15. štev. V Kranju dne 11. aprila 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. Staae ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ta druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoJiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni* l v o je na pristavi gosp. K. Floriana v t Zvezdi*. Izhaja vsako soboto — zvečer — Inserati se računajo ta celo stran 50 K, ta pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša otnanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, otnanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Pastirski list škofa Antona Bonaventura. Je že staro nad dva meseca to škofovo pismo in sedaj se manj pomembno, kakor je bilo ob izdanjn, vendar nas sili Cisto navadna uljudnost, da se nekoliko ozremo nanje. Kajti uljudnost za uljudnost! In res prav prikupljivo uljudnost nam je storil naš ljubi škof s tem, da nas ob razvrstitvi slovenskih Časopisov v «dobre» in «slabe» ni uvrstil med one, ko jim prednjači oče laži € Slovenec*, med«Domoljuba>, < Bogoljuba*, »Našo Moč* in kakor se že imenujejo vse te micne gredice slovenskega katoličanstva, kjer tako bujno cvete laž in obrekovanje, neumnost in zloba. Škof nas je uvrstil med «slabe» liste: »Narod*, »Notranjec* i. t. d. Za tako oceno smo mu le hvaležni; sram bi nas bilo, ako bi nas hotel vtakniti med one, po njegovem mnenju «dobre* časopise, kakor se mora sramovati vsak poštenjak, ako ga ljudje prištevajo med sodrgo. — S to zahvalo bi bila naša dolžnost uljudnost! Izpolnjena, ako bi se ne Ho tu za zmešnjavo ▼ nazorih (Nemec pravi: Begriffsverwirrung), ki je ne moremo in ne smemo prezreti, ako se pokaže pri možu, od kakršnih smo navadno pričakovali trezne sodbe in pred vsem resnice. Da pa naš Škof naravnost zamenjava pojma »dobro* in «slabo», k temu ne smemo molčati. Treznosti od njega pač že davnej več ne pričakujemo, a z vso pravico smemo terjati od njega resnice I Kdor je pozvan za učitelja in vzgled nravnosti stotisoCem, mora spoštovati resnico, sicer postane kriv vsega gorja, ki mora vzkliti v narodu, ako se je leta in desetletja vzgajal y napačnih, resnico zasmehujoča nazorih. Kajti posledice take krive vzgoje morajo biti usodne: duševna podivjanost in materijalen propad. Škof Anton! Očitate nam, da nudimo ljudstvu »kamen mesto hruha, kačo mesto ribe, zmoto mesto resnice*! Ni res to — in stokrat ni res! Prav napredno časopisje, in med njim menda ne najslabše »Gorenjec* — siri me ljudstvom resnico, ko mu razkrinkava ono lažnjivo, okrog «dobrega* (kakor pravite Vi) slovenskega časopisja se zbirajočo brezdomovinsko družbo, koji sta bog denar in trebuh, koje čistost in resnica je hinav-Sčina in farizejstvo, koje ljubezen do boga in do bližnjega je nekrščanska samogoltnost in smrtno sovraštvo do vsakega pravičnega! Vi nam v tem ne bodete pritrdili, ker ste že preveč okoreli v onih krivih nazorih, ki jih z Vašim dovoljenjem in po Vaši volji trosi med ubogi slovenski narod VaSe »katoliško* časopisje. Pritrdil pa nam bode vsak poznavalec nalega ljudstva, ki je že tako trdo vklenjeno v sužnost nevednosti in verskega fanatizma, da bode potreba mnogoletnega napornega dela posvetne napredne inteligencije in Vaših vrednejših, resnično vernih in iodoljubnih naslednikov; ako se nas usmili Bog, da nam jih kedaj pošlje, da se popravijo uspehi Vašega pastirstva, V svojem »pastirskem listu* govori škof Jeglič silno gostobesedno o »krivih prerokih*, o 'navideznih učenjakih*, o »slabih društvih in časopisih* i. t. d., kažoč pri tem na vse one, ki niso slepo pokorni novodobnim bojevitim duhovnikom, ki stoje po lastnem mnenju celo nad Bogom in Marijo. Zakaj ne piše raje, kar bi stokrat več koristilo ljudstvu v duhovnem in posvetnem smislu, zakaj ne piše raje o zločinskem lovu na dedščine in hranilne knjižice, na darove med živimi, ki je menda prvi poklic nekaterim duhovnikom. Zakaj ne poroča o solzah in kletvah tisočev oropanih revnih sorodnikov, kojim so ob smrtni postelji bogatinov razni njegovi pooblaščenci o d ž r 1 i prepotrebne dedščine ? Propovednik deviške čistosti! Zakaj ne svari vernih mož, naj ne pošiljajo svojih hčera »izobrazbi in pouku* nekaterih špecijalistov s tonzurami? Tu, škof Jeglič, je hvaležno polje za skrbnega dušnega pastirja. Tu začnimo ruvati osat in plevel — in v ogenj ž njim. Pa kaj koristi P Naj govorimo tudi s tisoč jeziki — tu ne bomo uslišani. V zakrknjenem srcu ne obudi ljubezni sam Bog več, Z možmi, kakor je naš škof, se ne da niti z dokazi, niti s prošnjami opraviti ničesar I Udati se moramo usodi in v bridkosti čakati rešitve, ko se nas bode usmilil Bog in nam poslal dušnih pastirjev, ki bodo njemu v čast in nam v srečo. Do takrat pa nebodemo odnehali in v orožju na braniku skrbno čuvali ostale nam še svobodne postojanke, da nam rimska tema ne zakrije cele drage nam domovine. In naj bo to škofu prav ali ne — naj nas preklinja ali blagoslavlja! Svojih navodil ne bomo iskali v njegovih pastirskih listih — temveč v svoji vesti in svojem rodoljubju. Ko* nečno bode vendar zmagala resnica nad lažjo — luč nad temo. Osvobojajmo se! Kakor povodenj je preplavilo v zadnjih letih tuje pivo gorenjsko zemljo. Zlasti v radovljiškem okraju je ob času gradbe karavanške in bohinjske železnice posebno koroško pivo na kmetih do malega izpodrinilo domača piva. Kern in Fischer iz Beljaka sta ustanovila več zalog po Gorenjskem, kjer se je v dobrih letih razprodalo več piva kakor PODLISTEK. Brodkovskl odvetnik. Slika iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vaclav Benei-Šumavsk?; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. VI. Nastala je jesen. Listje je orumenelo in padalo z dreves. Vrtovi so postali pusti in polje zopet golo. Nebo je bilo megleno in je tlačilo zemljo kakor s svinčeno težo. Dolgo deževje je preme-nilo ceste in ulice napol v jezero. Dolg; čas, brezmejni dolg čas je tlačil zopet kakor mora vse življenje v mestu. Tudi Kubala je počel očutiti tesnobo te ena-komernosti, ko je zopet odšla Hilda po dnevih dijaške veselice. Obljubila je svojemu oboževatelju pred odhodom, da mu bode pisala. Vendar ni odgovorila doslej še niti z vrstico, dasi ji je poslal že drugi list, poln občudovanja in hrepenenja. Ni si mogel razjasniti, zakaj je postala po dnevih blaženega razburjenja tako molčeča, in je bil že cele dni nevoljen. K županovim že ni dohajal več tako pogosto kakor prej. Po onem, kar se je zgodilo pri veselici, na kateri se je zagledal kakor dvajsetletni mladenič v tujo mladenko, se je prerušila vsa prejšnja za-upijivait. Le, kadar je zahtevala kaka občinska zadeva, je stopil v prodajalnico, kjer je dobil navadno župana, ki se je ž njim