Razne novice. Iz deželuih zborov. Dcželni zbor kranjski se je začel 24. septombra, V V. seji 11. oktobra je bil sprejet vladni predlog, po katerem ima veljati deželna postava za Kraujsko dne 29. aprila 1873, II. oddelek »o obiskovanji javnih ljudskih šol«, tudi za c. k. rudarsko šolo v Idriji in za vse privatne šole, ki imajo pravico javnosti in ki po §. 72, alinea 2, drž. šol. postave nadomestujejo javne ljudske šole (dotični §. 72, alinea 2, se glasi tako-le: ako katero tako učilišče zadostuje potrebi zastran šol v kteri občini, moci bo odvezati jo, da ne mora napravljati nove šole). Kedar dobi postava Najviše poterjenje, bode se razglasila. V VII. seji 13. oktobra je bil na dnevnem redu »normalni šolski zavod«, t. j. tisti deželni zaklad, iz katerega se učiteljem izplačujejo aktivne plače. — Ključe k temu zavodu ima deželni odbor, ki pa je v svoji večini protinaroden, in ima na svoji strani c. k. deželni šolski svet in deželni zbor. Iz tega pa sledi, da tudi obvelja vse, kar ta finančni odbor ukrene. V ti seji se je sklenilo, dati učiteljem za poučevanje v nemščini 500 gl. Deželni predsednik je to tako-le razložil: Poučevanje v nemščini je fakultativno, t. j. ako se oglasi dovolj starišev (najmanj 10), tako se mora uže na dvorazrednicah poučevati v nemščini. Ker pa učitelj ni dolžan poučevati nad 30 ur, lahko se iz tega denarja nagrada daje učiteljem, ki bodo preko obveznih ur poučevali. — Pri teh okolistavah ni mogoče drugače, da je bil predlog sprejet, in učiteljem je prilika dana, skazati se v »nemščini«, in še nekaj prislužiti. V istej seji so tudi č. č. o. o. frančiškanom odrekli tistih 250 gl., ki jih dobivajo za pouk na 4razredni ljudski šoli v Kamniku; raje bodo dali svetnim a izprašanim učiteljem nad 2050 gld. plače, kakor frančiškanom tistih par goldinarjev. Zastonj je deželni predsednik razjasnoval vladno stališče (na Kranjskem je namreo še 25 šol za silo in 50 pomožnih učiteljev); ako se izprašani učitelji nadomeste v Kamniku, bode na drugi strani treba umestiti toliko več pomožnih učiteljev. — Srenja v Kamniku je zadovoljna z o. o. frančiškani, šole niso slabe, uradna poročila še od drugih šol huje govore, slavna vlada je sama rekla, da to ne gre, trošek za šole brez potrebe povišati. A zastonj je bilo vse razjasnenje, isto tako tudi ugovori narodnih poslancev, ki so nasprotnikom debele valili, a take tudi nazaj slišali; obe stranki ste govorili, kakor pravimo »iz okna na ulice«, ker naprej se je uže lahko vedlo, kako bode stvar izpadla. — Isto tako se nam odveč vidi, poudarjati še enkrat stališče »Učit. Tov.«, ki ima v svojem programu povzdigo domače (narodne) šole. Učenci naj se poučujejo v nemščini, a poprej je vendar skerbeti, da znajo najpotrebnejše stvari: branje, pisanje, številjenje, obojega ob jednem, namreč nemščine in še drugih strok ob istem času učiti se, ne dovede do zaželjeuega namena. Otroci sploh ne morejo toliko časa hoditi v šolo, da bi se nemščine naučili. 0. o. frančiškanom se očita, da nimajo učiteljskih izpitov. Naj bolj čudno je to, da se taki izpiti strogo zahtevajo pri katoliških svečenikili, a ne pri drugovercih, n. pr. pri protestantih; tam je pastor lahko prednik šoli tndi brez učiteljskega izpita. Drugič pa še postava v tej stvari dela izjeme. Drž. šol. postava dne 25. maja 1869 B. o privatnih učiliščih govori v §. 