Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K, Jednote.	
41. številka	JToliet, Illinois. 31. septemrba leta. 1906	Letnik XV
DALJE NA RUSKEM.
Judje se boje maščevanja in zato samo skrivaj nastopajo in hujskajo.
ZNANI GEN. TREPOV UMRL.
A car ni izkazal zadnje časti svojemu najboljšemu hlapcu.
Petrograd, 14. sept.—Car z družino je odplul v finski zaliv na počitke.
Petrograd, 15. sept.—General Dmi-trij Feodorovič Trepov, poveljnik carske palače, je umrl nocoj ob 6. uri v svoji vili v Petrovem dvorcu za vnetjem prsne mrene. Pokojnik, če-gar ime je tesno zvezano z nazadnja-štvom in zatiranjem na Ruskem, je bil v marsikakem oziru znamenit človek. Zatiralec je bil po naravi, trinog iz nagnjenosti, vzgoje in prepričanja. Bil je eden izmed mož, ki se v zlih časih v ruski zgodovini redno pojavljajo, ravno ob času, ko razmere največ obetajo, končati samodrštvo. Bil je Trepov duh nazadnjaštva, ko je Nikolaj II. izdal svoj slavni proglas leta 1905. in obljubil narodu delež na vladi. V svoji službi kot načelnik palače je stal v zvezi z dvornimi spletkarji, ki so se trudili, spet uvesti železno vlado po starem kopitu. Odkritih je bilo mnogo zarot proti njemu, a vselej se mu je posrečilo uteči nasilni smrti. Osebno je bil pogumen ter res zvest hlapec svojemu gospodarju carju, Bil je postaven, kacih 50 let star, visok, širokoplečat, s kratko pristreženimi lasmi in brado, živahen in čvrst.
Odesa, 16. sept.—Nad sto ljudij je bilo tu dejanih v zapor, ker so svoje veselje nad smrtjo generala Trepova preglasno izražali.
Varšava, 17. sept.—General Doro-ševskij je bil obstreljen, ko se je peljal na izprehod. Zločinec je utekel. Gre se za maščevalno dejanje teroristov. Doboševskij je bil predsednik vojnega sodišča, ki je dne i|wt.- m. obsodilo dva revolucij onar j a na smrt na vešalih.
Petrograd, 17. sept.—Bogati nemški tovarnar Busch v Rigi in vodja ta-mošnjih Nemcev je bil umorjen po agentih revolucijonarne organizacije.
Trepov zastrupljen?
Petrograd, 18. sept. — Nazadnjaški "Ruskij Prapor”, pod čegar vodstvom še je ustanovila organizacija v pobijanje teroristov, skuša dokazati, da je bil general Trepov žrtev revolucionarnega maščevanja. Časopis izraža misel, da je bil Trepov zastrupljen. Tukajšnji judje spravljajo s tem na-migljejem v zvezo ime bivšega prvega ministra grofa Witte. Witteja nazadnjaki še bolj sovražijo nego revolucionarji.
17 upornikov usmrčenih.
Helsingfors, Finsko, 18. sept.—Sedemnajst mornarjev, ki so bili obsojeni na smrt radi udeležbe svveaborške-ga upora, je bilo danes ustreljenih. Vojno sodišče je osemdeset druzih mornarjev obsodilo za razne dobe v kaznilnico. Enajst obtožencev je bilo oproščenih.
Spet general umorjen.
Varšava, 19. sept.—Topničarski general Nikolajev je bil danes tu umorjen. Po zmoti je bil smatran za člana vojnega sodišča. General Nikolajev se je dopoludne izprehajal po glavni ulici, ko ga je nenadno obkrožilo pet revolucionarjev in ga ustrelilo. Morilci so utekli.
Svarilo judom.
Odesa, 19. sept. — Vsepolno j udov dobiva brezimna svarila, naj ne gredo jutri v sinagoge obhajat judovsko novo leto, ker se utegne “črna stoterica” maščevati. Tukajšnji guverner je svetoval inozemskim konzulom, naj čuvajo svoje konzulate, ker jih nameravajo anarhisti napasti, kar bi utegnilo povzročiti mednarodne homatije. Obenem jim je obljubil pomoč vojaško.
Car in Trepov.
Petrograd, 19. sept.—General Dmi-trij Trepov, ki je umrl v soboto, je bil danes pokopan v Petrovem dvorcu. Nasproti splošnemu pričakovanju se car ni udeležil pogreba. Nikolaj II. in njegova družina križarijo še v finskem vodovju.
Oprezne naredbe.
Petrograd, 19. sept.—Z ozirom na govorice o bližnjem protijudovskem uporu v Bialystoku prihodnjo soboto, ko se bo vršila druga verska procesija, je general-guverner Bogalevskij odredil, da se ima vsak poskus upora zatreti. Čete so obrožene z ročnimi granatami.
Vihar zahteval 1000 žrtev.
Honkong, 18. sept.—Grozovit vihar divja po tukajšnjem okraju.
Manila, 19. sept.—Po zadnjih poročilih iz Hongkonga je tajfun zahteval 1000 človeških žrtev. Stvarna škoda znaša na milijone. Vsega skupaj se je pogreznilo dvanajst ladij, štiriindvajset se jih je razbilo ob pečinah in sedem jih je hudo poškodovanih. Od domačih brodov je uničena polovica. Vsa pomorska kupčija je ovirana.
London, 19. sept.—Britanska ladija “Phoenix” je razbita, po brzojavki iz Honkonga. Ponesrečena je tudi francoska torpedovka “Francesque”, in kanadski parnik “Monteagle” je hudo poškodovan.
Chicaške cestne železnice.
Chicago, 111., 18. sept.—Veliki cest-noželezniški družbi mestni, “The Chicago City Railway Company” 'in “The Chicago Union Traction Company”, sta predložili včeraj odboru za krajevno prevozarstvo cene, ki jih zahtevata za svojo nepremično lastnino, nepotekle pravice itd. Te cene znašajo za City Railway Co. $10,332,238 in za Union Traction Co. $13,825,040. Vrednost premične lastnine sta družbi že poprej določili na $20,103,936 za prvo in $27,401,218 za zadnjo družbo. Potemtakem je skupna cena za obe črti $71,662,422. Župan Dunne je izjavil, da so cenitve mnogo previsoke in da bo njih sprejetje pobijal.
Čast padlim.
Hagerstown, Md., 17. sept.—Kacih 500 veteranov državljanske vojne, večinoma iz Pennsylvanije, se je danes zbralo na bojišču pri Antietamu (kjer se je pred 44 leti vršila tako krvava bitka) in je odkrilo spomenike svojim padlim tovarišem. Guverner Penny-packer iz Pennsylvanije je formalno sprejel pomnike in jih izročil zaščiti vladni.
“Svoboda” na Ogrskem.
Dunaj, 16. sept. — O zatiranju ne-mažarskih narodnosti na Ogrskem priobčuje glasilo Rumuncev "Tribuna”: Leto za letom so naši najboljši ¡nožip. v nevarnosti, da jih postavijo kot 'agitatorje pred sodišča, ki jih obsojajo zaradi njihovega dela za svoj narod v ječo. Ker nočemo zatajevati svojega naroda, svojega jezika in svoje ječe, smo agitatorji, za katere poznajo Mažari le ječo. Državni hudodelci in veleizdajalci smo, ker se nočemo pomažariti, ker smo zvesti cesarju in njegovemu prestolu. Ogrska je za naš narod ječa, kjer nimamo nobenega upanja, dokler so na krmilu mažarski šovinisti. A dasi nas zasledujejo, sodnijsko preganjajo in zapirajo, ne zatajimo svojega prepričanja in ne postanemo Košutovci. Ostanemo neomajani, kar smo bili, ker upamo, da bo končano preganjanje. Državni pravdniki marljivo delujejo, tiskovna svoboda na Ogrsk. se ne more pritožiti. Samo požunski državni pravdnik je uvedel 20 novih tiskovnih pravd proti slovaškim listom. A tudi državni pravdniki po drugih krajih ne počivajo.
Čehi in Ogri.
Dunaj, 18. sept. — “Zveza ogrskih trgovcev” je pisala “Zvezi čeških tekstilnih tvorničarjev”, naj pošljejo svoje zastopnike na Ogrsko, da se rešijo Mažari tako dunajskih prekupcev. Mladočeško strankarsko vodstvo ni kaj zadovoljno, da deluje češko časopisje z “Narodnimi Listy” na čelu za zbližanje Čehov in Mažarov. Izdalo je zato izjavo, ki naglaša, da priskočijo Mažari vedno Nemcem proti Čehom na pomoč. To je oviralo zgodovinsko utemeljeno in etnografično naravno zvezo med Čehi in Mažari. Zatiranje Slovakov pa obuja med Čehi trpka čuvstva proti Mažarom. Tudi Stranskega “Lidove Noviny” sodijo precej skeptično o češko-mažarskem pobratimstvu in pišejo, da je naiven, ki veruje, da bi imelo pobratimstvo resne posledice.
Pruski kruteži.
Poznanj, 18. sept. — Pruska policija je prepovedala prireditev shoda poljskih novinarjev, ker se je bala, da bi povzročil izgrede in nemire (1). Novinarski shod je baje nameraval zagovarjati “velikopoljsko gibanje”.
Proti cesarski pesmi.
Budimpešta, 19. sept. — Ko so zaprisegli honvedne rekrute v Szegedinu je zaigrala vojaška godba po vojaški maši “Bog obvari”. Nadomestni rezervisti so pričeli godrnjati in ž njimi tudi veliko rekrutov in celo več rezervnih častnikov. Polkovnik je ukazal takoj, da odtrobijo in je obsodil vse rekrute v daljši zapor. Malo je manjkalo, da se niso spopadli rezervisti z oboroženo vojaško stražo. Še le, ko so posredovali častniki, so izjavili rekruti, da se uklonijo kazni.
PRISPOJITEV KUBE EDINA REŠITEV.
V Washingtonu mislijo, da drugače ne bode miru in reda na otoku.
VOJNI TAJNIK TAFT V HAVANI.
Šel posredovat in napravljat vsaj začasno premirje.
Havana, 19. sept. — Ameriška križarka “Des Moines” z vojnim ministrom Taftom in državnim podtajnikom Baconom na krovu, je semkaj dospela. Kubanski državni tajnik O’-Farrill je rečena gospoda posetil na ladiji. Pozneje sta se peljala gg. Taft in Bacon na suho in sta posetila predsednik Palmo. Na Cabelleri se je zbrala velika množica ljudij, da vidijo ameriška državnika, kojih prihod je tako zelo važen za bodočnost Kube. Župan in prvi oblastniki so pozdravili Američana. Gospod Taft se je zahvalil v kratkem govoru. Nato so se gospodje odpeljali v 'avtomobilih v vladno palačo.
Havana, 19. sept.—Predsednik Palma je danes izjavil tajniku Taftu, da odstopi, če se razpišejo nove volitve na Kubi.
Upor še traja.
Santiago, 19. sept. — Lepo novo poslopje, last ameriškega živinorejca Fredrick Pfeifferja, v okraju Palma Sorino, so včeraj uporniki požgali. Tu je dokaj dokazov, da je mnogo uporniških krdel v raznih delih pokrajine pripravljenih, začeti s krvavim plesom, bržko dobe povelje. Prvo krdelo je 15 milj od tu. Šteje baje 150 dobro oboroženih mož. Poveljnik mu je Juan Lopez.
Prišpojitev edina rešitev.
Washington, D. C, 1,9. sept.—Pri-spojitev Kube k Združ. državam smatrajo tukaj vsi, tudi upravni uradniki, za edino rešitev sedanjih homatij na otoku. Predsednik Roosevelt pač želi iznova dokazati, da Združ. držav ne vodijo sebičfii nagibi, če nameravajo osvoboditi ta otok španske vlade. Zato uganja politiko obotavljanja. In samo v selučaju potrebe bo posredoval in stopil v ospredje s predlogi. Potem se utegne v skrajni sili Kuba pridružiti Združ. državam, kar žele tudi evropske velesile, ki vidijo v tem edino upanje za trdno in stalno vlado na otoku.
Katoliška zma§fa.
Milan, Italija, 17. sept.—Katoliški kandidat Greppi je zmagal z 2160 glasovi nad socialistom Mainom, ki je dobil 1529 glasov. Katoličani so nastopili popolnoma edini. Tudi v drugih italijanskih mestih se pripravljajo katoličani na energičen nastop in so dali vpisati v liste za politične volitve, že mnogo tisoč svojih volilcev.
3 ženitve—5,200 svatov.
Pariz, 15. sept. — Tri velikanska že-nitovanja, ki se jih je udeležilo 5,200 ljudij, so se vršila včeraj skupaj na ogromnem travniku v Morlaix (Brittany).
Gostje so pojedli petnajst volov, dvajset krav, devetdeset telet, 2,000 kokošij in 1,000 zajcev. Kruh so vozili konji po prostorih med mizami.
Pozneje se je 2,000 beračev gostilo z ostanki.
Ženske kot sprevodnice.
Berolin, 16. sept.—Visoki uradniki francoskih železnic so si ogledali nemške črte, na katerih so zaposlene ženske po vlakih, kar je jako ugodno za potnice. Zato so se odločili, uvesti sprevodnice na vseh vlakih Paris, Lyons & Mediterranean - železnice. Ženske bodo nosile primerne uniforme kakor jih nosijo nemške sprevodnice.
Gaponov morilec.
London, 17. sept. — Morilec Gapo-na, ruskega duhovnika, je še v Londonu. Department Scotland Yarda za kazenske preiskave se zelo trudi, najti zločinčevo bivališče. Tajna policija ima stvar v roki. Ta je sicer ojačena po izvenpolicijskih zvedencih, a ovira jo pomanjkanje združenega mednarodnega nastopa proti anarhistom.
Grof na begu.
Dunaj, 19. sept. — O begu dvorjana švedske kraljice grofa Wrangla poročajo, da je zaigral grof, ki je spremljal kraljico, v Monte Carlu poverjeno mu svoto 530,000 kron. Obrnil se je na prijatelje, da mu posodijo zaigrano svoto. Tudi dvorna uprava mu je ponudila obrok. A predno je došel odgovor dvorne uprave, je grof pobegnil.
Delavski kongres.
Victoria, B. C., Kanada, 18. sept.— Unijski kongres, ki je bil včeraj tu otvorjen in zastopa 400 unij, bo razpravljal vprašanje, vkoliko naj se organizirani delavci udeležujejo politike. Predsednik tukajšnjega linijskega so-veta je predlagal ustanovitev delavske stranke s posebno deželno, pokrajinsko in krajevno načelno izjavo. Kan-didatje te stranke se imajo s prisego zavezati, da ne bodo prejeli nobene javne službe brez dovoljenja priznanih delavskih voditeljev. Strankina platforma dobi sledeče zahteve: Starostne pokojnine, razsodišča, podržav-ljenje železnic, brzojavov, vodnih in razsvetljevalnih naprav, prevzetje zavarovanja dosmrtnega in proti ognju po vladi, omejitev uvažanja kulijev itd.
Železničarji štrajkajo.
Chicago, 111., 17. sept. — Okoli 1000 unijskih uposlencev Wabash-železnice med njimi kotlarji in strojniki so danes zaštrajkali na odredbo predsednika narodne unije, James 0’Connor-ja. Vzrok je, da je železniška uprava odrekla povprečno zvišanje plače od z8c in 30C za uro na 35C.
Springfield, 111., 17. sept. — Tu in v Dekaturu štrajka mnogo strojnikov in kotlarjev Wabash-železnice v dosego zvišanja plače.
Peru, 111., 17. sept. — Do 100 uposlencev Wabash-železnice je zaštraj-kalo v dosego boljših delavnih pogojev.
Pretep med “Avstrijani”.
¿Steubenville, O., 15. sept. — Šest moških in ena ženska so bili zabodeni in porezani na več mestih v pretepu med rudarji Poljaki in “Avstrijani” v njihovem stanovanju v Long Runu sinoči, ko so pili tam. Trije moški umirajo za ranami. Ženska in ostali trije so resno ranjeni. Štirje pretepači so bili odgnani v zapor.
Smrten skok.
Carbon Hill, 111., 17. sept.—Ker se je plašil konj, ki ga je kočfraf njen mož; je Mrs. Joseph Bomnvci (?) skočila z voza s svojim detetom v naročju in bila na mestu usmrčena sinoči, dasi dete ni bilo nič ranjeno.
Mr. in Mr. Bonuwci sta se vračala z obiska pri znancih v Cardiffu, ko se je konj splašil, okoli miljo izven Gardne rja.
Strašna smrt.
Detroit, Midi., 14. sept.—Delavec John Mielke je danes strmoglavil v topilnici “Railway SteeU-kompanije v posodo z vrelo vodo in kmalu potem umrl za zadobljenimi opeklinami. O-parjen je bil od glave do nog in je umrl po 5 urah med strašnimi mukami.
Železniške nezgode.
Topeka, Kans., 17. sept.—Blizu Kin-sleya, Kans., je vlak Atchison, Topeka & Santa Fe-železnice skočil s tira in kacih 20 potnikov je bilo ranjenih, a nobeden ni -bil usmrčen.
Piqua, O., 17. sept.—Tovoren vlak Panhandle-železnice in vlak Cincinnati, Hamilton & Dayton-železnice sta tu trčila skupaj. Dve osebi sta bili usmrčeni in več je bilo ranjenih.
Deževje.
Lincoln, Nebr., 18. sept.—Tu so se trgali oblaki in je lilo curkoma, vsled česar je napravljena velika škoda. Mnogo železniških tirov je izpodpra-nih, nešteto prešičev je voda odnesla in takisto mnoge kopice sena.
Za slovansko vzajemnost.
Zagreb, 16. sept. — Na sokolskem komerzu tukaj je govoril tudi Čeh Klofač. Rekel je, da gospodarijo v Avstriji le spletke, ovadbe in obrekovanje. Na Balkanu mrgoli avstrijskih vohunov. V teh okoliščinah je potrebno, da Slovani, in osobito Jugoslovani, opuste vse medsebojne spore in se zoperstavijo skupno kakor zid proti pangermanskim stremljenjem, ki že prodirajo na Balkan po geslu “Pritisk na vzhod”. Zato je zadnji čas, da se ustavijo balkanske države proti pangermanističnim tendencam. Klofač je govoril tudi o popotovanju vladarja v okupacijski deželi, ki ima po Klofačevem mnenju namen, da postane prebivalstvo bolj prijazno proti Avstriji. Avstrija ne more trpeti, da bi bili složni Jugoslovani in ne zapo-pade, kako bi se sporazumeli Hrvati, Srbi in Bolgari. Edinost izkuša vlada za vsako ceno motiti. Končno je poživljal Klofač udeležence, naj visoko dvignejo zastavo slovenske vzajemnosti in naj vedno delujejo v tem zmi-slu.
STRAŠNA SMRT
V VODNJAKU.
Plin zadušil tri može, med njimi dva naša rojaka v mestu Butte, Montana.
ŽALOST USMRTILA ŽENO.
