r—;- ,-r.,--, M .—g ■ . ■ •v. v Ust slovenskih delaycev v Ameriki. IThe largest Slovenian Daily m -the United States. a Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Reader«. NO. 50. — ŠTEV. 56. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of Mirch 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 8, 1329. — PETZX, 8. MAE C A 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVIL Vstaja v Mehiki se drobi. P0NAREJALCI DOKUMENTOV ZVEZNE ČETE PRODIRAJO IN ZMAGUJEJO NA VSEJ ČRTI Federalci so zmagali pri Vera Cruzu ter kontrolirajo mesto. — Močni mož s severa se pomika baje proti obmejnemu mestu z veliko silo. — Odpadi so zelo cslabili vstaške čete. DIPLOMATI BODO PRIZADETI VSLED NOVE SUHAŠKE DOLOČBE Združene države se jako zanimajo za Orlova in njegove tovariše, ki so bili aretirani v Berlinu. MORILEC POLICISTA JE BIL USTRELJEN PRI NAPADU Nova suhaška določba bo odvzela pijačo diplomatom. — Zalog ni mogoče transpcrtirati v zvezno glavno mesto, ker manjka voznikom pcslaniške imunitete. — Deset tisoč dolarjev globe in pet let ječe. MEXICO CITY. Mehika, 7. marca. — Federalna vlada je izvojevala odločilno zmago pri Vera Cruzu ter po krvavi bitki pognala vstaške sile pod generalom Jesusom Aguirre iz mesta. Bitka je trajala celi dan. Žrtve so očividno zelo velike.H General Aguirre je zbezal baje na krovu neke ladje. Premirje v Vera Cruzu je bilo dogovorjeno, da se prepreči nadaljno prelivanje krvi. Zmagi je sledila hitro zmagam federalnih čet na severni fronti, pri Monterey, glavnem mestu države Nuevo Leon. Vlada je rekla, da je bilo premirje v Vera Cru-;'u doseženo na prošnjo konzularnih zborov. En pogoj, katerega so stavili federalni generali, se je glasil, da mora Aguirre takoj izprazniti mesto. Federalne sile so prihajale proti Vera Cruzu od treh strani istočasno in vladni pogon proti Monte-reyu se je završil skoro istočasno. General Escobar, vrhovni poveljnik vstašev, se je umaknil iz Montereya skozi Saltillo ter je skušal zopet koncentrirati Svoje sile pri Torreonu, v žavi Cochuila, kjer se pripravljajo federalne. sile na takojšen napad. Governer Tejada iz Vera Cruza je ostal lojalen vladi ter se izognil vstaškim silam. Pridružil se je federalnim četam izven mesta. General Aguirre je imel v Vera Cruzu le nekako tristo do šeststo vojakov, potem ko ga je zapustil del petdesetega polka. Vera Cruz je ključ k južno-iztočnemu vstaškem ozemlju ter važni iztočno obrežno mesto. MEXICO CITY, Mehika, 7. marca. — Z veseljem sprejmem vaše ponudbo, da pojasnim vzroke sedanje revolucije in sedanjega vojaškega položaja, — je rekel Calles časnikarskemu poročev il u. — Kot je rekel predsednik Gil, se lahko povsem odločno izjavlja, da ni bila nobena revolucija v Mehiki v zadnjem času manj navidezno upra vičena kot ona prejšnjih generalov Escobars, Agui ra in Manza. — Gibanje so pričeli slabi vojaški voditelji, la komni in koruptni, brez vsakega najmanjšega re* volucijonarnega principija v družabnem in socijal nem redu. — Mesto sedanjega, ustavnega režima, katerega znači rešpekt do postav, hočejo uveljaviti ostudni režim vojaškega diktatorstva, katerega ne morejo niti opravičiti z resnix:io silo javnega mnenja. EL PASO, Texas, 7. marca. — Oddelki vsta šev se nahajajo danes osem milj južno od Ciu3ad, Juarez, ter se pripravljajo, da bodo jutri ob jutranji zori napadli mesto. Vstaši so se pripeljali s tremi vlaki, pa so se morali zaenkrat umakniti pred zveznim vojaštvom. NOG ALES, Ariz., 7. marca. — Vstaške čete pod generalom Topete in generalom Borquezom nameravajo pričeti jutri ofenzivo proti Nižji Call-forniji. I | * I +..S " ^ ■ To je edina država v severozapadni Mehiki, ki {ostala zvesta zvezni vladi. . _» kj . J - _ WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Ce bodo hoteli inozemski diplomati, akreditirani v -Wash-ingtonu, iznova izpopolniti svoje zaloge pijač, se bodo morali, v zelo kratkem času, obleči v 'overalls**, splezati na truk, se odpeljati v Baltimore, naložiti svojo pijačo ter jo pripeljati sami v Washington. To bo učinek c.likta, ki je bi. razposlan poslaništvom. Običajna metoda dosedaj .le bila. tla s;> diplomati naročili svojo pijačo iz inozemstva, n-ikar so najeli trak o 1 krajevnega špediterja, ki je nato preved?! pijačo v "Washington. / Nova Jones postava na st?vl.ia ovire na jr>t temu enos'avnemn ravnanja. Povečala je k;< 'en zn posest i:i transportaeijo opvjnih pijač na minimalno d<-set tise č ■lolar.l -v jriob ' ter petih let v je-i. Krajevni policijski fetani i/jav-ljfl da >e postavo stro_ro i/vaja in tla bo kazensko zasledovan a k amernsxi držav! ian vozi.; k ali lastnik trnka, ki bi bil .<;:leten pri transpartaei.ii pijač, 4;ni: namejene 7a kako inozemsko po-• laništ vn 1 fir spr-ml.iane od per- rlr, mita. Diplomati sami ter niili If.st-• - m avtom;w>..: >o'immnm. — Kaki pa beano dobili svojo pijačo iz Baltimorja v Washisg-tou, če ne moremo najeti traspor-taeije? — so vprašali danes di-;'om:ri v držav, departmentu. — Kupite -i truk Icr vozite sami. — se je 'Jrlasi! odgovor. Diplomati bodo najbrž vložili protest proti temu. ROCKEFELLER JE PORAZIL STEWARTA BEIiLIX, Nemčija, 7. marea. Državni department v Washington u je narr>čil tukajšnjemu ameriškemu. poslaništvu. naj natančno zasleduje obravnavo, ki so jo j uvedle nemške oblarsti proti Rusu \ ladimiru Orlovu in njegovim to-v a rišem. Orlov in tovariši so ]>onarejali dokumente in jih prodajali za drag denar. Ponaredili so tudi dokument, 'iz katerega naj bi bilo razvidno, j da sta ameriška senatorja Korali lin Xorris dobivala podkupnino od bo i j s.-viške vlade. Nemške oblasti bodo baj dale ameriškemu poslaništvu na razpolago ves dokazil ni materija!, ki so ga dobile pri Orlovu. Rockefeller j e dosegel zmago nad Stev/artom. Izid je pokazal, da manjka načelniku iz Indiane cel proksi-giasov. Mesto praznuje pogreb "town drunkarda". rmiijon Aretacije v Dubl'nu gredo naprej. Yv'inTlNO. lad.. 7. marca. — Polkovnik IMber! Stewart je bil ])"ražen od Ji lin I). K. rkefel-. rja inla.iš.-ga v bitki za kontrolo M>0,000.000 Standard Oil Co. 7, T?; ; a ne. ko* je bid označeno danes, ko s > se vodite! ii ^beh strani zbrali tukaj, da prisostvujejo letnemu sestanku delničarjev. C- prav je Stewart šele pretekli teden rekel, da bo koneeno čeki-ranje pokazalo nj -^a kot zmagal-ea. se je vendar tr-dilo z nasprot-n-' strar.i. da je dobil Roekeleller-jf k< * 1 i: -j .">:> odstotkov proksi-gia-ov in da bo vkratkem pokarana odločna -zmaga lioekef* ller-ieve strani. NEW CITY, X. Y„ 7. marea. Mike W h al en, občinski pijanec ali "'town drunkard", bo imel jutri primeren. spoštljiv pogreb. Zaprte bodo celo š de. da bo ti-- >'• otrok lahko počastilo moža. 'vi je preživel sedem in dvajset let v jetni.šniei radi pijanosti, a pripovedoval < t rokom povest i, kadar i je bil trezen. Pravijo, da je imel nekoč en milijon dolarjev, a to je bilo že pred pn davnim časom, »la bi m* kdo spomnil. Vsaki pot. kadar je bil izj uščen iz ječe. je šel popivat in konečn 1 je p rile! nazaj ter , s i. da naj ga zopet zapro. I "mrl je včeraj v neki bolnici v Suffcrn. Star je bil dva in petdeset let. Policist streljal na tatu, a obscrelil samega sebe. LOXLOX. Anglija, G. marca. Dublinske cblae.! i .- o dan -s na.la-1 je vale z aretacijami mladih mož lina. a des.-t ill irskem glavnem m -tu. kot je sporočil poročevalec Daily Xewts. Včeraj je bilo aretiranih štirideset mladičev v raznih delih D ib-je bilo zopet o- .ni- n proučenih. X. b ".ej 1 v z roka 111 navedlo za aretacije. KIP BENITA MUSSOLINI J A Neki razjarjen trgovec je vih-ted velik nož in to orožje se je izkazalo bolj uspešno pri zajetju lomnevanega bandita kot pa pištola policista Goldberga. Goldberg je potegnil revolver ter 11-strelil — samega sebe v levo roko. — Banditi, roparji! — je kričal Irwin Garfiiikle, ko je prihi-— , tel iz svoje prodajalne z nožem , v roki, dočim je neki preplašeni mladič letel deset korakov preti i njim. Ged lberg se je pridružil lovu. j a je bil kmalu r. t a vi jen iz boja ra-| d; rane. Garfiiikle j»a se je kmalu ! vrnil z nekim mladičem, ki je re-j kel. da je John Ford. Zaiprli so j ga radi poskusenega ropa. Slilca, priobčena v listu, ie Domasrala vri identificiranju McDonalda v Harrisburgu. — Morilec policista je bil ubit pri roparskem napadu. HARRISBURG, Pa„ 7. marca. — Mož, ki je bil včeraj ustreljen tukaj v dvoboju z oddelkom policistov, je bil danes identificiran kot Pat McDonald ali James Hogan, katerega so iskali od nedelje naprej radi umora policista George Dugana, ki je pripadal policiji v Irvington-on-Hudson. Ideutičaost roparja- napadalca je najprvo domneval lioss II. Swope i/, tnkajŠnjt g : kraja, ki je zapazil --ličnotst me l sliko, napravljeno včeraj v bolnici ter sliko v današnjem j i! r.tn.i- ai "\Y<>; la", ki jt- kazala niu/;t, katerega iščejo oblas i radi smrti jioliei^ta Dugana. Identifikacijo je ugotovil ; = <. 1L-eijski načelnik Spence ki je j o telefonu pr:m< r.jal odtis,- prstov moža. z onimi MacDoaalda. Sličnost obeh znakov je prepričala oba ura lnika. da je o:l ta aiož v resnici iMacDonald. skušal o ropa r i veži majhnega cesti, najbolj -MaeDonaid je nekega potnika v hotela na .Market obljudeni v mestu. Xeki uradnik je telefoniral policiji in o ldelek policistov je priael prav časno, da vidi bandita. ki se je odstranjeval o i -voje žrtve. (_)brnil r-e j - hitro ter izstreli! svoj'» p.što!->. dočim s ► >e drugi uosje poskrili pod stole, med t en ko je policija vrnila ogenj. lian d.it je takoj padel, s kroglo v gla vi ter umrl v bolnici j»ar ur jh>z nje. Nič manj kt." dm-at kroge' je obtičalo v steni sobe. S >g!ar.no s poročili, ki so do dospela semkaj, se nahaja okraj ni pravdnik Covrie iz Westchester okraja na poti semkaj, da identi-fcira fuplo. mar-Donald. ki je bil tudi znan kot Patsy Carroll, je baje ubil Dugana radi mržnje. katero j( gojil v splošnem napram policiji Pre ti-vojna slika prepovedana. H00VERJEV ZDRAVNIK Poročnik-poveljnik Joel 1. Boone ima za seboj dolgo službo v Wash-ingtonu. — Sedaj pa bo skrbel za zdravje predsednika Hooverja. P.EUUX, Xem'ija. 7. marea. \*čeraj zve-er se je 'izjalovil poskus. da se pravi na oder proti-vojno igro "Giftgas tieber Der- WA.SiriXCJTOX, D. C, 7. mar- 'a- — Poročnik-poveljnik .Joel T. . »oone. ki je imel za seboj oillič- 10 karijero v zdravniški stroki nornarice ter je b.H zdra\~niški u-•adnik na Mayflower od leta 1922 i a prej, bo služil predsedniku II. Elooverju kot osebni zdravnik. Domneva se. da bo predsednik priporočil njegovo povišanje na itojmjo kapitana. Polkovnik James Coupal, oseb- 11 zdravnik prejšnjega predsed-lika Coolidga, ,bo prideljen dru-rim dolžnostim, kajti predsed-lik II oover želi imeti pri se«bi le 'nega zdravstvenega uradnika. Poročnik IJoone je bil s pred->edn;kom Ilardingom na potova-lju v Aiasko. ki se je končalo z njegovo smrtjo ter je bil ob nje-jrovi smrt.ni postelji. Bolj v zad-ojem času je nastopal kot osebni zdravnik predsednika Hooverja na njegovem potovanju v Južno Ameriko in vsled tejra prihaja njegovo imenovanje kot nikako presenečenje. Poročnik Boone je doma iz Pen n sv Ivani je ter je stopil v zdravniški zbor mornariških rezerv leta 1914. — Prišlo je do kravalov od cije. strani nacijonalistov, in ijrra je bila takoj prepovedana od poli- Nemčija bo menda vendar pustila Trockega v deželo. P»ERIj1X, Xemeija. 7. marca. Le on Trocki. ki je baje zelo bolan in oslabljen, bo mogoče vendar dobil vizej za začasni obisk nekoga nemškega zdravilišča. Vlada je vprašala Turčijo, če je naprosil Troeki le za začasno ; bivanje, v - vrbo okrevanja, ali se želi stalno nastaniti v Nemčiji. De Valera izpuščen iz • v jece. bNueawooo i unoiRrtooo. M. >. bodo v kratkem postavili v Bologni na Laškem. Kip je dvajset čevljev visok. Napravil ga je kipar Grazio^. BELFAST, Irska. 