprestano mimo nje gori in doli. Starka pa je čakala in zaspala. Končno jo je stražnik ugledal ln zaklical: »Stoj!« Ker ni bilo nobenega filasu je ustrelil, toda starka je še vedno stala kakor kip. Pristopil je bližje ln videl, da ie ženica — zmrznjena. — 7.agr«b v znamenju mezdnih gibanj. V Zagrebu se vsled neznosne draginje nahajajo v mezdnem gibanju rudarski delavci, tramvajski delavci, brivski pomočniki in zasebni uradniki. — Zagrebški brivci so minuli mesec zvišali cene za 50 odstotkov, toda prt tem niso nič zvišali - plače pomočnikom. Sedaj pa pomočniki groze s štrajkoin in zahtevajo 50 odstotkov poviška. — Landru : plačal storjene zločine, s svojo glavo. Zagovornik večkratnega morilca Landru-Ja Je prosil predsednika republike Millerar.da za pomiloščenje, toda predsednik je to prošnjo odločno odklonil in po poročilu, ki ga javlja »Havas«, Je bila včeraj v Versailles« Landru-ju odsekana glava. — Umrla je dne 24. februarja v Dobu pri Domžalah gošpa Marija Zarnik, p. d. Marinčkova. Pokojna gospa Je bila dalei naokoli dobro znana la zelo spoštovana« Pokopali Jo bodo v nedeljo, 26. t. m. ob 3. uri popoldne. Naj ji sveti večna hižt Pr«., ostalim naše Iskreno sožaliel ❖ A. A, /Prt o*o 0,0 o’o e~e ego ega o”o c”o o~o ego o”o o”o ero a~o Danes m v »Union11 M .SHno' raoiBFado! A JBL J0L JDu JDL JD* JOL °a° °o° °o° °č° °e° °o° °o° °o° °č° °o° °o° °o° °o° °28 Uubllaita. *=Tvrdka J. K°ber, tvornica kemičnih Ifdelkov v Tacnu je darovala »Gosposvetskemu Zvonu« 400 K mesto venca na krsto pokojnega trgovca Krisperja. Srčna hvala! «= Prijeta tatica na Vodnikovem trgu. Ivana Zdešar se je mudila v neki trgovini v Šolskem drevoredu. Zapazila je, da ji je Izginila Iz žepa knjižica z 2300 kronami. Pozvala je stražnika, ki je navzoče preteka! in našel ukradeno knjižico v košari Agate Mrazovič, ki je doma iz Prekmurja. Tatico, ki je znana žeparica, so izročiil sodišču. ™ Zadavljeno dete. Blizu zatvornice Oruberjevega prekopa sta dva vojaka našla truplo malega deteta, ki je imelo okrog vratu zadrgnjeno cunjo. Sedi se, da ie nečloveška mati dete zadavila in ga potem vrgla v vodo, toda vsled velikega snega Je otrokovo truplo ostalo na obrežju. = Tatvine. Kleparskemu mojstru Viktorju Fliegelu je neznan tat izza kurilnice glavnega kolodvora, od strani Dovozne ceste ukradel okrog 100 kg stare pločevine, vredne 1000 kron. — Dne 18. t. m. je bilo služkinji Heleni Bergantovi na živilskem trgu iz žepa ukradena rujava usnjata denarnica s 400 kronami denarja in dvoje zlatih uhanov. Skupna škoda znaša 1000 kron. — Pretep. Dimnikarska pomočnika Ivan Perc in Ferdo Bizjak sta se večkrat Sprla. Pri zadnjem prerekanju pa je prlšo do dejanskega spopada, pri čemur je udaril Perc Bizjaka s polenom po tilniku in ga težko poškodoval. = Tatvina suknje. V šoli na Prulah je doslej neznan tat ukradel Mihi Stantetu zeleno suknjo, vredno 2000 kron. «=> Tatvina pisalnih strojev. Pri Dravski div. oblasti sta bila ukradena dva pisalna stroja. Stroje so sicer dobili, a tatovi so doslej še neznani. = Tatvinq manufakture. Policija je dognala, da je bilo pri tvrdki Urbanc ukradenega mnogo manufakturnega blaga. = Zamenjava imen. Jutriša Dragotin reete Marčan Martin Ima na vesti mnego tatvin. Dne 4. febr. je vlomil pri okrajnem sodniku Tilerju v Celju. Oblečen je bil v avtosuknjo s šalom, klobukom z zelenim trakom, temnosivo pelerino s kapuco, kar je bilo sigurno vse ukradeno. Dognalo se je, da Je on vlomil svoječasno v hotel. sv. Janeza v Boh. Bistrici, kjer je odnesel razne stvari v vrednosti 20.000 kron. Zanimivo je, da se le še le sedaj v preiskavi dognalo njegovo pravo ime. = Mlada nevarna tatica. 21 letna Danica Tomažin iz krške okolice je bila obsojena radi tatvine že na 4 mesece in pol Ječe. Ko je svojo kazen odslužila, je prišla služit v Ljubljano k Avguštinu Zadniku. Tu Je navedla napačno ime. V službo je stopila 10. septembra, toda že 21. jo je popihala brez odpovedi ter vzela s seboj raznega blaga v vrednosti 2880 K. Preselila se je v Karlovec, kjer je zopet olajšala po ljubljanskem vzorcu svojega gospodarja za 4250 kron ter več drugih oseb za okroglo 4000 kron. Danica ima pa tudi na vesti druge grehe. Tako je vlomila 1. 1920 v neko cerkev, iz katere je odnesla blaga v vrednosti 5720 kron. V noči na 14. deefembra 1921. pa v hišo Gabrijela Jariča, kjer je odnesla za 5520 kron baga. Deželno sodišče |e nevarni tatici in vlomilki prisodilo 7 me-Mtcev težke ječe. «=* Rasne nesreče. Uradnica Štefanija Miurln ni mogla spati in je zavžila vero-nala toliko množino, da bi se bila kmalu zastrupila. Prepeljali so jo v bolnico. — Antona Svetina, hlevarja pri Antonu Košenini je konj tako močno udaril v leyo stegno, da je moral v bolnico. — Vsled zle-denelih tai so si desno roko zlomile: Marija Mikola, Ivana Stare v Kamniku in Malija Košmelj Iz Loškega potoka. — Josip Zajc, delavec v tovarni »Titan« v Kamniku Je pri pribijanju strešne lepenke padel s strehe ter dobil pri padcu težke notranje poškodbe. = Zgubila se je temnorujava usnjata listnica, ki je imela v levem zgornjem vogalu srebrn okov z monc gramom M. P. ter z vsebino 208 kron, več slik in vojaškimi dokumenti. Pošten najditelj naj obdrži denar, ostalo vsebino in