razgovarjal prijateljski kakor prej. S Karlo se ni srečal nikdar; bežala je pred njim, kakor bi se bala njegovega pogleda. Ako se je sestal z gospo županjo, se je vedla proti njemu prav hladno, komaj da je nagnila glavo na njegov pozdrav, ker mu ni mogla odpustiti, da je tako naglo varal njene nade. Tudi na dom prvega svetovalca je prihajal redko, ko je opazil, da se ne vedeta gospodični proti njemu več z prejšnjo neprisiljenostjo in da ga zlasti Milka zbada posmehljivo zaradi njegove ljubezni do Hilde Njegovo razmerje do tuje mladenke, njegovo javno preziranje na veselici je odvrnilo od njega srca vseh brodkovskih mladenk, katerih zanimanje je izgubil, ko je dal prednost vsiljenki, s katero se je srečal slučajno. a Najpogosteje je obiskoval sedaj bivšega dav-karja, od katerega je izvedel novice o ljubljeni Hildi. Neprijazni predsodek, ki ga je imel nekdaj o njem, je izginil sedaj popolnoma, in odvetnik je sedaj že poslušal brez nevolje njega razlaganja, da bi se imela osnovati v Brodkovicah tretja stranka, ki se ji bi postavila na čelo onadva. Ko mu je pa izročil nekega dne, po dolgem mučnem čakanju, bivši davkar pisemce, duhteče, rožnato pisemce, se je mladi mož radostno stresni) in stisnil gorko Albrechtu roko. Od tega dne sta postala prijatelja. Hilda mu je pisala sicer kratko, vendar zgovorno, da so tudi zanjo večeri, ki jih je preživela v Brodkovicah ljub spomin in da so vroče besede njegovih pisem zazvenele v njenem srcu kakor ljubki akordi krasne godbe. Dokler pa nima dovoljenja stričevega, ne more ugoditi njegovi prošnji, da bi mu pisala vsak teden, vendar mu je obljubila, da odgovori na njegove liste, s posredovanjem Albrechtovim, vedno vsaj tekom enega meseca. Mladi odvetnik je zavrisnil. Pisanje je obsegalo pri vsej kratkosti več, nego je pričakoval po tako dolgem molčanju. Odgovoril je še isti dan z listom, v katerem je mogel le težko zadržati smeli vzlet plamtečega svojega hrepenenja. Pečal se je sedaj češče s svojim razmerjem do Hilde. Čutil je do nje strastno ljubezen in ni imel iskrenejšega hrepenenja, nego da bi jo mogel v najkrajšem času vzeti za ženko. Predstavljal si je bodočnost v najbolj rožnatih barvah. Zveza s Hildo mu je obljubljala, da v vsakem oziru doseže vrhunec svojih želja. S svojo krasoto, plemenitostjo in sliko bode dika njegove domačije, in dota njena bo gotovo tako velika, da bo mogel doktor lažje in hitreje stopati za svojim ciljem. Hilda je bila sicer po rojstvu Nemka ali živeča od mladosti v popolnoma češki pokrajini, je znala vendar tudi češki« Zatorej je upal, da je ne bode ovirala ta okoliščina in da se bode tudi Hilda, is ljubezni do ga vari vsa Koslerjeva pivovarna. V zadnjih treh letih pa je zlasti zgornještajersko Gossovo pivo priCelo z velikim uspehom izpodrivali poleg naših kranjskih piv tudi koroško pivo. V tem času se je ustanovil glaboglasni kartel, katerega posledice čutijo konsumentje, le bolj pa gostilničarji. Marsikdo se je žn bal, da bo razmerje med pivovarnami, ki so v trm času preskrbljevale Gorenjsko s svojim pivom, ostalo ncizpremenjeno, da bo torej gostilničar zavezan točiti le pivo, katero si je zavezal jemati, n. pr. v kakem času, ko so ga neugodne denarne razmere prisilile v to. Saj so prav dobro znali tujci izrabiti položaj in se vsesti za hrbet našim gostilničarjem. Toda v zadnjih mesecih opazujemo mod gorenjskimi gostilničarji neko gibanje, katero nas navdajo z upom, da se sčasoma otresemo vsaj večinoma nemških jerobov, ki nas z gospodarskim zasužnjenjem hočejo zasužnjiti tudi narodno. Tudi naši pivovarnarji so bili prisiljeni pristopiti h kartelu, gotovo ne brez hudega notranjega boja. S tem so si pa zaigrali bodočnost v tako napredujočem delu dežele, kakor je naša Gorenjska, ki se v zgornjih svojih pokrajinah vedno bolj industrializira. Naši zavedni gostilničarji so si namreč, skušajoč razdrobiti verige, ki pritiskajo nanje, stavili za nalogo, da privabijo kolikor možno veliko češkega piva v gorenjske kraje. Ustanovilo se je že par zalog in vedno novi gostilničarji se oglašajo, ki zahtevajo pivo iz čeških narodnih pivovaren. K temu jih silijo tudi nekateri konsumentje. Tudi so se nekatere češke pivovarne ne glede na to, da prodajajo svoje pivo še ceneje nego nemške pivovarne, zavezale, da dajo gotovi znesek za našo šolsko družbo. Le drag prevoz je dosedaj oviral, da se češko pivo ni bolj razširilo pri nas; toda z velikimi naročili se bodalo tudi sedanji sicer mali diferenci med razlikami cen na Kranjskem odpo-moči. Bliža se poletna sezona, ki obeta biti po Gorenjskem, zlasti od Podnarta navzgor, ugodnejša nego kdaj poprej. Tujci iz najraznovrslnejših mest že povprašujejo po stanovanjih na Gorenjskem. Snažno stanovanje, ukusno napravljena jed in dobra pijača so činitelji, ki vzdržujejo tujski promet, ako so dane tudi naravne ugodnosti. Gotovo bi izvrstno češko pivo bolj prijalo žejnemu letoviščarju nego pivo, ki se je točilo dosedaj po naših krajih. Pivovarnarski kartel je nesreča za gostilničarja konsumenta; skušajmo ga oslabiti, kolikor je v naših močeh. Ce že ne moremo naročiti iz tega vzroka našega domačega pivn, sezimo po češkem pivu, ker s tem se gospodarsko osvobojnmo od naših narodnih nasprotnikov, katerih glavni namen je raznaroditi lepo Gorenjsko, za kar jim služijo vsa sredstva. MT Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. ivg.v Kranju. Hotelska družba ..Triglav". Od raznih strani so prihajali osnovalnemu odboru hotelske družbe .Triglav, glasovi, da bi kazalo tako važno in za povzdigo tujskega prometa v slovenskih deželah velepomembno podjetje postaviti na širšo podlago. Zato je osnovalni odbor pustil prvotno misel ustanoviti družbo z omejeno zavezo ter je sklenil, da so to podjetje ustanovi kot delniška družba. Za ustanovitev delniške družbe govori več razlogov. Deleži pri družbi z omejeno zavezo so najmanjši po 500 K, delnice so bodo glasile le na 200 K; torej lahko marsikdo, komur ni mogoče utrpeti 500 K, naloži 200 K. Drugič je družba z omejeno zavezo, ako jo veliko družabnikov, kakor je tukaj slučaj, preokorna, ker se mora taka družba osnovati na podlagi pogodbe med družabniki in se smejo deleži le z dovoljenjem občnega zbora prenesti na drugo osebo, do čim je delniška družba v vsakem oziru gibljiva in se delnice, ki se glasijo na prinesitelja, lahko prodajo in poljubno krožijo v prometu. Hotelsko podjetje na Bohinjski Bistrici, za katero se ustanovi delniška družba, reprezentira vrednost 300.000 K. Bilo je že lansko sezono v obratu in pripravljalnemu odboru se je posrečilo za bodoče dobiti izvrstnega in izkušenega najemnika, ki bo imel hotele odprte celo leto. Ker se na Bohinjski Bistrici prihodnjo zimo uvede zimski šport, postane ta kraj najbrž najvažnejša postojanka zimskega športa v Avstriji, kakor se je izrazil najboljši avstrijski strokovnjak v tem oziru dr. Rziba. Da tujski promet v Bohinju ra-pidno narašča, govore številke. V letoviški sezoni 1. 