7. marca,— j Eairton de Valera, voditelj irskili rejuiblikancev, je 'br včeraj izpuščen iz ječe. Bil je obsojeii na trideset dni radi ]>rekoračenja Ulster ozemlja ter je šest in dvajset dni te kazni že odsedeL - DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujem * nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo ▼ Italijo Din. 500 ____ ____ $ 9.30 T.ir 100 .......... I 8.75 $11.30 $16.80 1,000 ____ ____ $ 18.40 M 200 ......... 2,500 ____ $ 45.75 m 300 ........... 5,000 ____ ____ $ 90.50 m 500 ........... $27.40 " 10.C00 .... ____ $180.00 II 1000 ........... $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% no 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; za $200— $4; xa $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej 2 nam sporarumete glede načina nakazila IZPLAfilLA PO POSTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TRIH TEDNIfff "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLR LETTER Z4 PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, Telephone 1 NEW YOBJL N ^ Barclay 0380 ' - ■■ ■ - - . ■ k - l SI ; - -*v i^sai^p \ , mmmm** GLAS NAKOI>A, 8. MARCA 1929 ■WW h GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) w STAR JAPONSKI OBIČAJ Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank S&k&er, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: £2 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Ea celo leto velja Ust za Ameriko Za New York ea celo leto —$7.00 in Kanado Za pol leta %a četrt leta .$6.00 .£3.00 .$1.50 Za pol leta .............................-,$.3.50 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za pol leta .................. Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement. 'Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ »'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Barclay 6189. KULTURNA SLIČICA IZ JUGOSLAVIJE _ _ ' - Y .Jugoslaviji ><> obesili štiri flane Prpiiteve tolpe. OlM s< njc m« jr zavišilo lia malem dvorišču zagrebške jehiišuice. Na ilvoiišfu sta bili »Ive peri, pri katerih so se greli sodniki, pisarji in ra.suikarji. Obsojt'uei niso bili na tem svc-lu deležni nobene gor- kote ver. Sedaj jo že uživajo na onem svetu, kamor jim je ponašal novi jugoslovanski rabelj Hart. Kal>e]j je vršil svoj posel jako dostojanstveno. Na Lila v i j«' imel cilinder, na rokah bele rokavice, oblečen .je bil v sive hlače in črn frak. Menda je bi! izmed vseh na dvorišču najbolj elegantno oblečen. POSLEDICA PRODUKCIJE V MASAH Truovin ki department Združenih držav je pred krat-J im objavil poročilo o razvoju ameriške industrije v zadnjih le! ili. Poročilo je zanimivo, ker nam prikazuje moderno jnospodarstv«; v povsem novi luči. Produkcija v industriji je izredno narasla, izredno h-e j<* pa tudi skrčilo število zaposlenih delavcev. V letih od 1925 do 1**27 ni produkcija posebno napredovala. Leta Ui2o je znašala $G2.<>68.239.591, leta 1927 pa 4ti2.713.U47.40.'! < "e se pa vzame za vzorec leto 1921, to se pravi razdobje šest let pred tem. je pa opaziti velik narastek. Od feta 1921 do leta 1923 se je produeiralo v Združenih državah za $43.618.565.920 blaga. Povišek v ameriški industriji je znašal tekom teh .šestih let torej 43 odstotkov. Koliko več delavcev so pa najele ameriške industrije v teh šestih letih? Hooverjev prejšnji department kaže o tem presenetljivo sliko* Število delavcev in delavk se ni povišalo, pač pa nasprotno — znižalo se je. V zadnjih dveh letih se je skrčilo število za pol odstotka, napram letu !92i pa šest odstokov. Produkcijska zmožnost ameriške industrije se je v zadnjih šestih letih povišala za polovico. Od vsakih sto delavcev jih je bilo pa šest odpuščenih ker je zamoglo št triindevetdeset delavcev produeirati še enkrat toliko blaga. Razlogov za to je nešteto. Večja intenzivnost dela, se pravi, večje izrabljanje delavske sile: izpopolnitev in tehnični razvoj moderne industrijalne produk- ■ . ■ " ' ! proces se z vsakim dnem izpopolnuje. Novi stroji jo delavca, delavci so pa pognani na cesto. n če bo šlo še par let tako naprej, si lahko mislimo, bo privedlo. \ Chamberlain zanikal, da je omaloževal mirovno pogodbo. Yl let. Bil je skrben oče -vej!m otrokom, dober delavec in mirnega značaja. Bil je elan S. X. P. .} št. 2<>2. s. X. Doma in Samostojnega društva v ; - s f;/ JT**^ ( • je darovanje mrtvim prednikom. Vse tozadevne obrede vodi sve- čenica. Dopisi. Seio.Moste pri Ljubljani. V lepi vasi Mirna peč na Dolenjskem je umri v t>8. letu svoje starosti trgovec *jt- .Josip o(*■ e v New Vorku dobro znanega Mi'. Xaeeia iladeta. Pokojni je bil prava kmečka grča in znan radi svoje poštenosti, ne samo v Mirni p«-vi, temveč po celi Do enj-•ki. Ir-ekajjL prijatelju Xacetu t era potom svoje sožalje. Vem, da imate tudi v Ameriki hudo .zimo in da je na nekaterih .irajih celo Hudson zamrznil. ven-Jar pa mislim, da Vas letos s tukajšnjo zimo "bLtanio". Od Novega leta naprej imamo tako zimo. bi >-e eelo takozvani liajstarfjš ljudje take ne spominjajo. Krka d je bila leta 187f> tako z.irfirzuje-•.n. da .smo »se po nji drsali, je tuli zamrznila, vdrli so se pri drsanju na njej trije mladeniči, ki -o se pa sami rešili in jim n i nr1-da kopelj čisto nič škodovala. Kmetovalcem zmrzuje krompir. zmrznilo je tudi že mnogo Ijr.-ii, divjačine, domačih prašičkov itd. V Trzinu je zmrznila cela ciganska družina, obstoječa Iz 4 0uk ukinjen. M< stna občina ljubljanska razdeljuje že nekaj dni brezplačno vsem brezposelnim in potrebnim 'aj in 'kruh dvakrait na dan. zju-Iraj e-d do 10. ure, popoldne pa 3d 3. do 5. nre. Meri postajo Rimske toplice in Laškim je padla 1 a vina, ki je zasula železniško progo približno 200 metrov na dolžini in pet metrov visoko. Vsled tega je promet med Celjem in Zidanim mostom ustavljen. Ker delavci radi hudega mraza ne morejo progo hitro očistit!, poklicano je bilo vojaštvo z Celja v pomoč. Girard, Ohio. Cenjeno občinstvo v Girardai in v okolici je vljudno vabljeno, da s,; udeleži pomembnega koncerta, ki ira prirfdira ^a. Pavla Lovše-tova. sopran, in ir. Anton Šubelj, bariton, člana Xarodne ere \ Ljubljani. .Jugoslavija, v soboto. IG. marca oh 8. uri zvečer, (»meniti mara m, la je na željo našega občin-.4,va umetnica odgodila sviv odhod za nekaj časa. in tako u streirla naši želji. Pri trj prilik* nastopita naša umetnika skupno na odru. Pr» Lfavila nam h »sta nekoliko d( anj iz vetovno-zua-n h ojier ni nam za slovo zapela narodne prsmi v dvespevu. Zatorej rojaki, ne zamudite prilike Iz tega poročala je razvidno, da i ki e vam nudi sedaj. To pot nam se nam ne gi privoščil tega. Tri dni ;o mi iv]>> dajali na glavo in in--ezan -krompir. Sčibavsni! me je. la sem kri čid'al iz sebe. šem mu lal eno za komat. Dunil me je. Mlatili .-o po meni. .Klestil me je. Stoknil me je. Ogrebastil me je. Mignil me je v zobe. Xamahal me e. I*o glavi me .-e h le pal. < >kre-sal me je -jvo oče>u. Dregnil me je. Majekt no nie je obrezal (četudi :e b la !>t!ia smrtno nevarna . Precuknil me je. Dobro me je na-nazal. Prikopal mi je ene dve. Klofuto mi j'1 prislinii". Te izraze; prinašam radi knrio-zitete, ker rem. da jih j*1 marsikateri cenjeni rojak kot mlad junak po kakšnem žegnanju v domovini rabil, ali pa povzročil, da ^o jih drugi rabili. Pa zato brez zamere. UL Ki r se bliža sv Jožef, želim vsem Jožefom, pos.-bno pa prija-Leljem Dun li. Sitarju in Zaiarju v Jolietu, 111.. Svete-tu v Lorain. ).. Lupš-i in Rojaneu. Subelju. Pogačniku v Xe\v Vorku. X. V. in Zelenou v Waukegan. III. vse naj- sami ž. leti zjuno- brdjše. kar rejo. obenem pa. četudi malo žara no, vsem rojakom pn širni Ameriki "Veselo Alelujo!" Pozdrav! Joža. Farrell, Pa. 5. marca zjutraj so našli obešenega na domu v podstrešju dobro znanega rojaka Franka Vicozi. Star je bil 42 let. doma Iz Iške vasi pri Ljubljani. V smrt je šel radi družinskih razmer. Tu .zapušča ženo in tri nedorasle otroke v starosti od 8 do VT7,XEVA. Švica, 7. marca. — Chamiberlain, angleški «u-i minister, je danes katego-I ugotovilo, ki se ti-pogodbe glede od- aZnikanje je bilo izdano, potem ko je bil zunanji minister informiran, da je baje podal ugotovila, v katerih je rekel, da je Kel-loggova pogodba le "amerikan-Hka^ta" za Veliko Noč Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez. Za pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City Jaz bi š' več pisal o tem. ker sta naša odlična umetnika že ta ko poznana p » e»voj:h nastopih \ lej dt želi. hočem samo še omeni ti nekaj vtisov iz Clevelanda. T; večer je bil res nekaj .posebnega Xaša odlična člana ^t^1 p red sta vila po eno lejanje iz op -r "Si . viljski brivec"". "Pa.glIacci" i?1 "Ri-goleto" Ln vse to v slovenskem je »iku. Zelo krasno je l>'li) dejanj«1 Iz slovenske opere "Gorenjski slavček". p: tem pa še narodne pe: Girarda. Xiles. Warren. Salem. Youngsrown. O. in Farrell. Pa.. Bessemer. Pa., ne zamudite tega večera. In napolnite Ivorano do zadnjega k rička. Z-malo vstopnino bo v.sak zadovoljen z duševnim užitkom. Obenem > • h >;no poslovil; od naše umetnice in ji izročili pozdrave. da jih pone.-.e za veliko noč v našo ro.ln-i d.-.movino. Progran» bo objavljen v kratkem. Vstopni-ee dobite ]?ri našem znanem rojaku John K o.sinu v Slov. Xarodnem Domu. Ker je že - (daj veliko zanimanje za koncert, se potrudite za vstopnice. J din Dolčič. Spring Hill, W. Va. Preil par dn vi mi je potekla naročnina za priljubljeni liist G. X. Ker pa ravno nisem imel časa oni dan, sem malo zakasnil. Upam. da mi zato oprostite. Tukaj toraj prilagam ček za celoletno naročnino. Dovolite nil. prosim, da opišem nekoliko to malo naselbino. Tukaj v Spring Hill, AV. Ya. je malo Slovencev. Zato tudi nismo tlosti — ra- s t a rili običa-n-ime jo za ro-v jamo. Grob ik groba zna-lične vlačuge. * prepove lal. im pogrebom Peter Zgaga ■ VI- VtF/9IMA M kaišnji židovski duhovnik binec. Zapustil jt "poroko feri odreja, da ga ne >jji • dobno pr»kopati po jih. marve'- naj ga ke in noge In vržej< naj i-e ufn izkoplje :ie gr šnie; i;; pmi Sv.'jim otrokom la šil -za r. ego v ker da b'>do nad njegovo krsti '< i It-11 hud' bni dnh.-v> Te b.loč le - i njegovo družin:) in \so ži lov-ko ob'-ino ^ii!if> pre-.►•n-til«-. .ver je veljal pokojnik za vzorne-ra. t- božnesa moja. Se večje je bilo njlhov;> prese ie«*eli.je. kn s<> p > pogr-eb;i reči ai; š.' dostave k k oporoki. Tu r-< ■abinee izpoveduje sv- jih grehov >.,š.': "Pomagal > bi-gatdion n bil vedno na strani tistih, ki -.< tiskali 1'ev. ž.e; na>i>rot i iv v /.< •en; bil krivičen, .lema". >- !n -b nar od \dov in sirot. Xisem mo lil. nisem spoštoval sobote — ka til -em na sobotni lan. IV.'..del i: grešil sem z zakonskimi ženami. Vaj bo prok!-to moje ime na \>d •ek v veke". Čuden mož ta rabine.-1 na uho 1 (vet božjih zapovedi in ^e je za-*e lel. da kljub v > em 11 vendarle veljajo. V Mehiki je izbruhnila revolucija. Gjpner.il proti generalu, governor proti governerju. \*>i imajo gotovo število pristašev. V-d r»o hrabri in navdušeni. Toda med njimi najbrž ni niti enega, ki bi ve,lel. zakaj pravzaprav gre. X. P»u-. v katerem je bilo natrpano polno 1 juti i. se je prevrnil. Xe-kateri ^o biti bolj. i.ekateri manj pošk- lova ni. Xekateri so bili tudi tako srečni. da se jim ni nič zgodilo. "N 'akem slučaju mora plačati plača- t uso k o m pan i ja odškodnino. In !a jo je: nekaterim kar p ali dva tisoč dolarjev. V busu je bil tudi jako dobrosrčen možak s svojo ženico. Dobri je dva tisoč dolarjev odškodnine. — Kako vendar.' — so ga vprašali. — dva tisoč dolarjev .' Saj se n lisi tako strašno pohabil. — Ja, ti>oč dolarjev j< tis-'č pa za mojo ženo. — Kaj -e je tudi žeaa | čila — Xe ivčem, da se je j čila — je odvrnil. — toda mora imeti v v.