listnico pa naj pošlje na policijsko ravnateljstvo. Marito. Porodnišnica in otroška bolnica. Kakor Je znano, se snujeta v Mariboru dva važna 2avoda in sicer porodnišnica in otroška bolnica. Oba sta neobhodno potrebna, oba enako nujna. Oba bosta potrebovala veiiklh gmontnih sredstev predno dosežeta svoj cilj. Oba se bosta torej obračala skoro na ene in iste korporacije in posameznike na pomoč. Ali bi se pa ne dalo obeh teh dveh zavodov združiti in nadomestiti pod eno Streho? Iz ekonomičnih ozirov bi bilo to prav umestno in bi se gotovo dosti preje postaviti, ako bi se povzela skupna akcija. Ako niso pri tem prizadeti higijenični In drugi zdravstveni oziri, — kar naj presodilo^ zdravniki — potem bi priporočali, da se pripravljalna akcija za oba zavoda združi. Razne korporacije kakor tudi posamezniki bi gotovo rajši in globokeje posegli v svojo blagajno v ta namen. Naj bi o tem razmiš-Uala oba pripravljalna odbora. Protituberkulczna lisa. (PTL) Odbor tega mladega društva je prav pridno na delu pod predsestvom okr. glavarja dr. Lajn-šiča. Ima skoro vsek teden sejo in vse kaže, da se bode boj proti tuberkulozi zasnoval prav na široki podlagi in bode potegnil i , s^°ie- Propagandni letak je izdelal prof. Cotič in je neki prav posrečen. Na- kupi se 5Q0 iztisov »Svete vojske«, ki se razdeli brezplačno šolam. Za mladino se bodo prirejale po šelah antituberkulozne ure, kakor se sedaj vrše takozvane protialkoholne. Po gostilnah in kavarnah se bode \^ak teden enkrat prirejalo zbirke v namen PTL. Slovenski blok za katerega je najpreje opozorila »Jugoslavija« je zadel tuk. demokratsko glasilo tako živo, da mu je posvetilo cel uvodnik. Pravi, da se snuje ta blok »iz strahu pred demokratu. Iz NSS neki vse beži in pristopa k demokratom tako, da ti že ne vedo kam s tolikimi novimi pristaši in jih bodo začeli skoro že odklanjati, ker jih ne rabijo. Neumljivo je le, zakaj se vse stranke in njihovo časopisje — prednjačijo seveda demokrati — toliko ukvarjajo dannadan samo z narodnimi socijalisti, če ta stranka tako razpada, da je že skoro nič ni. In čudno, da so samo ti preklicani narodni socijalisti krivi vse sedanje draginje, padca valute in bogzna česa še, če jih več ni in nimajo prav nobene moči. Kakor se vidi, se še dandanes godijo čuda, pa še velika. Dostojevskega »Razkolnikov« se,.?e uprizoril v četrtek v tuk. gledališču. Obisk je bil srednji, igralo se je dobro. Predstava > trajala črez polnoč. Marijonetno gledališče sokolskega na* raSčaja priredi v nedeljo ob 15. uri v »Narodnem domu« dve predstavi in sicer »Zakleti deček« in »Gašperček slikar«. Vstopnina 1 dinar. Gospod Voglar se pere v »Taboru« radi znanega glasovanja v v. š. svetu za vladni predlog »enotne srednje šole« ter napada prof, podružnico v Mariboru, češ, da ga hoče obglaviti radi tega ker je glasoval »iz prepričanja« za vladni načrt. Izvedeli smo od članov prof. podružnice sledeča dejstva: Kot zastopnik profesorjev v višjem šolskem svetli je glasoval g. Voglar, kar mu je sicer že »Slovenec« dokazal, proti prepričanju kot filolog za načrt v nadl, da ga bo vlada sedaj vendar le še enkrat definitivno nastavila za ravnatelja na ženskem učiteljišču v Mariboru. Profesorji pa, ki se ne brigajo za lastno korist in korito, temveč jim je pri srcu proCvit šole in šolstva, odklanjajo v veliki večini za naše šolske razmere pogtibonosni vladni načrt in obsojajo Voglarjevo glasovanje. Prof. podružnica v Ptuju ,mu je izrekla z veliko večino nezaupnico. Tudi Mar. podružnica je sklicala v to svrho dobro obiskan shod 17. tega meseca pa je odklonila obsodbo nad Voglarjevim delovanjem v višjem šolskem svetu, ker se ni čutilu kompetentno zato, ko se je svojčas tudi ni vmešavala v volitve. Pač pa so zahtevali profesorji, da uvede osrednje društvo v Ljubljani tajno glasovanje po glasovnicah o znanih treh načrtih. (Dr. Wester). 1. Vse ostane pri starem, le meščanska šola se razširi. 2. Profesor Jeran: gimnazije naj ostanejo, drugi zavodi se naj izenačijo. 3. Vladni predlog: vse srednje šole se naj v prvih štirih razredih izenačijo. Zanimivo je, da je profesor Voglar v zagovoru indirektno podtikal dr. Pipenbacherju, da je glasoval proti vladnem predlogu, ker se boji, da bi postale njegove latinske knjige nekako brezpredmetne. V ostala zelo površna izvajanja se ne spuščajo, saj je prejel temeljit odgovor od g. ravn. Tominška. Radovedni smo, ali bo g. Voglar čutil potrebo po teh incidentih odstopiti kot zastopnik prof. v višjem Šolskem svetu in prepustiti mesto namestniku, ali ne? ICdor Voglarja pozna, dvomi! Eno pa je gotovo; Voglar ni žrtev, kakor se dela n.t zunaj, osebne gonje, temveč žrtev lastne, nadvse ostudne koritar-ske politike. Toliko javnosti v pojasnilo! Tatu mo nšt ranče v stolnici neki že imajo. Govori se, da so zaprli nekega moškega, ki je nedavno v stolnici izvrševal neka popravila. Prav tako so razširjene govorice, da je policija zaprla zaradi nočitvenega umora pri dr. Brencetu v Cvetlični ulici neko žensko. Ca ra ji Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v pondeljek 27. t. m. predava ravnatelj ?Za-družne Zvezet v Celju g. Janko Le ničar. Izbral r,i je današnjim razmeram in časom zelo aktualen tema »Zadružništvo — gospodarska in sačijalna rešitev človeštva. — Predavatelj je v tej stroki znan širom naše domovine, tudi jfe baš zadnje čase študiral zadružništvo naših sosednjih držav proti severu in zapadu ter prepotoval ’ v ta namen velik del Evrope. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno. Ljudsko vseučilišče v Celju. V nedeljski številki ^Jugoslavije« z dne 19. febr. t. 1. se je. oglasil g. Fr, Žgeč, ki ne ve, zakaj si je Ljudsko vseučilišče v celju nadelo to ime. Ni bil g. Žgeč prvi. ki je prišel do na-ziranja, oziroma, ki je poznal idejo, da se morajo vršiti predavanja »sistematično« in v drugačnem obsegu. On ne pozna celjskih lokalnih razmer, ne ve, s kakimi težkočami se mora boriti Celjsko ljudsko, vseučilišče, niit ni bil nikdar pri kakem predavanju v Celju: on torej sploh ni kompetenten, da presoja njegovo delovanje. Upoštevati Je treba, da je ljudsko vseučilišče v Celju šelo v razvoju, da mu je dana šele podlaga in da mu je napredek zasiguran. — Želimo, da se akad. soc. pedagoški krožek pridno peča z idejo ljudske viseke šole. — Klub napr. slov. akademikov v Celju. Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi na pustni torek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v gostil,ni VVilson v Gaberju zabavni večer. Svira tamburaški zbor Bratstva. Vstopnina 3 Ditj. Vse prijatelje neprisiljene domače zabave:.vabimo, da z nami pokopljejo pusta. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Izobraževano društvo »Bratstvo* v Celju Je imelo v četrtek zvečer v svojih društvenih prostorih pri »Wilsonu« svoj občni zbor. Med drugim se je spopolnil dramatični, tamburaški in pevski odsek. Predsednikom društva je izvoljen tov. Rud. Dobo-višelc — Naše izobraževalno društvo se prav lepo razbija v vseh ozirih in obeta še lepo bodočnost. Prijavni urad celjske policije išče: Karla Leskovarja, ki je bil v trgovski zvezi z Jos. Wagnerjem v Šmarju; Mirka Maša, ki ima znance v Ljutomeru in Rozino Peter, ki bi morala stanovati v Šolski ulici, — Prijavi naj se Anton Ugrin iz Cavnice (občina Buzet). V zadnjih toplih južnih dneh je pri nas sneg že skoro popolnoma izginil. Upajmo, da dobimo kmalu zaželjeno in toplo pomlad po dolgotrajni letošnji mrzli zimi. Celjski brivski pomočili!; se pritožujejo, da jim mojstri kljub 100 odstotnem povišanju brivskih cen (ne 40 %), kakor se zagovarja g. K.) niso povišali njih nizke plače niti za belič. Nekateri brivski pomočniki prejemajo v Celju še vedno komaj 1000 K mesečne plače. S tako plačo pa danes pošten človek nikakor ni vstanu živeti. Mezdna pogajanja med »Unijo stavbin-skih delavcev« in podjetniki v Celju so se vršila 22. t m. Pogajanja pa niso uspela in so se razbila. Unija stavbinskih delavcev poživlja, zato vse prijavljene člane stavbin-ske zadruge v Celju na sestanek v svrho priprave za ustanovitev lastnega podjetja, ki bo opravljalo vse v zidarsko, tesarsko in sorodno stroko spadajoča dela. Kolektivna zadruga rokodelskih obrti v Celju je imela te dni svoj občni zbor. — V zadrugi je včlanjenih 186 zadružnikov, 136 vajencev in 114 pomočnikov. Dohodkov je bilo v preteklem letu 7035 K 87 v in izdatkov 7910 K 54 v. Zadružna imovina znaša 3598 K ,85 v. Spremenia so se deloma zadružna pravila in zvišale zadružne pristojbine. Zadružnim načelnikom Je za 3 letno dobo bil zopet izvoljen gosp. Fran Strupi. — Zadružni odbor gostilničarske zadruge se ie vršil 20. febr. Zadruga šteje 45 članov in ima priglašenih 10 vajencev in 14 pomočnikov. Dohodkov je imela v pretečenem letu 4166 K 14 v, izdatkov 3046 K 92 v, prebitka 1119 K 22 v. Zvišale so se zadružne pristojbine. Navzoči obrtno-zadružni komisar je nasvetoval čimprejšnje združenje mestne in okoliške gostilničarske zadruge, ker bi se ta združitev morala sicer izvršiti brez sodelovanja prizadetih zadrug. Načelnikom je bil Izvoljen hotelir g, Drago Bernardi,, namestnikom pa g. Anton Robek. Pravoslavna crkvena opština n Celja priredjuje u subotu. 22. aprila o. g. u veli-koj dvorani^ hotela »Union« zabavu sa igrankom. Cist prihod namenjen je u korist zidanja crkve u Celju. Program zabave objaviče se naknadno. Pasji kontumuc še imamo vedno v Celju in celjskem glavarstvu. Traja že čez leto dni, dasi ni za to povoda in bi ga bilo že čas ukiniti. Umrl je v Poljčanah trgovec, posestnik in župan gospod Franc Vodenik v 41. letu starosti. Novi polistek »Jugoslavije«. Dne i. marca prične izhajati v »Jugoslaviji« naš novi podlistek pod nasovom: »Cesaričini biseri«, ki obeta našemu čitateljstvu obilico brezprimernega užitka. Od mnogoličnega dejanja, ki drži čitatelja v nepretrganem zanimanju od početka do konca, omenimo samo dragoceno biserno ogrlje, ki ima svojo posebno zgodovino. Prva ga je nosila neka častihlepna cesarica v Evropi in ko se njen prestolček prevrne, ga proda cesarska rodbina v Ameriko za mnogo milijonov. Kupi ga neki netvjorški velebog&taš za krasen vrat najlepše žene Združenih držav. A nakit, ki je nanizan iz solza in krvi zatiranih narodov, je proklet in je usodna zanjka, v kateri se krči že prvi dan sreča iti življenje mnogih ljudi, mogočnih in šibkih, visokih in preziranih, bogatašev in »boljševikov«. Zločin sega po njem z grabežljivimi prsti, rdeči sledovi zaznamujejo