70, č. 1. tako-le: »Načelniki in učitelji morajo izkazati tako učiteljsko pripravnost, kakoršna se zahteva od učiteljev javnih. šol euake verste. Kako izjeino od tega pravila sme minister za bogočastje in uk dovoliti v primerih, kjer je potrebna uoiteljska zmožnost kako drugače popolnoma dokazana«. Prašajmo pa, ali ni pri katoliških svečenikih, pri redovnikih sv. Frančiška, učiteljska zmožnost popol- noma dokazana? Vzemimo le konkreten slučaj. Abiturient iz višje gimnazije stopi v bogoslovje, a on ostavi bogoslovje, poda se k učiteljstvu, tamkej postane precej pomožni učitelj, v dveli letih potem laliko dostane učiteljski izpit, in je poterjen učitelj. Kaj pa njegov kolega. No, ta se je mogel še štiri leta šolati, med drugim se je tudi učil v bogoslovji specielne metodike. Izpite dostane, dobi svečeniško dostojanstvo, postane učenik Ijudstva (per eminentiam) a po nazorih nekaterih za ljudskega učitelja ni sposoben, kajti ni dostal učiteljskega izpita pri c. k. izpraševalni komisiji. Iz tega se vidi, koliko ceno ima ugovor »frančiškani niso izpiašani za ljudske šole«. Človek dar jezika dostokrat v to rabi, da svoje misli zakriva, tako je tudi pri tem vprašanji zastran šol, katere oskerbujejo redovniki, pri nas na Kranjskom v tem slučaji pa o. o. frančiškani. Vem, da tudi nekateri učitelji nasprotnikom prav dajo, a to je le stanovska politika, drugič pa je naš čas tak, da se ljudem nekako gabi. do vsega, kar po cerkvi diši. Prav radi verjamemo, da se č. 6. o. o. frančiškanom prav nič ne mudi za učiteljski izpit; ako ne bodo imeli šole, bodo prah iz svojih sandal otresli in šli drugem, a Kamnik zgubi verle, krepostne učitelje, okolica pa vredne sinove sv. Frančiška, ki ob delavnikih v šoli uče, ob nedeljah pa vernim sv. zakramente dele in besedo Božjo oznanujejo. Naj bode to zadosti, vsak povdarja to iz svojega stališča, a kdor ljudstvu prav želi, v tem slučaji ne more govoriti zoper o. o. frančiškane. Narodlia Šola je zborovala 22. septembra za slov. učit. društvom. Za obširno razpravo je ostalo le malo časa; prvomestnik gosp. Stegnar je imenoval najprej dobrotnike, ki so p. 1. obdarovali društvo, med njimi je prva sl. ljubljanska hranilnica. Kar pa se tiče ostalih prihodkov pa tudi stroškov, sklicaval se je prvosednik na tiskano poročilo in račun, po katerem mislednje posnamemo: 34 ljudskih šol je vplačalo 127 gld. 80 kr; (prejele so šolskega blaga za 199 gld. 73 kr); 66 učiteljev je vložilo 134 gld. 41 kr. (blaga pa dobili za 221 gld. 96 kr.). Vseh pvihodkov je imelo družtvo 662 gld. 77 kr.; stroškov pa 449 gld. 37 ki\, ostaue todaj za prihodnje leto še na razpola^anje 176 gld. 53 ki\, vrhu tega pa še šolskega blaga za 36 gld. 87 kr. — Sl. zavarovalna banka »Slavija« v Pragi je imela to leto vsled velikih požarov silna povračila plačevati, toraj ni mogla biti letos »Nar. šoli« podpornica, kakor prejšnja leta. Akoravno ji je s tem (»Nar. šoli« namreč) odšla precejšnja podpora, je vendar preskrbela in obdarovala 104 ljudske šole s 15 vrstmi raznovrstnega šolskega blaga v številu 26.961 komadičev. Z ozirom na blagi namen društva je predsednik s toplo besedo prigovarjal nazočira učiteljem, naj delujejo vsak v svojem krogu, da sprosijo društvu kako denarno pripomoč. Oraenil je dalje pohvalno tudi rodoljubnega fabrikanta šolskega blaga, gosp. Grubbauer-ja v Lincu, ki je lani daroval po gornji Avstriji 40.000 komadičev raznega šolskega blaga med revne šolarje. Vrli gospod skazuje se tudi »Narodni šoli« posebno postrežljiv, zato tudi ona svojo robo kupuje pri njem. Obljubil je gospod predsednik, da, če bodo narodni učitelji podpirali »Narodno šolo«, da si bo kaj opomogla in si kaj denarja pridobila, hoče svoj delokrog razširiti na