1906 je bilo tam 2350 tujcev, leta 1907 pa že 84G9. Da bo podjetje izvrstno uspevalo, ni nobenega dvoma ; dokaz temu, da se je oddalo za letnih 22.665 K v najem, kar zagotavlja poleg izplačila vsaj 6% na dividende, tudi izdatno dotiranje re-servnega fonda. Delniška družba « Triglav » se ustanovi najprej z osnovno glavnico 200.000 K, ki se po potrebi zviša. Polovica delnic po 200 K se glasi na ime, polovica pa na prinesitelja. Delnice na ime so prihranjene v prvi vrsti za one subskribente, ki so že doslej vplačali ali podpisali deleže. Novi suh« skribenli na delnice na ime, vplačujejo lahko podpisani znesek v četrtletnih obrokih, začemši s 1. majem 1908, dočim se ima na delnice na i mete! j a vplačati pri subskripciji 25% ostalih 75% pa na poziv osnova!nega odbora. Subskripcijske pole so razpoložene pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri Jadranski banki v Trstu in pri Zivno-stenski banki na Dunaju invPragi. Podpisovanje se prične dne 1. maja in konča dne 15. maja 1908. Dosedanje deležnike s 500 K prosimo, da podpišejo še 100 K, da dobe potem tri delnice po 200 K. Natančnejša pojasnila daje deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani (hotel Lloyd), ki vsakomur na željo vpošlje tudi slike hotelov. Za pripravljalni odbor hotelske družbe .Triglav«. Ivan Hribar. Gospodarski del. b □□□□ □ Narodno gospodarstvo. Dalje. Z lombardnim poslom se bavijo večkrat posebni zavodi (zastavljalnice). 0 Kontokorentni posel ali tekoči račun vodi banka, ako v svojih knjigah dovoljuje svojim klijentom kredit do neke višine. Po navadi banka posojuje toliko na tekoči račun, kolikor sigurnosti poda klijent, bodisi s poroštvom kake druge osebe, bodisi z lastno menico ali hi-potečnimi varščinami. Če tak kredit ni pokrit (blanko kredit), lahko banki vzame zaupanje občinstva. Trgovec, ki stoji v tekočem računu z banko, tudi lahko izda svojemu upniku ček na svojo banko, da mu izplača to in to svoto. Obrestna mera je pri kontokorentu večja nego pri lombardu in eskomptu. t) Hipotečni posli. Vsi doslej našteti bančni posli se imenujejo tudi kratkoroki kreditni posli, ker se kredit daje ali jemlje le na kratek rok. Toda banke morajo dovoljevati tudi dolgoroki kredit, ki se rabi pri nakupu zemljišč, stavbišč, pri melioracijah, pri industrijskih napravah i. t. d. Za te vrste kredita porabljajo banke ali lastno glavnico ali si same preskrbe dolgoroki in neodpo-vedljiv kredit z izdajanjem zastavnih listov. Zastavni listi so obrestonosne bančne zadolžnice, ki se glase na imetnika in so lahko prenosljive. Banka je za njihovo varnost odgovorna z vsem svojim imetjem, bančni dolžniki pa ne jamčijo neposredno za te zastavne liste, temveč le posredno po hipotekah. Razlika med obrestimi, ki jih nosijo zastavni listi, in obrestimi, ki jih plačujejo banki hipotečni dolžniki, tvori bančni dobiček. Banke svojim dolžnikom ne posojujejo v gotovini, temveč v zastavnih listih, katere dolžnik na denarnem trgu (n. pr. na borzi) lahko izpre-meni v denar. Zastavni listi morajo na denarnem trgu izpreminjati svojo ceno in so lahko nad pari, al pari ali pod pari. Obdržali bodo svojo ceno ali pari le tedaj, če se obresti redno izplačujejo in imajo imetniki tudi zavest, da se jim glavnica sčasoma povrne. To povračilo glavnice se vrši z izžrebanjem zastavnih listov po gotovem amortizacijskem načrtu. Da bo pa banka mogla izplačati take glavnice, treba je tudi bančnim dolžnikom redno odplačevati njihov dolg, kar se godi na ta način, da se plačuje vsako leto neka ne-izpremenjena denarna svota za obresti in amortizacijo toliko čaaa, da je poplačan ves hipotečni dolg (plačilo letnin ali anuitet). Hipotečne banke morajo biti ali delniške družbe, zadruge ali pa zavodi, ki jih ustanove javni zastopi, kaka mesta in dežele. V Avstriji je dobila leta 1855 narodna banka (sedaj avstro-ogrska banka) pravico otvoriti oddelek za hipotečni kredit, in sicer sme izdati iz žrebnih zastavnih listov do 300 milijonov kron. Dovoljuje njega, oprijela njegove narodnosti s pravo ljubeznijo. Pomirjeval je svojo vest z opravičevanjem, da so tudi drugi možje, dasi so imeli Nemke za žene, kaj zaslužno delovali za narod. Ali mnogo bolj neljuba ovira je bila, da je Hildin stric slul daleč naokoli kot odločen nc-prijatelj češkega življa. Bil je strankar, da ni trpel med uradništvom niti enega odkritosrčnega domoljuba, in je imel tako močen upliv na mladega kneza, da ga je pregovoril, da je prestopil k nemški stranki, dasi se je nahajal knezov oče pri konservativnem plemstvu, prijaznem češki narodnosti. Albrecht sam je priznaval, da bo težko pregovoriti Hildinega varuha, da privoli k zvezi mladenke s češkim odvetnikom. Ali te ovire niso strašile Kubale, ampak še bolj so vnemale v njem ljubezen do mladenke, ki se mu je zdela vznesena in nedosegljiva, ožar-jena s sijajem izvanredne nadzemeljske krasote. Minilo je nekaj mesecev, in v tem času so prihajali Hildini listi pravilno ob času. Dasi so bili vsi previdno pisani, so vzbujali vendar blažene nade v prsih mladega odvetnika in ga vtrjevali v njegovi ljubezni. Hilda je umela mojstrsko pisati. Z nobeno besedo se ni vezala in je ostajala vedno v mejah čiste dvorljivosti, a vendar je znala vedno razburiti z nekoliko besedami razkošna čuvstva v srcu svojega oboževatelja, V nekem pismu mu je pripovedovala, kako je bila na plesu v Brnu. Kratko ali slikovito je popisala družbo in končala: »Morali bi biti tam! Bila sem vedno v plesnem vrtincu, obdana od roja poli-kanih lahkoživcev in zasledovana od njihovih pogledov. Vendar nisem prinesla odtod tako ljubega spomina domu kakor iz Brodkovic." Doktor je čital povsod med vrstami, da ga Hilda ljubi resnično. Upal je, da se snide ž njo zopet pri Al-breehtovih. Obljubljala je nekolikokrat, da pride, vendar je vedno zopet odkladala svoj prihod, izgovarjaje se, da je o mrzlem zimskem času večurno potovanje z vozom kaj neprijetno. Kubaia se ni mogel dalje upirati svojemu hrepenenju. Pod pretvezo, da mora urediti neko malenkostno zadevo, ki bi se pa dala rešiti tudi pismeno, se je podal nekega mrzlega dne na sedež okrajnega glavarstva H., kjer se je nahajal tudi knezov grad. Uredivši v kratkem svojo zadevo, je ostal v mestu do večera, vendar ni videl Hilde. Obhodil je večkrat grad ter hrepeneč zrl v njegova okna, a Hilda se ni pojavila. Vendar je pa napravil tnal korak naprej s