Na srečo deci bili vsaj zavarovani pri
K.	S. K. Jednoti.
Butte, Mont., 16. sept.—Strašna nesreča je zadela našo naselbino zadnji teden, ko je storilo nesrečno smrt par naših rojakov.
Dne 8. t. m. namreč je šel Frank Ilc po vode do vodnjaka, pa je padel vanj in utonil. V vodnjaku je bil nabran plin in ta je Ilca zadušil v par trenotkih. Njegova žena, ki je videla nesrečo, je zavpila na pomoč. In pritekel je Andrej Merhar, da bi utopljenca rešil. Pa tudi on je padel z lestve v vodnjak, omamljen od plina, in se ni več prikazal na dan. Ženske so začele še bolj vpiti in klicati na pomoč. In zdaj je pritekel Ilcev bližnji sosed, neki Irec imenoma Math Fogerty. Šel je po lestvi v vodnjak pa tudi on ni prišel več na dan; omamil ga je plin in strmoglavil je v vodo. Tako so bile v vodnjaku že tri žrtve.
Sedaj so hiteli od vseh stranij ljudje na lice mesta, a v vodnjak se ni upal nihče več. Da se prepričajo, kaj je notri, so jeli »puščati luči vanj, a glej, nobena ni gorela. Tedaj so rudarji že vedeli, da je omenjene tri može zadušil plin.
Žalosten sprevod.
Mrtva trupla so potem potegnili z železnim orodjem iz vodnjaka in prepeljali na mrtvaške odre. Naša dva rojaka smo pokopali na tukajšnjem pokopališču. Vsi bližnji rojaki smo se udeležili žalostnega sprevoda. Marsikatera topla solza je kanila na grob, v katerem sta našla naša nesrečna rojaka zadnji počitek.
Nova nesreča.
Ko smo prišli dne 11. t. m. nazaj
od pogreba, pa smo našli pokojnega Franka Ilca soprogo mrtvo. Bila je ravno takrat na porodu. Kot vsi tu mislimo, je njeno smrt povzročila velika žalost, tako da je strah, kako velika nesreča je zadela našo naselbino.
Člani K. S. K. J.
Franc Ilc, star 52 let in njegova žena Ana, stara 35 let, sta bila člana društva sv. Janeza Krst. št. 14 K. S. K. Jednote ter zavarovana po $1,000. Zavarovalnina pač pride prav sedaj njunim nedoraslim otrokom, katerih sta zapustila petero. Andrej Merhar je pa bil član društva sv. Jožefa št. 43 K. S. K. J.
Bodi nesrečnikom zemljica lahka!
John W. Petritz.
Žalostna obravnava.
Berolin, 18. sept.—Žalostna obravnava se je vršila pred porotniki v Ustju ob Labi. Pred porotniki sta stala soproga tovarnarjeva Ana Schneider in njen ljubimec Albin Goedel, katerega je obtoženka pripravila do tega, da ji je umoril moža. Oba obtožena sta bila obsojena v smrt na vislice.
Dvoboj.
Dunaj, 17. sept.—Načelnik “Rumun-skega kulturnega društva” Peter Gra-disteanu in novi avstro-ogrski konzul v Konstanci, Maks Kutschera, sta se sprla v neki gostilni. Gradisteanu je nahrulil nekega natakarja, ker je govoril s Kutschero mažarsko. Konzul je ugovarjal in žalil. Gradisteanu je nato udaril konzula. Posledica bo dvoboj.
$13.00 v Buffalo in nazaj
iz Chicage dne 10., n., 12. in 13. oktobra po Nickel Plate železnici. Povratek iz Buffala veljaven do dne 19. oktobra ali podaljšani tiket do dne 29. oktobra. Trije vlaki na dan. Pullma-novi spalni vozovi s preddurji in obedi a la club od 35C do $1.00 v Nickel Plate obednih karah; tudi a la carte. Nič preplače na nobenem vlaku Nic-' kel Plate železnice. Piši pod nasloT vom: John Y. Calahan, General A-gent, Chicago, No. 107. Adams St., Chicago za nadaljše podrobnosti. 3
V Buffalo, N. Y.
in nazaj, po Nickel Plate železnici, za $13.00 vožnja naokrog, iz Chicage, dne 10., 11., 12. in 13. oktobra. Povratek veljaven do 19. oktobra ali s podaljšanim tiketom do 29. oktobra. Prvovrstna oprema. Posamezni obedi a la club od 35C do $1.00, v Nickel Plate obednih karah; tudi a la carte. Opo-ludanski luncheon 50C. City Ticket Office, No. 107 Adams St., Chicago.
O Makedoniji.
Dunaj, 18. sept. — Načelnik bolgarskega makedonskega odbora Boris Sarafov je izjavil o položaju: V Turčiji in v Makedoniji so anarhistične razmere, ki groze varnosti in premoženju. Že deset let se odkrito upiramo Turčiji. Zahtevamo urejene razmere. Naš namen je bil: Proč s turškim jarmom! Da ga dosežemo, smo organizirali odkrito vstajo z geslom: “Makedonija Makedoncem!” Preskrbeli smo z orožjem prebivalstvo po vseh krajih in je obvestili o načrtu. Zahtevali smo, da morajo vsi molčati in ne smejo izdati ničesar. Izdajavce smo usmrtili, ne glede na narodnost. A izmed 100 oseb jih je ostalo nad devetdeset zvestih. Napadi na železniške vlake 1. 1903 so imeli namen, da opozore Evropo na našo vstajo in da uničimo Turčiji sredstva, s katerimi bi dovažala vojaštvo. Železniške družbe so bile vselej obveščene o nameravanih napadih in pozvane, naj prenehajo z osebnim prometom. Zdaj stojimo pred novimi dogodki. Nameravamo novo vstajo. Pridružilo se bo vstaji 10 do 15 tisoč oboroženih oseb. Turških skupnih oddelkov ne nameravamo napadati in se hočemo izogibati tudi vsake resne zaveze. Strankarskih razlik ni več med nami. Skupna notranja organizacija ima osrednji odbor v Turčiji, zastopstvo v inozemstvu in pa nadzorstvo. Zahtevamo avtonomno Makedonijo bodisi pod danskim, švedskim ali kakim drugim princem pa, tudi pod višjo turško o-blastjo. Če to dosežemo, postanemo turški najboljši prijatelji, česar se tudi Grki boje.
Francoske homatije.
Pariz, 18. sept. — Framasonska francoska vlada je dopustila na Francoskem le red malih sestra revnih pač ne iz ljubezni in občudovanja do ubogih redovnic, marveč, ker skrbe za stare ljudij in pa za pohabljence, za katere bi morala prevzeti skrb država in občina. Generalni svet Creuse de-partmenta je nap.rosil vlado, naj odpravijo na cekinih za pet frankov napis "Dieu protege la France (Bog obvaruj Francosko). To je oni fra-masonski duh, ki hoče, da se prepove po ljudskih šolah med poukom beseda "Bogv. Značifho za žalostni položaj na Francoskem je tudi, ker je koncilska kongregacija odvezala francosko duhovščino dolžnosti nedeljske maše propopulo, da tako duhovščina ne izgubi ob nedeljah mašnih pristojbin.
Z otroci na vojaške vaje.
Dunaj, 19. sept. — Tu je prinesel neki delavec, ki je prišel na vojaške vaje, seboj dvoje čisto majhnih otrok. Rekel je, da je žena šla služit, ker ne more živeti od zraka, a v službi pa zopet ne more imeti posla z otroci. Delavca so nato preiskali, sklenili, da je bolan, in ga izpustili.
Žalosten konec.
Dunaj, 19. sept. — Mrtvega so našli tukaj 24 let starega elektrotehnika Emanuela Weissa, ki se je najbrže zastrupil. Rajni je sin bogatega lastnika papirnice, ki je zapustil ob svoji smrti malone pol milijona kron svoji rodbini. A njegova vdova je izgubila v ponesrečenih špekulacijah celo premoženje in obupala. Pregovorila je otroke k samoumoru. Na letošnjo Cvetno nedeljo so našli mrtvo mater in hčer. Pred nekaj dnevi se je ustrelil mlajši sin Emanuelov brat.
Druga letna razprodaja.
250 Buggies, Carriages, Surreys, Phaetons, Runabouts, Road-Wagons, vozovi za grocerije, mesarije in drugi vozovi se bodejo prodajali po najnižji ceni dne 22. sept. 1906.
Vozovi so najboljšega dela ter so de lani pri W. H. Babcock Co., Columbia Carriage Co., The Rock Island Buggy Co., McFarlan Cariage Co. in drugi.
Prodajali bodemo vozove pod trgovsko ceno. Če plačate precej vam damo 5 odstot. popusta. Dvanajst mesecev vas pačakamo brez obresti.
Walter D. Stevens,
Cor. Joliet & Van Buren St., Joliet
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.
Razprodaja raznega mesa v soboto dne 22. sept. 1906.
Goveje meso, funt po..............6c
Sirloin Steak ...................IOC
Round Steak....................  .9c
Najboljša teletina, funt po.......9c
Veal Stew, funt po................6c
Svinjina, funt po................loc
Domače klobase, funt	po.........6c
Najboljše šunke, funt po.......I2kžc
Najboljša slanina, funt po.......13c
Californijske šunke, funt po......7c
Pridite zgodaj.
Američani in Macedonci.
Granite City, 111., 17. sept. — Med ameriškimi in macedonskimi delavci livnice “American Steel Foundry” je prišlo do boja, v katerem so bili štirje Macedonci ranjeni.
a
—Neka Miss Eliza Kaplan se je zadnjič vrnila s potovanja po Ruskem, pa pravi, da ruska “revolucija” ni tako neznansko grozna, kot jo slika okna, ki so manjkala do zdaj. Jedno J “Chicago American” in sorodno časo-
Joliet, Ul., 19. sept.—Naša cerkev je dobila zopet nov kinč. Zadnji teden so bila vložena štiri umetno barvana
okno predstavlja Izveličarja blagoslavljajočega otročiče, drugo sv. Antona Padovanskega; okna na koru pa na južni strani sv. Petra in Pavla, na severni sv. Elizabeto in sv. Magdaleno. Okna je izdelala tvrdka Flanagan & Biedenweg v Chicagi in stanejo vsa skupaj $3400.00.
—Če lahko vzameš druge papirje, prijatelj, stori to nemudoma, kajti dne 27. t. m. zadobi veljavo nova postava in potem ne bo tako lahko postati ameriškim državljanom, kakor smo že zadnjič razložili. Zatorej požuri se! Da ti bo stvar olajšana, obrni se do g. aldermana Nemanichd ali g. Fr. Kne-sa, ki ti rada pomoreta s svetom in dejanjem, da dobiš državljansko pravico. Samo še teden dnij te čaka zlata priložnost—ne zamudi je, prijatelj, ki nameravaš živeti in umreti v novi domovini.
—Naši bratje Hrvatje se nameravajo osamosvojiti. Doslej še pohajajo našo cerkev, a vkratkem bodo imeli svojo. Izbrali so si lep prostor na North Broadway, kjer zgrade hišo božjo, šolo in župnišče. Že nekaj tednov pripravljajo obžirno loto za zidanje, ki pojde brž od rok, kakor je videti. Cerkev bo iz opeke in kamena vmes. Več sporočimo o svojem času.
—Huda eksplozija se je pripetila zadnji teden v plavžu št. 3 tukajšnje jeklarne in samo kot po čudežu je uteklo smrti ali vsaj zlim poškodbam par sto delavcev. Bilo je okoli 3. ure v četrtek popoludne, ko je neznansko počilo v rečenem plavžu, da se je stresla vsa okolica. Razbeljena ruda, opeka in žlindra je frčala na vse strani, a delavcev ni bilo v bližini tačas, in to je bila zanje sreča, da so tako hitro opravili delo pri plavžu št. 3 in šli do sosednega. Vsled eksplozije napravljeno škodo cenijo na $5,000.
—Jožek, 4 in pol leta stari sinček g. Antona in ge. Frančiške Košiček, je padel v podtličje Sternovega stav-bišča na vogalu Chicago in Indiana cest ter utonil v tri čevlje globoki vodi v nedeljo dopoludne ob polenaj-sti uri. Ko so ga našli in prinesli na suho, je bil že mrtev. Trije zdravniki so se zaman trudili, spet oživiti ponesrečenca. Jožek je zašel na kraj nesreče s par tovariši. Padel mu je klobuk v vodo in ko ga je hotel doseči, je sam strmoglavil v lužo. Zakrivilo je pa nesrečo dejstvo, da izkopano stavbišče ni bilo prav nič ograjeno in tudi zastraženo ne, kar je res pravi škandal, ki je zanj odgovoren— kdo? Sodišče dožene to. Poleg brid ko prizadetih staršev žalujejo za rajnim Jožkom tri sestre in en bratec. Pogreb, ki se je vršil v ponedeljek popoludne ob 4. uri, je pokazal veliko sočutje, katero imajo vsi tukajšnji rojaki in tudi drugorodci do prizadete družine. Tudi mi jej izrekamo naše iskreno sožalje, a rajnemu Jožku želimo večno srečo med angeljci.
—Krasti je povsod sramotno, najbolj v Ameriki. Zato se vsaka tatvina tu strogo kaznuje. To vesta povedati tudi tista dva uzmoviča, ki sta te dni mislila, da ima Santa Fe-železnica lesa preveč. Pa sta se zmotila. Drugič razkrijemo imena takihle zagovedne-žev, ki sramote slovansko čast.
—$23,000 je letos izdal mestni zbor za popravo raznih ulic in uličic.
— Kdor ne pozna lovske postave, naj ne hodi na lov. Italijan Antonio Stuni je zadnji teden ustrelil sedem ptic pevk. Zato je moral plačati $35 globe in stroške, skupaj $37.50. Pa to ga ni spokorilo. Ustrelil je še štiri ptiče pevce. In spet je plačal $26. In sodnik mu je zapretil s kaznilnico, če §e ne poboljša,
—Veliki dvotirni jekleni most čez kanal severno od Columbia-ceste, ki bo stal Santa Fe železnico okoli $100,-000, že grade. S pripravljalnim delom namreč so začeli ta teden. Most bo zgrajen visoko v zraku, tako da bodo lahko plule pod njim v slučaju da se vendarle enkrat uresniči načrtani brodarstveni vodovod med Chicago in St. Louisojn ozir. New Orleansom.
—Dve kari sta trčili skupaj zadnjo sredo na rockdalski črti cestne železnice. Ena kara je bila polna delavcev. Na srečo ni bil nobeden hudo ranjen.
—Samo Santa Fe-železnica je začela z delom za povzdig svojih tirov in sicer severno od Benton ceste zadnji petek. Ostale železnice se lotijo dela šele spomladi.
—Delavci po bližnjih kamenolomih (quarries) so v ponedeljek zaštrajkali. Na dan zahtevajo $2 plače, dočim so dobivali dosedaj po $1.75. Štrajk je zadel delodajalce čisto nenadno. Udeležuje se ga nad 1,000 mož. Želimo jim zmage.
Ravnokar smo izvedeli, da so delavci zmagali, in že spet delajo za plačo $2 na dan.
pisje. Tudi niso Rusi tako divji ljudje, pravi Miss Kaplan, da se med njimi ne bi dalo živeti: tamošnje življenje celo tako zelo ugaja naši Miss, da te dni spet zapusti Joliet in pojde spet na Rusko. To poročamo za tiste naše rojake, ki vse verjamejo, kar judje čenčajo o našem mogočnem bratcu Rusu, ki vstaja in se probuja liki velikan v jutrovski bajki, da se ves svet stresa in čudi.
—	Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol ima v nedeljo, dne 23. t. m. ob 2. uri pop. v Golobičevi dvorani izvenredno sejo v popolnitev odbora. Naprošeni so vsi .člam, da se te važne seje gotovo udeleže.
—Pisma na pošti so imeli koncern zadnjega tedna: Novak Jakob, Ra-dešič Mat., Babič Alojz in Zegatac Dane.
—	Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ie? Dr. Struzinsky!
Indianapolis, Ind., 16. sept.—Prosim, spoštovani g. urednik'nam priljubljenega A. S., da bi mi blagovolili dati mal prostorček v predalih vrlega lista,, da rojakom po širnej Ameriki naznanim, kako se res imamo tukaj v Indianapolisu, Ind.
Tukaj smo dobili slovenskega duhovna, da se je odprla slovenska fara 29. aprila. Prišel je sem preč. gospod Jožef Lavrič, nakar mu je naročil milostljivi škof, da se ustanovi slovenska fara, in se je res, in se opravlja služba božja začasno v dvorani, dokler se cerkev ne dodeli Začelo se je z delom že zadnji teden, bo delana iz opeke in gospod župnik se trudi kar na moč. Ali kaj pomaga, ko ljudje prav malo držijo skupaj, rajši nekateri podpirajo tuja podjetja, kakor pa svoja, rajši tja hodijo, nam Slovencem slaba imena dajejo in psovkajo, ker so že vse pozabili, kaj je bilo pred letom nazaj. In takrat je društvo sv. Alojzija posodilo denar, da se je ložje cerkveno zemljišče kupilo, in res je še zdaj na' naši fari dolg tistih $600.00. Pa saj jih društvo ne potrebuje, če jih pa bo potrebovalo, bo pa župnija skrbela, da denar vrne. Do tega časa pa obresti plača, kakor društvo zahteva.
Kaj nam manjka tukaj? Edinosti in složnosti med Slovenci! Pa to vse dosežemo, ako vsako nedeljo hodimo k sveti maši, ker gospod se trudi, da bi nas spravil v eno krdelo, ker nam razlaga nauke svete vere v našem ljubljenem maternem jeziku. Zatorej predragi mi sobrati in rojaki v In dianapolisu, stopimo v kolo in združimo se! Zdaj je čas! Pomagajmo vsak po svoji moči. Vsak najmanjši dar bo prišel, vsak si nekaj pritrga po svoji moči, da bomo tudi mi ponosno stopali v našo cerkev. Zatorej, le v slogi je moč. Tole nam manjka, dragi mi bralci vrlega lista A. S. Mi podpiramo druge, sami sebi pa nočemo pomagati. Zdaj je čas samim se bi pomagati. Resničen je pregovor, ki pravi: Kamen po kamenu palača, zrno po zrnu pogača. Toraj predragi mi Slovenci v Indianapolisu, zberimo se skupaj, kakor so se takrat slovenski fanti, ko so šli na krvoločnega Tur ka in so ga premagali na slavo naše domovine. Tako se združimo zdaj Slovenci v Indianapolisu. Dajmo cer kvi vsak po svoji moči, da nas ne bo denar nazaj držal.
Cerkev bo dodelana okoli novega leta, ako bo vreme pripuščalo, da bo' mo ponosno, korakali v svojo lastilo cerkev in poslušali Gospodove nauke v svojem jeziku, kadar bomo zaslišali besede "Preljubi V "Kristusu''—ali fle bo to ganilo vsako mr2lo srce?
Srčen pozdrav vsem vrlim Slovencem po širnej Ameriki in tebi, nam vrli list A. S., veliko vspeha in naročnikov.