-eh slučaji i tiost duha. Ko so mi za m«', nesre-- love k >a v lobro. i er ugih krajih v). imajo zaoavajo ;<. in 2G. februarja vnv ms-11 tukaj slovenski mvijon v cerkvi Luršk - Matere Božje. .Še nikdar nismo vlfb l: toliko Sloven- cev na Virgin::i kakor lih zdaj. Gov-ril misijonar je bilo iz sta- rih slo-o slov. re domovine ter dosti drui venskih duhovnikov. Peli > pevci z Eveledi, Z delom je jako slabo tukaj. Zdaj po pozdravim vse rojake po celi Ameriki. Glasu Xaroda pa želim dosti novih naročnikov. Yirginski farmar. Železniška stavka v Rodeziji končana. !ni7..UYAY<>. Ro-lezija. 7. ( marca. — Stavka železniških de. močni, da bi imeli kako sloven- j lavcev v Rodoziji. ki je trajala več sko društvo ali priredili kako za- ' tednov, je bila sedaj uravnana. BOL.JE KOT BOLNIŠNICA "Trinerjevo j^rer.ko vjno je sterilo veliko dobrega. V zadnj.li dvt-h till sem imel siinosti z mojim želodcem vs'i-d neprebavn;sti iti zuertniet-. Bil sem štiri trdne v boinišnici in l-ii sem sk-irn en;ik ko siin jo zatiustil kot k;ld;ir sem št-I notri. \';iše grenko vino mi je veliko pntnapilo." J M.Curdv. WoodPtown, X. J. Se ni nasmehnil skozi .5 let KADAR PREBAVNOST POSTANE NESREČA Velikokrat jih srečate — može in žene, ki si bili enkrat vedno veseli in prijazni, so sedaj sitni in vsakdo se jih ogiblje. Ena sama beseda vam pove vso stvar. Pre-bavnost, ako zanemarjena, postane mnogokrat nesreča. Trinerjevo grenko vino ni le samo čudovita tonika za cjaeanje prebavnih organov, temveč naj varne j- TRINERS BITTER WINE T* t -J^JL. še odvajalno sredstvo za očiščenje črev vseh ostankov—ztio I'ahko in nevarno. Narejeno iz kalifornijskega vina, ca scare, in drugih zdravilnih iubadov- Vzemite eno žličko pol ure preti jedjo in opazili bodete kake vam pogreje želodec in izboljša apetit. Skrobova jedila se hitro podajo. Dobile ga pri vašem lekarnarju še danes—§1.25. steklenica prosto! Pišite na Jos. Triner Company, 1333 So. Ashland Ave, Chicago, 111., za brezplačni vzorec. Ime ........................... Naslov ....................... Mesto............Država...... br >'*ui o;.axil. d., skrivaj dvakra-v br,-do. enkrat li jo med i in z;ilo jo tudi :;«. Ja. »'bivt-k n treba napraviti t Pa naj ho kdo kavalirjev na svetu. pobirali in » "•. - II io la »va n ,]< i. POSKO- avžent >r;i vedeli, kaj v takem si ura rt "f. d i ni - -Mo;:ak. ki ni bil .>o nikdar v takozvani finejši družbi, j t* I)il povabljen na banket. \ se je bilo precej razkšno ])ri-rejeno. dobra jea miza je bila okineana s cvetjem. Srebrne žlice, noži in vi-lice. Poleir v.-ake^ra krožnika j" bil rservrjet i/, rožna tega pajurja. — Ha. to so pa t:.'-i, — je mn-Iroval rojak. — Xa no-b -no stvar ne pozabijo. Živel ■ a botrat e-iov tri sinove. Vse r ri je šfu l:: at. Fant ie s'> > *. ki je i ]!Oslal V r 1 -dobro u Prvi je postal duhovnik, drujri zdravnik, tretji pa advokat li:li dobri otroei in so nieli radi s v-, jetra oe-ta. *— Hvala Bo«ru. — s^ je hvalil oče. — Dobro -em jih vzgojil. Preskrbljen sem za ta in za oni svet. ^ Operacija je huda re<". pc^.-bno takrat, kadar se bolnik prebu li. o/.iroma "kadar začne {»o'aisi k se-sebi prihajat i"* (kot pravijo naši ljudje v New Yorku). C'e bolnika dobri> pana.jo, ]io vseh preitipisih zdravniške vede, ga lahko na drobne košek-- ra/.režejo, pa niti ne čuti. Kakorbitro se pa prebudi iz o-niame. "ta4crat je druga nuniara" — pravijo tisti newvoriki rojaki, ki so imeli east, da so bili operira ni. P<» operaciji slehernega žeja. tak<» ž'ja. da t .-te žeje ni mogoč • opisati. Pa ni Miš, da ti dajo kaj piti.' \ raga. pa ne piti. Ivveejem tenno-aieier ti porinejo pod jezik. In žeja jiostaja vedno hujša, vedno hujša, vedno neznosnejša. Sde šestih, sedmih urah. — ee ie temperatura zadovoljiva. — ti dajo vode. Ko so nekemu d own! own.sk emu "ojaku po operaciji vode ponudili, se je zahvaljeval in prosil: — O, hvala vam, hvala vam. Toda le počasi, le počasi. Kar po kapljicah mi dajte, da se privadim. * Bil je veliki praznik, svečenik je stopil na prižnico in začel pri-digovati s svečanim glasom: — Danes so na^a srca vesela, danes rajajo naše duše. Obrazi se vam svetijo v prazničnem razpoloženju. Tn kot na komando, so vse ženske, od prve -do zadnje, odprle ročne torbice ter so se -pričele pavdrati.. . . v , . if m , " GLAS NAHODA, 8. MARCA 1929 POLJAKI 0 NAŠIH KRAJIH O pripravah za krfsko deklaracijo. Pod naslovom. 4*Ohrana priro-de je glavna naloga slovanske turist i>kctr, je g. Walery G^tel napi-sal dokaj obširno poročilo o tret- J jem shodu Zveze slovanskih turi- j stičnih društev v Ljubljani leta 1928. Poseben odtisk iz VI. zvezku planinske smotre ""\Vier-ehy" (Vrhovi) je avtor poklonil posameznim prijateljem v belem mestu. Olš-d.ši iz Kraikova 23. j septembra P»28 s tovariši, so polj- j ski zastopniki na Dunaju srečali č ;ko odposlanstvo in prispeli. skupaj v Maribor, kjer jLh je sprejel "svmpatyczuy" dr. Seli jor. Nadaljna pot je zanosit slavo-s|wn* naši pokrajini. Po pozdravu z delegaeijo SPD so odšli na stanovanja v Unionu, "cistern in dovršenem v vsakem pogledu". Zborovanja so >e udeležili tudi Hrvatje rn bolgarski zastopnik po-Jeg oficijelnih udeležencev. "Razprave so se vršile kakor vselej v rodnih jezikih slovanskih vsakega i izmeti delegatov in ponovno smo mogli potrditi, da je pri poč a s-j nem Ln jasnem provorjenu bilo možno razumeti slednji slovanski j«\Zj.k, osobito pa so se severni Slovani. Poljaki, Čehi in Slovaki domnevali brez najmanjših zaprek zaradi neobičajne podobnosti svojih govoric". Obraz loži vši delo zasedanja, poudarja člankar zlasti otvoritev treh narodnih parkov v Jugosla-viji ]x> češko-poljskem zgledu. Na megleni, deževni 26. kimavec, so 4\samolM» II" (avtomobili) odpeljali goste na Bled, kjer se je prikazalo solrhce in A'sej družbi pripravil neizbrisnih vtisov z jezera in okolice. Navdušeno popisuje tudi Bohinj z vsemi pritiklinami. Prikazi vanj t* zveni tem prijetneje, ker s«' imenovani planinar ozira venomer na svoje domače razmere. Izredni užitek izleta, organiziranega po g. Maksu Ifrovatinu, se je nudil v zavetišču Sv. Janeza, ivjer so gostje čuli slovensko pesem, 4*brezprimerno po blagoglas-ju in jx> zvezi z gorami". Ne mislim prevajati CJoetovih poklonov našlin snažnim kmetekim domovom, visoki civilizaciji, redu. Ivo so j ill avti privedli mel jstrano in Kranjsko goro, so M< severnjaki kor obstali v nemem str men ju Skupina Martuljka jim je: zjavLsko nicziemskie (nadzem-ski pojav). Spik, (ki je pokazan v uspeli »siikri, pa ideal gorskega vrhunca. — Posvet i vši pokojnemu Aljažu nekaj toplih vrstic omenja poslovilni banket, na katerem je predaval profesor Jesenko o za«"iti narave in narodnih parkih, dr. Tominšek ml. pa piscu razlagal napor planinskega naraščaja v Jugoslaviji. Dne 28. septembra so naši bratje odhajali z vlakom proti Severn "iz j-rekrasne zemlje slovenske zemlje s poč ut kom, da je jugoslovanska turistika na dobri poti in korakajoč dalje pod geslom "čuvati prirodo" bo najbolje uresničila genlo svoje sijajne narodne himne 'Lepa naša domovina'." K. KAKO JE ŠOLAR OPISAL LEVA Jurček je napisal o levu takole nalogo: — L#ev. — Včeraj smo z našim gospodom učiteljem v liirnažerijo. Je zelo velik in se končuje v širokih šapah, ki jih more skriti. Njegovo rjovenje je strašno, če kriči. Njegova žena ee imenuje levinja, ker nLma £ in zelo ljubi svoje mlade. Ti sestoje ie štirih nog in repa in pridejo vsa'ko leto enkrat na svet. Levje ljubljenec mesa, je pa tudi namazano žemljo, ki jo je dala s seboj mamica. Le-to je požrl v trenutku. Stresaj krmi z železnim drogom. Leva kroti z obračanjem oči. Njegovo zobovje je srdito in njegov jezik je raskav. Ocl so pritrjene v glavi in se vidijo tudi po-nočil, ker imajo okroglo zenico. Rep je pritrjen na levi strani. Razširjen je po vsej Airiki in Aizi-ji. Od tam smo ee vrnili domov 8 cestno železnico. Dr Bogu mil Vošnjaik, ki je spadal pred vojno med prvo-borce za Jugoslavijo, je v začetku svetovne vojne pobegnil iz avstrijske vojske v zapadno Evropo in postal član Jugoslovanskega odbora. Ta odbor je raztegnil svoje delovanje eko-ro na vse kontinente in s svojo žilavo propagando za jugoslovansko idejo v dobri meri stri zapadno evropske predsodke o Avstro-Ogrski. O delu tega odbora imamo zaenkrat samo knjigo češike profesorice Pavlove. Zdaj se ji je v tej stroki pridružil še dr Bogumil Voš-njak, ki je bil v tem pogledu sigurno najbolj poklican, da o-piše delo Jugoslovanskega odbora in svoj neizbrisen delež v tem odboru, saj je sam stal sredi vse jugoslovanske akcije za časa svetovne vojne ter bil fak-lični idejni inieijator, glavni publicist in kar je poglavitno: vztrajen in radikalen zagovornik slovenskih stremljenj. Zdaj je dr. Vošnjak napisal svoje srpomine in jih izdal pod naslovom : "V boTbi za ujedinjeno narodno državo". Vošnjakovi opomini .so napisani z izredno točnostjo. Pred nami se vrste kontinenti, diplomati z vseh krajev sveta, javni delavci, publicisti, kronani in nekronani glavarji držav, Švica, Krf, Solun, Rim, London, Pariz, New York, Chicago, San Francisco itd. Tz te publikacije objavljamo nekoliko markant-nih odstavkov o pripravah in dogodkili na Ivrfu. ki so privedli do Krfske deklaracije: V Pariz useui mnogo delal nad tem, da bi se vendarle razčistilo vprašanje, kakšno stališče naj zavzamemo na Krfu glede vprašanja notranjega ustrojstva. Toda Trumbič ni imel nikoli časa za takšne razgovore. V Parizu se je vršila seja Jugoslovanskega odbora, na kateri se je moralo govoriti tudi o vprašanjih, ki se bodo razpravljala na Krfu. Res je bila otvorjena neke vrste stvarna razprava, toda tako brez metode in tako zmedeno, da me je prevzel strah. Nič prave jasnosti ni bilo. V seji 4. junija sem se pritoževal, zakaj se je razprava o vprašanjih notranjega ustrojstva že ni prej načela, temveč da se to dela v zadnjem trenotku. Trumbič je obupano odvrnil: Rekrimi-nacije so zdaj brez pomena. V Madisonu smo imeli dva zanimiva obiska. Prišel je RadoviČ, bivši črnogorski predsednik vlade, in imel z nami daljši razgovor o poti na Krf. Drugi obisk je bil ameriški. Predstavil sem Trumbiču ameriškega profesorja MaoDonalda, ki se je pred vsem zanimal za prirodna bogastva naših krajev. n Vesnič me je sprejel vrlo lju-beznjivo, le glede naše poti na Krf je bil v .skrbeh. Splošno se je smatralo, da je naša pot preko Italije nevarna, ker se je računalo s strastjo italijanskega javnega mnenja. S seboj smo nesli Mešt roviČev ščit, ki smo ga hoteli pokloniti prestolonasledniku. Potujoč po Piemomtu, smo se razgovarjali o "piemontizniu", moj spis o "Piomontu" pa smo zavarovali z diplomatskim pečatom. Xa tej poti smo prvič razpravljali o temeljili našega bodočega notranjega ustrojstva. Trumbič je bil za začasno rešiltev, moja teza pa je bila. da je nemogoče koordinirati hrvatski sabor in srbsk« skupščino. Na postaji v Rimu ni bilo nikogar od strani našega poslanstva in smo imeli zaradi tega veliike težave s ščitom Ivana Me-štroviča. Prispeli smo v Rim v zelo zani-movem tre.no.tku italijanske balkanske politike. Protektorat nad Albanijo, ki ga je baš iste dni proglasila Italija; se nam je zdel kot nož, zaboden v hrbet naše bodoče balkanske politike. Protektorat Italije nad Albanijo je pomenil enostavno aneiksijo. Poto-j vali smo na Krf v dneh, ko je Its- ' lija hotela postati balkanska država. Naših