HtžAV V NAŠI DRŽAVI. Podpis prijateljske zveze med našo državo in Bolgarijo. V zadnji številki smo pisali, da so uspela v popohii meri pogajanja glede sklepa prijateljske pogodbo med našo državo in Bolgarijo. Svečan podpis bo v Belgradu 24. I. Pogodbo bo podpisal bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov, ki prispe v Belgrad z velikim spremstvom. Za Ju* goslavijo bo podpisal pogodbo ministrskf predsednik in zunanji minister dr. Milan otojadinovič. Bolgarskemu zastopniku pripravlja Belgrad svečan sprejem bi ga no sprejel tudi knez namestnik Pavle. Politično zatišje radi pravoslavnih božičnih praznikov. V Belgradu vlada pontično zatišje radi pravoslavnega Božiča. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič se je odpeljal v inozemstvo in ga zastopa v ajegovi odsotnosti notrajni minister dr. A. Korošec. — Kmalu po pravoslavnih praznikih bo sklicana skupščina, ki bo zalela razpravo o državnem proračunu. — Opozicija pripravlja za skupščinske seje orezplcdne interpelacije, za katere se pa vlada ne bo veliko zmenila, ker razpolaga z znatno večino. V DRUGIH DRŽAVAH. Sporazum med Italijo m Anglijo na Sredozemskem morjn. Italija in Angleška sta se sporazumeli glede položaja na Sredozemskem morju in je bila tozadevna pogodba že podpisana v Rimu. Italija se je odrekla Balearskim otokom pred Špaaijo in je pristala na vstop Egipta v Društvo narodov. Italija ne bo več nastopala po radiju proti angleškim koristim in se ne bo več protivila utrjevanju dosedanjih angleških postojank v Šredozemskem morju. Poljaki dobili 3 milijarde posojila od Francije. V poglobljenje prijateljskih odnošajev med Prancijo in Poljsko so nakazali Francozi Poljakom trimilijardno posojilo, ki se bo uporabilo za uravnovešenje notrajnega gospodarstva in za oborožitev. Francija je dovolila Poljski tako veliko posojilo pred vsem iz strahu, ker so Poljaki že preveč Ijubimkali z Nemci in bi pregloboka prijateljska potitika med Nemčijo in Poljsko bila prav nevarna Francozom. Francozi so si za enkrat kupili poljsko naklonjenost. Nadaljni raz\Toj dogodkov na Španskem. Vedno bolj se zavlačujoči potek državIjanske vojne na Španskem grozi z resnimi zapletljaji med velesilami. Omenili smo že, da je španska rdeča vojna ladja zaplenila nemški parnik »Palos« z blagom in 3 potniki. Na ugovor Nemčije je rdeča vlada v Valenciji izpustila nemško ladjo, pač pa je obdržala del tovora in enega potnika. Nemška vlada je natp odposlala več bojnih edinic v španske vode, ki so zajele rdeča parnika »Aragon« in »Marta Jungera«. Vrhovni poveljnik nemških pomorskih sil v bližini španije je poslal španski rdeči vladi radijo brzojavko, v kateri je zahteval v roku treh dni ostanek tovora z ladje »Palos« in pridržanega potnika. Ce se vlada ne bo pokorila tej zahtevi, bo nemška vlada prodala zajeta rdeča parnika in njun tovor Francovivladi ter račune uredila z njo. Rdeča vlada v Valenciji se je v določenem roku pokorila nemški zahtevi. Izročila je zaplenjeni tovor in potnika. S tem je zaenkrat spor z Nemčijo ugodno poravnan. — Na strani nacijonalističnega generala Franca se bori po ugotovitvah Angležev cela nemška divizija, katero vodijo redni častniki nemške vojske in ji poveljuje general Spern \x Monakovega. — Nadalje vzdržujejo angleški uradni krogi vest, da je bilo v luki Cadbc izkrcanih zadnje dni 10 tisoč Italijanskih prostovoljcev, ki so bili odposlani iz pristanišča dalie v glavni stan generala Franca. — Kako bo z nadaljnur potekom španske državljanske vojne, je močno zaskrbelo Angleže, ki že vzdržujejo v španskih vodah 17 angleškib vojnih ter več pomožnih ladij in sicer: eno oklopno vojno ladjo, dve križarki, 13 rušilcev, 1 matično ladjo za letala in več manjših edinic. Spor med Francijo in Tiirčijo. L. 1920 je poverilo Društvo narodov Franciji pokroviteljstvo nad Sirijo v Mali Aziji. Pod francosko zaščito sta padla tedaj tudi okraja Aleksandreta bi Antijohija. Že lansko leto je sklenila Francija, da podeli Siriji samostojnost. V samostojni Siriji bi