Farman.
so ga že v tretjič operirali, kar ga bo zopet nekaj tednov držalo v postelji. Po operaciji je nekaj časa kazalo prav slabo, pa sedaj se je mož opomogel. Dobro res, da ima dva pridna sina, ki delata in vse mogoče storita za družino.—Mrs. Gabrijela Egan bo to pot premagala vročinsko bolezen, čez kakih 10 dni jo bo Joe lahko tako veselo peljal domov, kakor, poprej v bolnico.—Josef Hočevar v St. Mary’s bolnici se zdravi, pa zelo počasi.—Od A. Prelesnika so pretekli teden vzeli špital Miha Gregoriča, kateri ima tudi vročinsko bolezen.
—V nedeljo došel je sem v Pueblo Mr. John Mali iz krajntavna, Minnesota. Mladi slovenski Američan je odlično dovršil klašični kurs v St. John’s University, Minn, ter se je ravno tako vspešno poprijel modroslov-skih predmetov, pa bolezen ga je ustavila. Zdravniki so mu svetovali nekaj časa preživeti v zdravi Coloradi in potem šele učenje nadaljevati. Skušal bo dobiti kako bolj lahko delo zunaj, da si okrepi onemogla pljuča. Čeravno rojen v Ameriki, se je popolnoma dobro izuril v mili Slovenščini, tako, da bo lahko deloval med Slovenci ko postane duhovnik.
—Velika nesreča bi se bila kmalu prigodila v nedeljo okolu 7. ure zvečer Mr. A. Prijatelj in soproga sta je namreč pripeljala z lepim črnim konjem ‘Baby.’ Ker je pa ‘Baby’ komaj čakal, da bi prišel v hlev, je naglo zavil čez stranski hodnik na vogalu med Pluttom in Godcem, da sta oba dva padla iz male kočije, a iskri ‘Baby’ je pa začel leteti po aleji, do Santa Fe St. Posledica te nesreče je, da sta prva dva nekoliko potolčena, a Baby’ pa je zelo nevarno ranjen na nogi. Voz je popolnoma razbit.
C. N.
>+00*04<»0*040*0*G4040*040404040*0+0*0*0*0*0«04040*0*0«0«0*0*040*0*0+0*0*0+0+0«
Vnetje mišic
PREMENJAVA VREMENA IN PREHLAJENJE KOŽE POVZROČE VEČJE ALI MANJŠE BOLEČINE. BOLJŠEGA ZDRAVILA ZOPER TO PA NI, DA BI TAKO HITRO ZDRAVILO VNETJE KAKOR JE
Severovo Olje
sv. Gotharda.
KER JE RES NAJBOLJŠI LEK ZOPER VSE REVMATIČNE IN NEVRALGIČNE NEREDE, OPEjKLINE ODRGNINE, IZVINJENJE FIK MRČESOV I. T. D.	CENA 50 CENTOV.
y
Calumet, Mich., 14. sept.—Poročila sta se zadnjo sredo v slovenski cerkvi Peter Rotar iz Slavine z Frančiško Urbas iz Unca.
—Ravnokar smo dobili v roke knjigo naslovljeno ‘‘The History of the Church in the U, Peninsula” izpod peresa našega rojaka—Slovenca Rev. Father Anton Režek-a. Knjiga je delo desetletnega skrbnega raziskavanja. Prikupljiva je že takoj na prvi pogled. Krasi jo mnogo podob. To je prvi zvezek kateremu sledi po zimi še drugi. Opisuje zlasti življenje treh slovenskih škofov Barage, Mraka in Ver-tina.
—Miss Agnes C. Agnich, hčerka dobro znanega rojaka Stef. Agnicha, se je podala ta teden v Ann Arbor,
Mich., da izpopolni na ondotnem vseučilišču svoje študije za učiteljico.
—Zopet imamo zaznamovati človekoljubno delo od strani C. & H. Mining Co. Družba se je zavzela to pot za stare, onemogle uslužbence. Kdor je delal neprenehoma 20 let za družbo pa je obnemogel toliko, da ni več sposoben za delo, bo dobival od kompani-je letno podporo ali “penzijon”. Ne vemo, kako visoka bo ta podpora, vendar bo pa vsak delavec z vese-tudi pozdravil ta človekoljubni, a tudi pravičen korak.	Gl.
Vnetje obisti.
Malo je bolečin, da bi bile tako nevarne in neznosne kot je vnetje obisti. Odstranite trpljenje in druge take bolezni z rabljenjem
SEVEROVEGA ZDRAVILA
ZA OBISTI IN
JETRA
Cena 75C in $1.25.
Vnetje pljnč.
Prehlajenje večkrat povzroči, da se pljuča vnamejo. To je pa prav hudo nevarna bolezen. Vsak, ko vidi in čuti, da njegova pljuča niso v redu naj začne rabiti
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA.
Cena 25C in 50C.
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Eveleth, Minn., 12. sept.—Rojak Jos. Mihelič iz Škofje Loke na Gorenjskem je bil danes, 10. sept. zasut v Adams rudniku št. 4. Vzrok nesreče je zatajeni strel ene mine. Poleg Miheliča bil je tudi en Italijan na mestu usmrčen. Mihelič je star 24 let, samec, sorodnikov ne zapušča v Ameriki nobenih. K društvu tudi ni spadal nobenemu.
Ely, Minn., 16. sept,—Dragi mi A. S. tudi tebe prosim za nekoliko prostora da ti naznanim žalostno novico o nesreči, katera je zadela našega rojaka Simona Oblak, doma iz Dobrega Polja pri Vel. Laščah. Naš rojak je šel dne 14. t. m. na svoje delo v rudnik, ali komaj je bila devet ura, ko ga je zadela velika nesreča. Na prostoru, na katerem je delal, se je utrgalo veliko rude, ki je nesrečnemu rudarju zlomila desno nogo na dveh krajih in tudi desna rebra. Včeraj je bil previden s sv. zakramenti. Mož je star 50 let, malo je upanja, da bi ozdravil.
Vsem rojakom po širni Ameriki pošiljam prisrčen pozdrav, posebno pa rudarjem v Ely, Minn. Tebi pa, dragi mi list A. S., želim veliko naročnikov.
John Zbašnik.
Pueblo, Colo., 35. sept.—V sredo sta se poročila Marko Kočevar in Kat. Ivaniš. Ženin je iz metliške fare, nevesta pa od onstran Kolpe iz Bobnarice.
—Geo. Plut, Jerin, ima že več mesecev težavno nadlogo. Pred tednom
Hibbing, Minn., 12. sept. — Antonu Mervek, slovenskemu majnerju upo-slenemu v Webb jami, je danes žal, daje imel tako malo zauj^nja v banke. V treh letih, odkar biva na “Iron Range-u” si je prihranil lepo svotico $800.00. Ker se mu pa ni zdelo varno shraniti denar na banki in je bolj zaupal v varnost svoje hišice, ga je v njej na nekem kraju skril. Ko se je vrnil v četrtek večer , iz dela ter šel gledat svoj zaklad, je videl, da so ga dobrohotne roke oropale vsega njegovega premoženja.“© tatovih ni sledu. Gotovo veliko in žalostno presenečenje ža varčnega moža.
—John Kerčon našel je smrt zadnjo sredo v Webb jami. Plast peska se je utrgala nad njim ter ga pokopala pod seboj. Po poročilu angleškega časopisa pokojni nima tu nobenih sorodnikov.
Virginia, Minn., 10. sept.—Naše društvo sv. Jožefa št. 16 K. S. K. J. je imelo veliko sejo dne 2. t. m. Odbor je bil izvoljen stari, a za delegata smo izvolili Mata Prijanoviča, ki pojde na IX. glavno zborovanje K. S. K. J. v Waukegan, 111., kjer se bo isto začelo dne 1. oktobra.
Tukaj pri nas je zdaj lepo toplo, bolj nego je bilo najdaljše dni, tako da nobeden ne rabi nositi overkota ali s vršnika, ki bodo letos menda poceni, ako ne bo bolj mraz kakor zdaj.
Pozdrav vsem sobratom.
Geo. Schaltz, tajnik.
Mount Olive, 111., 16. sept.—Opisati hočem nekoliko pot Slovencev iz rojstnega kraja do druge polovice zemeljske oble.
“Jaz pa pojdem, jaz pa pojdem— jaz pa pojdem na Gorenjsko—na Gorenjsko, gor na Oberštajersko.” Tako prepevajo mladeniči še v svojem roj-
stnem kraju po Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, in iz te pesmice pfide jim potem misel, da tudi prva dolga pot za nje je v resnici na Oberštajersko. Tam si prislužijo po njih misli obilo denarja in tudi v resnici, ker niso navajeni dobrega živeža, tudi tam v tujini sprva slabo jedo in le malokedaj da se zmotijo, da gredo v gostilno. Ko jih pa njih starejši prišleci izvabijti večkrat s sabo na vsakovrstne veselice, tedaj se šele začne veselo življenje za nje in nekateri se prav prehitro privadijo, da zapravljajo vse, kar si prislužijo. Potem jim začne biti že premal ta kraj, poizvedo da drugi Slovenci tam v Nemčiji dosti več zaslužijo, in hajdi sedaj za njimi v Nemčijo! Prišedši tje res, ker Slovenec je prav dober delavec, dobi precej delo in dela prav korajžno, da si veliko zasluži. Tu so pa zopet malo bolj ostre postave kot v Avstriji, toraj začne večina njih hraniti skupaj svoje trdo zaslužene novce. Kadar že ima nekaj skupaj, hoče še več imeti, poizve da v Ameriki je še boljše. “Sedaj denar imam za rajžo, kaj pa ko bi še jaz poskusil svojo srečo” in hajdi gremo v Ameriko! Prišedši v to zlato deželo je pa kakor en otrok, ne zna govoriti, ne ve kako bi delo dobil. Kdor je Še tako srečen, da že ima tu prijatelje, to je še dobro, ker Hiu oni pomagajo. Kdor jih pa nima grč od mesta do mesta, vpraša za delo in ako se mu vidi pretežavno, le naprej, saj še imam novce. Potem mu zmanjka novcev in prime dostikrat za najtežje delo. Seveda večina, ki pridejo po tej poti v Ameriko se, že precej izobrazijo. Po Nemčiji pristopijo k tamošnji uniji in koji so že bolj prebrisani, vzamejo si transferkarto in tako precej tukaj lahko dobijo dobro unijsko delo. Nekateri drugi hodijo tudi po tej poti, pa so preveč plašni in se niso upali dati zapisati k uniji tam ali morda, da so sprva že bili pri uniji tam, potem je pa unijskim delavcem kaj spodletelo, da niso dosegli in sedaj le proč od njih. Taki potem ne verjamejo nobenemu “Vereinu” ali društvu nič več in so le sami zase. Tudi veliko jih je, da jih že tam v Nemčiji vlove raznovrstni agentje od raznovrstnih družb zavarovalnih in drugih. Dajo se zapisati, ker žele sebi in svojim dobro, plačajo precej denarja noter potem se pa naveličajo in puste, ali je pa res bila slaba družba, da so agentje le za svoje žepe pobirali denar in to jih izuči, da nočejo pozneje nič več slišati od nobenih društev. Delajo se učene, čeprav ne znajo si razsoditi, če imajo prav ali ne. Slovenci, ki gredo po tej poti v Ameriko, se tudi že tam v starem kraju zamotajo v social-demokratske mreže in le njim verujejo, ker od nasprotnih, kakor krščanskih socialcev
premalo slišijo ali premalo berejo nauke od obeh strank. Tudi ne hodijo v cerkev, ker sprva ne razumejo nemško, potem ko razumejo se jim pa ne ljubi več in jih že drugi pregovore, da to vse skup ni nič. Tako postanejo čisto mlačni in tudi nasprotniki svoje vere in duhovščine akoravno ne vedo za kaj. Drugemu se že tudi zdijo njegovi rojaki prebedasti in občuje rajše z drugimi narodnostmi. Veliko jih je pa, ki hodijo po tej poti in res pridejo v dotiko s vsakovrstnimi strankami, pa postanejo dobri unijski možje že tam in kakor taki dobivajo veliko knjig iz krščanske social-demokratske knjižice, tam se nauče in presojajo vse te zapeljivosti, ker ti se tudi zavedajo, ko berejo knjige od krščanskih socialnih društev in potem se ne morejo pohujšati, so zvesti svoji veri in tudi svoji narodnosti ter tudi dobri unijski možje in so takih misli kakor tukajšnji unijski delavci, ki spadajo k slovenskim katoliškim društvom. Te vrste rojaki tudi precej pristopijo tukaj k našim društvom in so tudi pri teh dosti zavedni, ker že poznajo vse okolščine po zemeljski obli. Prvo omenjeni so pa tukaj tudi lepega obnašanja, samo da za nobeno reč nič ne dajo, kakor za društva, duhovščino ali za narodnost. Veliko tukajšnjih fpjakov napravi pa dosti krajšo pot v Ameriko, Ti sinovi kmetov, ki si iz kmetije dobijo lahko toliko denar* ja, da grejo kar naravnost sem. Potem so tudi takšni, ki že imajo sorodnike tukaj in oni jim pošljejo vožnji list ali pa potreben denar za rajžo. Tudi gre kmet sam, ker ima zadolženo posestvo, spravi si še ta potreben denar za pot in gre od doma z nado, da tu v Ameriki bo kmalu obogatel, pustivši ženo in otroke same na kmetiji, ki mora delati za malo plačo pa po njegovem računu je to le velik denar, ker preračuna na vse še na krone. Nekateri takšni kmetje res pridno delajo tukaj in se izogibljejo vsake to-varšije, samo da manj zapravijo in da prej poplačajo svoj dom v starem kraju. Ko imajo to gotovo in še nekaj posebej denarja, potem pa nazaj v stari kraj. Te sorte rojaki so prav slabi za napredek amerikanskih Slovencev, ker ne mislijo tu ostati. Tudi se jim škoda zdi, da bi par centov plačevali v kakšno Jednoto; tudi ne naročajo listov, ker tp so zopet stroški zanje. Niso unijski delavci, ker še v svojem življenju niso slišali nič od unije, samo da delajo, pa je dobro; drugo jih ne briga nič. Tudi večina teh vseh, ki pridejo po tej kratki poti sem, se ne zmenijo dosti za unije, le samo za denar. In tudi malo jih je da bi se zanimali za napredek svojih rojakov. Pozneje ko so že več let tukaj in da že postanejo državljani, po-(Nadaljevanje na 7. strani.)
DR. IVEC
Slovenski zdravnik.
711 N. Chicago St	Joliet, 111.
Odprto podnevi in ponoči.
N. W. Phone 1012. Chicago 2202.
BOLNI ROJAKI, stanujoči izven Jo-lieta kjerkoli v Združ. državah, obrnite se zaupno do mene ter pišite mi o svoji bolezni, nakar vam pošljem najboljših zdravil in navod, kako jih rabiti, da okrevate v najkrajšem času, ako le mogoče. Pismu je dodati znamka 2C.
Kam pa danes ?
V Lockport!
Pridite s svojo družino v Lockport, kjer je dosti zabave.
Na razpolago je voz, ki vas popelje lahko vsake pol ure do Controlling Works.
ANTON DOVJAK
9th St., Lockport, 111.
¡premog]
A °
TRD IN MËËËË, TER o
i t
kok in drva !
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih J ¡ oenah.
Stefan Kukar,
Northwestern Phone 1479.
MAUSAR BROS..
300 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
.SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti | priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 1 257.
— Pretep zaradi ženskega jezika.! Janeza Petkovška žena iz Rovt je neke govorice trosila o delavki Alojziji Kenk. Ta je šla v družbi delavke Marijane Pavlin k nji. da bi se v zadevni reči pogovorile. Ker je pa kakor med ženski že sploh navada, se ta pogovor poojstril in končal s prepirom, posegel je vmes Janez Petkovšek, pahnil je Marijano Pavlin iz hiše, da je padla nato jo pa še na tleh ležečo suval z obuto nogo ter ji zlomil dva rebra. Petkovšek se zagovarja, da je pokvarjenka sama padla. Sedel bo en mesec v ječi.
—Zaradi nakladanja bališča se stepli. Fantje iz Broda pomagali so nakladati balo Katarine Lenaršič, ki se je imela pripeljati na ženinov dom Antona Čuka v Blekovas. Ker pa leta ni hotel fantom v zahtevani visokosti odkupnine plačati, so ti odšli ne da bi nadalje pomagali, pač pa so pri razkladanju to storili blehovaški fantje. Po dokončanem delu so se ti podali v Brod, ker so pri svoji mizi že sedeli domači fantje. Nič ni kalilo s početka pri obeh družbah miru. Ko je pa neki fant očital Brodanom, zakaj da niso sprejeli ženinove ponudbe, in se je med ta pogovor vtikal tudi France Žigon, je to Janeza Mušca tako zjezilo da ga je klofnil. Zdajci pa so škočili fantje od obeh miz kviško, eden je s stolom udaril po svetilki, da je nastala tema, in nato se je jelo sve križem pretepavati; pri tem so bili poškodovani štirje fantje. France Masle, posestnika sin iz Broda je udaril Franceta Žigon z neko steklenico dvakrat po glavi in ga nevarno ranil; pa tudi proti Matiju Čuku je stolom zamahnil. Za kazen je dobil šest tednov ječe.
—Požar na Brezovici. Dne 15, 16. in 17. avgusta je bilo v občini Brezovici trikrat zaporedoma zažgano pri raznih gospodarjih. Dne 15. avgusta je bilo zažgano na Brezovici, 16. avgusta v Notranji Gorici in 17. avgusta v Ple-šici. Vdovi Karola Artača je pogoret hlev s šupo, zvečer so pa pogoreli trije posestniki v Plešici, in sicer Franc Novak, potem vulgo Rihtar in Lu-kec. Škpda je velika. Ognjegasno društvo iz Brezovice je pri vseh požarih hitro pomagalo, da se ni zgodila še večja nesreča. Pri gašenju se je več pogumnih gasilcev poškodovalo, znatno so se opekli načelnik gasilnega društva g. Ignacij Novak in še dva druga gasilca, županu je pa padlo na glavo neko lesovje in ga poškodovalo Živino so rešili.
—Toplice na Dolenjskem. 17. avg. Da ne zastanem s točnimi poročili iz uašega zdravišča, usojam se naznaniti, da kaže knjiga tujcev do danes 660 došlih strank. Ker nekatera stranka, n. pr. cela družina, šteje mnogo oseb, se bo natančno število določilo šele ob koncu sezone. Vsekako pa moramo letos zabeležiti velik napredek glede števila topličarjev in živahnega občevanja. Koncerti so k temu mnogo pripomogli, potem pa posamezni gostje obojnega spola, ki imajo poseben dar zabavanja in petja. Podpolkovnik g. Milavec, ki nas je 13. t. m. po stodnevnem bivanju zapustil, je znal vedno združevati vesele ljudi skupaj. Istotako drugi gospodje. Slovenska pesem pa se glasi vseskozi v kopelnih krnicah in pri večernih se Stankih.