srbskih prijateljev v poslanstvu pri Kvirinalu ni niti najmanj razburjala ta italijanska avantura. V poslanstvo je prišel tudi Stojan Protič, nakar smo imeli z njim in s poslanikom Mi-hajlom RLstičem daljši razgovor. Deževelo je mnogo besed, a brez jedra. Mnogo obširnejši je bil razgovor s ]>o.slanikom pri Vatikanu, Mihajlcm Cavrilovičem v žoltem (salonu hotela Boston. Gavrilovič je bil naziranja, da po mnenju Vatikana naše vprašanje še ni dozorelo. Vatikan se še vedno nadeja da bo ostala Avstro-Ogrska I ohranjena. Vatikan pripisuje o-gromno važnost ruski revoluciji in smatra, da je začela nova doba za katoliški Rim, odkar je pad-| la carska Rusija. Z vso silo stremi za združitev zapadne in vzhodne cerkve. Ako upoštevamo ener-j gično stremljenje D'Ilerbi-gnya po vojni v tem pravcu, moramo prizna-ti, da je bil naš poslanik v Vatikanu leta 1917 vrlo dobro in-formoran. Dolgo smo razpravljali J o tem. kako naj se nam izposluje avdijenea pri papežu. Zdi se, da so bile naposlel le izročene naše vizitke državnemu podtajniku. ; Mihajlo Ristič je posredoval pri Sonninnu zaradi torpedovke, ki ! se nam da na razpolago. Zdi se, 1 da njegovo posredovanje ni rodilo uspeha. Naposled je prišel Stojan Protič s poročilom, da je pri-spela s Ivrfa brzojavka, naj takoj krenemo preko morja. Preden sem krenil na j>ot, sem še obiskal cerkev San Clemente. Občudoval sem staro krščansko baziliko in Strossmaverjev oltar v čast sv. Cirila in Metoda. Tu je pravi genius loci na grobu naših 1 apostolov. ! Pri odhodu iz Rima nas je pričakovala na postaji naša rimska kolonija z osobjem naših poslanstev v n a živahnejšem razgovoru. Dejal sem Gavriloviču, da se po mojem mnenju rimsko-katoliška cerkev mnogo vara, ako računa, da ji bo ruska revolucija koristila. Socijalne posledice tega o-gromnega preobrata bodo podmi-nirale avtoriteto rimske cerkve. Iz naslednjih poglavij, v katerih po-pisuje dr Vošnjak potek pogajanja jugoslovanskega odbora s s.-bsko vlado na Krfu posnemamo naslednje več ali manj izsekane odstavke: S Trumbičem sem govoril o svojem samoupravnem načrtu glede županij, o katerem se je izjavil, da je to "Zukunftsmuzik". Trumbič je bil informiran, da so poklicali Slob. Jovanoviča na Krf, da sestavi ustavo po vzoru pruske hegemonij« v Nemčiji. Nisem bil prepričan o istinitosti te informacije. Ker je bilo na Krfu toliko mednarodnih režimov, nisem smel zameriti, svoji uri, ki me je izdala in ker sem zaradi tega prekasno prišel na sestanek s Slobodanom Jovanovičem. Govorili smo najprej o predlogu, naj se korpora-tivno opišejo ustavne institucije naših krajev. Najbolj ga je skrbelo, kaj hoče Hrvatska? Ali se bo ona pomirila z enotno državo f Slobodan Jovanovič je nanizal prav lepe misli. Srbija nima smisla za decentralizacijo. Srbija je centralizirana država s strogo izraženim strankarskim sistemom, razvitim do skrajnosti. Za federalizem Srbi nimajo smisla, ker>na-sprotuje njihovi politični dušev-nosti. Njihova država je imela od nekdaj vojaški značaj. Slobodan Jovanovič se boji, da bi utegnili Hrvati želeti neke vrste srbske-hrvatski dualizem. Odgovoril sem, da bi morali v tem primeru Slovenci že zahtevati neke vrste trializem. D^ 21. julija 1917 se jo razpravljalo o odnosa jih cerkve do države, pri čemer je dr. Vošnjak opozoril na naslednje sisteme: Državna cerkev, konkordat, se-paracija in sistem verske paritete z državnim zakonodavstvom. Sistem verske paritete -bo najbolje refill naša konfesijonalna vprašanja. Država sama naj uredi odno- sa je med cerkvami. S tem bi se posvedočilo, da je država sama nad vsemi in da ona ureja s pomočjo svoje suverene oblasti vse odnosa je. Na seji 21. junija je Pa- v ^hijih desetletjih je mete- šič pristal na to, da se iz ustave orol<>Š'ja doživela brezprimeren črta določba, da je pravoslavna razv<>j. ne da bi širša ravnost do- vera državna. Pašič je naposled -zavedala, v čem to razvoj prav priznal, da so vse vere ravnoprav- za prav obstoja. Občinssvo zahte- ne. va, naj ga vremenoslovci stalJno O seji dne 27. junija piše Vos- informirajo o vremenskih prilikah njak: ; po svem svetu in da ga preskrbijo Ljuba Davidovič se je izjav;1 predvsem s točnimi vremenskimi za enostavno državo z enim zako- napovedmi za krajšo ali daljšo do- nodavnim telesom, ki bi bil ubla- bo: to občinstvo pa ne ve. kakšna žen s samoupravo On je za samo- mašifnerija je potrebna, da mu mo- upravo, ki bi bila nekoliko širša **e znanost usroditi. Organizacija vremenoslovne vede. VITEZ Z RDEČO ROŽO ni je vremenoslovno poročanje na-! predovalo v silni meri baš zato, ker se je radiotehfriika tako razvi-in ker zahteva zračna plovba neverjetno dosti poročil. Vetrove v višjih zračnih plasteh registrirajo s privezanimi baloni in njih podatke vnesejo potem v vreini^no-; slovne karte. Izmenjavo vremenskih poročil v Evropi in deloma na vseh drugih eelinah nadzoruje komisijia za si-noptična vremenska opazovanja, od sedanje v Srbiji. Federativna] . |ki jo je ustanovil Mednarodni me- P° vsem svetu st jemo danes , .. . država je slaba. ' v J. .teorologični odbor. PoroČevanje kakšnih 3o.000 organ.ziranih vre- . Zelo važne so bile izjave Ante menskm postaj, vendar vse niso na- Str0?0 urejeno" °Pazo" Trumbiča. Dejal je: Popolnega menj^e v.sakdanji poročevalni P^amezn-h postaj v kak- izjednačenja zakonodavstva ni sjtLžbi »široki javnosti. Nasprot Tini deželi zbira :n predela v stis- mogoče takoj praktično izvesti. no> 90 odstotkov vseh teh postaj Por°r'i!<> ?lavna ^^ Naš cilj je popolno izjednačenje. pe bavi samo z nabirnnjem ?rad:_ de2t*le ^ odda ob določeni Hočemo eno državo, če bi pa re- va v^en osi ovne statistike.! Un br dal.ie in v javnost, kli nekaj več, bi storili pogreške. Ve,xinl tudi ni treba bog ve kako Pr0?ram Vru-ne opolnoči s sporo-Realnost na Il^atskem ni črna,'tožkega H tlolge^a dela Mno^e1''110™1 !Z Ju,ian°hMba. k: lia^ani ima pa neke občutljivosti, napram pofitaje r^trfrajo samo deželo ^^ la-stne v,vmP7Lsk'4 ^rilike in kat-erim je treba postopati s taktom. Hrvatska je vozel, v katerem se vežejo vsi plemenski konci našega jedinstva. Ujedinjenje je mogoče samo . ako Hrvatska pristopi. Čeprav bi bilo v sedanjih razmerah lažje ustvariti neodvisno kot pa to našo novo državo, ne želimo, da zahtevamo nekaj dru-gfga. Trumbič je v svojem govo vreme. Na Barbadošk°m otočju one trHi drugih grenlandskih po- je n. pr. na površini 166 kv. milj . \ staj. !Metl dnevom oddado kak- 125 postaj za registracijo dežev-n^a pojava Na Angleškem je skoraj 5000 takšnih postaj, dočim bi liihko s statističnim materija-lom. ki ga naberejo glede dežja v Snih 2o0 sporočil, ki naznanjajo vreme v Evropi. Sevmi Afriki. Grenlandiji, na Azorih in v Siriji. Večina javn>4i namenjenih brezžičnih poročil se prične z be- .1 seos]ed ta predlog umakniti. O njem v krifski deklaraciji ni sledu. meteo". zato imenujejo ta '' meteograme." Nekatera poročila so obsežnejša „„t -t • - materijalom zalagajo te pcnlrejene . . ru priznal, da je najznačilnejša . . . ;nego druga. Za Evropo je poseb- - * - ,.,.. , , postaje veeje postaie, ki ra potem! . , . ,,' erta njegovega političnega delo- J ' . ,J. J 1 i no važno tisto, ki ga oku v Kanadi' jajo poročila dvakrat na dan. v mh državah. Mehiki. Srednji A- Evropi trikrat do štirikrat. Po-l,ner,kl- Zapadni TndiJi- na atlant" leg tega prakticirajo tudi vsako- ' vseh muzejskih prostorov, a najraje se je mudil na egiptovskem oddelku, kjer sta bila z ravnateljem Btidge-jem posebno velika prijatelja. Ravnatelj je skrbel za njegovo prehrano na državne stroške in mu dvakrat na teden lastnoročno prinesel njegovo najljubšo jed — kuhane morske ribe s krompirjem. Letalka Louise Thaden Strašna usoda tihotapske družbe. Na Finskem je alkohol prepovedan, a takih, ki ga vseeno radi pijejo, če ga le dobe, seveda ne manjka. Umljivo, da cvete tihotapcem pšenica, toda ne vselej. Te dni so vozili štirje tihotapci z motornim čolnom prepovedane pijače, a so v Finskem 'zalivu na-serl'i. Rešili so se na majhen, ne-obljuden otočič. Enemu izmed če-tvorice se je po nepopisnem naporu posrečilo priti na kopno in naprositi pomoč za tovariše. Toda reševalci so našli na otoku živega le še enega tihotapci, ostala dva sta bila mrtva, a njuni trupli okrnjeni: preživeli triiiotapec se je hranil z njunim mesom. UHOUWOOS & UHCUWOOO, h iz San Francisca, ki se je pred kratkim dvignila v svojem ae-roplanu 20,270 čevljev visoko. NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem ooiskal zastopnik našega lista Mr. Joe Čeme in ga obenem rojakoma toplo priporočamo. Uprava lista. - -»i... -... -J i . O'AS X A RODA. S. MARCA 1929 EOUČNE KNJIGE MOLITVENK1 KNJIGARNA GLAS NARODA SLQVENIC EUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y* MOUTVENtKI: .60 3•! Marija VarUaja: ▼ pUtEO VeXJLIlO ........ ..«.-39 v fino platno .I-H ▼ usnje ....................LM v flnc ustij« vesa.no ..v.... .Lil Rajski glasovi: - ' Učna knjiga in berilo laškega je- v platno vezano ....e... ••••LM v fino platno vezano ........Lit v usnje rezano ............Ui t dno usnja resono —......1.79 Skrbi aa duš«: t platno vecano .............M v fiuo platno rezano ......L20 T nsnje vezano..............L65 ▼ fino nsnje rezano ........139 Svata Ura (s debelimi črtami) : v platno veznno ............ JI t fino platno rezano ........1.59 ▼ fino ustje rez.............1.9* Neben Naš Dom: v platno rezano •.......... 1.— t usnje rezano ..............139 v fino usnje vezano ..........L89 Kvišku irea mala: v platno rezano ..............80 v culoid rezano .............1.20 v fino usnje vez. .......... 139 . iuurtn, por tod dobro, loma najbolj« ............... Agitator (Kersnik) broS. .. Andrej Hofer ............. Utjcha starosti, fina vez.........l._'Arsene Lupin ........•..... najfiuejia rez ..............1.GQ Beneška vedeievalka ....... Slava Bogu 9 mir ljudem, fina vez 1.50 Belgrajskl biser ........... najfinej* -vez ..............1X0 BeU mecesen ................ Zvončec nebeški, v platno ...... .80 Bele noči (Dostojevski) fina vez ....................1.— Bele noži, mali jonak . Vienac, najfinejša vez .......... 1.G0 Ralk&nsko-Turška vojska .........89 Put v nebo, najfinejša vez ......1.C0 Balkanska vojska, s slikami .... 35 Slov, italijanski In ItalJaruOro »lw, Krvna osveta ............35 slovar .......J9 j Kuhinja pri kraljici gosji noiicfl 39 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 Kaj se Je Markam sanjalo.....- 35 bveto Pismo stare la mt« zavese, Kazakl ........................ .80 lepo trdo vesana ......— -9.95 Kmetje povest, trda ves....... L— Sadna vina .............49 Kraljevi« berač................. 39 Slovenska slovnica (Bresnik) Kriiev pot, roman (Bar) trd, vez. 1.10 trdo ve»- ...-......--"i- LM Kriiev pot patra Kupljenika.....70 Kaj se je izmislil dr. Oks ...... .45 zika .................. Veliki vsevede* ............ Veliki sle venski spisovnik trgovskih in drugih pisem ........2.25 Voščilna knjižica .............. .50 Zdravilna zelišča .................49 Zel In »level, slovar naravnega zdravilstva .................. L3t Zbirka domačih zdravil........... .99 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ............... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 Levstikovi zbrani spisi 39 1. sv. Pesmi — Ode In elegije —» Sonetje — Romance, balade in legende — Tel ms 3 (Levstik) ...79 2. zv. Otročje Igre v peseneah —* Različne poezije — Zabavljica ln puSlce — Jeza na Parnas —t Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — Tolma5 (Levstik).. .79 trdo vez ..1.00 Hrvatski Molitveniki: cv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike.............79 2V.......................1.20 Ljubljanske slike, — Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-radnik, Jezični doktor. Gostilni« . Car, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd.....................80 Marjetica ...................... 