njegovo pot. Komu bo v pogubo, komu v spas? Se li posreči streti zlonosni čar, ki je ostal cesaričinim biserom po njihovi prvi lastnici? Na to vprašanje odgovarja roman. ,S kinematografsko brzino razvija 1o mojstrsko delo sloveče angleške pisateljske dvojice slike kneževskega življenja, ne\v-iorškiii dolarskih kraljev — in nižje doli, vse do najglobljih plasti ameriške družbe. Sodelujoče osebe so začrtane s sijajno plastiko. Kdor hoče poznati ljudi, ki vladajo svet, jih lahko študira v našem romanu takorekoč po živem modelu! Zlasti pa se obeta prikupiti čitateljem prisrčna pojavica hvaležne in vratolomno nredrzvte male Irke, ki jim pokaže, kako velikih junaštev je zmožno šibko dekle. ;■ Cesaričini biseri« so najboljši in najznamenitejši podlistek v rjugoslavji«, povsem nov tip romana, — Priporočamo novi podlistek pažnji čitajočega občinstva, vabečega, naj si v interesu lastnega užitka in zabave pravočasno zagotovi redno dostavljanje lista. Mederaa reklama. Dandanes, ko so tržišča deloma že preplavljena ponudb, je že malo težko spraviti to ali ono robo, izdelek ali delovno moč do primerne veljave. Ob povratku v normalnejše razmere se pričenja tudi hud konkurenčni boj. Zato je za vsakega posameznika v tem boju moderno reklamno postopanje velike važnosti. Središče moderne reklame tvorijo listi, dnevniki. Vsak list pa prevzame z naročilom tudi veliko dolžnost, uvrstiti oglas ia ga priobčiti s tisto vestnostjo in tako strokovnjaški, da je uspeh zasiguran. Nemoralno bi bilo, če listu ne bi bilo na uspehu ležeče vsaj toliko, kakor inserentu samemu. »Jugoslavija« kot edini neodvisni slovenski dnevnik obrača teinu dejstvu posebno pažnjo. Naš list je zato organiziral spe-cijalni in propagandni inseratni oddelek V delokrogu uprave, ki ima nalogo, ne le delati propagando za list in zbirati oglase, temveč inserentom tudi zasigurati uspeh. V dosego tega je »Jugoslavija« preuredila svoje oglasno delovanje v prid oglašivačem. — Oglasi sami. bodo v bodoče strokovnjaški tako sestavljeni in v oglasnem delu razdeljeni, da bo vsak oglas prišel do posebne veljave ter bo tudi pri površnem pregledu padel' v oči. Enkrat dobro in strokovnjaški sestavljen oglas ima več uspeha, kakor, de^ setkratno uvrščenje slabo postiranega oglasa. V tem pogledu moremo zagotavljati cenj. občinstvo, da bo naš oglasni oddelek strokovnjaški prvovrstno izvedel vsa naročila, Tudi ni umestno, da bi moralo cenj. občinstvo plačevati za čisto slučajne ponudbe ali povpraševanja kolikortoliko visoke oglasne cene. Zategadelj, da omogoči vsakomur ceno in primerno oglaševanje ponudb ali vprašanj, bo naš list preuredil tudi rubriko malih oglasov, tako da bo mogel vsakdo z najmanjšimi stroški doseči lep uspeh. Točni prospekti, cene in drugo so vsakemu _ interesentu na razpolago v naši upravi. Uverjeni smo, da bo imel vsak oglasivač v našem listu z vsemi, zgoraj navedenimi pripomočki, najlepši uspeh. Uprava »Jugoslavije«. REPERTOAR NARODNEGA OLE-DALIŠCA- Drama. 26. febr. nedelja popoludne ob 3 uri Komedija zmešnjav, Izven. Zvečer ob 8. uri Hamlet, Izven, 27. pondeljek, Svet ab. C. 28 febr. torek, zaprta Opera. 26. nedelja, Butterfly, izven. 27. pondeljek, zaprto. 28. febr. torek, popoludne ob 3. uri Prodana nevesta, izven. Spored Matineje slovenskih samospevov, katero priredita operni pevec Roma-novski in komponist Marij Kogoj v nedeljo 5. marca dopoldne ob 11. uri. Kam. Mašek: Luna sije, Kam? — Juri Fleišman: Modrijan. — Avgust Leban: Ostani zvesta! Volarič: Pretovorjena ljubezen in Solze. — Po odmoru: Ipavec: Božji volek. — Grbec: Zdrava Marija. — Dr. Krefti- Predsmrtnica. — Kogoj: Sprehod v zimi. —Lajevic: Romanca. —1 Svetek: Svetla Irifcč, — Spored je zanimiv in Romano.vsk' nam jamči, da bo tudi lepo podan. tignsf ii mm. Za zbirko starih slik, o kateri smo že večkrat poročali, vlada vedno večje zanimanje, ne samo v Ljubljani, ampak tudi v drugih krajih Jugoslavije te celo v inozemstvu. V prvi vrsti se za te stare mojstre zanimajo seveda naši 'umetniki, ki so najbolj kompetentni v oceni takih del. Soglasno mnenje je, da o kakih kopijah absolutno ne more biti govora, ampak le o pristnih originalih. Tudi v določevanju mojstrov, katerim se slike pripisujejo, je storjen že velik korak naprej. Dognalo se je na podlagi vsestranskega presojevanja in kritične ocene, da sta nedvomno, najlepši sliki, »Magdalena« in »Portret plemiča«, deli starih klasičnih mojstrov, in sicer velikanov v slikarstvu, Italijana Tiziana in Holandca Van Dycka. To so potrdili tudi inozemski strokovnjaki, ki se pogosto oglašajo pri gospej Golobovi na Sv. Jakoba nabrežju, kjer so slike razstavljene. Ugotovljeno je tudi, da sta oba tirolska tipa Defregger-jeva, damski portret pa Makartov. Sporno je še vprašanje, kdo je naslikal veliko »Kanaansko vojno«. Večina naziba za Rubensa, drugi pa jo pripisujejo kakemu dosedaj še neznanemu slikarju Rubensove šole. Pri »Moškemu portretu« gre za šolo dunajske akademije, morda tudi za Feuerbacha. Ostala dela te majhne zbirke, katerih je 13, so dela manjših italijanskih mojstrov in nekaterih doslej še neznanih slikarjev. Dve ali tri slike bodo najbrže Langusove, iz cestar umetniške zapuščine Izvira skoraj vsa zbirka. Slike predstavljajo veliko vrednost in jih cenijo na več milijonov. Pri tej priliki ponavljamo to, kar smo že preje zapisali, da je stvar ponosa naše države, da obdrži take umetnine jn da gleda, da ne romajo v inozemstvo. Škoda bi bilo, da bi izgubili še ono malo, kar imamo. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. Sokolstvoa Maškarada ljubljanskega Sokola v oranžnozelenem raju se vrši na pustni torek v vseh prostorih Narodnega doma, ki bo pač ena najlepših letošnjih prireditev. Vstoonina znaša za člane vseh sokolskih društev, toda le v predprodaji Din. 10.—, za nečlane Din )5.— Opozarjamo na predprodajo, ki se vrši danes v nedeljo od 10. do. 12. ure dopoldne in jutri v pondeljek od 4. do 7. ure popoldne. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški priredi na pustni torek zvečer pri br. Siepiču v salonu zabavni večer s plesom, šaljivo pošto itd. Za prepotrebno stavbo prosi vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo obilo udeležbe. — Odbor. Bry$tver&e vesti. Klub Primork priredi na pepelnično sredo, dne 1. marcu v veliki dvorani Kazine slanikov večer z godbo in petjem. Začetek točno ob 20. uri. Vabljeni so vsi Primorci in njihovi prijatelji. Gasilsko zdravstveni tečaj priredi Lj. p. gas. In reš. dr. v času od 6. do 24. marca, 1922. Tečaj se bo vršil v društveni oblačil-nici v Mestnem domu. in sicer ob pondelj-kih, sredah in petkih od 6—7 ure zvečer, in v nedeljo od 10—12 predpoldne. Namen tečaja je, da se moštvo gas. in reš. društva izvežba ne samo v gas. stroki, ampak da pridobi tudi splošno znanje kako naj nudi ob priliki nezgod prvo pomoč svojemu bližnjemu ter varuje ob požarih tudi lastno zdravje. Predavnnjn n gasilstvu vod' n-i-znani strokovnjak ter stirosta Jugoslovan, skesa Saveza g. ravnatelj Barle ur tajnik Saveza g. Ilojan. Pouk o prvi pomoči pa bo podal društveni zdravnik zdravstveni svetnik g. dr. Mavricij Rus. Tečaj je v smislu sklepa odbora obvezen za vse člane ljubljanskega gasilnega društva. Poleg teh se pa najvljudneje vabijo tudi člani okoliških društev, da se v večjem številu tečaja udeleže. Končno vabimo na tečaj tudi vse one, ki žele pristopiti k gasilnemu društvu. To je začetek izobraževalnega dela, spomladi hočemo pa prirediti praktični reševalni in gasilni tečaj. — Odbor. V gasilsko društvo! Ljubljansko reševalno in gasilsko društvo je, na potu preureditve, katere namen ni samo, da dobi moderno orodje, ampak da bo njegovo članstvo izobraženo in kos svoji nalogi. — Ker pričenja društvo tako z urejenim delom, vabimo ob tej priliki v prVt vrsti mladeniče ' našega mesta, k vstopu v gasilno društvo. Prijave se sprejemajo vsak dan od 6—7 ure zvečer v Mestnem domu (službena soba — pritličje, vhod s Krekovega trga). Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« priredi v sredo I. marca 1922 v salonu restavracije »Pri Lozarju« Sv. Jakoba trg, družabni večer z bogatim sporedom. Vstopnina prosta. Prijatelji športa in njih družine dobrodošle. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja vse člane brezstanovalce. da se čim preje oglasijo v društveni pisarni. Prihodnja javna odborova seja se vrši v sredo dne L marca-1. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra c. štev. 12, pritličje, desno. Za društvo »vrtnarska šola« v Kranju vljudno vabim vse posetnike in najemnike vrtov — ter enako tudi vse ljubitelje prelepe vrtnarske stroke — k sodelovanju in podpiranju skupnih smotrov, ki naj doprinesejo h gospodarsko-strokovnemu napredku. Izpeljava naših načrtov nam vsem skupno v gospodarsko-trgovskem in dobrodelnem oziru prav za gotovo prinese koristi, in ker po mnogoletnem delu računam na zaupanje vseh tistih, ki ne stavijo nemogočih zahtev, upam, da se priglasi še večie število sotrudnikov, članov in podpornikov. — Goik. Pustna prireditev državnih uradnikov. Celokupno uradništvo priredi letošnjo predpustno veselico radi cenejše razsvetljave na — luni. Stregle bodo gorske Vile, seveda s stvarmi, ki so uradniku dostojne in njega vredne, kakor kuhane in pečene odredbe, naredbe, ukazi, odloki ali kako se že vse te dvoživke imenujejo. Predavajo vseučiliščni profesorji o morali, korupciji, tuberkulozi, ozebljini, alkoholu in o praznih žepih. — Zdravnika špecijalista za želodčne bolezni je to odklonilo, ker je dala »Morala« polno jamstvo, da bode ona skrbela, da si želod-•S!£.S5.jSSte»« Za.srcsu, aatog sfobi po svoji znani kulantnosti drzivnt * Obleka predvojna. Dame bre* hlac M burje izključene. Kot zaključek »e '>*“ zapoje večno lepa »Pa vi me piš raateliša- Jugoslavcnske znamke. Na Jugoslavije izšle so od preobrata do o sledeče znanilce: V Bosni s PJet's c, »Država S. H. S.« in »Kraljestvo S. Hj* razne franko, porto in časopisne znaI“ ’ skupno 76 raznih komadov. Na Hrvats ^ so izdane jubilarne znamke in oS.r„, vsega 56 komadov. V Sloveniji so dve izdaji, eno kronsko, a drugo d'n80ij. od raznih franko, porto, časopisnih in j1 ^ biscitnih znamk v več tiskih (ljubljanS"* dunajski), skupno 104 kosov. V Srbiji ^ tiskane franko in porto znamke, razn Lie kosov. V Medjimurju so izdane znamke s pretlskom »S. H. S.