—Nasiljen postopač. Že mnogokrat predkaznovani in zloglasni delamržni Anton Zlobec iz Vnanjih Goric, je bil dne 19. julija aretovan, ker je po Spodnji Šiški od hiše do hiše beračil. Zlobec je šel nekaj časa mirno z orožnikom, na to se je pa ustavil rekoč: “A ti boš mene rihtal.” Prišel je drugi orožnik na pomoč, in ko sta ga hotela vkleniti, je jednega v roko vgriznil, druzega pa opraskal. Sodišče mu je prisodilo dve leti težke ječe.
—Slovenec Ivan Vidmar, ki se je vdeležil šahovega turnija v Norimber-ku, je vzbudil med šahovim svetom posebno pozornost kot zmagovalec nad- norimberškim zdravnikom, slovitim igralcem dr. Tarraschem. Prvi šah je igral Vidmar kot dijak spodnjih razredov ljubljanske gimnazije iz — papirja. Vidmar je vse dijake-šahiste prekmalu prekosil, tako, da se naposled niso z njim več radi merili, ker mu je vsakdo podlegel. Prvi obširnejši znanstveni pouk na tem polju je dobil Vidmar iz šahove knjige, ki jo je spisal dr. Tarrasch. Danes pa je premagal učenec svojega mojstra.
—Iz politične službe. Okrajni glavar g. Viktor Parma je premeščen iz Črnomlja v Litijo, okrajni glavar g. Ivan Tekavčič pa iz Litije v Krško. Vodstvo okr. glavarstva v Črnomlju je podeljeno deželnemu vladnemu tajniku g. Karlu Ekltt.
—Knezoškof v Novem mestu. V soboto 18. avg. popoldne se je pripeljal prem. knezoškof v Novomesto k bla-goslovljenju novih dveh altarjev v frančiškanski cerkvi. Blagoslovljenje se je vršilo v nedeljo dopoludne ob številni asistenci.
—	Avtomobilno vožnjo namerava menda vpeljati državna poštna uprava med Otočami, Brezjami, Radovljico, Lescami in Bledom, če se prizadete občine zavežejo, da se investirani kapital obrestuje.
—Utopljenec stal v vodi. Utonil je dne 17. avg. v Bohinjski Savi izvošček Janez Menciger, kateri je bil zadnji čas v službi na Javorniku. Ker je bil mož zadnji čas brez službe in udan nesrečnemu alkoholu, ni izključeno, da je sam zabredel v vodo, iz katere se ni mogel več rešiti. Zanimivo je, da je utopljenec stal v vodi, kjer so ga našli.
—Po krivem pričal. Posestnikova sina Anton Zupan in iz Smokuč in Tone Vidic iz Zasipa sta se povodom neke svatbe na Vrbi sprla. Prišlo je do tepeža in je Vidic Zupana lahko telesno poškodoval. Pri razpravi v Radovljici je Vidic vse tajil, da ne ve, kedo da ga je udaril. Vidic bo zato sedel 3 mesece. Zupan pa 2 meseca v ječi.
—Vrli čin ljubljanskih kaznjencev. Dne 11. avg. okoht en četrt na štiri zjutraj je zapazil v vasi Studenec na Notranjskem jetničarja namestnik Karol Jeglič požar. Hitro je alarmiral kaznjence, nakar so brez ugovora v spremstvu paznika Antona Malovrha leteli na kraj nesreče. Bili so prvi na pozorišču ter neumorno gasili. Po per teku četrt ure je prišla požarna hramba na pomoč. Jeglič je takoj odredil 10 mož v postrežbo brizgalnih; drugi so donašali vodo. Nevarnost je prihajala vedno večja, in že so mislili, da postane cela vas žrtev plamena, kajti 6 metrov od ognja nahajalo se je več-s slamo kritih gospodarskih poslopij, z več ko 1000 centov sena. Na povelje so odstranili kaznjenci seno in tako zabranili, da se ni ogenj razširil. Med požarom je Jeglič zapazil, v hiši, ki je bila že v plamenu, nekega moža pri zamreženem oknu. Z velikim naporom sta Jeglič in orožniški vodja iz Ore-heka odstranila mrežo, in moža, ki je bil vsled dima izgubil zavest, rešila gotove smrti. Ob 10. uri dopoludne je bil ogenj ustavljen in vas nevarnosti požara rešena. Prebivalstvo je priznalo, da je le vrlo in pravočasno nastopanje kaznjencev pod vodstvom Jegliča pripomoglo, da ni vas SVude-nec danes kup pepela.
—	Prefrigan slepar. Franc Kolar, rudar iz Idrije, je bil že trikrat zaradi tatvine kzanovan. Delal je nekaj tednov kot zidar na Jetičnem vrhu. ker je bil pa zelo len, ga je mojster odslovil. Potikal se je nato nekaj dni po vasi, potem se pa zglasil pri Mariji Istenič, pri kateri se je imelo tudi zidati in od nje izvabil 20 kron posojila, češ, da mora za zidarje slanine kupiti. 13 dni potem, prišel je z nekim listkom pisanim baje od Mihe Štravsa k tovarnarju Froeliclnt na Vrhniki, in na ime Janeza Lampeta izvabil posojila 100 kron. Tudi v Črnem vrhu je skušal oslepariti posestnika Blaža Zaj ca za 60 K, kar še mu pa ni posrečilo ker mu Zajc denarja ni zaupal. Lotil se je pa tudi tatvine in v Jeličnem vrhu Antona Markiča oškodoval za 16 K. Za kazen je bilo Francu Kolarju prisojeno 10 mesecev ječe.
—Natakarico okradla je domačo de ki a Urša Myedved v Ljubljani. Vzela je Frančiški Kresnik 12 kron iz kov-čega, in njene torbice pa 6 K. Ob-dolženka zadnjo tatvino taji. Sedela bo šest tednov v ječi.
—Pretep med očetom in sinom. Lo renc Jarc, posestnik v Dragomeru, je pijanec, ter zaradi zapravljivosti stavljen pod oskrbnika. Na glasu kot sirov in silovit človek sovraži svojo ženo in otroke. Dne 5. maja je prišel precej pijan iz Ljubljane domu. Začel je divjati zaradi tega, ker je sin Tone upre-gel kobilo, ki je imela 8 dni preje žrebeta. Komaj se je sin pokazal, že je nanj planil oče oborožen z gnojnimi vilami in gotovo bi ga bil predrl, da mu ni sin iztrgal orožja in očeta na tla podrl. A ta je planil zopet pokonci in se zaletel v sina, kateri ga je v silobranu z vilami udaril po desnih nadletih. Oče Lorene bo sedel 6 tednov v ječi,
—Vojašnice sta se ogibala Franc Lazar iz Bača in France Kržič iz Ra kitne, oba posestnikova sina, sta od leta 1905. bila podvržena vojaški dolž nosti. Prvi se zagovarja, da ni imel sredstev za vrnitev iz Amerike v domovino, dočim se je dokazalo, da je 3000 kron poslal domov očetu. Kržič pa pravi, da si je hotel v Ameriki še kaj prislužiti. Sedela bota vsaki 14 dni v zaporu in vrh temu morata še vsaki 10 kron denarne globe plačati.
—	Za dva milijona kron je na pro daj bleški grad. Ali se bo sedaj zganila dežela? Naj bi prišel grad v do mače roke!
—Prijet vojaški begunec. V Višnj gori so prijeli iz Kanala pobeglega vojaka Ignacija Kastelica.
—Odlikoval je cesar zaradi zaslug pri pripravljalnih delih za trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Rusijo, Belgijo in Švico z redom železne kro ne tretje vrste državnega in deželnega poslanca S. L. S., vodjo, deželnega odbornika g. Povšeta.
— Grozno maščevanje nesrečnega očeta. Josip Lešek, posestnik v Ose-nici pri Teharjih je imel nesrečo s svojo družino. Imel je baje dosti vzrokov dvomiti med zvestobo žene, dalje so mu pa tudi hčere delale preglavice s svojim nerednim življenjem. Mnogo prepira in pretepa je bilo v hiši, dokler se ni zdelo Lešeku, da je mera njegove potrpežljivosti polna. Sklenil je, se maščevati nad hudobno družino. Minolo nedeljo je po razburljivih prizorih nagnal iz hiše ženo in hčere. Ko je bil sam, je šel v hlev in tam živino trdno privezal, da bi se mu ne mogla odtrgati in zbežati. Nato je hišo in gospodarsko poslopje zapahi. Da ne bi kedo šel gasit, se je vse-del v bližnji gozdič, odkoder je gledal kako ogenj uničuje njegovo domačijo in je vsakogar z nabasanim revolverjem odgnal, kedor je hotel gasiti. Pretil je tudi, da bo celo Osenco zažgal, če mu ne dajo miru. Poslopja so do tal pogorela, ž njim pa tudi vsa živjna in vsi letošnji pridelki, ko je ogenj dogorel, je šel Lešek k orožnikom, kjer je povedal, kaj je storil. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. Sodi se, da so Lešeka nesrečne rodbinske razmere pripravile ob um. Če se dožene, da je svoje dejanje za-počel v nenormalnem duševnem stanju, dobi rodbina vsaj zavarovalnino za poslopja, ki znaša 1200 K.
—Krščanski učitelji štajerski so se začeli organizirati. Osnovali so si že svoje društvo, čegar pravila je namestništvo potrdilo. Pristopilo je že vse polno članov.
—Trbovlje. Umrli č. g. Juri Sumer je bil rojen 22. aprila 1878. v Trbovljah. Po končanih študijah v Mariboru je bil lansko leto posvečen v mašnika. Kapelanoval je pri Sv. Martinu v Rožni dolini in nekaj dni v Starem trgu. Vsled bolehavosti je dobil s prvim junijem dopusta ena leto.
—Smrt v Savi. Utonil je dne 3. avg. pri kopanju v Savi pri Hrastniku 19 letni delavec kemične tovarne Anton Bartol.
Toča na Goriškem. Iz Solkana se piše: Huda nesreča nas je zadela v noči med 16. in 17. avgustom. Nekako ob pol 3. uri zjutraj se je vsula po planjavi severno od Gorice toča vsakovrstne debelosti. Večina jo je bila orehove veličine, ob robu ostra kot nož, a tudi večja je semtertja naletavala; kar je pa še najhujše, padala je kakih s minut popolnoma suha. brez kaplje dežja. Sneg nam pozimi ni pobelil polja, a nocoj se je pri blisku plodonosna planjava videla pobeljena od toče. Žalosten je pogled danes zjutraj—trtje moli sem ter tja popolnoma gole rebra, sadje večina po tleh, koruza razmrcvarjena, z eno besedo polom, da grožnejšega ni mogoče misliti. Zlasti ste prizadeti vasi Solkan in Kromberg, a skoro gotovo so po-škovana tudi Brda, ker je prišla nevihta od jugozahoda. Najstarejši ljudje ne pamtijo kaj takega. Pobočje hriba sv. Katarine, kjer uspeva najžlahtnejša trta. je tako zdelano, da se mnogi posestniki niti odločiti nečejo. da bi šli gledat, kaj je napravilo z njih upom.
—Mater umoril in sebe končal. U-pokojeni orožnik Franc Baher v Bov cu je bil velik pijanec, vsled česar ga je mati večkrat zmerjala. Da naredi konec temu življenju, je v soboto 25. avg. umoril mater, nato pa še sebi prerezal vrat. Našli so ga mrtvega.
KOROŠKO.

I
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
S A KSfir,
GLAVNA PISARNA:	* 9
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3795 CORTUAIVDT.
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
Vsakdo naj pazi r»a hišno številko 109 f
ZASTOPNIK
fr VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB, A» &
Pošilja denarje T staro
------------— domovino najceneje in najhi-l treje.
Parobrodne listke Prodaia
virnilt cenah.
• po lz-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ket New York
. — .	,	... _je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaja.
(
Preobrat v zdravništvu.
Vsak bolnik bodisi od blizu ali od daleč, ako se obrne na nov, velik, UNIVERSAL, MEDICAL INSTITUTE v New Yorku, zadobi znova svoje zdravje.
Vsak dan dospe več sto zahval!
Gospod profesor I
Berite, strmite!

—Timenica. (Nova železnica.) Mno go se tu govori o novi železnici, s katero mislijo zvezati Celovec in Velikovec in ki bi vozila skozi te-le kraje: Celovec, Št. Tomaž, Timenica, Škofji dvor, Št. Lipš, Mali Št. Vid, Trušnje in Velikovec. Stroški so proračunjeni na 4,200,000 K. Bila bi pač ta železnica za te kraje velikega pomena, ker jih je južna železnica tako daleč v stran pustila.
—Podravlje. Na zadnji čebelarski razstavi v Leobnu je dobil naš rojak, g. Janez Šervicelj, posestnik in čebelar v Vodmatu pri Podravljah, zlato in srebrno kolajno. Razstavil je čebele in strd.
HRVATSKO.
—Osek, io. avgusta. Včeraj je pogorel most v Bosanskem Brodu čez Savo. Gorela so tudi petroljna skladišča. Škoda je velika.
—Toča v Dalmaciji.—Iz Knina poročajo, da je tamkaj grozna toča uničila ves vinski pridelek in da je škode okolu pol milijona kron.
—Košut obišče Zagreb, ko se otvori hrvaška razstava deželnih pridelkov. Takrat si ogleda tudi druge javne zavode in naprave.
—Hrvaško slavlje v Travniku. 13. p. m. so svečano blagoslavljali zastavo hrvaškega pevskega društva “Vla-šič”, ki so jo darovale zagrebške rodo-ljubke. Travnik je bil ves v zastavah, navzočih je bilo do 1000 narodnih konjenikov in društev tz vseh krajev. Poslali so brzojavno pozdrav cesarju, ki se je brzojavno zahvalil.

m
Tem potem se Yam javno zahval j ujem gospod profesor, strokovnjak Universal Medical Institute v New Yorku, ker ste me ozdravili, prsne bolezni, kroničue bolezni v dušniku, r-V' 5PI	zapiranja, splošne oslabelosti, kašlja, notenja po noči, pomanjkanje teka-	ter me je zdra-
vilo <> zdravnikov, kteri so vsi rekli, da se moram operaciji podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, ter se še enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem in Vas toplo priporočam vsem slovenskim ženam, ktere so bolne, da se obrnejo na Vaš Institut, kjer se jih bode njih bolezni rešilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo slike s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali noyinah. Toliko resnici na ljubo.	Marija Dragar, 526 Ave. C., Bayonne, N. Y.
Spoštovani gospodi
Jaz podpisani potrjujem, da aem bolehal več kot leto dnij na vnetju mehurja,	bolečine v hrbtu
zaprtje, iu občem oslabljenju ter me je vec zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaželjeuo zdravje ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere ste Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca. Radovoljno Vam pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno
zdravili; ter Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem svo- /ff	.	,	•,
jo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim še, da lahko prise- r'	x /
gam na to, kar sem pisal.	Ivan Mankoč, 75 14th Ave., Newark» N» Y,
Če stanujete v New Yorku pridite osebno in se Vasboile preiskalo s
------------ X ŽARKI------------------------—
S pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima t iliko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja.
TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ!
Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kakošna je Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja:
Ali trpite na: trganju, utripanju srca, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči, u-šesa, v nosu, v grlu ali »rslh? Vam iznadaio lasie ? V*s boli v želodcu ! Trnite li na krvavenju (hemoroidah)?	Trpite na
nervoznosti? Ste li navdusljivi (navduha) ? Čutite bolečine v trebuhu ali črevih ? Se morda onesveščate, ali da padate v omotic«? Fedite 1» redno naootrebo ? Čutit* bolečine
T Zdravila vam
nemnooma z ooratno pošte pošljemo, če se nahajate v k te rej koli državi Zjedinjenih držav, Meksiki ali Kanadi.
Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prejšnje zdravje povrnile, ker so tudi pri dragih bolnikih pomagale.
Ni nikakošna prevara ali goljufija ali ste v bližini ali daleč od New Yorka, se Vas zdravi, ne da bi z-mudili svoje delo.
Ako ote bolni in Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Universal Medical Institute.
Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p.
To je naslov:
V nedeljah pa od 10 do 1 ure popoldan.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE,
30 West 29th St.,
(poleg Broadway)
NEW YORK, H. Y.
Atnerikanski Slovenec, samo $1.00 za celo leto I
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOmKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna tele tona Chicago in Interstate: 500 OredniStva telefon Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
vede naša smrt po vstajenju v večno življenje.
To je blažena zopetna združitev telesne z duševno natoro.—Odušev-ljen po takem premišljevanju vzklika sv. Avguštin: “O srečni greh Adamov, ki nam je zaslužil tacega Odrešenika!” Ves uk je izražen v eni besedi: religija (vera) od religare: zopetna zveza! Prvotno je bil človek zvezan z Bogom; greh je povzročil ločitev; o-drcšenje je zopet združilo.
Poleg “križa" Gospodovega mora zato stati tudi naš križ. Prvi je številka ena; naša dela, na sebi ničle, pristopajo k št. i, ki dobiva potem deset- in sto- in večkratno vrednost. To leži v besedah sv. Pavla: "Veselim se v svojem trpljenju za vas, in nadomeščam na mojem mesu, kar ne-dostaje trpljenju Kristusovemu za njegovo telo, ki je sv. cerkev.” Kor. i, 24. Po teh besedah in po uku o “skupščini svetnikov” se torej naše trpljenje in naša zaslužna dela lahko naklanjajo drugim.
(Dalje prih.)
kaj leti je sklenila japonska vlada, da-siravno je priznavala velike usluge, katere so ji ti angleški zdravniki na tem polju izkazali, da se mora v prihodnje študij zdravniške vede na Japonskem vršiti po pravilih nemške šole. Sedaj je na naprednem Japonskem 13 mest, na katerih se more študirati medicina, namreč tri univerze, pet od vlade ustanovljenih in upravljanih zdravniških šol, trije od okrajnih oblastev in trije popolnoma privatno upravljeni zavodi te vrste. Na vseh teh mestih se podučuje skoro natančno po nemškem vzorcu in veliko število mladih doktorjev medicine prihaja vsako leto na Nemško, da se vrnejo potem kot akademični učitelji na Japonsko.
rile so se po vsem svetu in tudi med Slovenci ni nikomur tuje samotarsko življenje otočana Robinzona, ki je živel na samotnem otoku, streljal divje koze, uči! papige in si vzgojeval divjaka Petka.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
SHOD KATOLIŠKIH SLOVAKOV.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
23. sept. Nedelja
24.
*5-
26.
27.
28. B9-
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Tekla, dcv. Gerard, škof. Kleofa, spozn. Justina, dev. Kozma in Dam. Venčeslav, kr. Mihael, arh.
KRIZ.
“Križ" je postal v krščanskem občevalnem jeziku svetopisemski izraz za bolečino in trpljenje; vzet od trpljenja našega nebeškega Odrešenika na križu, ki je tvorilo glavno vsebino apostolske prepovedi. Tako piše a-postol: “Mi pridigamo Kristusa križanega, ki je judom pohujšanje, poganom budalost.” 1. Kor. 1, 28. Judje so še dandanašnji napolnjeni s sovraštvom proti Jezusu Kristusu, ker ta narod noče pripoznati do smrti na križu ponižanega Mesije.