sostavo drobuih in mičnih zabavno-podučnih knjižic za šolske bukvarne (Schulbibliothek) in dajati jih na svitlo. V odbor so bili per acclamationem za bodoče leto zopot voljeni gospodje: Stegnar, Močnik, Praprotnik Andr., Tomšič, Praprotnik Fr., Borštnik, Govekar, Kuhar in Stanouik. Pi-vosednik, tajnik in blagajnik se izvolijo pri prvi odborovi seji. — Račune so pregledali in potrdili gg, Cenčič, Levičnik in Kovšca. Slovensko učiteljsko društvo se je konštitniralo. Predsednik mu je France Govekar, njega namestnik Feliks Stegnar, blagajnik ,7. Tomšič a tajnik M. Močnik; odborniki so: B. Kuliar, A. Praprotnik, Fr. Papler, J. Eežek in A. Žumer. VdovskO učiteljsko društvo je imelo odborovo sejo 6. p. m. — V razgovor so prišli sklepi občnega zbora. Pravila bosta dva uda pregledala, popravila slog, kjer bode treba, in vladi se bodo predložila v nemškem in slovenskem jeziku. Ker je bilo pri občnem zboru izrečeno, da pravila veljajo od dne, ko bodo poterjena, določilo se je to tako, da učiteljske žene, katerih soprog umerje, še le po poterjonib pravilih imajo pravico do pokojnine po novih pravilih. Za uda se sprejme gosp. J. Cepuder, ker se je zadostilo formalnosti zastran zdravniškega spričala. Pri Miodni šoli je predsednik Feliks Stegnar, blagajnik in tajnik M. Močnik. V odboru so še: J. Borštnik, B. Kuhar, Fr. Govekar, A. Praprotnik, France Praprotnik, N. Stanonik, J. Tomšič. K učireljskim izpitom se je oglasilo 11 učiteljev in 19 učiteljic, od teh 2 učitelja nista prišla, ostane tedaj 9 učiteljev in 19 učiteljic. Dostali so: 1 (ženska) je dobila spričalo I.; 15 (3 m. in 12 ž.) spričalo II.; 7 (2 m. in 5 ž.) spričalo III.; 5 (4 m. in 1 ž.) spričalo IV. — K izpiti so se pa oglasili spraševanci iz Kranjskega, nekaj tudi iz Štajerskega, 1 (učiteljica) iz Zg. Avstrijskega in 1 iz Sp. Avstrijskega. »Schlztg.« Za učiteljski imenik (Šematizem) nabira date g. Makso Ivanetič iz Hotederšiče ter vabi učitelje na vpošiljanje dat. Srečen vspeh! Na »imriiiziji tukaj ima I. razred tri paralelke, ker je sl. ministerstvo dovolilo letos še tretje. — Tudi po ljudskih šolali je letos izvanredno mnogo učencev, posebno prenapolnjena je, kakor navadno vsako leto, I. mestna šola, in to posebno v 1., 2. in 3. razredu. Šola v dekliškem sirotišči pod vodstvom hčera kerščanske ljubezni je dobila pravo javnosti (minist. odlok 25. avgusta t. 1., št. 13044). Slovensko šolsko blago po znižani ceni. J. Lapajne v Krškem priporoouje svoje pisanke (po 1 gld. 15 kr. na debelo, z zemljevidi in brez njih), risankepo 3 gld. (večja oblika) in po 2 gld. 50 kr. manjša oblika), ter knjige: fizika in kemija (60 kr.), prirodopis (56), gospodinjstvo (30), domovinoslovje (8), zemljepis s podobami (26), brez podob (10), mala fizika (23), geometrija (24) in zgodovina (10). Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Na 2razredni ljudski šoli v Čatežu p. Kostanjevici II. učiteljska služba, 1. p. 400 gl. Prošnje do 15. novembra t. 1. Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Gdč. Amalia Drenik, dosihmal začasno v Šmartnem pri Litiji, učiteljica na rudniški šoli v Trebovljah na Štajarskem, na nje mesto pride gdč. Pavla Pfeifer iz Postojne. Spraš. učit. kandidatinje so umeščene: gdč. Albina Bohm je pomožna učiteljica na II. m. šoli v Ljubljani; gdč. Pavla Lasnik učiteljica v zavodu Huth.; gdč. Antonija Janohna v zavodu Eelin. — Gosp. Lukas J e 1 e n e c pride začasno v Hotič (okraja Litijskega). G. E o z m a n iz Podkraja v Budanje na Vipavskem in g. Eojec iz Budanj za II. učitelja vVreme.