« v f*re SJ Murskem Središču in Dobrovniku, skupaj 66 raznih vrednosti. Leta 192w nehalo izdajanje znamk po pokrajinah, to so se izdale znamke (tiskane v Anje1' za celo državo in to z invalidskimi, ^L. 17 komadov. Istotako so izdane .i£'°vZ ,eli. neki sličen incident že pred ^retnl Deček je priznal svojo krivdo. sem to napravil,« je rekel on, *P^ svoji volji. K temu me je pognaK £Utll misterijozna sila in jaz sem fc neko posebno sladko razkošje, ini je posrečilo spraviti vlak s ‘jjjj-Dečka so vsled te izjave oddali jatrom, da preiščejo n j egov P. - stanje, Mlchžl Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Cemu si prišel?« je zahropel Roncherolles. »Izzivat me, kaj? In gledat moje trpljenje? Čuvaj se! Kraljica te ščiti... a vedi, da ne poznam danes ne kralja ne kraljice! Luvaj se!« . . *Ali veste, kdo sem?« je vprašal Nostradamus. »Kako ne bi vedel?« se je vzpe-jnl Roncherolles. »Mari nisi ti, pod-*ez. s svojo peklensko močjo vdehnil jnojemu duhu groze, ki ga zastruplja? Nisi li ugrabil moje hčere in prijel nato k meni v ječo, norčevat se iz mojega obupa? Oh, in tvoje čarodejstvo je gotovo tudi storilo, da Se je prikazal meni in Saint-Andreju Clun Marije Croixmartske!« »Marije Croixmatrske! . . .« , »Da! In kdo je zaklical ime ,Re-oaud!’ da mi je zagrmelo v duši? wince drugi nego ti s svojo peklensko umetnijo!...« »Renaud! Marija Croixmartska! tvoji žrtvi, Roncherolles! Spomni Nostradamus je vzravnal svoj »isoki stas. Srd se je bliskal v nje-?°Vl® očeh. Toda kmalu je sklonil selo. Njegov obraz je izražal samo *e brezmejno utrujenost, j njunem imenu prihajam,« je ejai s tresočim glasom. »Renaud Kovori s teboj, Roncherolles!...« »..demoni Demon!« je zaihtel veki Profos, »Že v ječi si me trpinčil I_ * i. strašnimi besedami! Da, vem hrv^tim... že tisti dan, ko sva se [ajvidela, sem ugenil... da pri-dolas .Vv Renaudovem imenu!... A Ye. r?: ee prihajaš od mrtvih — po-kaj prinašaš s seboj? . . .« P1 n damu°sdpuščanje!* je rekel Nostra- kalf u? pro*os se Je stisnil za čelo, °r bi mu uhajala pamet, riin^dpuščanje?« je zajecljal. »Ma-^pikmartska mi odpušča?« , *Rrisežem ti!« je dejal Nostra-Uainus z mehkim glasom. »m Renaud mi odpušča, praviš?« »Da! 70 rečem s polno pravico, ^kaj jaz seni Renaud!...« Roncherolles je odskočil; oči so mu zalile s krvjo. *Ti si Renaud?« je zarohnel. , »Renaud sem! Kako sem ostal in kako sem prišel semkaj, je Postranska stvar. Čuj me, Ron-^nerolles. Uničil si moje življenje in ^‘vljenje uboge ženske. Pehnil si naju v 6.9rie, v dvom, obup in sovra-r*vo. Hočeš li popraviti vse to na-toah?« »Ah! Renaud si!« je ponovil Ron-\T°lles s strašnim grohotom. Nostradamus je vztrepetal ob pogodu na to lice, ki se je krčilo od s°vraštva. i »Poslušaj!« je nadaljeval z mrklo trdovratnostjo »Prošnjik prihajam k tebi. Tvoj zločin bodi izbrisan. Hčer nnaš, Roncherolles. In jaz imam si-. ki ga obožavam ... Ta sin ... nesrečnež!,., ljubi tvojo hčer!« »Oh!« je zarjul Roncherolles, Zdrznivši se v divji nadi. »Renaud In sina imaš? Sina z Marijo Wroixmartsko — kaj?« Nostradamus je pokimal; govoriti ni mogel več ... K v ^n n^viš, da ljubi tvoj sin mojo *jcer? Kaj ne, tako si dejal? »Da,« Je zahropel Nostradamus. »In ti ga obožavaš? Tvoj sin je vse tvoje življenje, kaj? Tako, kakor je moja hči vse moje življenje?« »Reši ga!« je zamrmral Nostradamus z vročim glasom. »Reši mi sina, Roncherolles, in inoja hvaležnost bo tolikšna, da bo sovraštvo, ki sem ga gojil zoper tebe vseh triindvajset let, le senca v primeri s prijateljstvom, ki naju bo družilo poslej ... Ti edini ga moreš oteti... Zakaj moj sin, Roncherolles, je obsojen na smrt...« »Royal de Beaurevers!« »Da! .. .c Prejšnji blazni smeh je še rezke-je bruhnil iz Roncherollesovih ust. Veliki proios je vzdignil pesti proti oltarju in zavpil: »Zdaj vem, zakaj je bilo moje srce tako polno sovraštva do tega razbojnika!« Pristopil je bliže k Nostradamu: »Jaz bedak sem te hotel ubiti! Rešiti te bolečin! Oh, ne! Živi, prijatelj Renaud, živi, kar najdelj moreš! Živi z zavestjo, da bi bil Roncherolles v resnici lehko omogočil tvojemu sinu beg, a ga je rajši gnal na morišče! Hej, videl boš, kako rešuje veliki profos tolovaje!...« Videč ta izbruh nenasitnega sovraštva je Nostradamus izdrl bodalo in mahnil, da bi ga ubil; a tisti hip mu je padla roka nizdoli... Razširil je oči ter se z grozo obrnil proti vratom, ki so se bila odprla na stežaj.. »Moj sip!...« je zahropel. »Moja hči!...« je kriknil veliki profos. Zunaj je nastal zamolkel hrup. Cerkev se je napolnila z žvenketom orožja in z odmevi mrtvaških pesmi. Obsojenčev izprevod je krenil proti oltarju. Menihi z zakritimi glavami in svečamii v rohah so se vrstili s kalebardirji, ki so povešali ostrine sulic k tlom. V zvoniku je klenkal mrtvaški zvon. Zategli odpevi svečenikov so se razlegali pod oboki... Sredi menihov in iialebar-dir.iev je stopal Royal de Beaurevers ... Nostradamus je zrl na ta prizor, kakor gledamo v sanjah strašne prikazni, ki se nam neizbrisno vtisnejo v spomin.... Royal de Beaurevers je imel roke zvezane, toda noge so bile proste. Bil je gologlav in oblečen v telovnik in črne svile. Korakal je umerjeno in trdno, z glavo narahlo sklonjeno na levo stran. Videl ni ničesar — razen enega bitja! Slišal ničesar — razen enega glasu! Sijaj njegovih oči je bil tako vznešen in čelo njegovo tako jasno, da so ga spremljali vso pot vzkliki sočutja in občudovanja. Toda on ni opazil nikogar razen , nje, ki je stopala po-kraj obsojenca, prav tako trdno in umerjeno kakor on, govoreč mu z glasom polnim milobe. Njen obraz, dasi bel ko sneg, se je smehljal. Časih se je sklOnila, prijela Royala za zvezane roke in jih poljubila. »Kaj delaš, Floriza?