Judovsko ljudstvo pričakuje po krivo razumljenem uku izvolitve z močjo in sijajem opremljenega mesijo, da bo moglo z nfegovo pomočjo zavladati čez vse narode. V tem sovraštvu so bili slepi proti vsem njegovim čudežem in so jih proglasili za hudičevo delo. Celo največji čudež njegov, obuditev Lazarja od smrti, potrjen po to-Iikerih očividcih, Jan. 11, je ostal, brez učinka. Rekli so: “Kaj storimo, ta človek dela, mnogo čudežev; če ga tako pustimo, bodo vsi verojeli nanj.” v. 47. “Od tega dne so sklenili usmrtiti ga.” v. 53. Kadar je duh zaslepljen, srce otrplo, se tudi jezik Judežev več ne umeva. Temu narodu je torej do današnjega dne križani Odrešenik v "pohujšanje.”
Poganskim narodom pa je bil križani Odrešenik "budalost”, ker sp bili njegov uk, njegov vzgled1, njegova smrt na križu obsodba poganskih gre-hot. Nam vernim kristijanom pa oznanja za nas trpeči in umirajoči Bog-človek dušni mir po gotovosti sv. vere in sladko tolažbo srčno po gotovosti odpuščenja grehov v pokori.
Ko se je Kristus na večer vstajenja prikazal učencem pri zaprtih vratih, jim je rekel: “Mir bodi z vami!” Potem je dihnil vanje in jim rekel: “Prejmite sv. Duha; komur odpustite grehe, njemu bodo odpuščeni in komur jih obdržite, njemu bodo obdr-žani.” Jan. 20, 10.—Uk o grehu in odrešitvi po križanem Bog-človeku rešuje najtežja vprašanja življenska.
Spomniti se moramo predkrščanskega časa. Naj modrejši možje takrat niso bili vstanu, odgovoriti na vpra-. sanje: Odkod zla na svetu? Zakaj mora najvišja tvorina na zemlji, človek, previden z visokimi duševnimi darovi, največ trpeti? Živalska trpljenja se ne morejo meriti s človeškim, ker ne nahajajo odmeva v duši (z zavestjo , napolnjeni); tudi ne mislijo živali na smrt; dočim strah pred smrtjo neprestano tlači človeka liki mora. Zato je že pred skoro tritisoč leti pisal grški pesnik Homer: “Od vsega, kar živi in diha na zemlji, je človek naj-nesrečnejši.” Obstanek sveta, ustvarjenje človeka, naš življenski cilj, trpljenje in smrt, so brez razodetja nerešene uganke. Neki modrijan pravi zato po pravici: “Ničesar ne vemo in zanamci ne bodo tudi ničesar vedeli!” Greh in odrešenje sta, ki edina pojas-ntijcta življenske uganke.
Mi ljudje smo dvojno bitje, duševno in telesno, združeno v eno osebo. Odpad duševne natore od -Boga je moral povzročiti odpad telesne natore od duha, smrt. Nedolžni božji in človeški Sin je vzel nase krivdo človeškega rodu, je za nas križ nosil, da postane naš križ temelj večnemu veselju, da
Samomor za dijamantno poroko. V
Essenu se je 90 letni bogataš Kilke obesil na dan svoje dijantantne poroke.
Prvi kongres katoliških Slovakov v Ameriki se je vršil začetkom tega meseca v mestu Wilkes-Barre, Pa, z uprav sijajnim uspehom. Močno in živo so odmevali odporni orotesti slovaških bratov naših proti krivici, ki se godi Slovakom v stari domovini. A zlasti tolažilno pri tem je to, da četudi je to bil pravzaprav narodni shod slovaških domo- in rodoljubov, mu je ogromna pretežnost katoličanov dala znak katoliški, in zopet se je pokazalo, da kjer se gre za obrambo in zaščito domovine ter trezne, zato tem tehtnejše izjave domovinske, so katoličani v prvi vrsti tacega gibanja in to kot goreči podporniki.
Strašili so sicer prijatelji madžarske vlade—seveda njeni agenti v tej deželi—da se shod izprevrže v protiversko izjavo, ampak izid je sijajno pokazal, da je bilo to strašenje neutemeljeno. a da se vsaka sumnja odstrani, je bila sprejeta resolucija zvestobe in udanosti sv. očetu, kakor tudi škofom te dežele.
Na shod, z redkim uspehom ven-čani, so predvsem prišli bratje Slovaki iz okrajev Lackawanna in Luzerne, sploh pa iz celega' vzhodnega dela Združ. držav. Povod k shodu, kakor povedano, je dalo zatiranje Slovakov pod madžarsko vlado in zato so tudi bili sprejeti formalni protesti proti nasilnemu in krivičnemu ravnanju vlade madžarske.
V ponedeljek 3. t. m. popoludne se je vršil sijajni sprevod nad petdeset društev, v njem si opazil okoli trideset kočij, kakor tudi krasno ozaljšan voz s pevskim zborom slovaške naselbine, pod duhovnim vodstvom č. g. Murgasa. V kočijah so se vozili čč. duhovniki in delegatje na shod. V predmestnem parku se je zbralo nad dvanajst tisoč ljudij okoli govorniškega odra in č. g. Murgas je po nastopli tišini oznanil, da je bil mil. škof Ho-ban izbran za predsednika, č. g. Štefan Furdek in P. W. Rovnianek, novinar, pa za podpredsednika. Od govornikov je prvi nastopil č. g. Murgas; pojasnil je z ganljivimi, jedrnatimi besedami namen shodu: ''Trije milijoni Slovakov v stari domovini,” je rekel govornik, "nimajo nijednega škofa svoje narodnosti. Človek, ako želi pravice, se mora preseliti sem. čez molje. Tu se držimo rvojih pastir jev, ker vemo, da morajo za nas slabeti po očetovsko. To je dosti. Več m et mo,” Nadalje je ge vornik razložil razliko med življenjem v stari in novi domovini.	.
Potem je nastopilo, še, ve.č govornikov. Vsi so. šibah' ogrsko vlado. Mil. škof Hogan je v angleščini izrazil svoje globoko sočutje z zatiranimi Slovaki, katerim želi največji tiaprčdek v deželi zlate svobode. Nazaduje je bilo sprejetih več resolucij.
Proti severnemu tečaju. Ekspedicija Wellmannova proti severnemu tečaju se zaradi zaprek preloži na poznejši čas.
Velik požar je vničil v Lyonu na
Francoskem skladišča in poslopja neke družbe za preseljevanje. Škode je bilo za 2,200,000 frankov.
Japonska medicina.
Iz predavanja japonskega kirurga o zgodovini japonske medicine izza prve dobe obstajalo je vse izvrševanje zdravilstva na Japonskem v tem, da so bajke o načinih zdravljenja posameznih slavnih zdravnikov prehajale na naslednike in se ti- načini vedno z nova uporabljali za zdravljenje, ali kakor je to tedanjim časom bolj pri-' merno izraženo, mazaštvo. Pozneje v-peljala se je preko Koreje na Japonsko kitajska medicina, iz česar se pa, sodeč po še danes jako nizkem stanju zdravniške vede na Kitajskem, ne more sklepati, da bi se bil s tem dosegel velik napredek. Pred več kakor 300 leti šele, ko so prišli Španci in Portugizi na Japonsko in skušali tam razširjati evropsko znanost vštevši medicino, so imeli Japonci priliko povzpeti se na tem taborišču. Ker so pa Japonci kmalu uvideli, da gre inozem-cem več za politične in gospodarske pridobitve, kakor za nesebičen pouk, so bili prisiljeni, da se zapro vsakemu vnanjemu vplivu. Tako je počivala medicina čez 250 let. Sedaj je tega kakih 70 let, kar se je pri njih evropska medicina znova vpeljala, in sicer po Holandcih, ki so tam sezidali bolnišnico in izobrazili nekaj dijakov, Okrog leta 1890 je prišel v državo mikada angleški zdravnik dr. Viljem Willis, katerega tam še danes časte kot očeta praktične kirurgije na Japonskem. Skoro do konca zadnje vojne z Rusijo so bili štabni zdravniki, ki so stali na vodilnih' mestih pri japonski vojni mornarici. izobraženi skoraj izključno od angleških štabnih zdravnikov. Pred ne-
Nove puške za armado je naročila
grška vlada v tovarni za puške v Stey ru, in sicer 100,000 repetirk. Tekom septembra oborožijo celo grško voj sko z novimi puškami.
Francoska Indokina potrebuje 100
milijonov frankov za zgradbo cerkva, šol, vojašnic in vodovodov. Da naja-mefrancoska vlada navedeno vsoto, je došel v Pariz generalni guverner Beau.
V osemletno ječo so obsodili v Te-
mešvaru občinskega čuvaja Vido, ki je do smrti mučil tatvine sumljivega kmeta Vezoka in na to skrivaj z dve ma orožnikoma pokopal njegove truplo.
Sv. Marka zvonik v Benetkah. Ker
so pri zidanju rabili opeko, v kateri so različne žveplene sestavine, bodo morali vse, kar so do sedaj sezidali zopet podreti, kajti upotrebljena opeka ni uporabna za tako delo.
Nemško škofijo v Bukovini hočejo imeti tamošnji Nemci. Radi tega se je pred kratkim vršil shod bukovinskih Nemcev v Serethu. V Bukovini živi 90,223 nemških katoličanov, ki so raztreseni med raznimi narodnostmi in veroizpovedanji.—Pri tem poročilu moramo nekaj omeniti.
90,000	nemških katoličanov v Bukovini zahteva lastno škofijo—102,000 uradno naštetih in do malega pol milijona v resnici bivajočih Čehov na Dunaju bi se zadovoljilo le z ustanovlje njem edine samostojne župnije na Dunaju—ali nemorejo je dobiti. Ivak šen razloček! Na eni strani 90,000 Nemcev zahteva škofijo in na drugi strani 100,000 Čehov ne morejo dobiti samostalne župnije! Dobro je omenil pred nedavnim časom neki češki tednik, da se dunaiski Čehi nahajajo v istem položaju, v katerega je protizi-darska vlada spravila katoličane na Francoskem. Na Dunapt morajo si Čehi—in to baš najbolj revni - plačati že dolgo let božjo službo, vzdrževati si duhovnike, kakor v kratkem tudi na Francoskem. Usoda francoskih katoličanov je vzbudila vkratkem sočutje v celem katoliškem svetu, dočim se čeških katoličanov na Dunaju nihče ne spominja. Ni dvomiti, da bukovinski Nemci bodo prej dosegli svojo škofijo, nego dunajski Čehi svojo župnijo
Dober dopisnik
je steber svojega lista. Z bistrim očesom opazi vse, kar se v kakem okraju zgodi takega, da je vredno, da tudi drugi izvedo. Čenčarije presliši, osebnosti ne upošteva. Hitro in jedrnato je njegovo poročilo. Naj uže piše o političnem nasprotniku, naj poroča o društvih, o zadrugah, o nesrečah, o občinskem gospodarstvu, o zdravstvenem položaju, o pijančevanju, o izobrazbi itd., vselej je njegovo geslo— resnica. Veselo ga je uredništvo, veseli čitatelji, vesel in zadovoljen pa je tudi on. ko kmalu opaža, kako je prinesel v občino več življenja, nove misli, več ozira in čuta za skupnost, ko vidi zdrave uspehe javne kontrole. Tako je za vsak kraj dober dopisnik eden prvih in najimenitnejših socialnih delavcev. Naj noben kraj ne bo brez dopisnika. Pero v roke!
Most preko slapov Niagare. V New
Yorku se je osnovalo društvo z glavnico s milijonov dolarjev. To društvo namerava sezidati most preko slapov Niagare tako, da bi po njem vozila tudi železnica.
Čin blaznega častniškega namestnika. Pri vajah v Szarvasu je zblaznel častniški namestnik Wreber. S sabljo je planil na vojake. Dva je pretepel do krvi. Oddali so ga v blazni-ški oddelek szarvaške vojaške bolnišnice.
Danski inštruktorji v kitajski armadi. Kitajska vlada je naprosila dansko,, če more za pet let odposlati 15 danskih nadporočnikov za inštruktorje kitajske armade. Častnikom ponujajo letno plačo 12.000 danskih kron in po petletni službi penzijo 300 kron.
Prva pomoč pri ranah. Pri tem svetujejo vsi zdravniki koj očiščenje rane in to s čisto vodo in pa s pravim milom. Kadar ni blizo zdravniške pomoči, treba rano po očiščenju obvezati s čisto vato ali pa s snažnim platnom. Tako osnažena rana ne bode dolgo skelela, marveč hitro zacelila.
Pred prvim je! Berolinski listi pripovedujejo, da je koncem julija pričakovala prestolonaslednika pred prestolonaslednikovim gradom cesto cela kopa otrok, misleč, da jim da slaščic,' kakor se to pogosto .zgodi. Prestolonaslednik je prišel, a slaščic ni bilo na razpolago. Nato se je nakrat oglasil neki deček: “Pred prvim je!!’ Prestolonaslednik se je veselo smejal in. vse otroke bogato obdaroval.
---------—	: i: .■ .
Ali bo ljudem zmanjkalo živil? Znani Malthuš je prorokoval, da bo svet kmalu prenapolnjen, ker se ljudje množe mnogo hitreje, kakor pa napreduje pridelovanje živil. To prerokovanje je ovrgel sedaj neki francoski statistik, ki dokazuje, da se je prebivalstvo sveta od 1. 1890. do 1905 pomnožilo za 10 odstot. nasproti pa je narasla produkcija žita za 45 odstot., sladkorja za 82 odstot., kave za 57 odstot. in bombaža za 54 odstot.
Teža kron na svetu. Angleški list
‘'Times” trdi, da najlažja krona na svetu je ona kraljice angleške Viktorije. Vagala je le samo 2 in pol libri in stala 72 milijonov kron. Dve lahki kroni nahajata se v zakladnici v Vatikanu, katere eno je daroval Napoleon papežu Piju VII. ali je znana v obče s tem, ker ima največji smaragd (dragoceni kamen) sveta. Stala je krona okoli devet milijonov kron. Druga tam zraven je dar španske kraljice Izabele in ima ceno 48 mil. kron. Vsaka teži nekako po 3 libre.
Robinzonov otok. Pri potresu v
Valparaiso- je izginil s površja otok Juana Fernandeza. Ta je znan po vsem pod imenom Robinzonov otok. Na njem je doživel čudovite dogodke ponesrečeni mornar Aleksander gel-kirk. Ko je ta prišel zopet v svojo domovino na Angleško nazaj, so pisali po njegovih izjavah povesti imenovane robinzonade, ki so se bile mahoma ljudstvu silno priljubile. Razši-
Nerabni v starosti 60 let.
Dr. Osler trdi, da so moški v starosti 60 let dejansko izžeti in otrpli duševno in telesno ter da jih občina ne more več rabiti. Res je, da čilost gine in moči pešajo po srednji starosti, ampak res je tudi, da je Severovo proslulo zdravilo, življenski balzam obnovilo mladost in moč stoterim moškim in ženskam v priletni dobi. To je izvrstna tonika za stare ljudi, za slabotne, bolehne ženske, za vse okre-vance in je popolno zdravilo za za-basanost, neprebavrtost, glavobol in vse slične bolezni. 750 za steklenico v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Slovencem v pogled.
Slavni dr. E. C. Collins M. D. Vam naznanim, da sem Vaša zdravila porabil in tudi v dveh tednih popolnoma ozdravil, da sem, kakor pred boleznijo.
Zatoraj se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdravili že drugič. Leta 1904 od Rheumatizma, od katerega me nobeden drugi zdravnik ni mogel o-zdraviti.
Še enkrat se Vam lepo zahvaljujem in vsakemu Vas bodem priporočil. Ostajam Vam iskreni prijatelj.
Joe Kandare,
Box 6 Seebert, W. Va.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
$22.90 v Atlanto, Georgia in nazaj.
O priliki prireditve “Home Corning of Georgians” bo Chicago & Alton-železnica vozila za rečeno ceno dne 8. in 9. oktobra 1906. Tiketi bodo veljavni za povratek 30 dnij in nudili priložnost potovati po jugu v krasni jesenski dobi, ko je vsako leto najlepše vreme tamkaj, da je veselje. Za podrobnosti: W. I. Burnett, Ticket Agent, Chicago & Alton R. R., Joliet,
111.
Nizke cene za naseljence.
Do 31. oktobra bode Chicago & Al ton Ry. prodajala tikete za naseljence do raznih mest v državah Arizona, British Columbia, California, Colorado, Idaho, Mexiko, Montana, New Mexiko, Nevada, Oregon, Texas, U-tah, Washington in Wyoming po naj nižjih cenah. Pridi in kupi si vožnji listek, ker sedaj je cena istega nižja nego kdaj prej.
W. I. Burnett,
Ticket Agt.; Chicago & Alton R. R,
Joliet, IH.
ZAHVALA.
Za vse obile dokaze odkritega sočutja povodom velike nesreče, ki nas je zadela vsled nenadne smrti našega iskreno ljubljenega sinčka, oziroma bratca
JOŽKA,
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo preč. g. župniku ter vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika.
Joliet, IH., 18. septembra 1906.
Anton Košiček in družina.
SidroPainExpellerjem
Eodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti *T* glavo- in zobobolu.
^ I y V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu
občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
___104 Jefferson St., blizu mosta.
M. F. LOUGHRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET, ILL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
R. C. Bertnik.
L.	B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Nas« posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403 Cass St., nadstr....JOLIET.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J.	C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL,
AMERIKANSKI SLOVENEC, STANE LE $1.00 NA LETO.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : ‘.Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
Grayhck & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.	Joliet, lil.
N. W. Phone 606.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
. Chicago Phone 152.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.

Izdelovalci najboljšega piva steklenicah.
JONTES <& OO.
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215. Joliet, IH.
Pozor, slorenske noliiie!
AkO želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase' in fine prekajene klobase.
Meso in klobase pošiljamo trgovcem in drugim na vse kraje.
Oglasite se pismeno ali osebno.
Dobra postrežba, nizke cene.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
J. F. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton St». Oba telefon 8. Joliet.
JULIE KALINOWSKA
izkušena in izprašana
BABIC A.#*
Northwestern Phone 1096.
604 N. Eastern ave.	Joliet, 111.
GLUH ZOPET SLIŠ
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v uSesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z n&vopom m poštnino
JI. 10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljam zastonj«
ÂÆiS,y's Bar fiooas.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
c. W. Brown, prods Robt. Pilcher, pod prods. W. G. Wilcox, kaslr.
Citizens’ National Bank.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, lil.
Šivam in popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
DR. STRUZINSKY.
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
<H0404(H040«0«(H04<H<H040«0«0«0W<H,
■ » 45)
K. S. K.
JEDNOTA
? j
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I. Podpredsednik:...............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.............Rev. John Plevnik, 620—ioth St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J.
Delegatom, kateri se želijo vdeležiti IX. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote naznanje:
Glavno zborovanje se bo vršilo v dvorani g. Frank Opeka na 10. cesti v Waukegan, 111. Delegati kakor tudi člani glavnega odbora K. S. K. Jednote naj se zberejo v omenjenem prostoru dne 1. oktobra t. 1. ob poldeveti uri zjutraj, in odtod bomo skupno korakali v slovensko cerkev k službi božji, potem se začne zborovanje.