49 Mladi gozdar, broš. .............. .85 ; MoJe življenje ................ .70 RAZNE POVESTI IK »OMANI: 89; Mali Lord .89 .75 .75 3f Miljonar brez denarja ....... .........60 Mrtvo mesto ................ ......... .S3 ....... 33 Mala življenje ..................35 .........49 Maron .krščaneki deček la Liba- trdo ves. .75 i nona.............................21 ........ .f91 Mladih zanikerneiov lastni živa- topla .......73 Angleikl molitveniki: (Za mladina) CbOd** Prayer book: v barvaste platnice resono ....39 ▼ belo koet rezano ......... t Lil Key of Heaven: Berač s stopnjic pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode . v ucnje vezano ....n... Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje veaano Child's Prayerbook: Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ..... Ave Marta: v fino usnje vezano ..., POUČNE KNJIGE: .79 139 Boy, roman .................... 35 Barska vojska .........................49 Bilke (Marija Kmetova) ......— 35 Keatin dnevnik.................89 Božični darovi ..................35 Božja pot na Šmarno gora.......39 Božja pot na Bledo ............ 39 Boj In smaga, po*<»*t............ .89 Misterija, roman ...............1.10 i Mlinarjev Janez ................ 39 •00 Muaolino ......................... .49 n . . .. . . .139 •.-e. .139 ....L49 Abecednik slovenski .............25 Angleško slovenska berila ......S.99 (Dr. Kern) Amerika In Amerikanei (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. mag! ........ .19 Angieško-slov. in slov. angL slovar 39 Boj nalezljivim boleznim .... Cerkniško jezero............. Domači živinozdravnik, trd. vez Domači Živinozdravnik, broS- . Domači zdravnik po Knalpv trdo vezano ................L60 broširano ...................135 Domnčl vrt, trdo vez.............1.— Govedoreja ..................... 139 Mrtvi Gosta« .................. 35 Mali Klatei..................... .79 Mesija ..........................39 Malenkost] (Ivan Albrecht) ......35 Mladim srcem. Zbirka povesti aa slovensko mladino ..........a. 35 Mož s rastrgano dušo ...........1.— Cankar: Bela Krizantema ..... " Grešnik Lenard, broi Mimo življenja,...... Cvetka Cesar J Ht EL ............... Cvetina Borograjska .......... čarovnica .................... Črni panter, trd. vez. ......... broš. ........... ,751Na valovih Južnega morja ...... 39 .701 Na različnih potih .............49 .Si j Notarjev nos, humoreska ......... 35 , Narod ki Izmira.................. .49 35 j Naša vas, 1. del, 14 povesti......39 30 j Naša vas, n. del 9 povesti ...... 39 J>9 I Nova Erotika, trd. ves,.......... .79 '*S 1 Naša leta, trd. ves...............39 broširano 39 .80 .60 Čebelica .........................23 Črtice is življenja na kmetih .... 35 Drobiž, slabi car ln rasne povesti e=> ■pisal Mllčlnskl ..............99 Gospodinj str* ...................1.— Jugoslavija, Mellk 1. zvezek.....139 2. zvezek. 1—2 snopič ......L89 Kubična računlca, — po mete raid meri .......................75 Kletarstva (Skallcky).......... 2.99 Kratka srbska gramatika ........39 Knjiga a lepem vedenju. Trdo vezano ................LH Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov ln Srhov .............. 39 Kako se postane državljan Z. D. 33 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... 39 Kat. Katekizem ..:................60 Mati: Materinstvo .............L— MlokAfBtlfO •»■•■•••••ss««0io.* aa Darovana, zgodovinska povest .... 39 Dalmatinske povesti ............33 7a Dekle Eliza .......................40 Drama v zraku, roman .........40 1 60 'roka ...•».•«•...•...... 39 j'.,-j Dobra hči Evstahija.............38 Do Ohrida in Bitolja ............70 Deteljica ...................... 39 Doli z orožjem ..................39 Don Kiš&t iz La Manhe.........40 Dve sliki — Njiva, Starka — C M6hko) »6f Devica Orleanska ..............39 Duhovni boj .....................59 Na Indijskih otoldh . ............. 39 Naši ljudje .....................40 Nekaj Iz ruske zgodovine.........85 Nihilist ......................... .49 Narodne pripovedke za mladina.. .49 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........139 Ob 59 letnici Dr. Janeza E. Kreka 35 Onkraj pragozda •.................80 Odkritje Amerike •...............60 Pasti in zanki .............t.. 35 Pater Kajetan ..................1.00 Papižinja Fausta ............... .1.60 Pingvinski otok .................60 Povest o sedmih obešenih.......50 Pravica kladiva ................ 39 Pablrld Iz Roža (Albrecht) ......35 Pariški zlatar .................. 35 Petelinov Janez ................ „75 Prihajal, povest ...............-. .99 Povesti. Berač Roka ...... • stopnjie pri sv. 39 Mladeničem (Jeglič) I. cv....... 35 Gnsarji Hadži Murat (Tolstoj) ..........60 Hcktorjev meč ................ .75 H. ZT. ...... 35 Hči papeža broširano ............80 Nemško-angleški tolmač .........1.40 trdo vez.....................1.00 Največji spisovnik Ijnbavnih pisem 39 |Hndi časi. Blage duše, veseloigra ....75 Najboljša slov. Kuharica, 60S str. B* T Strugi ...................50 lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— Dedek je pravil; Marinka ln škra- teljčki .......................49 Elizabeta........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Farovška kuharica ............ 30 Fran Baron Trenk .............. 35 Filozofska zgodba ...............36 Fra Diavolo.....................59 GtMŽovnik (2 zvezka).............130 Godčevskl katekizem ............35 Pri stricu Gospodarica sveta ............. .40 Prst božji Gostilne v stari Ljubljani.......60 Praprečanove zgodbe ............35 Grška My tologija................1.90 Patri a. povest iz irske junaške dobe 39 ........ -75 Po gorah in dolinah.............80 Požigalec ....... Po strani klobuk Plat zvona ..... Po stran klobuk , I. *»......... .........*.... .40 ............ .j5 ............ .60 ............ 39 Nasveti za hišo in dom, trd. ves. 1.— Naie gobe, s slikami. Navodila sa spoznavanje užitnih ln strupenih fob ...........................L49 Nemščina brez učitelja -i L del ............ • s« »« a« Nemško slovensko slovar .......1.— ] Slovenska nemški slovar ..... OJaAea beton ................ Obrtno knjigovodstvo ............230 Praktični sadjar, trd. rep. „....3.06 Ferotnlnprstvo, trd. vez. ........130 ferotmnattitv«, broJL ..........139 Prva iitooka, vea. .......... .71 Prva parno*, Dr. M. Rus ........ L~ Pravila «a olika ................ 39 Prtkrojeranja perila pa ilvoto! m* rt • vzorci .............. Hedvika ............... Helena (Kmetova) . Hudo Brezdno (II. scv.) i..... 31 43 35 Humoreske, Groteske in Satiro, vesano ................... broširano ................ Izlet gospoda Brončka........ Is tajnosti prirede .......... , .89 . 39 139 .59 Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem ...... 39 ___.n ..... .75 pouk za rabo para .. gg Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60 j| ijraikf, trdo vez. .............. 1.0# broširano ...................39 IpSl^C MMMMIMIIMMflMIrt Jtujta • Janko ln Metka (za otroke) .... -30 Jernač Zma^ovai, Bled plazovi..., 39 Jutri (Strug) trd. t. ........... .15 broft. ...............................39 Jurčičevi salsl: ~ Popolna Izdaja vseh 10 sreakof, lepo rezanih ................ »aedor ate. broS. ............ .49 6. zrezek: Dr. Zober — Tagenser broSirano ................. .71 an MiserJa, povesti ls Španskega življenja .........................39 ika sem s« jas likal, (Alešovec) L zvezek .... 39 Kako na se jaz likal. (Alešoven) IL nrr. JI Kako sem ae jas likal. (Alešovec) HL zrezek .........90 Korejska brata, poreet ls mls»j^ Koitjl ............ m 39 trd. vea, ......-.-...139 bro&r ............ 39 . JM nwaif iif ADVBRTISiNQ MEDIUM Poslednji Mehikanec ............39 Pravljice H. MaJar ..............39 Predtriani, Prešern in dragi svetniki v gramofona .............35 Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..1.99 Ptice selivke, trda ves ...........75 Pikova dama (Puškin) ..........39 Pred nevihto ....................35 Pravljice (Milčinski). ......... L— Pravljice in pripovedke (KoSutnlk) X« kV6Z6k aaaaaaaaaaa a. a m a a • aa 2. svesov_____ ___________ .49 33 39 35 i5 opotnlkl »vr« ••••••• «i PoznavB Boss...................JI Ptrbi «'rs • » • • c rvs • • • »M POT OdfClj ••••aaitas«a«««saa«*«aaa Praški jndek..................... 35 Prisesa Horonskega glavarja .... 39 Prvič med Indijanci ........... 39 Preganjanje indijanskih misjonar-jev ...........................39 RInaldo Rinaidlnl ............. 39 Robinzon........................ .69 Robinson (Crusee) ..............L— Roman treh sir ................130 Rablji, trda vea .................75 Rdeča megla ................. .75 Revolucija na Portugalskem.....39 Romantične duše (Cankar) 39 Razkrinkani Habsburžan!....... 39 Roman treh src ................130 Sanjska knjiga Arabska.........139 Spake, humoreske, trda vea........ M Strahote vojne ................. .59 Štiri smrti , 4. zv. »..35 Skrivnost najdenke ..............30 Smrt pred hišo ..................65 Stanley v Afriki .......-...... .50 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalea ........L59 Stritarjeva Anthologija, trda vez .. 30 Stritarjeva Anthologija, broS- .. 39 Sisto Šesto, povest iz Abrucer .... 39 Sin medvedjega lovca* Potopisni roman .......................... Stric Tomova koča ............. 39 Študent naj bo, V. zv........... ,35 Sveta Genovefa ................33 Sveta Notbnrga........... ........ JSi Sredozimci, trd. vea.............39 broS. ................49 Splsje, male povsetl .............35 Svitanje (Govekar) ............1,00 Stezosledec ......................3$ Šopek Samotarke ............. Spomini jugoslovanskega dobra- volca, 1914—1918 ............ 133 Slike, Mož s raztrgano dušo .... 1.— Sveta noč .....................3« Svetlobe in sence ..............13f SHAKESPE AREVA DELA i Machbet, trdo vez. ..............39 broširano.....................79 Othelo ...........................79 Sen Kresne noči.................. .79 SPLOŠNA KNJIŽNCAl St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, livirna povest, 104 str., broširano .....................35 St. 2. (Rado Mumik) Na Bledu, izvirna poveBt, 181 str., broS.... 30 ŠL 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., bro8, 105 strani .................... St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ..................... St. 5. (Fran Mllčlnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtica L, 72 strani, broširano .............. Št. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 strani, broš............... St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila TJtva, 111 str., broš. -......... Štev. 8, Akt. štev. 113 ......... St 9. (Univ. , prof. dr. Frano Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš........... St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relljefna karikatura la minulosti. 65 str., brofl......... S t 11. (Pavel Golia) Peterčkova poslednje sanje, božična povest t 4. slikah. 84 str.. broS. ......35 Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str., broš..........39 Št 13. (V M. Garšln) Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., broS............39 Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., broš. ......................... 