« je mrmral Beaurevers. »To so roke, ki so me rešile,« je odgovarjala. »Blagoslavljam jih.« Tako sta se bližala oltarju nalik ženinu in nevesti, ki gresta zapečatit svojo ljubezen na veke. »Zakaj hočeš umreti?« se je rahlo upiral Beaurevers. »Tako mlada si, toliko sreče ti obeta življenje! Nezmlselno Je, da ne bi mogla pozabiti tega mučnega dne ...« A Floriza ga je zavračala; »Ko se dotakne sekira tvojega tilnika, se pogrezne to bodalce v moje srce. Ali ti nisem prisegla, da umrem s teboj, če boš moral umreti?« Nostradamus je stal, in to je čudež? Vse je umiralo v njem, vse se je podiralo in lomilo. Toda stal je kakor- bronast kip. Lasje so se mu ježili, oči je zalivala blaznost... »Straža!« je kriknil Roncherolles. »Odstranite to žensko!...« »Oprostite, svetlost,« je dejal oficir, ki je vodil halebardirje, »kraljičina volja je takšna.« Roncherolles se je tako besno ugriznil v ustnice, da se je pocedila kri izpod zob. Stopil je h hčeri... Maša,.se je bila začela ... »Poberi se!« je zarohnel. ■ Toda Floriza se je sklonila k obsojencu, rekoč: »Ljubim te ... moj poslednji dih ti bo ponavljal, da te ljubim...« Veliki profos je izdrl bodalo. A tedaj je zapel zvonček pred oltarjem in svečenik se je obrnil proti klečečemu spremstvu s povzdignjeno monštranco v rokah. Zavladalo je globoko molčanje. Sredi te tišine pa je ponavljal hripav, ne več človeški glas: »Poberi se!... Poberi se!...« (Dalje.) * Krvavo srce na grobu. Pred kazenskim sodiščem v Parizu se je razpravljal zadnje dni neki nenavaden proces. Neka gospodična Dufaur je šla na pokopališče, da obišče grob svoje, dan preje pokopane matere. Pri ti priliki je zapazila, da lezi pod venci na svežem grobu škatlja m ko je isto odprla, je zagledala v njej vsa prestrašena krvavo srce. Takoj je pohitela na policijo. Policijska komisija se je podala na lice mesta in ugotevila, da to ni človeško srce nego telečje in da so v srce zabodene tri ig'e. ovite s človeškimi lasmi. Nadalnja priskava je raztolmačila ves ta misler:ozni slučaj. Neka druga gospodična, Bacand po imenu, se je zatekla k vražarici, da jo vpraša za svet, kako bi spet privezala, nase svojega nezvestega ljubimca, ki jo je zapustil. Vražarica je zapuščeni svetovala naj nese na kak sveži grob telečje srce, katerem naj pridene nekaj nezvestnikovih las, srce pa naj prebode z iglami. In revica je to storila. Bacandova je obtožena radi skrunitve groba, toda sodnik jo je oprostil z motivacijo, da je že itak dovolj kaznovana radi svoje ljubavne blaznosti. * Kakšna mora biti dobra žena? Neki francoski almanah je popisal v čem obstoji kvaliteta dobre žene. Žena mora biti slična cerkveni uri, polžu in odmevu. Kakor ura naj bo točna, kakor polž naj živi v svoji hiši in kakor odmev naj odgovarja na vse, kar se jo praša. Z druge strani pa zopet ne sme biti podobna ne cerkveni uri, ne polžu ne odmevu. Ne sme kakor cerkvena ura govoriti tako glasno, da se je čuje čez. ulico, ne Sme oponašati polža, da bi nosila na sebi vse kar ima in tudi ne oponašati odmeva, ki ima vedno zadnji glas. — Ta slikovita definicija dobre žene ni sicer popolnoma nova, pač pa je tembolj šaljiva. j * Podganji dan v Berlinu. Po nalogu berlinskega policijskega šefa je bil pred mesecem dni napovedan »podganji dan«, kar pomenja, da mora na določeni dan iti staro in mlado v boj proti podganam s tem, da trosi povsod velike količine strupa. Berlinski časopisi že prinašajo statistiko o rezultatu tega pokreta. Zadnji podganji dan je usmrtil 8.433 P°dgan, Gospodarji, hišniki in najemniki so pokazali veliko zanimanja v borbi proti tej nadlogi. Za mesec februar je že določen nov podganji dan. * Dosmrtni kaznjenec odklonil svobodo. Prva misel vsakega kaznjenca je pač ta, kako bi prišel na svobodo. Za ta cilj postavlja v nevarnost čestokrat tudi svoje življenje. Zato je tembolj zanimiv slučaj nekega kaznjenca Del Murphva v Kaliforniji. Trideset let ie bil zaprt, sedaj ga je predsednik Zedinjenih držav pomilostil in ukazal, naj ga izpuste na svobodo. On pa je svobodo odklonil z motivacijo, da se čuti sedaj za 30 let zaostalega in bi se kot tak ne spoznal več v tem novem svetu. ® Žena občinski tajnik. Francija ima mnogo ženskih zdravnikov, zobo-tehnikov, inženirjev in advokatov, toda do sedaj se še ni dogodilo, da bi 'postala žena tudi občinski tainik. Doslej je namreč ovirala ta zahteva, da je moral vsak kandidat za javno občinsko tajništvo dokazati, da je izvršil vse vojaške dolžnosti, kar je bilo ženskam seveda nemogoče. Sedaj pa je francoska komora na predlog zastopnika Prousta podrla tudi to ograjo ženskam in francoske emancipiranke z nadejo pričakujejo skorajšnjih mest občinskih tajnikov. UNDERfOOD pisale stroie: The C©, iLbljana. 