Z bratskim pozdravom John R. Sterbenz, preds. K. S. K. Jednote. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Družine 5, La Salle, lil., 10269 Franc Mal, roj 1879, spr. 20. sept.
1006.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10270 Jožef Gore, roj 1886, 10271 Mihael Zvonar, roj 1883, 10272 Lovrenc Štrekelj, roj 1874, 10273 Janez Zaplata, roj 1863, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. 202 člana.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10274 Peter Matkovič, roj 1887, 10275 Janez Meglen, roj 1882, 10276 Alojzij Pirc, roj 1881, 10277 Franc Knavs, roj 1878, 10278 Janez Pirc, roj 1878, spr. 20. sept. ’06. Dr. št. 189 č. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10279 Janez Pavlakovič, roj 1887, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. 142 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 10280 Jožef Schneller, roj 1886, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 10281 Andrej Kovač, roj 1880, 10282 Franc Pustavrh, roj 1879, 10283 Franc Bizjak, roj 1876, 10284 Franc Šušteršič, roj 10275, 10285 Valentin Zorman, roj 1866, spr. 20. sept. 1906.
Dr. št. 241 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.. 10286 Jožef Leskovec, roj
1887,	10287 Matija Zalar, roj 1887, 10288 Alojzij Krajc, roj 1886, 10289
Alojzij Čampa, roj 1885, 10290 Jožef Župec, roj 1884, 10291 Franc Mikolič, roj 1882, 10292 Peter Stampfel, roj 1880, 10293 Anton Lenič, roj 1878, 10294 Anton Konila, roj 1871, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. 263 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 10295 Anton Žitnik, roj
1888, 10296 Franc Korošic, roj 1888, 10297 Albin Benedik, roj 1887, 10298 Janez Polončič, roj 1887, 10299 Janez Rogelj, roj 1882, 10300 Mihael Hauptman, roj 1879, 10301 Jakob Kepec, roj 1874. spr. 20, sept. 1906,
Dr. št. 75 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, lit., 10302 Janez Križaj, roj 1888, 10303 Jakob Nagode, roj 1888, 10304 Franc Rep, roj 1888, 10305 Matevž Corn, roj 1887, 10306 Jakob Ogrin, roj 1887, 10307 Janez Grobelšek, roj 1875, 10308 Ignacij Škof, roj 1872, spr. 20. sept. 1906. Dr. št. 79 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 10309 Jakob Jaklič, roj 1884, 10310 Martin Korevec, roj 1879, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. 36 članov.
K društvu Marija, Zdravje Bolnikov 94, Cumberland. Wyo., 10311 Franc Roseč, roj 1874, 10312 Jožef Kašak, roj 1866, spr. 20. sept. 1906.
Dr. št. 21 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7988 Karol Knafelc, 7991 Martin Šiška, 13. sept. 1906.	Dr. št. 106 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 5499 Gregor Čorak, 17. sept. jpofj	Dr. št. 168 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 5152 Franc Kramar, 443S Alojzij Orešnik, 10. sept. 1906.	I- dr. št. 67 članov.
II. dr. št. 19 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 4229 Anton Demšar, 8. sept. 1906.	I. dr. št. 101 člana.
II. dr. št. 25 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2227 Jakob Koprivec, 15,-sept. 1906
Dr. št. 135 članov
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 244 Adolf Cernkovič, 9193 Jožef Dobrinac,
13.	sept. 1906., 4676 Mihael Tomac, 9195 Vide Planišek, 4312 Jakob Trobec, 3. sept. 1906.	Dr. št. 243 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 3627 Jožef Jurkas, 5834 Lovrenc Papež, 11. sept. 1906.	Dr. št. 119 članov.
O društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8302 Jožef Košir, 3. jsejit. 1906.
Dr. št. 198 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Ivans., 7642 Štefan Stariha, 17.
sept. 1906.	Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.. 7247 Anton Mali, 1866 Janez Pust, 9046 Franc Pugne, 7990 Jožef Skok, 13. sept. 1906.	Dr. št. 102 člana.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago. 111., 9398 Peter Sekulič, 10. sept.
¡qo6	Dr. št. 167 članov.
Od društva* sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.. 6086 Lovrenc Herauer. 4506 Jožef Farbarič, 6518 Karol Susman, 3587 Franc Stefančič, 9452 Matevž Kavčič,
17.	sept. 1996.	Dr. št. 236 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.. 7728 Janez Gornik, 14.
sept. 1906,	Dr. št. 254 članov.
Od društva šv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8281 Franc Zabukovec, 13 sept. 1906.	Dr. št. 22 članov.
■Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5681 Jožef Šircelj, 17. sept. 1906.
"	Dr. št. 34 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
■Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6912 Vinko Hofbauer, 17.
sept. 1906.	Dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9901 Jožef Štupar, 12. sept. rpo6.
Dr. št. 30 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa,, 7911 Frank Balant, 3. sept. 1906.
Dr. št. 28 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi., 8482 Kazimir Matkovič, 8483 Pavel Brozovič, 17. sept. 1906.	Dr. št. 86 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2853 Marija Oberstar, roj 1884, 2854 Zofija Smole, roj 1886, 2855 Cecilija Hočevar, roj 1886, spr. 20. sept. 1906.
Dr. št. 75 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet. 111., 2856 Neža Bajuk, roj 1888, spr.
20. sept. 1906.	Dr. št. 61 članic.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2857 Ana Teropšič, roj 1870, spr. 20.
sept. 1906.	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2858 Marija Petrovčič, roj 1884, spr.
20. sept. 1906.	Dr. št. 59 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2859 Barbara Verbos, roj 1871, 2860 Rozalija Zlatoper, roj 1865, spr. 20. sept. 1906. Dr. št. 60 članic. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 2861 Ivana Mikš, roj 1876, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. II članic.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 2862 Marija Okoren, roj 1875, spr. 20. sept. 1906.	Dr. št. 1 članico.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 1563 Marija Medved, 11. sept. 1906.
Dr. št. 91 članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2101'Barbara Bajuk, 14.
sept. 1906.	Dr. št. 30 članic.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 2260 Marija Brodarič, 17. sept. 1906.
Dr. št. 8 članic.
ODSTOPILE ČLANICE:
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 1388 Marija Šašek, 10. sept. 1906.	Dr. št. 34 članic.
IZLOČENE ČLANICE:
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 2436 Franca Balant, 3. sept. 1906.
Dr. št. 11 članic.
IMENIK DELEGATOV podrejenih društev, ki so naznanili svojo udeležbo za IX. glavno zborovanje
K.	S. K. Jednote, začenjajoče se 1. oktobra 1906 v Opeko-vi dvorani v Waukegan, 111.:
Za društvo sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Avgust Poglajen in Jožef Steblaj.
Za društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Jurij Stonič, Anton Fritz in Janez Jerman.
Za društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Anton Nemanič.
Za društvo sv. Družine 5, LaSalle, 111.: Anton Zupančič.
Za društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Franc Bojc, Andrej Pajnič in Jurij Thomas.
Za društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Janez Zimerman.
Za društvo Janeza Krst n, Aurora, 111.: Alfonz Kessler.
Za društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Jožef Zalar.
Za društvo sv. Janeza Krst 14, Butte Mont.: Janez W. Petritz.
Za društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Jurij Flajnik.
Za društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Matija Prijanovič.
Za društvo sv. Janeza Krst 20, Iron-wood, Mich.: Franc Šmalcel.
Za društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Janez Demšar.
Za društvo sv. Vida 25, Cleveland, O.: Janez Grdina, Anton Grdina, Jakob Grdina in Ignacij Štepic.
Za društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Martin Težak in Štefan Štanfel.
Za društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Pavel D. Špehar, Mihael Klobučar in Marko Šterk.
Za društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jožef Pavlakovič.
Za društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: Peter P. Šterk.
Za društvo sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.: Rev. Janez C. Mertelj.
Mont.: Marko M. Moguš.
Za društvo Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: Anton Skalla in Franc Medoš.
Za društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Marko Ostronič.
Za društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind,: Alojzij Fon.
Za društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, Ul.: Janez Jerina, Franc Barle in Franc Petkovšek.
Za društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.: Filip Starc.
Za društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn,
N.	Y.: Anton Burgar..
Za društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: Janez Tušar.
Za društvo sv. Janeza Krst. 60, We-nona, 111.: Martin Pirman.
Za društvo Vit. sv. Mihaela 61,.
Youngstown, O.: Janez Jerman.
Za društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland,
O.	: Janez Šuštaršič.
Za društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Ignacij Kušljan.
Za društvo sv. Antona Padov. 72, Ely, Minn.: Janez Seliškar.
Za društvo sv. Barbare 74, Springfield, IH.: Štefan Lah.
Za društvo Vit. šv. Martina 75, La Salle, 111.: Peter Perušek.
Za društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Rev. Anton Sojar.
Za društvo sv. Barbare 68, Irwin, Pa.: Janez Mostar.
Za društvo sv. Antona Padov. 87, Joliet, 111.: Matija Golobič.
Za društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jožef Klepec.
Društva, ki so sklenila poslati svojega delegata na zborovanje, a tega meni še niso sporočila, naj to nemudoma store ter navedejo ime ali imena delegatov, ki bodo zastopali dotično društvo.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mol in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršil višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vfc Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.	£
Za društvo sv. Jožefa 43, Anaconda,
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J., Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Waukegan, 111., 16. sept. — Slavno uredništvo! Pros.im, da mi blagovolite priobčiti par vrstic tikajočih se društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. kakor tudi onega št. 79 Marije Pomagaj, nadalje pa tudi gg. delegatov, kateri se snidejo dne 1. oktobra k IX. glavnem zborovanju v Waukegan, 111.
Tem potom naznanjam vsem gg. delegatom, da je društvo preskrbelo za ljudi, kateri bodo gledali na to, da bode vsaki delegat dobil primerno stanovanje začasa tukajšnjega bivanja in .sicer so sledeči: John Kukar, 231 Genesee st., tel. No. 4144; Franc Petkovšek, 714 Market št., tel. 2034 in Frank Opeka, Box 474, tel. 2293. Toraj ako kedo izmed gg. delegatov želi pred svojim dohodom naznaniti svoj prihod ali kako drugo važno reč, prosim da se blagovoli obrniti pismeno ali pa lahko telefonira do enega izmed goraj imenovanih. Istotako tudi naznanjam, da naj se blagovolijo vsi telegrami za časa glavnega zborovanja pošiljati na John Kukarja, 231 Genesee st., Waukegan, 111.
Obenem tudi naznanjam vsem gg. delegatom, da bodeta obe društvi skupno napravili dne 30. septembra ali isti večer pred glavnim zborovanjem slavnostni večer ali banket na čast gg. delegatom ter prosim tem potom, če bi mogli dospeti v kolikor mogoče velikem številu že v nedeljo večer in sicer od 4. do 6. ure, ker se namerava pričeti ob istem času z banketom.
Kar se tiče zboljšanja vseh društev K. S. K. J. kakor tudi vsacega posameznega uda, hočem omeniti samo eno reč in sicer prav ob kratkem. ■*
Po mojem mnenju bi bilo jako potrebno, da se nekoliko zboljša stanje onih udov, ki se ponesrečijo na eden ali drugi način tako n. pr. da niso opravičeni do nikake odškodnine po pravilih predpisane, marveč samo do bolniške podpore od društva, h kate-femu eden ali drugi ponesrečenec pripada, in kadar mu ista poteče mu ne ostaja druzega, da si more nekoliko zboljšati žalostni položaj, kakor napraviti prošnjo in isto poslati na glaf-. ni urad v potrdilo, katero še potem razpošljejo na vsa krajevna društva.
Resnica je, da se takega siromaka večina društev z malimi prispevki u-smili, in ako eden ali drugi položaj bolnikov oziroma prosilcev natanko presodi, bode tudi pronašel, da se njegov položaj jako malo izboljša vkljub vsem prošnjam, posebno ako ima prosilec poleg sebe še soprogo in več nedoraslih otrok, kateri so isti osodi udani kot bolnik sam. Zatorej bi bilo jako koristno, ako bi se za tacega uda, ki se vidi da je v resnici potreben, napravil naklad na isti način, kakor sploh za vse druge poškodovane ude, kateri so do sedaj postavno opravičeni do odškodnine. In jaz sem že v naprej docela prepričan, da bode vsaki ud iz srca rad daroval za tacega reveža 5c, kar se dosedaj po mojem mnenju ni pri nobenem društvu zgodilo, da bi vsi do enega darovali za tacega v resnici potrebnega reveža. Kajti kakor je vsakateremu znano, je vsaka prošnja predložena pri rednih društvenih sejah, h kateri pride pa komaj polovica udov in še tudi manj, toraj vsaki lahko izprevidi, da pride pri takih ko-lektah jako mala svota skupaj; nasprotno pa, ko bi se tudi v takih slučajih razpisal naklad, bi se pa veliko 'pomagalo svojemu trpečemu sobratu.
Obenem tudi opominjam vse one
ude, ki so odpotovali s potnimi listi, da ako kateri oboli v kraju, kjer se nahaja krajevno društvo K. S. K. J., naj se prej ko mogoče zglasi pri tajniku društva, da je bolan in ga bode potem ono društvo obiskovalo za ča sa njegove bolezni. Toraj bratje, en-malo več previdnosti v tacih slučajih ker prav lahko se pripeti, da eden ali drugi ud zgubi pravico do bolniške podpore, če se ne ravna po Jednoti-nih in društvenih pravilih.
Da so se začeli tukajšnji rojaki buditi iz spanja, je razvidno iz tega, da so ustanovili pevsko društvo pod imenom “Ljubljanca”, katero tudi jako lepo napreduje, kajti komaj je v-stanovljeno en mesec, že je pristopilo čez 20 članov, katerih pevski vodja je organist naše slovenske cerkve sv. Jožefa Peter Sernoveršnik, za kar mu izrekamo vso čast za njegovo požrt-valno delovalno in Bog go živi mnogo let v naši sredi. Celemu društvu pa želimo veliko vspeha.
K sklepu mojega dopisa pa srčno pozdravljam vse člane in članice kakor tudi vse gg. delegate in jim želim srečno in veselo svidenje dne 1. oktobra v Waukeganu, 111. Tebi, nam vrli list A. S., pa obilo vspeha.
Franc Barle, I. tajnik.
Chisholm, Minn., 16. sept. — Naše društvo Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. Jednote je imelo dne 2. t. m. sejo, na kateri bi imeli voliti delegata za IX. glavno zborovanje, pa večina udov je volitev zavrgla, češ, da imamo preveč stroškov, da bi delegata odposlali ker je nas še premalo udov, pa imamo zmirorn dosti druzih stroškov; da so zadovoljni s tem, kar bodo gg. dele-gatje druzih društev sklenili.
Zatorej kliče naše društvo vsem gg. delegatom: Bog blagoslovi Vaše delo v prid, udom, društvom in K. S- K Jednoti!
Martin Zalar, I. tajnik.

Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Penn Ave.	2 nadstropje.	Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi va» tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na;
Berlin Medical Institute,
703 Petin Avenue
Pittsburg, P*.
Steelton, Pa., 16. sept.—Bral sem že par dopisov zavoljo glavnega zboro vanja, ki so priporočali slavno K. S. K. J., a na društva so pozabili. Samo en dopisnik se je domislil tudi na krajevna društva, s predlogom namreč da naj bi čez po! leta bolne društve-nike podpirala K, S. K, J. Že ob zadnjem glavnem zborovanju sem jaz pisal, da naj bi bolnega sobrata podpiralo krajevno društvo pol leta; potlej naj društveni odbor z zdravnikom vred podpiše prošnjo in jo pošlje na K. S. K. J., da bi ona podpirala do-tičnika še eno leto ali več; in to se naj od vseh Jednotinih udov kolekta, potem bo podpiranje laglje nego je sedaj za prizadeto posamezno društvo. Kot tajnik mi je znana ta reč. Kadar mi pridejo prošnje za poškodovane ude, jih preberem, pa pravijo: “Bomo drugikrat, nas je premalo.” Nekateri pa še na sejo ne pridejo. Naše društvo sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. je plačalo samo enemu udu v eni bolezni $310 in ker naše društvo podpira 2 leti, smo v tistem času plačali podpore čez $550. Na tak način mora društvo propadati, in z društvi bi trpela tudi Jednota. Zatorej, gg. delegatje, premislite to in ukrenite, kar bo prav za društva in Jednoto. Z malimi prispevki lahko mnogo dosežemo po našem geslu: Vsi za enega, eden za vse.
Bratovski pozdrav vsem udom K. S. K. J.
Jos. A. Pibernik, tajnik.
Joliet, ill.
FÏÏT0 PIVO V STEKLENICAH.
—Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane na leto samo $i, reci: en dolar.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL.
ANTON NEMANIČU I
205-207 OHIO ST.. JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phófté ŽS73.	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem ih Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije pc mernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči s- »očno ustreza.
Ntanovanjc 913 !%’. Scott Street.
Northwestern Telephone 344.

Prettieteiia sleparija.
Povest ii londonskega pl litijskega življenja.



V bogato založeno prodajalno ene-
ga izmed prvih londonskih trgovcev z zlatnino in srebrnino vstopil je postaven gospod. Desno roko je nosil povito ter privezano čez ramo na prsih. Sodeč po vnanjosti, ki jo navadno zovejo “distingvirano , ter^ po o bleki in kretnjah, ni bilo težko iz-poznati starega vojaka. Oblečen je bil kot pravi “gentleman”. — Elegantna kočija ter v njo vprežen konj najplemenitejše vrste, krasna vprega, kakor tudi strežajeva livreja, dokazovali so, da ima gospod in lastnik izboren okus.
Trgovcu dejal je tuji gospod, da bi rad celo namizno srebrno garnituro ter ga vprašal, če mu mor^ to PO naročilu izgotoviti. -— Zlatninar, Mr. Green, mu je seveda to potrdil in tujec je natančno opisal, kako naj bodo izdelani posamezni deli ter mu določil obrok, kdaj mora biti delo gotovo. Dejal je, da potrebuje namizno opravo, ko se bode preselil v svoje novo stanovanje, v Merriou Square. Zlatai je določil ceno na 1200 funtov. Tujec je nekaj časa pomišljal-, nato pa dejal, da je nakup namizne oprave že določil 1500 funtov, naj torej Mr. Green še doda izdelku toliko predmetov, da bo kupna cena ravno 1500 funtov.
Mr. Green se je zahvalil za zaupanje ter vprašal, komu se ima zahvaliti tudi za priporočilo.—“Nikomur”, bil je tujčev kratek in skoro osoren odgovor. Mr. Green ga je začudeno pogledal, zato je tujec nekoliko prijazneje nadaljeval:
'‘Jaz sem vojak.—Pri Elendslaagte v burski vojski bil sem na desni roki težko ranjen, tako da je še sedaj ne morem rabiti. Da pa ravno pri vas naročim opravo, zahvaliti se imate svojim starišem in prastarišem.”