tem, da ga je zvečer v najboljši mestni gostilni predstavil okrajni glavar osrednjemu ravnatelju gospodu VVolfgangu Kastellu, stricu Hildinemu. Predstavljanje je bilo prav tako slučajno kakor površno, poklonila sta se, in že se ravnatelj ni več brigal za tujega od- vetnika. Kubalo je pa veselilo vendarle, da se je zbližal vsaj tako ž njim. Zima je minila in zgodaj je nastopila krasna, topla pomlad, ki je pričarala kakor črez noč listje na drevesa in grme tei jih obsula s cvetjem. Nekega dne je prihitel Albrecht z važnim obrazem v Kubalovo pisarno in želel govoriti z doktorjem. Nevoljno kakor vselej ga je šel Mudra prijavit v doktorjevo pisalno sobo. Bivši davkar je prinesel novice od Hilde. Pisala mu je, da je komaj pregovorila strica, da bi se pobližje seznanil s Kubalo. Moral bi tedaj priti z Albrechtom v mesto in tam bi se že dobila priložnost, da bi se odvetnik sešel s stricem. Hilda je naznanila tudi dan, kedaj bi bilo najugodnejše po njenem mnenju. »To dekletce ima premeteno glavico,' je pravil Albrecht, »bistroumno je sestavila svoj načrt." »A srce ima zlato," je dostavil navdušeno Kubaia in objel Albrechta, »angeljsko dete me ljubi! Presrečen sem!" Pogovorila sta se takoj z Albrechtem do najmanjše podrobnosti o potu, a ko je odhajal, ga je spremljal doktor prav do pisarniških duri in mu zopet gorko stisnil roko. Mudra, ki ni mogel prenesti te odvetnikove zaupljivosti, je opomnil čmemo, da se mu dozdeva 1. priloga „Gorenlcu" if. 15 lg I. 1908. hipotečna posojila na veleposestva in manjšo zemljiško posest ter na hiše, dane v najem. Hipotečna posojila se dajo v zastavnih listih, ki se izžrebajo v 40 l/a ali pa v 50 letih. Pri prvih znaša obrestovanje 43/4, amortizacija 3/4, torej skupno 5Vi%i ter se dolg poplača v 41 l/, letu, pri drugih pa znaša obrestovanje 48/4, amortizacija Vai skupno 5V4%i »n se dolg poravna v 50 letih. Po izkazu dne 23. marca 1908 so znašala hipotečna posojila avstro - ogrske banke 299,995.029 K 69 vin., zastavnih listin v obhodu pa je bilo za 292,687.000 K. Poleg avstro-ogrske je še nekaj bank v Avstriji, ki se pečajo s hipotečnim kreditom kakor splošni avstrijski zemljiško-kreditni zavod na Dunaju, avstrijska hipotečna banka na Dunaju, ga-liška delniška hipotečna banka v Lvovu i. t. d. Deželne hipotečne banke še nimamo na Kranjskem, čeprav obstoje že v mnogih drugih deželah. Poleg teh poslov se bavijo banke tudi še z menjavanjem denarja, z efektnim, ustanovitvenim in drugim s temi v zvezi se nahajajočimi posli. V menjalnicah se menjajo tuji novci in tuji papirnat denar za domači denar. Pri efektnih poslih banke kupujejo in prodajajo efekte, rešujejo kupone, izžrebane papirje, sprejemajo efekte v shrambo in upravo, prevzemajo posojila za državo, dežele, mesta ali veleindustrijo i. t. d. b) Hranilnice in posojilnice. Kakor shranjujejo kapitalisti svoj razpoložljiv denar v bankah, da se jim obrestuje, tako se nudi manj imovitim ljudskim slojem prilika denar plodonosno nalagati v hranilnicah, ki so ustanovljene na podlagi državnega hranilnega statuta, kakor na Kranjskem Kranjska hranilnica, ali pa v mestnih hranilnicah. Pri poslednjih prevzema mesto na podlagi posebnega sklepa mestnega zastopstva, ki ga mora potrditi deželni odbor, poroštvo za hranilne vloge. Te hranilnice so pod državnim nadzorstvom. Deželna vlada namreč imenuje za vsako mestno hranilnico posebnega cesarskega komisarja, kateri mora čuvati nad tem, da se izpolnujejo pravila. Zato se mora vabiti k vsem ravnateljskim in odborovim sejam, da more preprečiti protipravilne ali regulativu nasprotne ali sicer protipostavne sklepe ravnateljstvu ali odboru. Take mestne hranilnice imamo v Ljubljani, Kranju, Radovljici, Novem mestu, Črnomlju i. t. d. Njim država pripoznava pupilarno varnost, to je vanje se sme vlagati denar varovancev, občinski, cerkveni denar i. t. d. Največ hranilnic in posojilnic pa je osnovanih na podlagi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 (glej stran 41 in 42), in sicer po Schulze-Delitschevem ali Raiff-eisnovem zistemu. Hranilnice in posojilnice morajo sprejemati tudi prav majhne vloge, če hočejo, da se razširjajo in vzbujajo čut varčnosti tudi pri neimovitih in neizobraženih slojih. Hranilne vloge se porabljajo za posojila proti zadolžnicam, menicam, na zastave (ročno zastavo in hipoteke) i. t. d. Pri rajfajznovkah se ne smejo posojila dajati na menice, kar je pri drugovrstnih hranilnicah in posojilnicah dovoljeno in pri nekaterih posojilnicah celo glavno opravilo. Nekatere hranilnice se po svojem obratu že bolj približujejo bankam, ker tudi eskomptujejo menice, dovoljujejo lombardna posojila, izdajajo zastavne liste i. t. d. Na podlagi zadružnega zakona ustanovljene hranilnice in posojilnice so po navadi vedno, kakor bi gospod Albrecht ne imel dobre vesti. Tokrat pa dr. Kubaia, ki je že večkrat slišal slične opazke Mudrove, tega ni prenesel. Zardel je in zaklical razjarjen: »Mudra, zahtevam popolnoma odločno, razumete, da si prihranite svoje opazke, kar se tiče gospoda Albrechta. On je moj prijatelj, zapomnite si to in po tem se ravnajte." Na besedo »prijatelj" je položil odvetnik nenavaden povdarek. Mudra je zardel in zopet prebledel, vendar je sklonil glavo nad papir in ni odgovoril ničesar. Doktor pa je zaloputnil duri in odšel v svojo sobo.-- Določenega dne sta se vsedla še pred zoro odvetnik in gospod Albrecht v kočijo, ki je dospela, dasi so konji iskro tekli, stoprav ob enajsti uri dopoldne v mesto K. in se ustavila v gostilni pod gradom samim. Albrecht je napeljal tako, da je stal Kubaia, še predno je minula ura, iz obličja v obličje s stricem Hildinim. Osrednji ravnatelj je bil velik, močan mož, čegar rejenost je živo spominjala na gozdarja. Na širokih plečih a kratkem vratu je sedela energična glava; njegov obraz je imel strog izraz in mali nos je bil zakrivljen kakor kljun ptice-roparice. Rdeči tolsti obraz je odseval zdravja in bil pretkan z drobnimi žilicami, ki so svedočile, da si gospod ravnatelj privošči v obilni meri pijače, ki bi ji ne zaničevali niti bogovi Dalje prih. zvezane po zadružnih zvezali. Tako imamo sedaj v slovenskih pokrajinah Zadružno zvezo v Celju, Zadružno zvezo in Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Zadružništvo, in še posebej na zadružništvu sloneče posojilništvo na Slovenskem, je doseglo zlasti v zadnjem desetletju naravnost presenetljive uspehe. Posojilnice nahajamo že skoro v vseh večjih občinah. Dalje prih. * * * Tedenski sejem v Kranju dna 6. aprila 1908. Prignalo se je — konj, 96 glav domače goveje živine, 6 glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 2 