85=Sf9S«3£ŠEaS«^H Tisoče hudi v vseh deželah sveta uporabljajo žc 25 let prijetno dišeii Fsiler-jss JisaKf kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, g ave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svoiega antiseptičnega in -čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo priletno sredstvo za drgnsnie hrbta, rok, nog in celega telesa le mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: 12 d vojn. ali 4 spec. steklenice. . 168 K 24 „ „ 8 „ „ . 280 K 36 „ „ 12 „ „ . . 394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor deijar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Eisa obliž za kurjaočesa Sin 7-50 K Elsa mcntolni klineič 12 K; Elsa posipalniprašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje So K; fc’sa voda za usta SO K; Elsa kollnska voda 41 K; Elsa šurnskl miriš 41 K; Glyeerin 6 in 30 K; Lvsol Ljsoform 30 K; Kineski čaj 3 K: Elsamrcesn prašek 15 K; Strup za miši iu podsane8in 12K EUCšEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donja, Eisairg št. 357 Mrvaisko. Založba „Zm tiskarne" je izdala lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. b 'dočo kralj co Mariolo. Cena komadu 1*— Din v nadrobni prodaji. Predpiodajaici imajo 25% popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se pošlje denar v naprej. Proda se: POSESTVO 30 minut nad Rimskimi toplicami, približno 45 johov obširno, z popolnoma dobrim in obširnim gospodarskim poslopjem, z obširnim živinskim kakor svinjskim hlevom oziroma kozolcem in kletjo in z zelo dobrim sadnim vrtom. Redi se lahko 8 do 9 goved. Njive in travniki v zelo dobrem stanju in tikoma ob gospodarskem poslopju. Cena 220.000 K (55.000 Din.) Natančnejše podatke daje g. Fr. Krenh, gostilna »Stara Pošta«. Rimske Toplice. 325 ugodni 484. 329 KOKOŠJE PERJE večjo množino, jako lepo po zelo Ceni. — Naslov v upravi lista. PIANINO (Stutzfliigel) skoraj nov in kočija, Mari bor. Loška ulica 5, Bokan. HIŠO Z VRTOM radi odpotovala. Kupec dobi stanovanje takoj na razpolaga Selo št. 40. 332 KLEPARSTVO z modernimi stroji in oredjem na dobrem mestu. Aleksandrova ulica 33, Studenci pri Mariboru. 322 Kirn I se: rlSEMSKE ZNAMKE I. izdajo Slovenije (mož z verigami) kupi F. Pirchan, Maribor, Gregorčičeva ulica. m Službe: VEC mizarjev sprejme tvrdka Matija Perko, Šiška, Ljubljana. 309 KORESPONDENTINJO IN STROJEPISKO zmožno slovenske in nemške stenografije sprejme pod ugodnimi pogoji »Texlilla« d. d. r Ljubljani, Krekov trg št. 10. 311, STAVBENI VODJA (podpodjetnik) energičen in podjeten, dober organizator, sedaj v Avstriji, želi službo spremeniti. Prevzame vsako v stavbeno stroko spadajoče delo. Gre tudi kot vodja kake podružnice. Cenjene ponudbe se prosi na naslov Julij Poženeli, Btrndorf bel Bruck a. M« Austrlja. 330 KNJIGOVODJA z večletno praksa bilancist išče službe pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Agilen« na upravništvo. 321 Razno: K MALEMU OTROKU se išče 16 do 18 let pošteno In čedno dekle, ki se razume tudi pri živini in poljskih delih. 320 MESEČNO SOBO išče mlad zakonski par. Vzamem vsako primerno sobo. lahko tudi z eno postelja Ponudbe prosim pod »Soba 312« na upravo lista. 312 ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja naisolid-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. 1. t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prt alostno vest, da je noša srčno ij ubij ona mama, stara mama, sestra, gospa Mari a Zarnik rej. Osollrt danes ob 7. uri zjutrai, po kraiki mučni bolezni, previden a s sv timi zakramenti v 65. letu starosti boj. u dp.ao preminula. Pogreb se vr i v nedeljo 25. iebruar a ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dob št 22 na pokopališče v Dobu, kjer se jo preblago položi v rodbinski grob. Predrago rajnico priporočamo v molitev in blasr spomin. Svete maše se bodo brale v župni cerkvi v Dobu. Dob, dne 24. februarja 1922. 5ebastijan Zarnik, soprog. Alojzij Zarnik, drž. živinozdravnik, sfn. Mar.!, Ana, Roška Habjan roj. Zarnik, hčere. Mlmka Zarnik, snaha. Vinko Habjan] zet, Vlad.boj, Vladovita Vinci, vnuki. Oglašujte v ..Jugoslaviji81! j živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. p j V Zvezni knjigarni M | Ljubljana, Marijin trq št. 8 Mnogo časa In denarja sl prihranite ako takoj naročite „Expres*® kotno retaarico. „Ekspres“ je zakonito zavarovana ie najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ,Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane S poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARN! V UUBS.3ANI. mm er ® ® © mmmgrmsu ® ® ® asaamrn «»©©: p®@®« Imm tiskarna in knjigama v LJUBLJANI - Wolfova ulica itev. 1. Poštni predal 74. : :: :: :: Telefon 359. ■auavr. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje p priporočamo. Zaiiteuajfc proračun! Točna postrežbo! 9 9 999' '9 t999 9 9 9 9 9 9 9 9 9 Delniška glavnica: 1 K 2Q.G06.Q00-- SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, 1 LJUBU AN A Rezervni zakladi: K 6,500.000— Podružnice: mesto, Rakek, Sianenjgradec fizvršaiie vse haerašne peste nalfočrcejje in naikufianinefe. Telefoni št. 146, 458 • Brzojavke: ESKOMPTNA • im ioiflii ga lesa uz nagradu od 1000 K po vagonu. Dimensije: 8/8 8/10 10/10 cm 10/15 cm Zatega kteflijev In pianinov najboljših tovarn BSsendorfar, Ehrbar, Csapka, Hote!, Sd