Čudeč se v zadregi, oziral se je trgovec, čegar stariši so bili že davno mrtvi, — na tujca. Ta je smehljaje nadaljeval: “Izraziti se moram natančneje. Zapustivši vsled rane aktivno vojno službo, odločil sem se, da preživim ta čas, kar mi je še živeti, v svojem rojstnem kraju. Ko sem se peljal nekoč na izprehod, vzbudila je mojo pozornost vaša bogato založena trgovina, še bolj pa vaše ime, kakršno je tudi moje. Tej čisto enostavni o-kolnosti, Mr. John Green, je pripisovati, da je prišel ravno k vam polkovnik John Green.—Moje ime najdete v vojaškem imeniku. Gardni polkovnik John Green in ta polkovnik Green, ki pozdravlja sedaj svojega so-imenskega tovariša, sta enoista oseba.”
Po običajnih pogovorih omenil je hlr. Green iznova kupčije. “Ali si smem dovoliti vprašanje, gospod polkovnik”, dejal je trgovec, “ne bi li blagovolili koga imenovati, ki ima čast vas poznati?”
'‘Ne", bil je lakoničen odgovor.
“Ali vam smem torej staviti svoje trgovske pogoje?”
'‘Dovolite!” ga je strogo prekinil polkovnik, “jaz vam stavim v prvi vrsti svoje pogoje. Midva sva si tujca; četudi naročilo ni baš kaj posebnega Vendar stane vsoto, ki tujcu ne morete zaupati. Dam vam torej kot varščino, da delo gotovo vzamem, danes too funtov; ostalih 1400 funtov plačam v gotovini, ko prevzamem izgotovljeni izdelek.”
Ta pogodba je bila Mr. Greenu vsekakor po godu, Njegovo zahvaljevanje je polkovnik zopet na kratko prekinil rekoč:
“Ni mi treba zahvale; to je moja navada, ki je —- kakor sem1 dejal — ne opustim. Bodite pa tako prijazni ter vzemite iz mojega notranjega že-
pa listnico.—Vsled nesrečne rane (polkovnik se je bolestno zganil) in kadar piha oster veter, otrpneta mi popolnoma roka in rama.”
Z največjo previdnostjo vzel je Mr. Green iz žepa listnico, jo odprl ter vzel iz nje Mr. Geen b-.Rt‘4HzacD E vzel iz nje kacili šest do sedem novih bankovcev po 100 funtov; polkovnik ga je prosil, naj si obdrži enega.
Mr. John Green je izgotovil pobotnico ter jo z bankovci vred dejal v listnico ter nazaj v žep polkovniku. Ta se je v naglem diru odpeljal proti Merrion Square.
Mr. Green pa je bil previden trgovec in je vkljub 100 funtni varščini hotel še bolj varnega zagotovila. Ime in stan, kakor mu je navedel njegov naročnik, je takoj našel v vojaškem imeniku. Poizvedoval je še nadalje pri posredovalcu, ki je v polkovnikovem imenu najel stanovanje na Merrion Square. Poizvedel je, da je razkošno stanovanje res gardni polkovnik John Green v najem vzel ter da je imel ta najizbornejša priporočila svojega bankirja ter raznih uglednih oseb.
Proti koncu meseca, v katerem bi imelo biti naročilo gotovo, prihajal je polkovnik večkrat v delavnico gledat, kako delo napreduje, ter je vsakokrat z Mr. Greenom prijazno razgovarjal.
Naposled je bilo delo gotovo. Kakor je bilo dogovorjeno, imel je priti polkovnik na večer sam iskat dragoceni izdelek, kij je stal bleščeč se v prodajalni na podstavku, prevlečen z žametom.
Točno ob določeni uri prišel je polkovnik pred vhodom se je vstavil njegov voz v varstvu voznika. Polkovnik je vstopil v trgovino; zlatar pokazal je sam s svojim delom vidno zadovoljen, kupcu v istini mojsterski izdelek. Polkovnik,—dasi hladen mož— bil je videti presenečen ter je dejal, da delo prekaša njegovo pričakovanje. —Ne more si kaj. da ne bi zahteval, naj Mr. Green v znak njegove posebne zadovoljnosti obdrži onih za varščino dobljenih 100 funtov kot posebno nagrado, ne da bi jih vračunil v kupno ceno.
“Nikake zahvale, moj dragi John Green”, dejal je polkovnik, “te ne potrebujem, ker mi je niste dolžni. Dajte mi roko in sprejmite še enkrat mojo srčno hvalo za resk rasno delo.”
Lahko si mislite, kako vzradoščen je podal trgovec svojemu imenskemu sorodniku roko.
“Sedaj pa k stvari, Mr. Green”, dejal je polkovnik. Bodite tako prijazni ter vzemite iz žepa mojo listnico. — Odštejte si svojih zasluženih 1500 funtov; niti trenotka nočem odlašati ter nemudoma pokazati svoji soprogi mojstersko delo.”
Mr. John Green je vzel iz žepa malo listnico za vizitke, slonokoščeno ploščico, svileno denarnico z nekaj drobižem,—toda denarne listnice ni mogel najti. Iskal jo je po polkovnikovem ukazu v vseh žepih, a zaman.
“To mi je neumljivo”, dejal je polkovnik; “koliko je že ura?”
“Skoro bo štiri.”
“No, ni še prepozno”, menil je polkovnik po kratkem pomisleku. “Še neko prošnjo do vas, moj ljubi Mr. Green; bodite tako dobri in bodite kratek čas moj tajnik. Saj veste, da z desno roko ne morem gibati.—Ali bi ne hoteli pisati nekaj vrstic moji soprogi?"—Po teh besedah stopil je polkovnik k pisalni mizi, vzel papir, na katerem je bilo tiskana tvrdka Mr. Green ter ga dal gtrovcu, kateremu je narekoval sledeče pismo:
“Draga soproga!
“Pošlji mi takoj Ffbo funtov ter jih izroči teinu, ki ti prinese ta list. Ključ
do blagajne imaš pri sebi. Denar potrebujem takoj za neko nujno plačilo. Prejemnik naj ti svoto potrdi s posebno pobotnico.
Tvoj udani soprog John Green."
“Srčna hvala”, dejal je polkovnik prebravši pismo. Samo to mi še dovolite, da se tu pri vas nekoliko odpočijem. Vi sami pa mi storite to uslugo, da greste s pismom na moj dom, kjer prejmete denar. Kakor hitro se z denarjem vrnete, vzamem jaz srebrnino s seboj."
“Kakor vidite, gospod polkovnik, vam v vsakem oziru z veseljem ustreženi; toda sedaj sem, žal, sam v trgovini, zato je ne morem zapustiti. Če pa ukažete, jo zaprem ter se popeljem z vami v vaše stanovanje.”
“Ne, Mr. Green, to nikakor ne gre; niti najmanjši del vašega izdelka ne sme iz trgovine, dokler ni vse plačano! — James,” zaklical je polkovnik svojemu strežaju, “vzemi to pismo, pelji se urno domov ter mi takoj prinesi, kar dobiš. Strežaj je vzel pismo ter z največjo naglostjo odpeljal..
Preteklo je četrt, preteklo je pol ure pa tudi cela ura, toda strežaja ni bilo od nikoder. Polkovnik je postajal nestrpen, vstajal in zopet sedel, gledal na uro ter se na prigovarjanje trgovčevo le za kratek čas dal pomiriti. Obžaloval je, da ni sledil trgovčevemu predlogu. Toda zaupal je strežaju kot poštenemu človeku. Seveda 1500 funtov je precejšnja svota, ampak še pretekli teden zaupal mu je mnogo večje zneske itd.
“Še sedem minut in pol počakam”, dejal je polkovnik ves razjarjen, “toliko časa je treba, da se pripelje od Merrion Square do semkaj: če ga ne bo, izpodiin ga jutri iz službe.”
Preteklo je tudi teh sedem in pol minut, a strežaj z vozom se ni vrnil. Polkovnika ni bilo mogoče zadrževati.	'
“Storite mi ljubav, mojster Green in pošljite po drug voz. Peljem se sam domov; najkasneje tekom 20 minut se vrnem.—Vi pa bodite tako prijazni ter me tukaj pričakujte.”
Po preteku nekaj minut je že čakal voz pred trgovino.
"Brzo proti Merrion Square!” zaklical je polkovnik vozniku. “Dva šilinga napitnine dobite, če hitro vozite.”— Voznik je podil, kolikor so bili v stanu njegovi konji prenesti. Zlatar je med tem zavil naročeno blago ter pričakoval polkovnika. Ura je bila pet, šest, sedem, osem, devet.. ., a polkovnik se še vedno ni vrnil.—No, zlatninarja to ni motilo, saj je imel v rokah 100 funtov kot varščino in pa dragoceno namizno srebrnino še v prodajalni. V tem oziru se je čutil popolnoma varnega.
Ob pol desetih ponoči je zaprl trgovino ter odšel domov. Soproga je med tem, ko ga je dolgo časa zaman pričakovala, vsled utrujenosti na naslonjači zadremala. V naročju držala je odprto pismo.
Mr. Green se je po prstih'priplazil do nje, hoteč jo s poljubom vzdramiti. Med tem je zagledal odprto pismo.
“Kaj je to?” zakričal je spoznavši svojo lastno pisavo in pred par urami pisano pismo.
Čitatelju ne bo težko uganiti zveze med celim dogodkom. Polkovnik Green, ki se je odlikoval v bitki pri Elandslaagte-ju ter je bil tam ranjen, je res stanoval na Merrion Square ter bil jako premožen.—Toda ta ni bil oni in isti polkovnik, ki je naročil dragoceno srebrnino.—Kdo ve, kako je do-tični slepar vse poizvedel in proučil razmere, da je na njihovi podlagi mogel izvesti sleparski načrt.—Strežaj je bil njegov pomagalec. Pismo, koje je pisal Mr. Green polkovniku Greenu, oddal je slepar prvega soprogi, ki mu je izplačala 1500 funtov. Ona se ni niti pomišljala, ko je videla lastnoročno pisavo svojega moža, ter je bilo pismo vrh tega še pisano na papir z vtisnjeno tvrdko.
Premetenih goljufov niso nikdar izsledili.
Maščeval se je.
Spisal F. K.
V gostilni “Pri Ipavcu" so sedeli liekega večera pri okrogli mizi trije gospodje:	sodni adjunkt Terpotec,
davkar Rožič in kontrolor Rohpe. Pred njimi na mizi se je svetil liter pristnega dolenjskega cvička. Kontrolor Robne, vesel človek, da malo takih, razveseljeval je svoja tovariša za tri druge. Komaj je povedal kako šalo, že sta bušila tovariša v smeh. Davkarjev bas je spremljal adjunktov tanki hi, hi.
Ko je postavila natakarica že četrti liter na mizo, so se odprla vrata in v sobo je stopil dolgokraki davčni adjunkt Strnšek, mož kislega obraza in upognjenega hrbta. Oni trije pri mizi šo ga glasno pozdravili in ga vzeli •tned-se.
“Kje ste pa bili, gospod adjunkt?” ga vpraša debeli davkar Rožič.
“Celi popoldan sem stal ob potoku pa nisem nič vjel. Nevem, kam so šle vse. postrvi. Saj se mi je vendar včasi nabodla kaka na trnek. Nekaj dni sem pa ni nič z mojim lovom, prav nič. Koliko denarja sem že dal mesarju za vado. Pa ko bi že vsaj kako ribico vjel.” Strnšek je bil namreč zelo varčen. Za vsak krajcar mu je bilo hudo, da se Bogu usmili.
“Gospod adjunkt”, pravi kontrolor, in pomežikne davkarju, “gospod adjunkt! Jaz vam dam vado, če jo hočete. Nisem ribji lovec, zato je ne po-
trebujem. Mogoče, da vam bo všeč.
"‘Koliko pa je te? Ali imate jetra ati srce? Srce je boljše za vado, ko jetra.”
“Jetra ali srce, kar hočete”, pravi kontrolor. "Včeraj mi je poginil moj zvesti pes Fido in..” Tu se začne Roh ne smejati in tovariša z njim, da se je razlegalo po vsi hiši. Strnšek pa vstane in reče jezno: “Gospod Rohne, zasmehovati se pa ne dam. Imejte tista jetra in srce sami, veste!” Spet so začeli oni trije kihati, ker so videli Strn-šeka razjarjenega, ko je bil vendar vseskozi mirne narave. Pa je bil adjunkt res jezen.
V tem stopi v sobo notar Košek. Ko vidi razjarjenega Strnška, ga vpraša: “Kaj pa vam je, gospod adjunkt, da ste tako jezni? Kaj se je pripetilo?” Strnšek molči. Namesto njega pa odgovori kontrolor in pravi: “Gospod adjunkt je lovil celo popoldne ribe, nazadnje pa se mu je nasadila debela žaba na trnek. Zato je jezen.” Vsi se glasno zasmejejo, le Strnšek vstane tiho, potisne si klobuk na oči. vzame iz žepa denarnico, vrže na mizo krono, na splošno začudenje, ne pozdravi nobenega in odide s stisnjenimi pestmi iz gostilne.
“Kaj se pa norčujete iz reveža", pravi notar. “Stavim, gospod kontrolor, da se maščuje za to razžaljenje.”
“E, kaj bo naredil, uboga reva!” pravi kontrolor.
Drugega dne dobi kontrolor Rohne majhno, parfumirano pisemce. Hitro ga odpre in ven pade majhen listič. Njegov obraz se raztegne v vesele gube. “Torej vendar, vendar", ponavlja kontrolor in si veselo mane roki. Kaj pa je bilo v pismu, da je bil gospod Rohne tako vesel? Pisemce mu je pisala nežna roka, nežne deklice Mare. Že dolgo se je trudil, da bi se sešel ž njo, toda vedno je imel smolo. Vselej, kadar je šla deklica na sprehod, vselej jo je soremtjafa njena stara teta. In sedaj mu piše njegova Mara, da naj se sprehaja zvečer po cesti, ki se vije pod gozdom, tam za “Staro Loko”. Ona pride gotovo tja in sicer sama. Kontrolor je skoraj skakal veselja. Slednjič se mu bo vendar uresničila želja, katero je že tako dolgo nosil v srcu.
Komaj je bila ura šest, že je koračil Rohne po cesti v najlepših nadah. Vse se mu je smejalo. Celo drevesa so tiho šepetala.
Nestrpno je čakal kontrolor svoje deklice. Sedel je na posekano deblo ob gozdu, podprl glavo z rokami in se zamislil.
Že dve uri je čakal, a njegove Mare le še ni bilo. Tedaj pa se pripodi bosopet deček. Ko pride do njega, od» krije se, stisne klobuček pod pazduho in pravi: “Gospod, danes je prvi april.” Nato hoče zbežati. Kontrolorju se je vzbudila ob dečkovih besedah neka surnnja, zato mu reče: “Kdo ti je pa to rekel, kaj?” “Ne smem povedati”, pravi deček in jo hoče popihati. “Jaz ti dam groš, če mi poveš, kdo ti je to rekel”, pravi Rohne. “Ne smem, pa ne
-0
TBIKEB’Ä

■REGISTERS»
Radosti življenja ?gg
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. *
Dober okus.
Dobro prebavljanje, Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dol*»'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjero zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
^	Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.	{
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah;
Tritierj svetit brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
if«T ZASTONJ
Krasna ura z zgornjim navijakora in dobrim ameriškim kolesoviem, pokrov je jamCen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $80. ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate innam poftijete 8B.4Q dobili bodete po posti vam poslano krasno uro zastonj.
NATIONAL JEWELRY COMP’NY
Dept. 47, Chicago, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
"Bočim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
.TELEFON *252.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
'očim izvrstno pivo, katero izdeluje lavnoznana Joliet Citizens' Brewery, Lojakom se toplo priporočam.
smem. Oni gospod, ki lovi ribe ob potoku, mi je dat dvajsetico in mi rekel, da ne smem povedati, da me je po» slal on semkaj. Gospod mi je dal dvajsetico, vi mi pa ponujate samo groš, nočem povedati, ne!” To rekši je deček steket po cesti, kar so ga noge nesle.
“A tako”, je rekel kontrolor Rohne jezno. “Da bi le ta neumni adjunkt molčal in ne pravil o tem nikomur, potem bi že še bilo. Kaj bo, če se zve to! O jaz tepec, da sem mu šel kar tako na limanice!” Hitro je šel nazaj v mesto.
Tedaj pa se je vzdignil zmagovalno iz svojega skrivališča adjunkt Strnšek, zlobno se nasmejal in dejal:
“Ali sem te! ali sem te!”...
—A. S., glasilo slavne K. S. K. Jed-note, stane na leto samo $1. Čitaj in se čudi—pa naroči se tudi!
DELAVSKA AGENTOM.
Ako potrehujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET.
Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932	N. W. 5
priporočan»
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
«Phoenix * Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SisLofif,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. Phone 825.
Prodajam tudi lote.
f/*«
Henrik H. & Menno H.
.S TASSENT
Sobe 20t in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
rV
Emil Bachman
580 Sooth Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tTorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Dcsplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DOftPLAINES IN CLINTON »





Kedo vam zamore
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
m — - -w -w	'	—----^	—	—-—
Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti!
ROJAKI! Pazite komii poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni:
.JI, i UDCUi X	V-ülCUi CTVV-'VV* «juu.uj.t	.
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogab, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in »okvarjen'' kri, otekle noge in telo, vodenico, božjasL	3—	**'*''"	——s. \»—
šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse boleznin» oceb, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i L d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko	kakor tudi vse
_	bolezni moške in ženslte.
POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo.
Tu rionašamo par slik onih bolnikov katere ¡e naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. L, v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti.
Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah,
JOŽO PERNAR,
Box 212.	Richmond, VV. Va,
Ozdravljena:težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOR,
10113 Commercial Ave., Chicago, 111.
Ozdravljen : Rheumatizma in
stisnenja mehurja.
BOŽO DOBRAS, Box 51 Boston, N.Y.
Ozdravljen: Dispepsije in že= Sodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC,
Ozdravljena: boležni v prsih želodčnega kn-larja težkega dihanja in bolezni srca.
A. V. S. Co.
Lead ville, Cele.
VLADIMIR S. JOVANOVICH,
New Albany, Ind.
MICHALINA MOKRAWIČKA,
45—5th Street,	Passaic, N. J
Ozdravljen: prebadanja v rebrih.
MARKO TRBOVIČ,
23 River Bank,	"Kansas City. Kans.
Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Zatoraj rojalii Slovenci! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bole* zen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znania, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk ža poštnino. — Pisma naslavljajte na slediti naslov :
♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦C
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
rviSW YORK, TV. Y.
140 WEST 34tlx ST.,
potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja.
Kedor hoče osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io predpoldnem do 5 pcpciudne. — cb nedeljah in praznikih od 10 do 1.
DOMAČE PODJETJE.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj piti fAejpz eSafoAS :)suo>i a af
«TRIO L AY”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčico’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina.
Dobi se
Tila? Meal Wks.