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 1080 proso K 7-60, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir 250 za 50 kg. Podraienje masla. Sem od novo?a leta je po tržiščih in od trgovcev s surovim maslom prav živahno popraševanje po maslu. Cena se mu prav zelo zvišuje. Vzrok temu je, ker se konsum vedno zvišuje, a produkt mu ne more zadostiti. Tako se je na Dunaju zvišala cena pri 100 kg surovega masla na 10 do 20 kron in onemu slabše vrste tudi za okroglo po 5 kg proti ceni, katera je va-lutirala v jeseni. Se bolj nego v Avstriji čuti se pomanjkanje masla v Nemčiji in v Angliji. Nemški trg se prav Živo zanima za maslo čeških mlekarn. Še ne dolgo se je plačevalo surovo maslo na Češkem po 100 kg, franko železniška postaja in embalaža 240 do 250 K. A danes je poskočila cena celo na 270 K za 100 kg. Vsled tega je bil prisiljen dunajski trg zvišati ceno in kakor nam je dobro znano, se dunajski trgovci jako živo zanimajo in povprašujejo po blagu slovenskih, odnosno kranjskih mlekarn. Ponujajo se cene celo 280 K za 130 kg, kar dosedaj ni bilo v navadi. Glavni vzrok leži v tem, ker Angleži rabijo mnogo, mnogo masla, katerega pa za svojo potrebo ne dobe dovolj iz kolonij, kakor doslej. Zato so si osvojili evropski kontingent, predvsem holandsko in sibirsko maslo, katero se je poprej prodajalo v Nemčijo. Ker je nemškim pokrajinam to maslo odteg-njeno, jeli so Nemci sklepati kupčije na Češkem, to pa škodi dunajskemu tigu, kateri je prisiljen iskati trgovskih zvez drugod. Od tod višje cene, ker išče nemški trg pokritja svojemu konsumu v Avstriji. V naših severnih sudetskih deželah se pripravlja akcija, da ta višja cena maslu tudi trajno ostane, ne samo začasno, da se ohrani tuj trg nasproti konkurenci onih krajev, kjer so cenejša krmila in nižje delavske plačo. Prav bi bilo, da se tudi kranjske mlekarne zavzamejo zato, da ne pridejo v položaj kakor lansko poletje, da so morale nekatere mlekarne začasno kar prenehati s svojim delovanjem, ker niso vedele nikamor z blagom. Posebno upoštevati je, da imamo Kranjci v poletju veliko masla, a v zimskem času pa silno pade nasproti množini poletja. Okrajna hranilnica fn posojilnica ? Škofji Loki je imela preteklo sredo, dne 8. t. m. v dvorani mestnega županstva svoj sedmi redni letni občni zbor. Računtki zaključek za leto 1907 3e je enoglasno odobril in v istem letu doseženi čisti dobiček z znesku K 4626 12 tako-le razdelil: glavni deleži dobe 6°/0 obresti K 315 44, darila pa Zavod sv. Nikolaja v Trstu K 20 —, Dijaška kuhinja v Kranju K 50 —, Olepševalno društvo v Škofji Loki K 100—, Gasilno društvo v Skcfji Loki K 50—, Ljudska knjižnica « Narodne čitalnice* v Škofji Loki K 70—, ostanek K 4020 68 se priklopi rezervnemu zakladu, ki znaša K 10.041 07 in bode torej s tem naraslel na K 14.061 75. V imenu vseh članov načelstva je hranilnični pred-seduik g. Lovro Sušnik izjavil, da načelstvo ne zahteva za svoje delovanje nobene remuneracije. Občni zbor je to izjavo vzel na znanje in načel-stvu izrekel zahvalo za tako nesebično in požrtvovalno delovanje. Nato so se za osmo poslovno leto izvolili sledeči gospodje v vodstvo hranilnice: Lovro Sušnik, predsednik, I. N. Koceli, podp-ed-sednik, Anton Homan, Ivan Košir, Leo Lavrič, Konrad Pecher in Avgust Nadilo, odborniki, Ervin Burdych, Andrej Jamnik in Niko Lenček, računski pregledniki. Dopisi. Delavski položaj v Ameriki. Oregon City Oregon, 13. marca 1908. Amerika, tista obljubljena dežela, po kateri se baje cedi mleko in med. in kamor je dosedaj na tisoče in tisoče evropejskih delavcev poželjivo obračalo svoje oči, je postala zavoljo svetovnoznane delavske krize za marsikaterega delavca in družino dežela revščine in bede. No, mi Slovenci na za-padnera kontingentu v Oregon City Oregon se še ne moremo posebno pritoževati, ker tukajšnja papirnica deluje Se zmirom s polnim parom, razlika je le, da moramo delati za nekoliko manjšo plačo. Drugačna je pesem po večjih industrijskih krajih in mestih kot so Pitsburg, Chicago, Cleveland, Nev-York, St. Louis i. t. d., kjer velikanske žele-zolivarne in druge tovarne ali popolnoma počivajo, ali pa delajo le s polovico pare. Po statistiki se razvidi, da je okroglo dva milijona delavcev v Ameriki brez dela in veliko teh tudi brez jela. Posledica temu je, da so ropi in uboji na dnevnem redu in da se število tako imenovanih trampov neznansko množi. Marsikdo bo gotovo radoveden, zakaj da se v Ameriki ne dela. Oigovor je pač enostaven, namreč nadpro3;kcija blaga na svetovnem trgu, kriza je bila in b?ds reden pojav pod sedanjim sistemom, ker dokler ni trg prenapolnjen industrialnih izdelkov, delujejo tovarne s polnim parom neprenehoma noč in dan. Časopisi pa pojejo glorijo o prosperiteti in blagostanju ameriških delavcev; kakor hitro pa j j na trgu več izdelkov kakor se jih potrebuje, veleindustrijci ne morejo več dobiti dobrih odjemalcev, začnejo cene istih rapidno padati. In posledica temu je, da trusti, lastniki tvornic in drugi pridaniči začnejo zapirati tovarne drug za drugim, ker ti ljudje puste delati delavcem le toliko časa, dokler cene izdelkom visoko stoje, da vlečejo mastne dividende, kakor hitro pa vidijo, da nimajo od delavcev gotovo mero dobička, pa vržejo delavce enostavno na cesto. Dasiravno so jim ti poprej s svojimi žulji spravili skupaj milijone ter se potem seveda lahko delavcem smejejo v pest. In ker ti delavci, ki ne delajo, seveda nimajo denarja si ne morejo kupiti niti najpotrebnejših stvari, je posledica temu, da morajo prodajalci oblek, črevljev, pohištva in drugi mali obrtniki, zopet odsloviti po nekaj uslužbencev, in tako se brezdelavna proletarska masa ali kakor jo je ekonom Marks imenoval, industrialna rezervna armada samaobsebi množi. Za kapitaliste je ta armada brezposelnih neprecenljive vrednosti. Tvori zanje važno orožje, ker drži armado delajočih na uzdi, ker dokler je na razpolago dosti rezervnih delavcev, se lahko veleindustrijci igrajo z delajo-čimi kakor salonski kavalirji s kartami po kavarnah. To je efekt, ki ga ne o vržejo nobeni fili-stri. Saj se je tukajšnji multimiljonar Pierpont Mcrgan sam izrazil, da le želi, da bi se sedanja kriza še tako hitro ne končala, zakaj da to želi, je za zavednega delavca žs povsem neumno vprašanje. Res je, da ima še Amerika za milijone in milijone delavcev dosti kruha, ker tukaj se so nahajajo nepregledne prerije, ki čakajo pridnih rok, da bi jih razoral in obsejal, zemlja je tem ljudem jako hvaležna in po preteku par let imajo stotero poplačan svoj trud. Ampak Slovenci, prišedši v Ameriko, ne gredo na kmetije, prvič ker ne razumejo angleškega jezika in drugič ker jih nobeden ne pouči, naselijo se