39 Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, prevel .......... am te ...... .40 Št 10. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broS. ...........45 Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vicah, povest prevel Mirko Pretnar, 80 str, ............39 Št. 18. (JarosL Vrchllcky) Opo-roka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 Btr., broš. .. 35 St 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., broS. ........30 Št 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. ............ .45 St. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbie, 11., 73 str. broš........................... 31 Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 St. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano...................... 31 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., brOi aeoaooaeeaaeaeaeeeaeaeaae »31 št 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... IL del......................39 Št 26. (L. Andrejev) Črne ma * obe, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broš...........................31 St 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost la problemi skrbstva za brezposelne, 80 str„ broš. .....35 Št 29. Tarzan sin opice........39 St 3L Roka roko ............. 31 St 32. Živeti ..................39 St 35- (Gaj Salustlj Krisp) Vaj. na a Jogurte, poslov. Ant Dokler, 123 strani, broš. ..........39 f Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, I. del ........ 1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del.......L— Št. 61. (Golar) Bratje In sestre.. .75 Št 62. Idi jot I. del. (Dostojevski) 36 Št 63. Idijot, IL del ..........39 Št. R4. Idijot, HL del ..........39 Štev. 65. Idijot, IV. del ........99 Vsi 4 deli skopaj............ 135 Veronika Deseniška, trda ves ....139 Za križ In svobodo, lgrokaz v 5. dejanjih ......................j* Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......99 • 5. rv. Po 12 letih, 4 dejanja.......66 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora....................L- Štev. 66. Kamela, skuti uho 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Ne-iivanke, veseloigra.......4f 13. snopič * Vezalk*' Smrt Mai-ijV Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: | ^l? °tr°k ""'' „ .... ¥7 „ ,. r . snopič. Sv. Boštjan, Junaška S?1 V Zah; Izgubljeni deklica, Materin blagoslov .. bog. Pomlad ................j0 15^snopič. Turki pred Dunajem, .69 .S€ Slovenski pisatelji. IV. zv. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.50 Tisoč in ena noč, mala 30 Tik za fronto .................. .79 Tatlč, Bevk. trd. ve«............. .73 Tri indijanske povesti 31 Tunel, soc. roman ..............1.20 Trenutki oddiha ............... .50 Turki pred Dunajem ........... 30 Bob za mladi zob, trda vez. Ura z angeli ....................L2Q! Gregorčičevo poezije ...... »rtaiIjuvo orgelj ...... 12 Pange Lingua Tantum Ergo G©- nitori. (Foerstcr) ............. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Cenit uri. (Gerbie) .............. Srce Jezusovo. 21 pesmi na vast src-u Jezusovem. (F. Kimovec).. 30 HvalUe Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl > ................ 10 obhajilnih in 2 v £a,st presv. Srcu Jezusovemu. ,'Grurn> ...... Missa in honorem St. Joseph] —. (Popaclinlk) .................. Litanije prešv. Srca Jezusovega (Foerster) ................... Oremus pro Pontifice............ Kyrie .......................... K svetemu Režnjemu telesa >-h (loerster) .....................48 Sv. Nikolaj ..................... .69 note ZA citre: Bari pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, (Wllfan) ......35 Sarafan. Itu>ka i>esem. (Wilfan).. 33 note za tamburice; Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor iu petje, i Bajuk)... .139 Bom šel na planince. Todpurl slov. na r. pesmi. (Bajuk) ............1.08 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA GOSLI S SPKEMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA: Uspavanka.............—...... .7| note za klavir: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................49 Primorski odmevi. Fantazija. i (Breznik) .....................5« Mabel. Intermezzo.^ Ale t ter) .... JiO At a Penguin's Picnic. Ir.termezizo. (Aletter) .....................JZ% raz glednice: Zabavne. Različne, ducat ...... .49 Newyorske. Različne, ducat.....49 Velikonočne, božične In novoletne ducat ........................ .49 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .4ft Narodna noša, dncat .............49 posamezne po ............... .95 Zemljevidi: Zemljepisni Alias Jugoslavija ....1 Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenimi pregibi ....................' Zemljevid Jugoslavije............ Zemljevid: Slovenske dežele in Istra ....................... Pregledna Ivarta Slovenija ...... Pokrajni rečni zemljevidi: Gorenjska ...................• Slovenske Gorice, dravsko ptuj-. skopolje ^.................. Ljubljanske in mariborske oblasti Pohorje, Kozjak .............. Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ................ Prekmurje in Medumurje Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. Canada ................... .80 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ .49 Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ......................36 7 pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor ln bariton solo ...........20 Enpleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske šege ln navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ....239 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarHC) 1., 2., ln 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ...................... .45 rovnik), 3 zvezki skupaj ......39 Slavček, zbirka šolskih pesmi MALE PESMARICE £ Št L Srbske narodne himne .. •-. .13 Štla Što čutiš, Srbine tuini.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15 Pogled v nedolžno oko .... -15 Št 10. Na planine ...............13 St IL Zvečer ...................15 Št 12. Vasovalec ...............II Narodne pesmi za mladino (Ži-.... (Medved) ....................35 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) ----30 (Pregelj) ..................1.00 Lira, srednješolska, 2 ?vf»»*a skupaj ...........................2. Troglasni mladinski zbori. Mešani in moški zbori. (Aljaš) —« 3. zvezek: P sal m 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč ........ .49 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Sar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........49 3. zvezek: Opomin k veselju; Svete noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ......... 7. zvezek: Starček r Zaostali ptič; D^morodna Iskrica; Pri ovadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo . Združenih držav, veliki Mali ............... .50 .30 .10 .30 !:io .30 .30 .r,o .30 .30 .40 .49 .13 Nova Evropa ...................39 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... 35 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Weo* Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................'t Velika stenska mapa Evropa «. 2.09 Naročilom je prHoiiU denar, disi v gotovini, Money Order ali postne enamke po 1 al 2 centa. Č4 pošljete gotovino, rekomandirajl* pismo. Ne naročajte knjig, katerih »I e eisAa Knjige pošiljam* poštnino preste. "GLAS NARODA" «2 Cortbuidt St., K«w Yorl ROJAKI NA&OCAJTK BE N& "GLAS NABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD B DRŽAVAH. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uapeH — MALI OGLASI v"GU. NAtoa*" Frederic Bout el: TOVARIŠA Mu k.s Didier, psihološki romanc-j In iz zavisti, da je prijatelj imel pisec, je vstal izza mize in dvignil J v življenju toliko več uspeha k2-čašo šampanjca. j kor on. Za svežino pregrnj»no mizo je: Naposled je Maks Didier vendar deau je nestrpno čakal usodepol-nega večera. Napočil je večer, ko s<> vsi slavili Maksa Didiera. Ko so streža- /avl.i !;do tako lahka, da .se um v njih uprav odpočije. Poljudna -o in to je prav. Občinstvo prihaja, se ti .sinoje in ti ploska. Zanj imaš toliko finega umevanja. Že to. da sc tako lahko prilagodiš množici, je v mojih očeh umetnost...." Govomikove ustnice je krivil prijazen smehljaj. Oostje so .se pomembno spogledali, zakaj ironija je bila preočitna. Abelu Blondeau ju vobče ni bilo moči je-sne.je povedati, da ga smatrajo za komedijanta, a ne za dramatika. Tudi Abd Blondeau je to čutil, le s težavo se je premagal in kazal mirno in prijazno lice. načrt. Tudi Maksa Didiera je hilo( treba slaviti na kaki pojedini in tedaj mu bo Abel Blondeau govoril.... Noč in dan se je trudi, da bi "Moj dragi Maks Didier...." Ni še izgovorij teh besed do konca, ko je vstal Maks Didier in .mignil z roko, naj neha: "Ne, 'ne" je dejal ves ginjen, "nič go- t^- , vorov in nič slavoapevov. Dobro spravil Alaska Didiera v A kade-1 . „ „ ' . . vem, kai mi lioees povedati, dra- mi jo. Tn v nekai mesecih se mu .ie , .. . . , . , . iii prijatelj! Tvoje zvesto prijate- to posrečilo. Takoj je jel pripra- . . . „ ' ' ' ; lfctvo precenjuje vse moje zasluge valjat: vse potrebno za banket; . , , . , . . 1 , . . m moja dela. Vem tudi, kaj vse nt umorilo vi predelava! svoj go- . . •___ .. , , . „ . si .storil zame m za moj sprejem vor, ki ie ž njim hotel "iHv-asti- . , .....J ,. J,I . . ,v Akademijo. Kaj bi govor, ko ti prijatelja. \ njem je neva- . . , , , , . . i 1 ,, „r . .. . vendar oba veva. kako globoko je mladost Maksa Didiera, opi- .. .. x .. , , „„ najino prijateljstvo. Nikoli te ne razvajenega, lenega , .... „ ,___, i .. , , .- ... , . bom pozabil m večno ti bom dol- .lijaka, ki je le s protekcijo dovr- - -j, ,, šil >olo. dobil službo in dosegel vse nadaljne u-pehe. Iludoval se je To rokši je stopi] k Abelu Blon-nad občinstvom, da noče kupova- deauju in ga objel. Le-tega je ta t« knijg, ki jih je bil napisal do- prijatelje^ poljub tako premogel bri Maks Didier . Ves o sveže zledenelin tračnicah, ker se začno kolesa lokomotiv kar na mestu vrteti in vlak ne more več dalje. Spričo teh kalamitet so imeli tudi danes vlaki velike, mnogcnrne zamude. Na črnih deskah objavlja ljubljanski kolodvor da imajo vlaki velike, večurne zamude. Na . , . . , . . drugače minimalne, to pač zato. sivo preti. Apno deluje na težko, main pomembnih. , ..... ... , ... .,.'..,,.. .. ker te najbolj mteresiraio doma- novnato zemljo, rla nastane i>olj I h-oiix • ko!.fino apna zemlia po- . . „ li li- - ' , - , - ' , ee potujoče občinstvo, rahla vsled ce.