568 W. 18th St., Chicago I1L Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-CEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio.	ill
Prijatelji peèi priporočajo
“The Great Majestic Range.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
tem se šele začno malo zavedati. Te sorte rojake se lahko dobi v vsake društvo, ker so še malo izkušeni, namreč novodošleci, ako pridejo v mreže socijalistov, ostanejo pri njih; ako pa pridejo k pametnim katoliškim rojakom, se pa tudi združijo ž njimi k Jednoti. Ti so še dobri narodnjaki in tudi zvesti svoji veri, seveda ker še niso prestali izkušenj in 'zapeljivosti, kakor oni prvo označeni. Tudi še niso imeli časa, spoznavati druge bolj izobražene narode, ne se priučiti drugih jezikov, potem morajo ostati pri vsem svojem starem. Kmet v starem kraju pravi: Bog ni dal letine letos, slabo je slabo, in blizo njega kakšni sosed ima pa vse lepo po poljih in vinogradih, on je pameten in dela, potem pa tudi ima. Pregovor pravi; Pomagaj si sam in Bog Ti pomore. Tudi tukaj je dosti takih rojakov, da pravijo: Bog nam ne da. Pa oni morajo imeti zaupanje v Boga in zraven se še sami truditi za svoj napredek in napredek naroda. Presojati vse, kako bi bilo boljše, in s korajžo pričeti povsod, in potem vse gre. Spisal sem ta pot v Ameriko z namenom, da si oni. ki jim še niso znane te razmere med našimi rojaki, lahko malo premislijo, da bodo zanaprej bolje znali spoznavati svoje rojake in jih lažje pripravili na pravo pot. Moj namen je tudi, da bi vsak rojak enega novodošleca prijazno sprejel, ga podučil v vseh stvareh in okoliščinah te dežele. Preje ko se priuči vsega, preje bo dober sotrudnik za v prid narodu in Jed noti. Kako žalosten je novodošlec in še vedno potem precej časa sliši, da mu pravijo “greenhorn” še prav njegovi rojaki. Posvariti ga rajše, če ne dela kaj prav, in potem mu pa povedati: tako delaj ali tako je. Ako bi vsak bolj izobražen si prizadeval tudi svojEga bližnjega bolj izobraziti, potem bi se ne slišalo toliko slabega govorjenja od drugih narodnosti čez nas. Seveda, Slovenec je rad vesel in tudi skoro vsak rad pije, potem ko se pa malo napije, je vsak bolj učen in kar gre eden čez drugega in dostikrat še tepež. Vsak naj bi si prizade val, da privadi še katerega druzega, da se bo pilo zmerno in kadar ima človek dosti, naj gre domov. Tudi ako si prizadevajo že naročniki na A. S. in še morda druge koristne liste, da tudi drugi v njih bližini jih naroče, potem se človek tudi doma z branjem kratkočasi ali tudi s pisanjem, ker od vseh strani dobiva novice. Ako vsak ud naše slavne K. S. K. Jednote si še enega novega uda pridobi in ako se bodo vsa-društva po bratovsko zastopila da se ne bo slišalo, kako se kranjske seje držijo, da bode povsod med našimi rojaki edinost in sloga, potem bomo še le napredovali popolnoma. Eden za vse, vsi za enega!
M.	G.
SVARILO !
*Ne pustite se goljufati, da bi dali svojo uto v popravo kakemu agentu, ker vam ura lahko izgubi ali jo pa pohabi, in potem imate škodo. Plačati morate nekaj agentu in urarju in potem vas bi stalo preveč.
Če imate uro pokvarjeno prinesite jo k nam, ker naše delo je dobro, a cena nizka.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v. to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, Daše dol d vam jamčimo.	•
23pPopravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DK. LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Aajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes Bellevue, Lebannon in Manhattan na dolikliniki o dispenzarija Mount Sinai Good Samaritan in na univerzi.
NI ČLOVEKA kateri bi ze ne bral v časnikih ali slišal pripovedovoti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične bolezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemorhoide, fistel ali ture, bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralijo, nevrastenije božjast škrofuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
ZDRAVNIŠKI SVET IN KNJIGO ZASTONJ
vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znamk za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
SPECIJALIST ZA VSE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Nobeden zdranik v New Yorku. pa tudi ne drugod nima z zdravljenjem teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste bolni, ali vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo vam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa, kateri je vsega zaupanja vreden, in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali pišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
I >r. Leonard Landes,
99
Vsa hvala gre naši peči, da nas kurivo tako malo stane, in ta naša peč je “Great Majestic.” Škoda, da je nismo pred več leti kupili, ker prihranila bi nam bila denar. Priporočamo to vrsto peči vsem našim prijateljem.
(Zadovoljna kuharica,)
Silver Springs, N. Y., 16. sept.—Dopisa iz tukajšnje naše naselbine še nisem čital v A. S., torej ne bo odveč, ako jaz napišem nekoliko vrstic za rlo priljubljeni mi list. ki tako pogumno zagovarja sveto vero in krasni ezik naših pradedov v tej novi deželi tako ogromni in prečudni.
Naselbina naša je mala, šele v prvem razvoju. Slovencev iz Kranjske dežele nas je tu dosedaj samo pet, med njimi sta dva oženjena. Naših najbližjih bratov Hrvatov je pa še manj, kajti samo dva sta, eden ima družino. Bratov Poljakov je pa že
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longhran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti “Ukini obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbujt zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I. nadstropje.
Jacob Pleše
MESNICA.
1911 North Scott Street
JOLIET, ILLINOIS
J. W. LOVE
MIZAR
Izdelujem vsa v mizarsko stroka spa-lajoča dela kakor; okna, vrata, mize, tole in drugo pohištvo.
Popravljam tudi pohištvo in drugo »išno pripravo, kupujem in prodaj em ,udi staro pohištvo, rel. stanovanja N. W. 747.
Bell Phone 1512. N. W. 180.
I15 N. joliet Street
Joliet, 111.
Velika razprodaja
raznega pohištva v mescu avgustu namenil sem prodajati blago vsako
SOBOTO IU PONDELJEK
p« prav posebno nizki ceni.
Če kupite za gotov denar vam dam popust.
Gosp. Jos. Strutzel, naš klerk, govori z vami slovensko.
M. E. SAHLER & CO.
209 JEFFERSON STREET.
140 East 22nd Street, between 3rd and Lexington Ave., New York, U. Y.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA
55
Mj
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W. l©tK St.
B. ZEMAN,
CHICAGO, ILL.
osemnajst, a le dva sta oženjena. No, sčasoma se ta številca pomnože, upamo. Saj dela nam tu ne primanjkuje. Delamo po tovarnah. En Slovenec ima svojo farmo, kjer pridno pridelava krompir in razno zelenjavo. Življenje tukaj ni drago, in zato lahko devamo na stran dolarček za dolarčkom, če količkaj umno gospodarimo.
Toliko za danes. O priliki pa se spet oglasim. Pozdravljam vse rojake^ po širnej Ameriki;	M. Ž.
'ki.
Poučen slučaj.
Mr. John Nochta, 100—1. ulica v Charleroi, Pa., nas je naprosil, da ob-avimo poučen slučaj njegove lastne .zkušnje. “Star sem 54 let in moram preživljati svojo družino s težkim delom. Devet tednov sem imel velike bolečine v želodcu in drobju, da nisem mogel niti delati niti hoditi ni sedeti ni spati. Nobeno zdravilo mi ni pomagalo. Dobri sosedje so mi svetovali, da naj poskusim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in sedaj potrjujem, da sta dve steklenici zadostovali in me ozdravili. Dobra slast se mi je vrnila, želodec je zaposloval in kmalu sem bil zopet čvrst za delo Ta slučaj je poučen, kajti Mr. Nochta bi se lahko izognil vsemu svojemu trpljenju, ako bi bil rabil Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, brž-ko so se pojavili prvi znaki. Ljudje bledih ali žoltastih lic, slabotni, čmer-ni, kiseli, brez slasti in zdravega spanja, nervozni, izmučeni in polni spah-kov, naj nemudoma uživajo Triller jevo ameriško zdravilno grenko vino, ki očisti njihovo kri in okrepi njihova prebavila. V lekarnah. Jos, Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto.
€ M 2 ti
Matija Pogorelc,
Trgovina z Zlatnino
IN
Knjigami.
*
Naslov za zlatnino je:
TsAeitir Pogorelc
HU Heyworth Bldg., • CHICAGO, ILL.
Naslov za knjige in cenik je:
IMlEttlT Pogorelc
Box 226	-	- WAKEFIELD, MICH.
A	PIŠITE PO CENIK!	A
m m m • • » ■ • ■ ■ » •
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
' izdelovalci
ULEŽANE PIYE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Päle Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
Pivovarna na South Bluff St..
JOLIET, ILL.

Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20.50 ............... 100 kron
za 1$ 40.90 .............. 200 kron
za $ 204.00 .............•• 1000 kron
za $1020.75 ........... ■ • • 5000 kron
Poštarina je všteta pri svotah. Do-«na se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 «dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali cegistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York $104 St. Clair ave., Cleveland. Ohio
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $x.oo do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
M. B. S chuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
Nobenega napada več.
1126 Desmoines St., Keokuk, la.
Sedaj sem star 25 let, trpel sem uže dolgo vsled krčev; moji starši so po trošili malo premoženje, da bi mi pomagali po zdravnikih, a vse je bilo zaman, dokler nisem začel uživati pa štor Koenigovega krepila za živce, -potem sem imel v prvih 3 mesecih samo še tri napade, izza 5 mesecev nobenega več; smatram za svojo dolžnost, naznaniti to vsem bolnikom in sem pripravljen sporočiti več; zahvalnih besed za čudoviti učinek krepila za živce mi nedostaje.
Isadore Haubert.
ZASTONJ kemu na zahïevo. Revni bol-
pošljemo dragoceno knjigo vsa kemu na zahtevo. Revni bol •«dki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je
-«peč nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, sj*z itorfc Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje
KOENIG MEDICINE CO.,
Chicago, 111.
¡Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo--iietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
«<
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sl iv or ko. Fino muškatel vino 50c galon. Na zahtevanje poljem -nzoree. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 11—
©ročkett, Centra Costa Co.,Cal.
Herbst & Son.
i Pogrebnik in i < balzamovalec <
Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373 204 NORTH DESPLAINS STREET. JOLIET, ILL.
ï::::GOVORIMO PO NEMŠKO.:::::
Odprto po dnevi in po noči.
Mnymriiiiadn
fierman Loan and Sayings Bank, MARTIN WESTPHAL,
saa N. Bluff St JOLIET, ILL.
FRANK MEDOSH
$478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, IH.
G
osti lui čar
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Pozlačena ura za $3.98
}	í.	v..._....
SB
«4 .
še nikoli ni tila ponujana.
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in & expresne stroške. Jamčena je - za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam 'poslati moško ali žensko uro. M.Rech & CO., Jewelers, Dept. 183* Chicago, 111
Za krate.
3+0+040+00
So*0»0*0**0*0^0+CH
John Stelanič
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348.	JOLIET.
Pozor Slovani!
Pridite na
veliko razprodajo
raznih
oblekza moške, čevljev, MoMov srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni.
Prodajam tudi šifkarte za vse linije. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča
FRANK JURIČIČ,
920 N. Chicago St.JOLIET, ILL.
Meegan & Eder,
KOSITRARJA, OLOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene.
131
S. Bluff St., JOLIET, ILL.
N. W. Phone 700.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale, Ali.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke.
Rojaki dobrodošli.
Piškur & Pikolj,
Chicago Phone4653.
The Joliel Mimi Bok
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPI TAL $1 00,000.
T. A. MASON; predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jamcena za 20 let.—Kolesovjc je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to jo pošljemo vam jo za $13.50. Pri uaročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim Dokrovom.
M. Reek S Co , Jewel'rs, Dept, 282, Chicago, III.
Očetov sin.
"Tonček, le pojdi z materjo!”
"Oh, z materjo ne grem rad, nikdar ni žejna.”
Zlobno razumljenje.
"Tu ob reki sem zadnjič letal tri ure gori in doli, boreč se z obupnim namenom.”
"Da li bi se kopal ali ne?”
Še hujše.
“Pravim Vam, moja žena hoče o-bleko po vsaki novi modi.”
“To ni še nič, moja hoče imeti vsako novo bolezen.”
Ločljiv znak.
Gospodinja (novi kuharici):	“O,
Micka, kako ste elegantno oblečeni! Nazadnje niti vedeli ne bodo, kdo je gospodinja in kdo kuharica.”
Kuharica: “O pač, milostiva gospa, pri kuhi se že pozna!”
Druga stvar.
“Kako, še vedno potujoči kupec? Ob najinem zadnjem sestanku ste vendar rekli, da ste se potovanja te meljito naveličali?”
“Res je, ampak sedaj spet rad potujem... medtem sem se namreč ože nil!”
Zvita mevža.
Ona: “Tako torej, možek, hčerko bova dala krstit na ime Agripina. To je krasno ime.”
On (ki mu to ni ime ni všeč, a se ne upa upreti): “Res, jako krasno ime. Tako se je nazivala moja prva ljuba.”
(In dete je bilo krščeno na ime Marija.)
Po domače.
Gost: “Jutri bi bil rad vzbujen ob 5. uri.”
Hlapec: “Uže prav! Potem samo pritisnite na tale gumb!”
Dobra prijateljica.
Gospica I.: “Svojo ženitno ponudbo mi je stavil moj ženin na krovu morskega parnika.”
Prijateljica:	“Oh, potem vpliva
morska bolezen pač tudi na pamet neugodno?”
Modrijan.
“Odrekla se mi je, o, neusmiljenka, srce mi je strla!”
“Ali si opica! Srce pred poroko je vendar bolje nego črepinjo potem!”
Vsaj enkrat.
Gospa: “Nu, kako sem Ti ugajala sinoči pri tem banketu?”
Gospod: “I no, veš, brez pretiravanja, presenetila si me.”
Gospa: “To je dovolj, da vsaj enkrat. A s čim, prosim Te?”
Gospod: “I no, da si mogla tako dolgo molčati.”
Drži se številke.
“Ampak kaj je s Tabo, prijatelj? Že deseto čašico ruma imaš danes!” “Da, prijatelj, obljubil sem ženi, da nikdar ne prekoračim te številke in zato sem mož-beseda!”
V delu našel kocino.
Gospa: “Jedi bi radi? I seveda je dam! Ali mi nasečete tale kupček drv, kaj?”
Tramp: “Aj—v tej soparici,—ma-dame,—je to mnogo! Ko bi bilo pozimi, bi Vam odkidal malo snega, ampak tako vroče je!”
Jednokonjski stroj.
“Ti si povedal, da je ta avtomobil tvojega gospodarja na 40 konjskih sil!”
“Seveda je tako!”
“A prosim te, kako pa to pride? Včeraj sem ga videl vsega razlomljenega in vlekel ga je en konj.”
Nedoumno.
A.	: “Zakaj pa hočete opustiti svoje dobro delo?”
B.	: “Biti hočem svoj gospod; oženim se.”
A.: “Oženite se in hočete biti svoj gospod?—Ampak bežite no!”
Grozen človek.
“Ti niti ne veš, Ela, kako grozen mož je ta doktor! Sedem jezikov govori, a niti v jednem se ne izpove meni!”
Latinščina.
Prvi lovec: “Jaz vam imam znamenit vid. Poglejte na primer tjale na obešalo. Vidim miš, ki bega okoli zida po okrajku.”
Drugi lovec: “Jaz je sicer ne vidim, a slišim jo, kako udarja ob tla.”
POTREBUJEMO ioo MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros:	*25d
V NAJEM SE ODDA PROSTOR 22x40 č. za prodajalnico v novi iz o-peke sezidani hiši z vso moderno pripravo in sicer napeljana mestna voda, elektrika in plin; zraven slovenske cerkve v Waukeganu, 111. Nudi se lepa prilika za slovenskega podjetnika. Natančneje se poizve pri lastniku John Stražišer, 221 So. Ge-nesse St., Waukegan, lil.
KJE JE JOHN STRUNA? DOMA iz Hriba št. 3, občine Topliške na Dolenjskem. Pred sedmimi leti je bival nekje v San Franciscu, California. Prosim cenj. rojake, če vedo za njegov naslov, da ga blagovolijo naznaniti njegovemu bratu: Joe Struna, 9440 Commercial ave., South Chicago, lil.
Pryi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki.
Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej sko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na pogled.
GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah in sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do 1. ure popoiudDe
THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7tR Street.	NEW YORK, N. Y.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ00000000000000000000000000
¡Kje je najbolj yarn o naložen denar ?
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"The D. S,” lPc. in ‘‘Meerschaum” 5e,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
TEŽAK BRATA. POGREBNIKA, 611 N. Chicago St.,
Chi. Phone 250.	N. W. 557.
Podnevi in ponoči.
Turner Hall Bldg.	Joliet, 111.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljnhljansha pstnje t svoji plači y Prešernovih nlicah
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. OOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOO
Springfield,
Illinois.
ILLINOIS STATE FAIR je ena najimenitnejša razstava v Združenih državah in “The Springfield Exhibition”je ena največjih.
Na tej razstavi se bodejo kazala dela in sredstva raznih stanov, kakor, trgovskega, poljedeljskega, tovarniškega, rudarskega in druge. Tu se bodo tudi videle razne važne reči v poduk za vsak stan in veliko lepe zabave bode na razpolago.
$	f* ft» <*> f* ffc* dfr f* db ft» f*	$
$ Illinois State Fair,
ki bode trajal od
dne 28. sept. do dne 5 oktobra 1906,
*
«
t The Chicago & Alton Railroad
* ■ .............
«
«
*
C
* . ,
ve, da obisk na “111. State Fair” naredi človeka še bolj veščega v njegovem poklicu.
POSEBNI VLAKI IN NIZKE CENE.
$4.00 ZA “ROUND TRIP”
TIKET JE VELJAVEN OD 27. SEPT. DO 5. OKT. 1906.
Vožnji listek je dober za na vlak le na dan ko je bil kupljen in le na spodaj omenjenih vlakih.
GOING.	Daily	Dail y	Daily	Special Oct. ist, 2nd, 3rd, 4t'.
Leave Joliet		io:oo a m	3:50 p m	10:15 p m	. 7:oo a. m.
Arrive Springfield		2:35 P m	8:35 P m	3:25 a m	12.00 noon
Tiketi so veljavni za povrnitev do 7. okt. 1906.
RETURNING.	Daily	Dail y	1 Daily	¡Special Oct. ist, 2nd, 3rd, 4th
Leave Springfield		7:00 a m	2:45 p m	I 12:20 Nht	1 5:00 p. m.
Arrive Joliet		12:15 p m	6:50 p m	1 5:50 a m	10:00 p. m.
Za nesvet poglejte na naše oznanilo ali nam pa pišite.
W. I. Burnett,
Tioket Agent, Chicago & Alton, Joliet, 111.
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
KI. ČESNIK,
R. D. 5. Phone 183 R N. W. C. E. ANTRAM, lastnik.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstni barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander haras,*?
/TL Chicago telef. 2794 l^N. W. telei. 927
122 Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ' ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito:	Plučnice, na
duho tervse bolest dihala. Cenanavod-om 50c in$l. Plača se vnaprej Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicaf
tffj kJfj kJfj kJfj iJfj kJfj	tJ(j