večinoma po mestih, kjer so velike tovarne aii pa po rudo- in premogokopih, kjer mislijo, da bodo denar zajemali z lopato; na vsak način je to za marsikaterega potem dobra šola. Seveda je tukajšnji poljedelec dosti bolj pre-frigan kakor naš, svojo zemljo obdeluje z modernimi stroji, na Slovenskem je kmetijstvo še skoro na isti stopinji kot je bilo pred 100 leti, sin ravno tako orje in seje kakor ga je naučil njegov oče, in on nauči zopet svojega sina tako. Tako si lahko vsakdo raztolmači propadanje krnečcega stanu. Pri sedanji mizeriji pa svetujem vsakeom šj tako zadolženemu kmetu, da kateri ima dosti črnega kruha doma, naj si nikar ne hodi v Ameriko iskat belega. Ko so časniški poročevalci vprašali našega dičnega vojnega tajnika Williama E. Tafta, ki kandidira za predsednika združenih držav Severne Amerike na republikanski listi, kaj storiti delavcu, ki je brez dela, kruha in strehe, je odgovoril, da Bog ve. Katoliški nadškof čikaški Ouigiey pa je odgovoril na isto vprašanje, da izstradan človek ima pravico krast«. Raloveden sem, kaj bi na to vprašanje odgovoril ljubljanski škof Jeglič ali sociolog Krek. Vsakemu, kateri količkaj prebira časnike, ju gotovo še v spominu, kako sta bije najbolj informirana ljubljanski «Slovenec* in » Domoljub* vabila delavce v Ameriko ter jim obljubovala stalno delo za 50 let. — Kdo bi pa sedaj za te reveže skrbel, ako bi bili šli na iim tem gospodom, morebiti Šušteršič ali Žitnik, jaz pravim, da Bog ve. Učeni gospodje okoli ljubljanskega »Slovenca« in »Domoljuba* pa mi gotovo ne bodo šteli v zlo, ako jim povem na uho, da se ravno delavci v tistih krajih, kamor ste jih vabili, neznansko pritožujejo čez delo kakor tudi čez plačo. Mnogo bolj pametno je za Vas, ako zanaprej pazite na robu bankerota stoječe voditelje konsumnih društev in na device dvomljive čistosti razupitih Marijih družb, ker delavski položaj v Ameriki je za vas španska vas. No, pa saj se poznamo, da so naši fanatični klerikalci povsod enaki. Poznam občino na Gorenjskem, katere urad obstoji pravzaprav iz čveterih župnikov, vrhovni uradnik občine, to je župan pa niti vrh vaškega zvonika ne vidi, zakaj, no, zato ker gospodje hočejo tako imeti, pri njih je župan pravzaprav le slepo orodje klerikalne komande. Povejte izobraževalnemu društvu 1? v Preddvoru, da so buče debelejše kot krompir in da repa ne raste na drevju in takoj bode zakričalo en par analfabetov: Križaj ga I Obiskal sem gomile pesni« kov Jenka in Prešerna na pokopališču starodavnega mesta Kranja. S studom pa sem se moral obrniti preko črne Gorenjske in njenih politikujočih duhovnikov. Zakaj ti ljudje pojejo svobodomiselnemu pesniku prvaku slavo, saj je bil duhovnik tisti, ki je cel koš dragocenih Prešernovih rokopisov sežgal. Tudi mi imamo tukaj v Ameriki par tucatov slovenskih kaplanov in župnikov, ki po tukajšnjih klerikalnih listih prodajajo svoje paviihanske pri« smodarije, ter nas v svoji naivnosti še zmirom tolažijo s Slomšekovim izrekom «Moli in delaj? Vendar ta izrek je izgubil pri delavcih za sedaj vso veljavo. Kako pa naj delata tista dva milijona delavcev, ako ne dobe delo, od same molitve pa mora iti človek lačen spat. Mi zavedni delavci pa korakamo naprej ter se ravnotoliko zmenimo za prazne napade naših prečastitih, kakor če bi psi lajali v luno. In ker smo se včasih doma r kakšni vaški krčmi v stari domovini pridušali fantje tako tudi pri sedanji mizeriji nismo pozabil na ženitev. In sicer urno imeli ta predpust dvoje porok. Nevesti sta prišli pred nedolgim časom iz stare domovine, obe kranjskim meščanom dobro znane, Valentina Bedenk in Marija Robljek. Ženin prve je Frank Sekno iz Velesovr ga pri Cerkljah, ženin druge pa Matevž Polajnar iz skalnate kok-riške doline izpod visokih Grintavcev na Gorenjskem. Za tovariša drugemu paru je bil g. Frank Šavs, za družico pa gospodična Nežika Justinova, prvemu pa M. Gančigaj z ravnoisto gospodično. Na ženitovanjski dan pa smo tukajšnji Slovenci obhajali lep narodni praznik, kjer smo ob zvokih lepo doneče godbe pozabili vse brilkosti in težave preteklih dni. A kaj nam prinese prihodnjost, nam pokaže bližnja bodočnost. France Matevževčov. Loške novice. — V koprive je treščil Šinkovec, ko nam je v »Slovencu* podtikal, da smo hoteli pri duhovščini očrniti gospoda Hafnerja, da smo pritiskali na tasta, vrgli bombo, segli po sodnijskih aktih i. t. d. Tem lažem nasproti pravimo mi le to, da bi se potrebovalo mnogo prifarškega platna, da bi ž njim zamašili usta, ki zevajo tako na široko G. Hafnerja vendar vsi dobro poznamo, z nami je zrastel skupaj, čislamo ga kot gostilničarja in trgovca, samo to ga pomilujemo, da se je pustil vleči od Šinkovca. — Vse dr uga č ne n a čr te je imel Šinkovec Ž njim. Vsak cigan vendar hvali svojo kobilo. Šinkovec pa je govoril o Hafnerju, da res ni sposoben za poslanca, da pa to ne de nič, bodo že drugi sposobnejši v zbornici 1 Hafner naj bi bil torej nekak «Stiramvieh». In mi naj bi ga obrekovali pri duhovščini ? — Sam Šinkovec dobro ve, da do zadnjih volitev v Loki ni imel hujšega sovražnika, kakor mu je bil Hafner, ki mu je rekel vse, samo človek ne. Zato ga menda še Šinkovoc volil ni. Naj pove, če je to res ali ne. — V »Slovenca* je pisal Šinkovec: -Klerikalci so dobili v Loki 76 glasov, med temi 61 meščanskih* in se je na videz še tolkel ob prsi. Ako bi pa hoteli malo bolj ogledati si te njegove »meščane*, bi povedali še marsikatero. Pa škoda za čas in papir. Omenjamo za danes le to, da sta dala glavni odstotek njegovih »meščanskih glasov* predmestji Karlovec in Studenec. Potem pa pridejo Lontržani. Ti pa imajo posebno lontrško politiko, in kdor pride ž njo navskriž, je takoj obsojen. — To je skusil tudi Šinkovec, ko je Lon-tržanom razkazoval načrte za podaljšanje farne cerkve sv. Jakoba. Rekli so mu, naj le načrte skrije ali pa strga. — Tega ni hotel Šinkovec,zato so ga Lontržani pometali iz občinskega odbora ...... in to je bilo najpametnejše delo v vsem njihovem dosedanjem političnem življenju. — Sedaj pa kriče Šinkovčevi, oziroma Hafnerjevi volilci, da smo naprodnjaki prodali Loko. To se vidi, kako daleč sega politična modrost teh »meščanov*, da se pospnejo do tako abotne trditve ! —• Tiskana vabila je razpošiljal Šinkovec koncem meseca marca na razne Ločane in jih milo vabil za pristop k katoliškemu izobraževalnemu društvu na Lontrgu. Našim Čitateljem je to seveda že znano in v zadnjem »Gorenjcu* smo djali to vabilo malo na kritično rešeto. Tudi danes hočemo še katero povedati. — Na koncu teh vabil je Šinkovec s prav majhnimi črkami pristavil opombo, da bo društveni sluga že prve dni aprila hodil okrog z nabiralno pole, da bi