>ar ima voda b djsi trebuje. je odvi>no od množine kis- dostop do korenin in .se v slučaju'line v jir.sli. Čim več kisline v, Brzi in ekspresni vlaki so poldne izredno toplo. Sijalo je oblačno toda popoldne je še nale- jsolnce iti sneg se je ca čel naglo taval rerlek snežičt toda iM>"j)oIdne taja. Na Jesenicah je bilo po-pol-se je zjasnilo in marsikod je jK>-'dne jasno in solnčno. Termometer sijalo solnce. Popoldne je bilo tal- je na kolodvoru kazal ob 14. že :ro in južno, zato se je .začel sneg'2 -*op. C* na.i ničlo. Ogrož?na je povsod, zlasti pa .po gorah hitro pc^tbno ]>roga med Jesenicami in tajati. Po poročilih iz Gorenjske j Dobrovo, kjer se z Mežaklje posebno radi utrgajo plazovi. V Bohinju je dopoklne šc snežilo. Opoldne pa je nastopil uena- preti vedno večja nevarnost plazov. V Ljubljani je davi termometer kazal —10 C, okoli 14- pa samo še —3.f> C\ barometer se dviga in kaže dane stalno 7(J0. Pov- den' preok iu* strili. Za "Glas Naroda" napisal V. P. Markov. lahke in peščene zemlje deluje na-j da sprotno, da jih namreč naredi bolj' kompaktne, vsb d česar so v .stanu , vodo del j časa držati, kar je seve-se je pač to, da se na ta na in ne more (]a zopet velikega pomena. Pri v prsti. i im vee Na zemlji, toliko več apna je potreba. zemlja popravi. K iik^t kisline je v zemlji se j>ro-najde na več načinov. Ako posljo- Apno za izboljšanje zemlje se je pač to. da se na ta na in ne more (ja ZOpet velikega pomena. Prij1'' priit va"e Zi'mIJe n:i državno rabi že od pamtiveka. Rabi se pred apno dovolj enakomerno raztrositi lahkih zemljah je treba p:i/.iti. da soI<> State College; vam vsem tam. kjer prst ni apnenčeve (in da je to tudi prezamudno. Ker sp apna up dod-ne v preveliki me- i^1 k«nično preiščejo in vam spo-tvorbe in je zemlja vsled primanj- so pa apno večinoma žgali doir.a r; t,: znai0 +o več škoditi kot mirno m prijavno nee. j klj...apna k;sla Sejn spa(]a ZPm. in ker prej tlldi ni bil tako dra- koristiti. "NT(i. saj no m m govoriti o tv; | jja v pretežnem clelu v.seh vzhodnih goccn, je ta način ustregal svoje-j ^ . i i u-.ue'iil' " 11:1 l;di"val Mak- -- 0 1 - -, , Ne manj va/.na n: drr.ga 11 111 ' 1 I n pižnih držav 1 nije. Severoza- mu namenu vsaj deloma. ! Dklier ct.v.r "<*ovoriti ho-! ' . , ,, • . « ... v .. . . nast apna, da namreč vidiva • ~ - 11 (;ad lil večina krajev L v rope ]e \ današnjih časih pa. kose tu- .v . .. 1 apnančeve tvorbe in apna priman-kuje le tam. kjer je zemlja izgubi- čem o najini mladosti, ki sva jo skupaj preživela. Spomnim s° na primer še prav dobro, kako ganljiv si bil, ko sem te prvič videl. Bile je v prvi gimnaziji pred štirimi in Štiridesetimi leti. da pr?d štiri in štiridestimi Mi. Takrat ti je bilo dvanajst let. Bil si edini med nami, ki si bil siromašnih roditeljev O tvoji zakrpani obleki v , , /' , .... redkih krajev na Vzhodu, s prsti-krozde v razredu posmehljive, . . _________ ,__ val di farma upravlja kot kako trgovsko ]>odjetje. ako hoče uspevati, se la, potoni pronicanja vod'1, apno 'mora farmar tudi v tem oziru, ka-iz vrhnjih plasti, kot n. pr. na | kor v vseh drugih, posluževati dru- pašnikih in travnikah, ki se le ma-jgih m-^tod. lo kedaj preorjejo. Apnenčeva tvorba ]>rsti je večinoma zelo rodovitna. Lancaster o-kraj v Peunsylvaniji, ki je eden so opazke, le jaz se nisem norcev iz tvoje bede. Rad sem te ime!."' Abel Boln leau je bil videti, kakor da bi ga s kropom polil. Bil je izmed tistih ljudi, ki skrivajo svoio starost in ki s» sramujejo jo apnenčeve sestave, je eden izmed najbolj rodovitnih krajev v Z jed in jenih državah. Prvotno so rabili v ta namen žgano apno. katerega so posipali po površini, kakor je pač bilo. Pod vplivom vlage in zraka so se k^.si siromašnih roditeljev. In tisti apna kaj hitro razkrojili v prah. mah je spoznal da mu Maks Didier Voda in dejstvo, da ima apno lastni bil nikoli prijatelj, ampak zvest' n ost, da sili vedno bolj v spodnje sovražnik, ki je naše] zdaj ugoden j plasti, sta povzročila da je prodr-trenutek, da ga javno osmeši. A lo do korenin rastlin, s čimer je njegovo sovraštvo se je bilo razvi-[bil namen dosežen. Slabo pri tem Dandanes farmar kupuje vse apno, večinoma cele železniške vozove od družb, ki se s tem peča-io. Za trošenje rabi v ta namen narejene stroje. Več noma se rabi dve obliki a-pna. Žgano, kateremu pridenejo s pomočjo pare toliko vlage, da se na ke- ]jno pr>rj mieen in organičen sestav zemlje. Deluje namreč na razne soli. da so bolj dostopne rastlinam, pomaga, da ražne rastlinske snovi na strnišč«. ph vel "n -lame. ki nahajajo v gnoju in ki se p.odor- | nejo pri oranju, v zemlji bolj hi tro troline in spreminjajo v hran rastlinam. Ravno radi tega svoj-1 stva j- apno eno izmed najcenejših pa pri tem najbolj uspeSn h sredstev za izboljšanje zemlje. prihajali v Ljubljano še z velikimi zamudami. Inozemski potniki se sedaj iy Trsta zbirajo v Ljubljani in čakajo, da jih prvi brzovlak odpelje dalje v Avstrijo, Oehoslovaško in-na Madžarsko. Trnmoma oblegajo prometno pisarno in naši vrli prometniki so jim vedno z nasvetom in infoima-cijami na uslugo. Prometna pi-sa.na je tp dni podobna -pravemu mravljišču. Po mnogih dogo. roče kolika množina apna je potrebna na ed n oral. da se un či kislino v zemlji. iLst Le deloma se mora določiti kls- pomo^o tako zvanega ■ ,]ov"-inah -o se tudi razni sloven-litimi us papirja. Ta je modre bar- s*ki potniki, ki so se začetkom ted-ve. Ako ga vtaknet« v par prgišč. na a]i prejšnji teden odpravili v nekoliko vlažn.' pr.-ti iz zemlje jz Ljubljane na daljše potovanje. rp,/-~ j katero nameravat? preskušati, se dano«? srečno in veselo vrnili. njegova modra barva spremeni v. , .. „,, . . , ' v...... . , ,. x | Dopoldne ob 9.30 je prisor nal rudeeo. (' mbol i je ktsla zemlja, tem . . . " . ... beograjski brzovlak na koT dvor. boh hitro in bolj temeljito se po- .... , . . ...... ves 6 nežen m okrasen z denimi rudeči. Toda ta naein ni dovolj . .... svečami, vagoni 'pa so i>ih toplo 'zanesljiv. 1 , - - r i • • * t - zakurjeni. Imel je s s joj tudi je- Pred par leti s. iznašli drug dilni voz, v kater- a so dobivali način pr izkušne pr>ti glede kisli- potniki vso vožn , okrepčila. lir- gi od Bohinjske Betle proti Sote->ki in čuvaj je pravočasno opazil bližan je manjšega plaza, ki bi bil sicer lokomotivo s plugom vred zagrebel. Tako pa se je lokomotiva še pravočasno ustavila, a zato je moral SOE čakati v Soteski, da je bila ]n*oga očiščena, kar se je zgodilo v pol ure. Davi je termometer v Kranju kazal —12 C. a popoldne se je nebo zjasnilo in je postalo prav solneno vreme. Posledice hudega mraza in prometnih ovir tudi Kranjčani prav zelo občutijo. Industrijskim podjetjem primanjkuje premoga in so zato Kkrčila obratovanje. Občutno škodo trpi tudi kranjska trgovina, ki je koncentrirana v mestu za vso Gorenjsko. Zaradi slabih železniških zvez In zasneženih eest ni bilo ta t-Hlen e.ikakili živahnejših stikov z oddaljenejšo okolico. Trgovine ko imele slabe .posle, tržni dnevi so bili skrajno slabo obiskani. Povsod vlada zaradi mraza velika stagnacija, osobito ]>a t Ick-»ii industriji, zn katero je ICranj glavno izhaja1 šče Pred nastopom zime so knv je davna dovažali do I.jO vez 1 -ki in drv. dočim so sedaj po« jI noma izostali. Mnogbi* kmetf .u so zmrznile velike zaloge kro apirja in drugih pridelkov. 17-letnik umoril celo družino. vasi Ratzen, okraj Hovers-v.erda na Sleskem so našli umorjenega župana Wifisehaassa, njegovo ženo ni hčer ter sestro. Isrto-časno je izginil s posestva 17-let-ni hlapec, gojenec mladinskega Torej trotovim 1/. o j-.a nje Z m je. y ^ ^ 2anesljiv Do- j zovlak št. 4 je z Beograda odso- j skrbstva — Walter Mierseh. Nanj j ne 1" da je apno hrana I bite t . v lekarni. Ako ste posebno pihal v četrtek ob 20. Že po m- ' ■P^^1 sn,n- ^Iierscha so na me- te. j ji aretirali ter je »zločin po dalj- . . . . « rastlinam, pomaga radi j spretni, lahko to sami preskušate, ski in slavonski ravnini je , eni ^ pran Unrated hme). omenjr,nih rojstev tudi onim j Boljše pa je da napravi to okrajni žavo zmagoval ovire Privolil je ! šem tajenju priznal, na kar ga spravno v močne papir-__________ u- ________,____________1 nate spravijo vreče, ki rastlinam, ki ga popolnoma nič n' ne pripuščajo zra- uporabljajo za svojo hrano. Radi ka. da na ta način pridobi na razum(lvanja nekoliko pri- tezi. Apno v tej obliki je zelo u- za -topnik (County |V Zagreb včeraj okoli 14.. kjer je • na glavnem kolodvoru .j>očival do ; VNOVČENJE VLOG in TERJATEV v STAREM KRAJU Na podlagi zelo ugodnih dogovorov, smo v stanu vnovčiti vloge v dinarjih in lirah v največ slučajih brez kakih zadržkov, ter izplačati tukaj protivrednost v dolarjih v najkrajšem času* Mogoče nam je tudi dobiti sem denar za prodana posestva ter iz zapuščinskih pologov pri sodniji. Za točno ureditev vsake denarne zadeve v starem kraju se obrnite na Sakser State Bank 82 Cortlandt Street I New York mere. Koruza je rastlina, ki se popolnoma nič ne hrani ^ apnom. nasprotno deteljam uspeva na najbolj kislih prsteh brc. vsakega apna. Toda č » pridenemo taki zemlji apna ps bomo videli da bo tudi koruza bolj bujno uspevala. Kako to. ko pa pravimo in vemo, da se koruza popolnoma nič poljedelski Agent). Težkim ilovnatim prstem pride-nete lahko večjo množino apna kot pa prhkim in peščenim. Zopet je od vi-no od te«ra kaj nameravate pridelovati na zemlji. Nekateri u-spešni pridelovalci lueeme (alfalfa^ potrosijo do štiri tone na oral -irovo zmletega apnenca (ground limestone). Pri nakupovanju tega zadnjega moral" paziti na analizo in garancijo. ki je na vsaki vreči. Namreč, kako na drobno je zmlet in kake kakovosti je apnenec. Dobro apnančevo kamenje mora imeti naj manj 95 odstotkov apnenčeve ogli-kov;ne (ealcium carbonate). č'nkovito, toda je primeroma dra-2:0 in se žalibosr z vodo prehitro fjna i: gubi iz vrhnih plasti. Tudi se mora paziti, da se ga ne dene v irev liki meri, ker bi znalo v gobovih vrstah prsti in v neugodnih ^zmerah škodovati. Cimdalje v večji meri se pa ra- ">i apno v surovi obliki, to je da se ne hrani z apnom. Edino radi svoj apnančevo kamenje s pomočjo moč- stva apna. da pomaga razkrajati nih strojev zdrobi v zelo droben razne sestavne delce prsti, vsled oesek. Ta prah sicer nima v sebi č^sar je rastlini olajšano dobiti iz tako visokega odstotka apna, kot zemlje večjo množino hrane. žgano apno, toda je mnogo ce-( - , . ! Z oz rom na blagodejen vpliv a- nejsi in se ga more bolj varno pri- ... ... . . , . pna bi razdelil: rastline v nasled- djati v večji mnoz.ni, in se tako 1 .. hitro ne izgubi iz zemlje ter traja njJ ™Zrede- ^ *>rez apna 'ahko pet do šest let. Splo,h "lf>rejo ^P^'ati. To so predvsem lueerna in sladka dete- Kakšen vpliv pa ima apno na lja, kakor tudi večinoma vse de-zemeljsko prst in rastlinstvo. Mno- telje in druge otročnice. Rastline, ^i L prištevajo med gnojila. To ki jim apno zelo mnogo pomaga, oa je resnica le v posebnih sluča- kot špargelni (asparagus) ječmen, jih. Gotove vrste rastlin se v res- pesa, sala+e, špinača. zelje in dru-nici hranijo ž njim in v to vrsto ,ge. V tretjo bi spadale one, kate-spadajo predvsem tak zvane stroč- rim apno vsaj deloma pomaga kot nice (legumes) to je fižol, grah. n. pr. korenje, kumare in vseh detelje itd. Najbolj neobhodno je vrst buče, žita kot pšenica, rž, oves, ootrebno apno za lueerno (alfalfa) ajda in druge. Rastline, ki so po-in sladko deteljo (sweet clover), polnoma indifirentne za apno kot katera sploh ne uspeva brez zado- hrano, kot koruza, paradižniki in stne množine apna. Lueerna in krompir. Toda kot smo že preje j ženske»? _je odvrnil Shaw. sladka detelja sta najboljša krma slišali pri koruzi -:ndirektno tudi' za molzne krave, prva v obliki su- njim pomaga. Pri krompirju je ' ~ hega sena za zimsko uporabo in treba š-» omeniti, da apno pomaga ROJ AKT. NAROČAJTE 8K NA sladka detelja kot pašnik v polet- pri razvitju neke krompirjeve boni dobi, in to ravno radi tega, ker lezni, — krompirjeva garja ali imate v sebi mnogo apna (kar dru- grinta (potato scab). Kjer je ta ■ He M«® - To je le površen vpis uporabe a-pna v modernem poljedelstvu. Ako ste v tem zainteresirani, lahko dobite v angleščini bolj obširne in bolj temeljite spise o tem predmetu. Tajna diplomacija in ženske. Začasa vojne je rekel nekdo angleškemu pisatelju Bern. Shawu: "Sedaj je vendar enlcrat konec tajne diplomacije!" — "S tem je odpadel vsak razlog, da ne bi mogle izvrševati tega poklica tudi "ar.AN NARODA"i NAJVEČ JI SLOVENSKI DNZTIUF V AM MRI Ki. 10.45. nakar ho «ra porinili 11a savski kolodvor, kjer je zopet ždel do polnoči. Postajati pa je moral tudi na naslednjih postajah prav dolgo, tako v Savskem marofu 184 minut, v Zapreššču nad 300 minut in v Brežicah <\2 minut, nakar i se je vožnja razvijala v hitrejšem tempu. IŠČE SE ŠIVALKE ; na Box, zigzag in Tnalih strojih. Samo izvežbane. Dobra plača. Dolj»a >ezija. Georgette Hat Co., 675 Hudson Bt. (14. St. in 9. Are.) New York City. 4 DYKRTFSE TN G LAS NARODA NARAVNOST V TRST Skupno Potovanje po COSTJLICH profili priredimo dne 29. MARCA 1929 NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI "Vulcania" ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARNIK VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, H. Y. DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABt&E sfii-i/ -- .... -•. .,.