bili gospodarji Arabci in radi tega je sklenila francoska vlada še posebno avtonomijo v okviru Sirije libanonski pokrajini, kjer prebivajo kristjani. Radi zasiguranja samostojnosti Libanoncem so se oglasili Turki z zahtevo, da postaneta samostojni Antijohija in Aleksandreta, kjer je prebivalstvo za dobrih 80% turško. Proti koncu lanskega leta je prišle pri Društvu narodov do pobotanja mec Turčijo in Francijo radi omenjenih dvel" okrajev. Društvo narodov je sklenilo, da odpošlje v sporno ozemlje posebno komisijo, da prouči na licu mesta razmere. Francija je bila odposlala v aleksandretski okraj večje število vojaštva radi tamošnjih nemirov. Francoski vojaki pa nereda niso odpravili, pač pa ga še povečali. Povrh je Francija odgodila potrditev obljubljene samostojnosti Sirije v parlamentu tako dolgo, dokler bi svet Društva narodov končno ne odločil glede Antijohije in Aleksandrete.. Turški zunanji minister je skušal spor poravnati neposredno z zastopniki francoske vlade in seve v tem smislu, da bi bilo dobro za tamošnji turški živelj. Francoska vlada se je uprla turški zahtevi in zaradi tega je sklical predsednik Turčije Kemal Atatiirk zadnje dni sejo vlade na mejo spornega ozemlja in je zbral tamkaj tudi 10 divizij vojaštva, da očuva turške koristi. Če se bo Francija po svoji stari navadi obotavIjala s podelitvijo avtonomije Antijohiji in Aleksandreti, bodo Turki nastopili s silo. Iz Rusije. V Rusiji vedno bolj tišči v javnosi nezadovoljnost z diktatorjem Stalinom, kateremu očitajo, da se hoče lepega dne proglasiti za predsednika ruske republike po vzgledu Hitlerja in Mussolinija. Da je resna z odporom proti Stalinom, nam dokazujejo vedno nova razkritja o zarotah in to v vrstah najbolj znanih ter vplivnih komunistov v vseh delih Rusije. Sovjetska čeka ali tajna policija je pridno na delu z aretacijami in z obdolžitvami, da gre pri zaprtih za pristaše že davno izgnanega Trockega, katerega se otresa v najnovejšem času celi svet in ga noče sprejeti niti Mehika. V Kievu in Rostovu je bilo na Stalinovo povelje razpuščenih več komunističnih organizacij. Razven tega so v Kievu zaprli 16 komunističnih voditeljev, ker so osumIjeni, da so pripravljali atentate na odlične osebnosti v Ukrajini. V Rostovu so vtaknili pod ključ tajnika komunistične stranke Glebova, katerega dolžijo zvez s trockisti. Oboroževabai program Združenih ameriških držav. Zopet izvoljeni predsednik Združenih držav Roosevelt, ki ima veliko večino v zbornici in v senatu, je objavil oboroževalni program, za katerega bodo izdale Združene države tekom enega leta 50 milijard Din. Tako ogromnib izdatkov za orožje v kratkem času sploh ne beleži zgodovina Združenih držav. Amerika je prepovedala izvoz orožja v španijo. Zadnjič smo poročali, da so razne tvrdke v Združenih ameriških državah izvažale v španijo letala in seve tudi drugi vojni materijal. Amenkanska vlada se je izgovarjala, da ne more prepovedati izvoza orožja, ker se ne more upirati na tozadevni zakon. Washingtonska zbornica je sprejela 6. I. s 403 glasovi proti 1 glasu zakon, s katerim se raztegne nepristranost Amerike tudi na špansko državljansko vojno. Nova postava prepoveduje izvoz orožja in streliva v Španijo. Ameriški senat je ta zakon enoglasno sprejel, tiakar ga je podpisal predsednik Roosevelt. Nov vojaški upor na Kitajskem. V severno-kitajski pokrajini Šensu je izbruhnila nova vojaška vstaja. Zaupnik uporniškega maršala Cansuljana, ki se je bil oodvrgel pred kratkem vladi v Nankingu in maršalu Cangkajšeku, se je združil z levičarji in je zasedel glavno mesto te m-ovince Sianfu. Ustaški general Janhučeng je sestavil revolucijonarno vlado, ki je proglasila zavezništvo s sovjetsko Rusiio in boj proti Japonski. Ko!onizaci'"a Avstralije." Avstralija ie za 25 Jugoslavij, ima pa le 7 in pol miliiona prebivalcev. Japonci imaio velike skomine po Avstraliji. Avstralska vlada ie dala sedaj dovoljenie za naselievarie belih Evropcev neki anefleški družbi, ki razpolaga z 200 milijoni funtov šterlingov.