mu dali denar. Aha, brez denarja vendar ne gre in tega potrebuje njegovo katoliško društvo, če hoče obstati. — Čudimo se le, ker Šinkovec toliko ob-Ijubuje, da v teh tiskanih vabilih ne reče še to, da dobi vsak član tega katoliškega društva tudi prosto vožnjo in prehrano na romarska pota. Seveda ima Šinkovec pri tem slabe izkušnje. Lansko leto na Veliki Šmaren, ko ima kmet največ dela, je v najhujši vročini stlačil v en vlak 600 romarjev. Vlak je veljal par sto kron. Zglašenih je bilo okoli 400 romarjev. Romalo jih je pa 600. Vsak romar je plačal po 8 kron. — Takrat jc preostalo okoli 1600. »Kam jih je Šinkovec dejal,* so popraševali hribovci. Zahtevajo naj, da se položijo tisti računi, pa bodo vedeli. — Namesto razširjati sovraštvo i. t. d. naj bi Šinkovec Že enkrat razširil cerkev sv. Jakoba, če ima pogum 1 Saj je kazal načrte. Ko jih je razstavil pri Papatu, jih je bilo kar celo okno polno. Na tistih načrtih je bil videti posebno velik prostor pred cerkvijo. To vam je bil prostor pred cerkvijo na tistem načrtu, tako širok in tako zračen, da so se videli Grintovci. — če je kaj resnicoljuben, bo Šinkovec •ara priznal, da je farna cerkev v sedanjem obsegu še veliko prevelika. Pri njegovih pridigah je taka praznota v cerkvi, da bi ljudje spali lahko na klopeh. — To pa je res, da je ni tako zanemar jen« in zaprašene cerkve od zunaj in znotraj, kakor je naša farna cerkev. Naj bi se Šinkovec pobrigal malo bolj za popravo cerkve, kakor pa za popravo tistih duš, ki ne bodo nikoli počivale v njegovem naročju. — Pred kakimi 3 ali 4 tedni je v Loki zboroval konzorcij za zgradbo železnice Škofja Loka-Zeleznikt. Takrat so vsa poročila izvenela v to, da še dolgo časa ne bo iz te moke kruha. Državni poslanec Čoč pa jo železnico stresal kar iz rokava. Govoril je nekaj o »interesentih*. — In to besedo »interesenti* je ponavljal in venomer metal iz sebe, da se mu je zdelo tako interesantno — najbrž jo je profitiral v državnem zboru. — Povedal je Coč, da ne bo treba nič plačevati za to železnico, ker bodo dežele dobile milijone od povikšanja davka na žganja. — Ali mu kdo to verjame? Ce ne, pa naj gre jutri, v nedeljo, v Železnike, tam bo občni zbor za to železnico in bo zopet izvedel kaj intere-santnega. Radovljiške novice. — Odbor naše bujno se razvigajoče posojilnice za upravno 1. 1908 je in sicer načelništvo: dr. J. Vilfan, predsednik, Iv. Sartori, podpredsedik, odborniki: Rudolf Kunstelj, Franc Mrak in Josip Pogačnik. — Nadzorstvo tvorijo člani: Anton Treven, predsednik, Oton Horoann, Franz Papler, Rikard Schrev in Ivan Žark. — Uradništvo je : Dragotin Pohlin, tajnik in Peter Prapotnik, knjigovodja. — — V nedeljo, dne 5. aprila, popoldne je umrl obče priljubljeni titularni stražmojster Miha Mavc v najlepši dobi 29 let po dolgi in mučni bolezni, ki si jo je nakopal v naporni službi. Zapušča mater, za katero je prav sinovsko skrbel. V torek ob pol 6. popoldne So ga odpeljali na njegov dom k M. Dev. Polje, kjer so ga pokopali v sredo dopoldne. Pogreb, katerega so se udeležili v lepem številu njegovi tovariši, je pričal, da je bil pokojnik obče priljubljen. Lahka mu žemljica! — Naš neumorni gledališki odsek združenih podružnic sv. Cirila in Metoda se je menda poslovil za letošnjo pomlad od občinstva s svojo skrbno naštudirano in dobro vprizorjeno igro »Cigani*, ki se je ponovila dne 5. aprila v prostorih g. H. Kunsllja. Žal, da je bil obisk radi skrajno neugodnega vremena srednji. Kljub temu smo opazili sosede z Jesenic in Koroške Bele. Gledališkemu odseku pa kličemo: Hvala Vam za duševni užitek, ki ste ga nam nudili v pretečeni gledališki dobi. Na veselo svidenje v jeseni! — Ta teden so pričeli s konečnim delom na zvoniku naše dekanijske cerkve. Zvonik bo pravi kras radovljiškega m«-sta in g. dekanu moramo le čestitati, da se je lotil tako težkega, a hvaležnega dela. — Pivovarna bavarskih podjetnikov je za Radovljico zmrznila. Sodaj jo nameravajo menda sezidati v Lescah. A dozdeva se nam, da bo še precej Save steklo proti morju, predno dobe Lesce to podjetje. — O občnem zberu bolniške blagajne v Radovljici prinesemo poročilo prihodnjič. —- Centralna kuhinja — kakor nam piše nekdo iz Radovljice — naj bi se osnovala v Radovljici. Pomen te osnove bil bi zares — daleko-sežen, dasi stvar na prvi pogled zbuja smehljaj in tehtne pomiselke. Pa živimo v XX stoletju, ko napredek koraka z orjaško silo dalje. Za centralno kuhinjo bo treba pred vsem kapitala, s katerim naj se sezida posebno poslopje, v katerem bi bili nameščeni veliki kuhinjski, jedilni in drugi potrebni prostori. A ta kapital bi se obrestoval in amortiziral iz dohodkov. Glavno je, ako se priglasi dovolj rodbin in posameznikov. Resnica je, da bi bilo s centralno kuhinjo odvzeto ženam in gospodinjam težko breme in bi se njih delavnost porabila plo-donosno na drugem polju domačega napredka. O stvari bomo govorili kaj več, ako se bolj približa uresničbi. Kmetijsko pončno potovanje na Češko. C. kr. kmetijska družba kranjska namerava prirediti povodom letošnje jubilejne razstave v Pragi gospodarsko-poučen izlet na Češko. Po dogovoru z deželnim kulturnim svetom za kraljevstvo Češko v Pragi se je že sedaj sestavil za to potovanje naslednji načrt: Izlet bo trajal 10 do 12 dni in se bo vršil meseca julija ali avgusta (v šolskih počitnicah). Udeleženci se odpeljejo z večernim vlakom, ki odhaja z Jesenic ob osmih zvečer, in pridejo zjutraj ob osmih v češke Bu-djejevice. Tam se prične s poučnim ogledavanjem, in sicer: 1. dan. Ogled gospodarske šole in kakega vzornega kmetijstva, kjer bo videti rejo južnočeških konj težkega plemena (najbrž v Plavi). Obed in prenočišče bo v Budjejevicah. 2. dan. Ogled krasnega veleposestva kneza Schvvarzenberga, in sicer gradu v Hluboki in vzor- nega dvora Vondrova. Obed v Budjejevicah. — Popoldne ogled postaje za obdelovanje barja v Zalš«, vožnja v Tabor in prenočišče tam. 3. dan. Ogled staroslavnega mesta Tabora, kralj, češke kmetijske akademije, družbene mlekarno s parno silo. Z večernim vlakom v Prago. 4., 6. in 6. dan v Pragi. Tukaj ogled Prage in njenih starožitnosti, obisk in ogled razstave, dalje ogled prve češke akcijske mlekarne v Nuslih, Freveve mlekarne in sladkorne tvornice v Visoča-nih, in če bo čas dopuščal, fiziologične ter mlekarske postaje. Hrana in prenočišče v Pragi. 7. dan. Izlet s parnikom po novo kanalizirani reki Vltavi, in sicer najprej v Trojo. Tukaj ogled češkega pomologičnega (sadjarskega) zavoda, potem v Melnik, ogled vinarske šole, vinogradov in kleli. Prenočišče v Melniku. 