•• : , ■ 't an - >• = OLA S NAROT>A, 8. MARCA 192f G A U C H O E O M A K Za Olas Naroda priredil O, P. 23 J| H (Nadaljevanje.) Nobenega dvoma ni bilo o smrtonosni resnosti v njegovih o-Žneska je hitro pobrala bcdalce. Xjene osveteželjne oei so M} t>e<]aj izprrmenle v porogljive in zanieevalne. — Mcgo<"e ru» bos vedno mocaiejsa, — je siknila. Xato pa je izginila za dragimi skozi vrata. — Pojdi sem, gt>stitflj moj! — je zaklio^il Gaiicho. — 3Ioje zlato bo plačalo za vino danes zvečer. Glej, da bo umikaj *cga viiia v \*>j-k.i h^ši, da bodo moji ljudje kraljevsko postreženi. — Vi -»-to velikodušen kot (kralj, — je vzkliknil srečni gosi.il-ričar, s poklonom. — Prav nič — je smehljaje cd vrnil bandit ski glavar. — Jaz le ppraetno razdeljujem bogastva. Delim bogastva onih, ki jih nočejo deliti. Jaz verujem v prosperity to za vse. Ko bom premagaj Rose osa, • o v pravice te vrste. In sedaj... pa naju pusti sama, kajti jaz bi rad naučil še več sladkih skrivnosti od teli ustnic poleg mene! Desete poglavje. BREZOBZIRNI USURPATOR. Kakšna noč je bila to, (ko .se je eelo mesto pogrezn:lo v slovesnosti, kot jih ni še nidar j: opre j videlo! Petsto mož Gaucha se je hitro razpršilo na Številne priproste domove, noseč s seboj vina in sa-«i j a, nadaipljerirga s Jutro pojemajočo zalogo zlata njih voditelja. Opit od gra-cije svoje majhne ljubice, za katero je že kurpil vse, kar jo bilo .sploh niogove kupiti v majhni prodajalni mesteca, je vrgel batni i t* k i glavar vso j/revdarnoost na stran. — Ko bom prišel v Me.sto čudežev, draga moja, bom našel tisoč iirat po tiso.' |>ezov tekom prve ure, — ji je šepetal med poljubi. — Ti boš pozabil name! — ga je .karala ona. Nato pa je izpre-menila uner svojt-ga govora ter nadaljevala preteče: — Ce boš pa Moril ter objel neko »drugo deklieo, te bom spomnila z Jio5em! ( — Kakšno nevarno majhno ljubico sem spravil v svoje srci*! — se je smejal ter jo šč-Ipal v lica. Dobil je klofuto v obraz za svoje vedenje. Deklica jt- vsaki trenutek izpreniinjala svoje obnašanje in svo je na zore.■ Lia trd i Us k i glavar je bil ve.s< I. ko se je izognil plohi udarcev-Pričel jo je zopet poljubljati. Naenkrat pa je postala ma otožna, nežna in brez pomoči v viharju svojega novo došiega občudovanja. — Jas bi ne jahala z nobenim drugim možem kot s teboj, Gau-t-ho mio! — je mrmrala v njegova ušesa. — Jaz bom hodila, kadaT ho>d;š in jahala, kadar jahaš. Vz^nni me s seboj v Mesto vndežev! — Jaz . nožem ali pištola! — jt? izjavila. — Prisegla Mm, da te ne bom nikdar •puwtila zasačiti, tudi če bi stalo moje življenje ! Jaz boin delila s teboj nevarnosti, ljubljeni! ti v začetku. Potrebuješ srebrno posodo. pribor, to in ono in tretje. ga ne: če sra ima nevesta tudi kaj rada. PRIJATELJICA Slučajni znanec je imel prija-fzen obraz, ki je vsakogar navdajal z občutkom simpatije. "Ko ga je srečal fant. ki se j-* pripravljal na ženitev. mu je že od daleč zaklieal: "Cujte. jaz se oženim!" : Slučajni znanec se je ozrl po j njem, stresel je z glavo in odseka-I no zini I : "Tepec!" j "Prosim?" je zazijal razočarani ženin. "Vi ste,tepec!" mu je še enkrat ponovil oni. Tudi slučajni znanec ga ni v-prašal: Ali ljubite njo, ki vam poji tane ž na * PRIJATELJ "T:, Jaz se oženim!" je povedal svojemu najboljšemu prijatelju, j "Nu, kaj takega si nisem mislil!" je prijatelj tlesknil z rokami. Pomislil je. napravil n kaj korakov in rekel: ] "Kaj pa najino prijateljstvo; Ali se bo razdrlo?" j "Cemu vendar? Ostaneva .sido-bra kakor doslej !" I Tedaj je vprašal prijat"li ženina: j "Ali te ima tvoja bodoča žena rada? j Fant, ki je bil sklenil, da se oženi, je pobesil pogled in odvrnil i tiho: : j "Ne vem....M slim pa, da ne posebno...." ' 1 Prijatelj je pomolčal in vprašal dalje: V*ffjanje 09nUlt@M ♦ ^hipping f. marca: Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Bouiogu«- Sur Mer Rotterdam Koma, NapoU Genova 13. marca: PrebiUeni Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen, Bremen Far la. Havre (V*jlikono£n) txlet) 15. marca; Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam, Bouiogne Sur jJer. Rot terdam Conte Grande. Napol I. Genova 1». marca: VV'eatphat'% Hamburg 20. marca: Cherlfiurg 21. ma. :«: 1'residente Wilson. Trst Berlin. Bremen 22. marca: Aqultania, Cherbourg 23 m area: Ijeutachland. Hamburg. Cherbourg Augustus. Napuli. Geoova • 26. marca: ColumbuH, Prt-men RepuMic. Cherbourg, Bremen 23. marca: Stuttgart. Bremen. Boulogne Sur Mei Voieiidajii, Boulogne t?ur Me» Rot terdam 29. marca: lie de France. Havre Bert ii Karl it. Ch»rr><,iir« 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg, Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer Rotterdam Z. aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aorila: 1-ire.sden. Cherbourg, Bremen 5. apri.a: I'iirid. Havre. < Izlet) Olympic. Cherbourg 6. aprila: Albert Ballin Hamburg, Cherbourjs' Conte Biaru-amono, Napoll. Geno- j va je 'Ah ze veš. da se oženim? d"jal .svoji prijateljici. V.-a je prebfedela. "In kaj bo z menoj?" je vprašala s trepetajočim gaLsom. "Skušaj me pozabiti," je rekel hladno. j vzamem. " Zastrupila se bom!" je zagro-J Tn prijatelj se je nasmehnil in je bil zadovoljen z novico. 4<*Ce si me im la je trohico ra- "Kakšna pa je? Dražestna?" "Očarljiva! Elegantna, svetska plavolasa! * "lini, prav. Le vzemi jo!" je rekel. . "Da, vzamem jo, prav zares jo Vse j" treba kupiti: žlice, nože,! - - - ^^ x, ( ... rr i i * t lda' opu-sti te n, .>ii na sumom >r!" i „ servijete.... Treba bo tudi popra-! _ i ^ viti salonsko opremo, ker je njej blišč it -Jaz da sem te ljubila ? Smeš- no ! Ženijalen potepuh — norec in pisatelj. omedlel. Morala .si bosta;"'" Tv°j ^^ ^^ > bil kupiti novo spainit-o.....Mi si jo'dano« trikrat tukaj Prihodnje » . „ . . . t • niij odrinem z njim v Nizzo. vprašal, ve ima vsaj posteljmmo. j * . . ni^rln 1 Po kratkem odmoru je še dasta- r'lzPisa« nagrado Na vs'* mogoče je pomislila vila : mati, \>e je vprašala .sina, le ene P ONI PREKO OGiiANA Na'krajsa in najbolj ugedna pot za potovanje na ogron:rih parnikth: Paris 14. marca; 5. aprila, lie de France 29. mar.; 19. apr. France 3. maja; 24. maja. 'Od o*ir«»4t.» Najkrajša pot p> železnici Vsakdo je v posebni kabini z vsemi m tl^rni-mi udobnosti — P i.ta -a. in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. V Milanu so pred nekaj meseci za najboljšo gledališko igro. Iz te književne teknif« je izšel "kot zmagovalec že večkrat predkaznovani pote- Riccsirdo Tei-^ta. čegar "Convlii- puh in ženijalen tn.t. glia" (Školjka) jo doteegla pri M'-.L kazensJco preiskavo so po- Kako se potuje \ stari kraj in nazai v Ameriko^ ISLUor Je namenjen potovati t «t« rt kraj, je potrebno, da Je pcuiSec « potnih listih, prtljagi ln ftvareb. Vsled na5e dolgoletne 1* tuSuje Vam mi zamoreino dati naj bolj3«. pojasnila in priporočamo redno le prvovrstna hr7x>pari.lka I'utii nedržavljaul jtamorejo poto rati v stari kraj, toda preskrbeti »1 morajo dovoljenje ali permit 1» Washingtuna. bodisi za eno leto all 6 raeseeev in se mora delati profinjrr rsaj en mesec pred «Mli>otovanjem it to naravnost ▼ Washington, I>. C. na generalnega naselnlškega koral Mrja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31. julij* 1926 »e uikomui veC ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec oseb no, bodisi v najbližji na^elniSki u rad ali i« ga dobi v New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo ' prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je ▼ veljavi no ra ameriška priseljeniška postav« Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole ■ katerimi so bile pred 1. junl jem 1928. leta poročene. Izven kvote Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do po lofice te kvote so upravičenj sta riši ameriških državljanov, mofje ameriSklh državljank, ki so se {te L junija 1928. leta poročlU ln poljedelci, oziroma žene ln neporo Ceni otroci Izpod 21. leta onih državljanov, ki so bili postavne pripufičeni v to deželo za stalno bi vanje to. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, ka kor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd.. Id spadajo v kvoto bres vsake prednosti ▼ isti, pa se o« ■prejema nI kakih prošenj taw rtkanske vlseje. "Ali j - bogata ?" "Mislim, da je." T« daj ji jo postalo laliko pri srea. Skozi rao%ane ji je šinila Ivpriz0ritvl nai,eP«i uaj>eh. Žal je tem ugotovili, da je Testa — bla-niisel: Mene je vsaj ljubi, njo pa I poliuric 11. aprila: Alucnunen. DoultiRne Sur Mer. Bre-ram 12. aprila: v New .Amsterdam, Boulogne Sur M«-r, Rotterdam Homeric. Cht-rbourjr li'ima. Napeli. Genova 13. aprila: Minnewaska. Cherbouru St. Louis. liamuurK, Cht-rbourjf I'resident Harding. Cherbours. Bremen 15. aprila: Reliance Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bre: en 17. apri'a: Aqultania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam lie de Frai'ce, Havre Majestic. Cherbourg L^il'land. Clierbourg. Antwerpen 20. apnia : New York-, Cherbourg. Hamburg C«»nte Grande. Napeli Genova ZZ aprila: Columbus, Cherbourg, Bremen 24. apri'a: Berengarla, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. aprila: Statrndam. Boulogn», Bur Mer. Rotterdam. i Prvič). NaS i*let. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. N a poli. Genova 27. aprila: X>eutschlaxtd, Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 1. mala: Ma.uretaxiia, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 2. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. mala: France. Havre Yuicania. Trst Homeric, Cherbourg Rj-mium. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. maja: Pe gt-nland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda, B*.utogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg l.eviathan. Cherbourg 3 maja: Auitania. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen 9. mala: Muencheo. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: lie de France. Havre. (Glavni pom-UitHnski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rot- ttrtla m Majestic. Cherbourg Anilic. Cherbourg "Antwerpen Karlsr'ihe, Boulogne Sur Mer. Bremen Uepub'ic. Cherbourg. Bremen 11. m a i a: Minnewaska. Cherbourg Albert, R:illin, Cherbourg. Hamburg Conic Blanrama no, Naj>oU, O.-nova 13. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg 15. maja: P iris, Havre Perineuria, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Itremen 17. maia: N'e* Amsterdam, Boulc-gne Sur M>-r. Rotterdam ()1> mpic, Cherbourg T.ar>tand. Cherbourg. Antwerpen M inneMtta, Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg, Bremen Rfima. Napoll. Genova 19. maja: St. I-ouls, Cherbourg. Hamburg 22. maja: Presidente Wilson, Trst Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Premen 23. maja: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. P.re-men 2^. mala: France, Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland, Chenbourg. Antwerpen 25. ma