8. dan. Vožnja čez Štjetje v Lovosice. Mei potom ogled hmelnic pri Počapljih, ogled tvornice za porabo sadja v Tfebenicah; dalje v mesto Rovdnice, tukaj ogled tvornice za pluge in stroje za žetev, odtod v Befkovice in z vlakom v Prago. Prenočišče v Pragi. 9. dan. Iz Prage v Novo vas pri Kolinu, tukaj ogled vzornega vrtnarstva, v Kolinu ogled okrajne drevesnice in v Lošanih ogled kmetijske elektrarne, v Kutlifih ogled vzornega kmetijstva g. Prokupka. Vožnja v Kutno goro. Ogled kmetijske šole, kakega vzornega malega posestva in skladišča za žito, velikih nasadov hrena v okolici, znamenitosti mesta in odtod odhod nazaj v Prago ali pa naprej čez Iglavo, Znojmo na Dunaj, če bo zadostno število takih, ki se zato zanimajo, bi se lahko med potom na Dunaj ogledalo mesto Rec s slovečimi vinogradi in kletmi, dalje mesto Korneuburg s poskusnimi nasadi in Klosterneuburg, tukaj višja vinarska šola in sloveče kleti tamošnjega samostana. Vsa vožnja iz Ljubljane na vsej progi (tja čez Ldi, ako se dobi primerna deželna in državna podpora. Podružnica sv. Cirila In Metoda na Bleda je vzbujena k novemu delovanju. Na čelu jej odbor: g. Jak. Peternel, gospici Mici Peternel in Katarina Droll; v namestništvu: gospe Pretnar in Hronek ter g. Zirovnik, so nam jamstvo, da bode podružnica delovala uspešno v korist glavni družbi, v probujo Bleda in okolice, v obrambo obmejnih Slovencev. Glavna družba je prejela že lepo svoto 177 K 71 vin., število 83 članov, 7 pokroviteljev in 5 ustanovnikov pa svedoči življcnsko moč blejske podružnice. Vse še speče podružnice, vzbudite se k novemu življenju, k podvojenemu delovanju za slovenstvo I • Sava. društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov se Dunaju naznanja, da se je na I. red. občnem zboru XI. tečaja izvolil sledeči odbor: predsednik: jur. Ciril Pavlin, podpredsednik: phil. Evgen Vavken; tajnik: phil. Franc Zidar; blagajnik: pharm. Makso Hamerlic; knjižnjičar: jur. Pavel Debeljak; arhivar: tehn. Fran Boris Tavčar; gospodar: med. Anton Košmelj; namestnika: med. Ivan Pintar in vit. Anton Sok; pregledniki: phil. Rado Pavlic, jur. Franc Košmelj in mod. Josip Klun; člani legitimacijskega odseka: pliil. Evgen Vavken in pharm. Makso Hamerlic. * * * Devet let imel zaprto ženo. Palermška policija je zasledila grozen zločin. Neki gospod (!!) boljših slojev ima namreč svojo ženo že devet let zaprto v neki temni čumnati. Ko je vdrla policija v ječo nesrečnice, se ji je nudil grozen prizor. V lastnem blatu je čepela vsa umazana ubožica brez obleke na tleh. Že davno se ji je zbledlo. Zobne krtačlce za učence V predmestju Friedenau pri Berolinu je nasvetoval šolski zdravnik, da se nabavijo učencem zobne krtačice na občinske stroške, in bi se učenci na ta način privadili, da bi pazili na svoje zobe. Učencem bi se krtačice razdelile s priporočilom, da nnj jih pridno rabijo. Dobili bi jih tudi otroci premožnejših starišev. Dijaški kuhinji * Kranju so darovali mesto veno« na krsto gotp, Petra Mavrja: Odborniki Dijaške kuhinje kot svojemu nekdanjemu tovarišu: Gg. nad in leni r Bol. Bloudek 2 K, prof. dr. V. Herle 2 K, dr. Josip Ku«ar 10 K, Vmko Majdi«1 10 K, prof Anton Peterlin 2 K, dr. E. Šavnik 10 K, profesor A. Zupan 1 K. Slavna .Narodna čitalnica« v Kranju 20 K, dalje gospodje in dame: Kapelan I. Barle 1 K, V. Belec 40 vin., K. Cadef 1 K, Ed. Dolenc 5 K, Ter. Florian 6 K, K. Geiger 1 K, Mat. Golob 1 K, fin. tajnik R. Jotdan 2 K, dekan Anton Koblar 2 K, Rudolf Kokalj 5 K, J. Kovač 1 K, J. Krenner 2 K, R. Krisper 2 K, Jos. Likozar 1 K, A. Logar 2 K, Jos. Majdič 1 K, Mar. Marenčič 2 K, davč. adj. Zdravko Novak 1 K, Fr. Omersa 2 K, Tomo Pavšlar 4 K, poslanec Ciril Pire 2 K. Mar. Pollak 1 K, K. Pučnik 1 K, K. Puppo 20 K, I. Rakove 2 K, Janko Sajovic 2 K, Fr. Steinbauer 1 K, ces. svetnik K. Šavnik 5 K, Anton Šinkovec 4 K, notar A. Šlamberger 2 K, dr. Val. Stempihar 2 K in Fel. Urbane 2 K, skupaj 143 K 40 v. Svoji k svojim! 256 52-2 Starosnana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prignanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem n plsenjskim pivom "" polenovka. Iatotam m& «f»*«ejrtl@ in poatene u^Hlo-vliie. 87 Stanovanje In prostoren magacin se takoj odda. KfeP pore upravnittvo iQorcirjea». SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotili pn pri-poročilih, ki imajo namon, z navedbo imena SINGER prodajati le rabljene stroja ali stroje drugih vrst; kajti nali stroji se ne oddajo prekupoem, temveč se jih prodaja naravnost ud nas cenjenemu občinstvu. SINGER Go. Akc. dražba za šivalne stroje Kranj it. 53. R TIskarna I. Pr. Lampret priporoča viziinice, zavitke i. t. d. i i 5tccHo >tn -o O) h » f I I c2 CJ N o 1 13 cd a> 195 52-21 mar Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane A. VIVOD-MOZETIG v KRANJU na glavnem trgu v hiši g. Pavllarja Priporoča za pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo. - Zunanja naročila točno. ===== m a -2 a» J2 ■n m a « 33 S* _ I V H 4 » a o> š i . I ^ 2. sn o h On J S E 53 X» Z i • s E S b» ga O S m -S al cd >o su Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture muo Parfum Bogata zaloga po-blitva mke vrata v vseh oenali. Oglodali, oliko v vseh velikostih. Popolna oprava za rile. špeoljal/teta: Gostilniški stoli. Ijnbljana (Kolizej) £an§ Marije Terezije cesta ai 126-39 galagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Pohištvo Iz železa, otroško postelje In vozički po mkl oen\. čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrool It llčna-toga omrežja, afrl-čantke trave aH žime, prve vrete vedno v zalogi. Za spalno sobo od 160 gld. naprej, Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garnituro. Špeeljalltete v nevestinih balah. Ve-11*1 prostori, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo ; poatelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. ZobotcMKfli atriji? Oton Seytll pri p;, dr. E. Globodnikii ¥ Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi ae odstranile korenine, z ali brei nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vae ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-43 tu 8PECIJAU8T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI regietrovana zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po aar *vi. Denarni promet v letu 1906.: brez odbitka rent nega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po !»/«•/• ali z 17o amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružuici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 8. ure pop. izvzemšl nedelje pop. Poštno-hranilničui račun centrale št. 46.867. Podružnice na Jesenicah št, 75.299. 120—41 Maj« kotuorcl) « Gorenjca«. Odaovorni urednik L a v o s ! a v Miku S, Ustuiaa Id usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.